I *
I2 TEGA DOMA
JE-ODSEL-V-SVET
NASNEPOZABNI
LOUIS
1899
SVOJO-POT JE DOPOLNIL, POGUMEN-IN-VELIK ■ KOT-ŽRTEV
ZA-PRAVICE-LJUDSTVA
FROMTHISHOME ' VENTTNTO-THE-VVORLD OUR UNFORGETTABLE
ADAMIČ
1951
hefulfilled-histask
COURAGEOUS AND CREAT AND FELLA VICTIM INTHE-STRUGGLE FORTHE-RIGHTS-OFPEOPLE
SLOVENSKAIZSELJENI5KAMATICAAUGUSTAI95A
Pred 30. leti je umrl v ZDA, v doslej še nepojasnjenih okoliščinah, naš rojak, pisatelj, novinar in publicist LOUIS ADAMIČ. V svojem življenju je bil oblikovalec modeme izseljenske zavesti, pobudnik novega mesta izseljencev v svetu, borec za demokratične odnose v novi in stari domovini, graditelj mostu med njima in borec za pravice človeka, naroda in delavca.
Obeležitev 30. obletnice njegove smrti so sprejeli v program republiških proslav za letošnje leto, prav tako pa bomo dali temu poudarek tudi v naši občini. Poseben odbor pri Predsedstvu OK SZDL je že izdelal program in opredelil naloge. Aktivnost v zvezi s tem bo potekala vse leto.
Kot najpomembnejša naloga se je izkazala ureditev Adamičeve rojstne hiše na Spodnjem Blatu. Ta mora biti končana do 4. septembra, ko bo v Grosupljem komemorativna slovesnost. Potekala bo v dveh delih. Prvi del bo pri rojstni hiši pisatelja na Spodnjem Blatu, drugi del pa v osnovni šob „LOUIS ADAMIČ'* v Grosupljem. Odbor je izdelal tudi program aktivnosti, ki bodo približale pokojnega pisatelja naši mladini. Zato bo dopolnjen program bralne značke, otganizirani pa bodo tudi literarni večeri.
• UREDNIKOVA BESEDA
Za boljše informiranje
Skoraj šest let je izhajala Naša skupnost v nespremenjeni obliki in vsebini. Nekaterim je bila všeč, drugim ne, čeprav sta se uredniški odbor in izdajateljski svet trudila, da bi glasilo postalo aktualnejše, ne pa le poročevalec in registrator dogodkov, ki so že minili, obenem pa tudi animator za akcije, ki jih načrtujemo v občini, TOZD in krajevnih skupnostih.
V želji za čimbolj aktualno informacijo smo se odločili za nekoliko spremenjeno obliko. Poleg tega so bile tudi finančne možnosti tiste, ki so nas prisilile na ta korak. Glasilo nam je doslej v naše veliko zadovoljstvo tiskal Birotisk Grosuplje. Žal pa je mehanizacija, kakršno ima na razpolago, zahtevala uporabo drugih vrst papirja. Skoraj ni bilo meseca, da ne bi bili v zadregi, kako bomo pokrivali vse večje stroške. Od januarja letos bo zato tiskarske usluge opravljal Ljubljanski dnevnik.
Zavedamo se, da moramo poleg oblike spremeniti tudi vsebino glasila. Nič kaj prijetno branje ni, če se vedno znova pojavljajo novice iz tistih sredin in če so članki anonimni. Veliko bolj aktualni bi bili, če bi v časopisu objavljali več novic iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Seveda pa tega dela ne more opraviti le uredniški odbor, pri katerem ni nobenega poklicnega novinarja. Že večkrat smo naslovili na bralce predlog, da nam pošljejo pripombe, vendar je bil poziv skoraj brezploden. V občini imamo tudi nekaj internih glasil v delovnih organizacijah. Prav bi bilo, ko bi nam uredniki teh časopisov odstopili kak članek ali informacijo za objavo. Naše krajane prav gotovo zanimata življenje in utrip v delovnih organizacijah, delavce pa, kaj je novega v njihovi ali sosednji krajevni skupnosti.
Nova oblika bo zahtevala tudi večjo disciplino v uredniškem odboru. Vsi prispevki bodo morali biti oddani v tiskamo dvanajst dni pred izidom posamezne številke. Vse bralce, ki se bodo morda odločili, da nam pošljejo prispevke, prosimo, da to storijo vsaj do desetega v mesecu, kajti v nasprotnem primeru jih bomo lahko objavili šele v naslednji številki.
Glasilo Naša skupnost je tiskana v nakladi 3.000 izvodov. To pomeni, da ga ne prejema v naši občini vsako gospodinjstvo. Naša naslednja naloga bo, da naklado povečamo, tako, da bo informacija o življenju in delu v naši občini lahko prišla v sleherno gospodinjstvo. To nalogo pa bomo rešili predvidoma v začetku prihodnjega leta.
UREDNIŠKI ODBOR

• PREDSTAVLJAMO VAM
Razvojna pot
LESNINA LJUBLJANA-TOZD SINOLES IVANČNA GORICA, n.sub.o.
Prve zasnove TOZD SINOLES izhajajo že iz leta_1948, ko je glavni odbor Zveze vojaških vojnih invali-
dov v Ljubljani ustanovil v Ivančni gorici prvo mizarsko delavnico za izdelke po naročilu. Leta 1951 je to
podjetje preselilo svojo dejavnost v adaptirane prostore v Šentvidu pri Stični. Leta 1960 se je pripojilo k temu podjetju Splošno mizarstvo Stična. S to združitvijo je nastalo podjetje z nazivom Strojno mizarstvo, ki pa se je v letu 1972 preimenovalo v podjetje ,,SINOLES“. Podjetje se je specializiralo za izdelovanje stavbnega pohištva in notranje opreme. Svojo osnovno surovino — žagan les, je pridobivalo v lastni žagi v Ivančni gorici.
V letu 1972 so samoupravni organi podjetja SINOLES sprejeli razvojni program podjetja, ki je
prostorov v nadstropju hale. Skupna investicijska vrednost je znašala 18 milijonov din.
V	začetku 1981 leta bodo izvedli preselitev proizvodnje ploskovnega pohištva iz Stične v Ivančno gorico. Ta preselitev je nujna zaradi dotrajanosti in predvsem zaradi neprimernih prostorov obrata. Tako bo imela temeljna organizacija koncentrirano vso svojo proizvodnjo in bo uresničen sprejeti razvojni program iz leta 1972.
Organiziranost Sinolesa:
V	letu 1974 se je podjetje SINO-
KZ STIČNA
Uspešen referendum
Kmetijska zadruga Stična je imela 14. 12. 1980 referendum o sprejemu samoupravnih aktov in volitve v samoupravne organe KZ Stična in v samoupravne organe hranilno-kreditne službe.
Kmetje in delavci, nekaj čez osemsto jih je bilo, so glasovali o:
—	sprejemu statuta Kmetijske zadruge Stična,
—	samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v KZ Stična,
—	temeljih plana razvoja Kmetijske zadruge od 1981 do 1985,
—	samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Hranilno-kreditne službe.
Izvolili smo tudi nov, zadružni svet, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo, tako pri Kmetijski zadrugi kot pri Hranilno kreditni službi.
Hranilno kreditna služba je pravna oseba in je v samoupravnem smislu TOZD za zbiranje finančnih sredstev kmetov in delavcev ter kreditiranje kmetijske proizvodnje na območju KZ Stična.
S sprejetjem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Hranilno kreditne službe so ustanovitelji: KZ Stična, TOK Gozdarstvo Novo mesto in TOK Gozdarstvo Škofljica. Tako bomo preko te službe izplačali vse izkupičke za kmetijske in gozdarske proizvode.
Na ta način se bo denar kmetov in delavcev najbolj smotrno varčeval in vlagal v Kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo.
Predsednik komisije za izvedbo referenduma: Majda Hrovat
\_____________________________________________________________________J
TOZD Sinoles, Ivančna gorica.
zajemal preselitev proizvodnje iz Šentvida in Stične v Ivančno gorico. V maju 1974 se je tako pričela prva faza gradnje proizvodnega obrata stavbnega pohištva. Gradnja nove hale_ z vsemi postrojenji je bila zaključena in izročena svojemu namenu leta 1975. V letu 1977 so k proizvodni hali dogradili še prostor za lakirnico in skladišče gotovih izdelkov in lakov. Tako obsega hala skupaj 3.400 kvadratnih metrov proizvodno skladiščnih površin za stavbno pohištvo jin ploskovno pohištvo s kotlovnico, kompresor-sko postajo s sanitarnimi in drugimi prostori ter 290 kvadratnih metrov površin upravno-administrativnih
ORGANIZIRANJE NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE
»VIPO« vzdrževanje in proizvodnja orodij
Nadaljnji razvoj delovne organizacije Livar in vanjo združenih TOZD, ter samoupravna krepitev položaja delavca, so bili vodilo pobude, da v letu 1981 organizirajo novo TOZD, ki bo opravljala dela
skupnega pomena. Za to so podani vsi z zakonom določeni pogoji. Namen, ki naj bi ga z novo organizirano TOZD dosegli je:
- pravilnejše vrednotenje ekonomskih rezultatov,
-	boljša organizacija dela,
-	večja možnost ustreznega nagrajevanja.
23. decembra 1980 so delavci na referendumu sprejeli sklep, da se organizirajo v novo temeljno organizacijo. Vanjo se bo združil tisti del delavcev, ki opravlja dela in naloge vzdrževanja v sedanji temeljni organizaciji Hladnovodne armature in del delavcev TOZD Livarne sive in modularne litine, ki opravljajo dela modelarjev in orodjaijev. Organizacijska shema TOZD bo sledeča:
-	strojno-elektro vzdrževanje in avtomehanična delavnica,
-	proizvodnja orodij,
-	priprava dela,
-	skladišče.
Že letos bo 60 delavcev, kolikor se jih izloča iz prej navedenih TOZD ustvarilo 5,3 (stare) milijarde fakturirane realizacije.
Dejavnost te temeljne organizacije pa je sestavljena iz: storitev vzdrževanja za TOZD LSNL, TOZD HVA in TOZD LBK ter izdelava orodij za potrebe TOZD v DO in storitve za druge (zunanje) naročnike.
Delavci bodo dela opravljali v obstoječih prostorih, po zaključku investicije TOZD HVA, pa se bodo preselili v nove prostore.
FARMA PRAŠIČEV V STIČNI
Rekonstrukcija in modernizacija
TOZD Prašičereja Stična bo letos pričela z rekonstrukcijo in modemiza-ijo farme prašičev v Stični. S tem bodo povečali letno vzrejo bekonov od 1.000 na 20.000. Predvidena celokupna investicijska vrednost znaša 107 lilijonov din. V to investicijsko vrednost so zajeta tudi sredstva, ki jih bo 'OZD Prašičereja Stična sovlagala v centralno komunalno čistilno napravo.
Poleg investicije in modernizacije farme bodo zgradili še sanitarno preven-ivni vozel, depo za kadavre in čistilno napravo za predčiščenje odplak arme. Tako bo tehnologija reje prašičev na današnji ravni z bistvenim »večanjem, brez dodatnih hlevov. Zagotovljeni bodo tudi minimalni higien-ko tehnični in veterinarsko preventivni pogoji. Glede onesnaževanja okolja »do skupaj s centralno čistilno napravo sanirali obstoječe stanje. Ne lazadnje bo povečana reja prašičev prispevala k boljši založenosti mesnic iubljanske in gorenjske regije.
Sredstva za investicijo bodo združevali sedanji kupci prašičev in sicer ;lavnice v Litiji, Jesenicah in Kranju ter SOZD KIT Ljubljana, SIS za pre-krbo Ljubljane, Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Hovenije, Ljubljanska banka ter Gorenjska banka.
LES vključilo v obliki TOZD v delovno organizacijo LESNINA LJUBLJANA - proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.sol.o., ki združuje 14 TOZD, ki so se v letu 1979 združile v delovno organizacijo LESNINA v SOZD UNILES - združena lesna industrija in trgovina, Ljubljana.
Zaposlenost:
Podjetje SINOLES je zaposlovalo v 1960 leta 60 delavcev, 1980 leta pa že 106 delavcev, od tega je 19 žensk. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 TOZD ne predvideva bistvenega povečevanja zaposlenosti. Planirana stopnja rasti zaposlenosti je 2,1 % in bi tako imeli v 1985 letu zaposlenih 122 delavcev. Delavce pridobivamo na osnovi učnih razrnerij v TOZD.v Lani smo imeli 15 učencev za izucitev lesarskih poklicev. TOZD bo tudi v nadalje pridobivalav delavce na osnovi dodeljevanja štipendij. Vplivala bo tudi na delavce, da bi se izobraževali ob delu za potrebe TOZD.
Dejavnost TOZD:
Dejavnost TOZD je proizvodnja stavbnih izdelkov, proizvodnja notranje opreme in proizvodnja žaganega lesa. TOZD predvsem opremlja turistične, hotelske, trgovske, zdravstvene, šolske ter tudi stanovanjske objekte. Poleg izvoza žaganega lesa se je TOZD uspešno vključila v izvoz s svojimi pohištvenimi kosovnimi izdelki, ki jih izdelujejo v kooperaciji z LIPA iz Ajdovščine. V poslovnem letu 1980 TOZD pričakuje realizacijo celotnega prihodka 71.000.000 din, vrednost dohodka pa ocenjuje na 29.5 70.000 din. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 so planirali rast celotnega prihodka s 7 % stopnjo letno, rast dohodka pa po* 9,7%-stopnji letno.
Družbeni standard:
TOZD ima svojo lastno kuhinjo, v kateri pripravljajo topli obrok. Stanovanjsko problematiko delavcev zadovoljivo rešujejo, saj je večina zaposlenih zgradila ali adaptirala lastna stanovanja, delno tudi s posojili TOZD. TOZD ima sicer le 5 lastnih stanovanj. Za letovanje posedujejo dve avtocamp prikolici, ki sta trenutno v Umagu. Prizadevajo si pa še, da bi izboljšali življenjske pogoje delavcev na delu in izven dela.
Plantarič Alojz, dipl. ing. agr.
Iztok Munih
RUDI POVŠE
Obravnava in sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Delovni ljudje in občani so v mesecu decembru obravnavali samoupravne sporazume o temeljih plana za obdobje 1981—1985. Obravnava je pokazala, da so programi posameznih občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti realni in zajemajo bistvene planske cilje. Z njihovo uresničitvijo bomo razrešili najaktualnejšo problematiko v tem srednjeročnem obdobju. Programi so zasnovani tako, da ni dan poudarek investicijski dejavnosti, pač pa boljši izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti in izboljšanju organizacije dela v posameznih dejavnostih. Zaradi realnih programov se obremenitve gospodarstva na ravni občine niso bistveno povečale, kar kaže tudi dejstvo, da je višina obremenitve na republiškem
povprečju. Po obremenitvi smo se na lestvici občin iz prvih mest pomaknili proti sredini.
Akcija podpisovanja in sprejemanja sporazumov je bila nadpovprečno uspešna glede na druge občine, saj smo že v decembru podpisali večino predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Podpisovanje sporazumov je trenutno ugodno na področju priprave planskih dokumentov in kakovosti posameznih planov, kar je vsekakor tudi rezultat široke družbeno-politične akcije, ki sta jo vodila OK SZDL in Občinski sindikalni svet, ter tudi rezultat prizadevanj izvršnega sveta skupščine občine za realnost vseh programov na področju družbenega standarda.
MATERIALNE PROIZVODNJE




Stabilizacija — začasno varčevanje?
V združenem delu v občini so hkrati z obravnavo samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti obravnavali tudi dokumente SIS materialne proizvodnje. Programi le-teh so manj realni in obremenitve rastejo, zato je tudi sprejemanje takih sporazumov manj uspešno. Po zadnjih podatkih je od 34 podpisnikov obravnavalo sporazume 20 TOZD, od katerih je za sporazum za samoupravno interesno skupnost elektro gospodarstva glasovalo 18 TOZD, kar predstavlja 53% podpisnikov, za samoupravno interesno skupnost za nafto in plin 8 TOZD ali 24 %, za področje železniškega prometa 18 TOZD ali 53 % za področje luškega prometa 15 TOZD ali 44 % za republiško skupnost za ceste 17 TOZD ali 50 %, za samoupravno interesno skupnost za letališki promet pa je glasovalo le 6 TOZD, ali 18 %. Dve temeljni organizaciji nista pristopili k nobenemu od omenjenih sporazumov.
URESNIČEVANJE DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1981
Sprejet dogovor
Gospodarsko stabilizacijo postavljamo v časovni okvir: kot neprijetna nadloga se nam zdi, ki se je bomo pač slej ko prej znebili.
Istovetenje stabilizacije z varčevanjem pomeni zelo ozko gledanje na izboljšanje našega gospodarskega položaja. Varčevanje je eno izmed sredstev stabilizacije nikakor pa ni njen poglavitni cilj. Tako gledanje nas pelje do pretiranega poudarjanja cilja, ne glede na sredstva in realne možnosti. Negodujemo nad zmanjšano kupno močjo, nad osebno porabo in družbenim standardom, in nad pospeševanjem izvoza, na račun negativne plačilne bilance s tujino! Pri tem pa pozabljamo, da svojega dela ne znamo ceniti, in zapiramo oči pred stvarnostjo našega položaja.
Strokovnjaki mednarodnega ekonomskega instituta OECD predlagajo kot optimalnost 4 % večjo rast produktivnosti kot pa osebnih dohodkov. Pri nas že nekaj časa beležimo precej hitrejšo rast osebnih dohodkov, kot pa produktivnosti. Trošimo in prodajamo največkrat
izolirano od tržnih zakonitosti, povsem ..nezavestno"!
Stabilizacija, kot izraz ekonomske politike, pomeni široko družbeno akcijo zavestnega odločanja vseh subjektov gospodarjenja, predvsem pa delovnega človeka, o gospodarskih ciljih v skladu z njegovimi interesi. Delavec, kot nosilec upravljalske funkcije, ima možnost, ki ni samo možnost, ampak predvsem dolžnost zavestnega združevanja dela in sredstev, pridobivanja in razporejanja dohodka, ob popolnem in objektivnem informiranju.
Ko govorimo o gospodarski stabilizaciji, pozabljamo na njeno definicijsko bistvo: poglabljanje in krepitev samoupravnih odnosov.
Ko bi naše ..nezavestno" obnašanje preraslo to, kar smo zapisali v Zakon o združenem delu in ustavne amandmaje, in ko se bomo zavedali, da stabilizacije ne smemo tlačiti v časovni okvir, ampak, daje to nenehna praksa samoupravnega socializma, tudi takšni ukrepi ekonomske politike ne bodo več nuja.
Tone Novak
Tudi letos smo v Sloveniji z namenom, da uresničimo usmeritve sprejete za razporejanja dohodka ter oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, sprejeli dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dogovor se razlikuje od dogovora v preteklem letu v tem, da ni tako restriktiven, saj mora zagotoviti usmeritev resolucije za 5-odstotno, počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke, od rasti dohodka v republiki. Ob tem pa imajo delavci možnost različnega razporejanja sredstev za OD, glede na različno višino osebnih dohodkov, glede na različno rast dohodka v letu 1981, različno doseženo izvozno dejavnost ter glede na različne panoge same dejavnosti.
Bolj morajo zaostajati sredstva za osebne dohodke za rastjo dohodka, zlasti v organizacijah in skupnostih izveh materialne proizvodnje, kjer lahko delavci razporejajo sredstva za OD do take višine, da bodo zaostajala za 10-odstotkov zarastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu.
Izvajanje dogovora bo, tako kot v prejšnjem letu, spremljal odbor podpisnikov in pa izvršni sveti posameznih občin ter republiški svet Zveze sindikatov in Gospodarska zbornica Slovenije. Glede na to, da je dogovor upošteval usmeritev, da se realni osebni dohodki delavcev ne bi smeli več zmanjševati, bo v primeru, da
bodo gibanja cen oz. življenjskega standarda drugačna, potrebna dopolnitev oz. sprememba sprejetega dogovora.
Izboljšane
elektro-
energetske
razmere
Za izboljšanje energetskih razmer v nekaterih naseljih v občini bo TOZD Elektro Ljubljana — ^ okolica v letošnjem letu pričela z gradnjo novih transformatorskih postaj v naseljih Vrh nad Višnjo Goro in Glogovica s priključnimi daljnovodi. Za gradnjo teh objektov je oddelek za urbanizem in gradbene zadeve že izdal ustrezna lokacijska dovoljenja.
V letošnjem letu bo za napajanje industrijske cone v Grosupljem zgrajen tudi 20 kV kablovod od RTF Grosuplje preko TP Motvoz in TP SGP. Tudi za to gradnjo so že izdali lokacijsko dovoljenje.
v	J
TOZD TOVARNA STIKALNIH IN ZAŠČITNIH ELEMENTOV
Razširitev
V TOZD Tovarni stikalnih in zaščitnih elementov Dobrepolje so pričeli z gradnjo proizvodnje hale, adaptacijo obstoječih proizvodnih prostorov in gradnjo pomožnih objektov v okviru obstoječe TOZD, na podlagi gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano konec septembra 1980. v proizvodnji zaščite v energetiki, predvsem montaži raznih vrst relejev, je v obratu zaposlenih 195 delavcev. Po izgradnji nove proizvodnje hale in adaptacije obstoječih prostorov pa bo zahtevalo dodatno zaposlitev od 30 do 50 delavcev.
* Skupna naložba znaša 86.411,057,00 din.
Zaradi povečanja proizvodnih obvez namerava investitor zgraditi še prizidek k obstoječi stanovanjski stavbi. V prizidku, ki bo imel izmere 9,50 x 11 m, bo vskiadiščena embalaža. Za to gradnjo je investitor pridobil lokacijsko dokumentacijo in ustrezna soglasja, zato bo lokacijsko dovoljenje lahko izdano v najkrajšem času.
Prenos opravil in nalog v zvezi z denarnimi in materialnimi pravicami_________________
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Grosuplje je pristojna izvajati dela in naloge v zvezi z denarnimi in materialnimi pravicami (nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust, pomoč pri opremi novorojenca, denarne pomoči, finančna, računovodska, statistična in druga opravila).
Sedaj opravljajo ta dela in naloge v celoti ali delno zdravstvene skupnosti. Ker SOV Grosuplje ne more vseh opravil in nalog izvajati v celoti s 1.1. 1981, bo del teh nalog začasno izvajala še naprej občinska zdravstvena skupnost Grosuplje.
Tako bodo po novem — torej od 1- januarja 1981 dalje v SOV Grosuplje izvajale naslednje pravice:
—	nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust,
—	pomoč pri opremi novorojenca,
—	denarne pomoči otrokom delavcev, kmetov, upokojencev in z njimi izenačenih občanov.
Na seji skupščine SOV Grosuplje, 22. decembra 1980 so že Imenovali komisijo za uveljavljanje pravic, ki bo na podlagi zahtevkov, ki bodo strokovno obdelani v strokovni službi, presojala o upravičenosti do posameznih pravic (otroškega dodatka, posebnega dodatka, daljšega porodniškega dopusta, ipd).
Osnova za presojo upravičenosti in potek postopka so naslednji dokumenti:	.
—	Zakon o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, st. 35/79),
—	samoupravni sporazum o izvajanju pravic do porodniškega dopusta (je ze sprejet, ni pa še objavljen v Ur. 1.),
—	pravilnik o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic (sprejet, vendar še ne objavljen v Ur. 1.),
■0grMg0wrMMWMM00MM0MM0M0MMWMMMM0M»0rWMM0f■
/	RAZPIS	$
Ž POGOJEV ZA PODELITEV SREBRNEGA $ t ZNAKA ZSS V LETU 1981	5
2 Občinski svet Zveze sindikatov Grosuplje vsako leto ^ 5	ob praznovanju 1. maja podeli pet srebrnih znakov ZSS	s
£	posameznikom in enega osnovnim organizacijam ZS.	^
^ Srebrni znak zveze sindikatov se podeli članu sindi- > £	kata, ki je z dolgoletnim in požrtvovalnim delom dal	^
S	pomemben delež k uresničevanju delavskih interesov pri	N
£	uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organiza-	^
J	cije. Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindika-	£
£	tov Slovenije posameznemu članu sindikata lahko vloži	^
£	vsaka 00 ZS potem, ko je bil o tem sprejet sklep na seji	^
s	njenega izvršnega odbora ali na članskem sestanku.	v
J Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organiza- ^ 5	ciji Zveze sindikatov lahko vloži konferenca 00 ZS v	s
£	delovni organizaciji, občinski odbor ustrezne dejavnosti	J
*	ali predsedstvo občinskega sveta.	*
£ Predloge pošljite najpozneje do 30. marca 1981.	^
S	Podrobnejša navodila in obrazci za predlaganje kandida-	s
£	tov so na voljo pri občinskem svetu ZS Grosuplje.	^
SOGLASJA, VOLITVE, RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE SO:
-	dali soglasje k imenovanju Milene BENKA, dipl. pravnice s pravo
sodnim izpitom in Jožici BOLJTE, dipl. pravici s pravosodnim izpitom za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani,	.	»
-	Albino PODOBNIK, ekonomistko, imenovali za načelnico občinskega. inšpektorata, ki istočasno opravlja tudi dela in naloge trzne-
-	^ladimič PETKOVIČA, dipl. farmacevta in inženirja organizacije dela pa imenovali za individualnega poslovodnega organa DO Lekarne Ljubljana.
Na sejah zborov so razrešili:	,	_	..
-	Andreja LIKARJA, dolžnosti komandirja Postaje milice Grosuplje z 31. decembrom 1980 zaradi upokojitve in
-	Andreja DRMALA, funkcije podpredsednika izvršnega sveta skup ščine občine Grosuplje z dnem 31. januarjem 1981, na lastno željo, zaradi prevzema druge dolžnosti.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE
je dal soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za opravljanje nalog in opravil:
-	Petru KAHNETU - davčnemu inšpektorju,.
-	Soči KOPRIVA, dipl. ing. gr. - urbanističnemu m gradbenemu
-	Antonu^RANJCU, inženirju - kmetijskemu inšpektorju in
-	Marjanu POTOKARJU, inženirju - požarnemu inšpektorju.
Z 31. decembrom 1980 je zaradi upokojitve prenehalo tudi delovno razmerje dosedanjemu komandirju oddelka Milice Ivančna gorica tov. Antonu DERGANCU.
- dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega
denarnih pomoči otrokom (še ni sprejet).
Prve tri dokumente so sprejeli na ravni republike in veljajo za območje cele Slovenije, dogovor o enotnih merilih za minimalni obseg denarne pomoči pa bo izdelala vsaka občina posebej, glede na konkretne razmere v občini do 30. junija 1981.
Po navedenem dogovoru bodo upravičenost do denarne pomoči ugotavljali na osnovi socialnega položaja družine. Upoštevali bodo vse dohodke, ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok Ima. Ta ureditev je nova, ker so doslej upoštevali samo tiste dohodke, ki so bili dokazani z listinami. Nekateri dohodki (dohodki prek polnega delovnega časa po 78. in 79. členu zakona o delovnih razmerjih, štipendija, vajeniška nagrada in drugi) pa se niso upoštevali.
Tako bodo delovne organizacije na območju občine, ki izplačujejo upravičencem otroške dodatke, skupaj z osebnimi dohodki opravljale dvig na osnovi seznama upravičencev in naloga za dvig na skupnosti otroškega varstva Grosuplje, Kolodvorska 2, za nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust pa na občinski zdravstveni skupnosti Grosuplje, tako kot doslej.
Izhajajoč iz priporočila skupščine ZSOV Slovenije, da naj ta dela in naloge opravljajo bolj racionalno in z manjšimi stroški za družbeno skupnost, naj SOV Grosuplje in občinska zdravstvena skupnost Grosuplje postopoma preneseta ugotavljanje in izplačevanje nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust na TOZD, delovne skupnosti, organe in organizacije, kjer delavec dela, razen za delavce zaposlene pri zasebnikih in za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom ter za občanke, ki jim je med nosečnostjo ali do 56. dne po porodu prenehalo delovno razmerje.
To pravico So že doslej izvajali v TOZD in delovnih skupnostih, ki zaposlujejo večje število delavcev.
Pravica do pomoči za opremo novorojenca nosečnica uveljavlja pri SOV Grosuplje s predložitvijo potrdila o stopnji nosečnosti, nakar po pregledu evidence pošljejo zahtevek tovarni TOSAMA, da upravičenki pošljejo zavitek za opremo novorojenca.	Malnar Elica
KS ŠENTVID PRI STIČNI Objavlja prosta dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoji:
—	Kandidat mora poleg splošnih pogojev obvladati administrativna dela,
—	zahteva se poznavanje delegatskega sistema in dela krajevne skupnosti,
—	moralno politična neoporečnost.
Prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: Krajevna skupnost Šentvid pri Stični.
lesni*xit
TfcMElJNA ORGANIZACIJA /DRUŽI Nf GA 01 LA
SPLOSNO MIZARSTVO
BO
GROSUPLJE. Cesta na Krko 38
Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge:
1.	ADMINISTRATORKE - TAJNICE
2.	SNAŽILKE PROIZVODNIH PROSTOROV.
Od kandidatov poleg splošnih pogojev pričakujemo: pod 1.
—	srednja strokovna izobrazba administrativne smeri,
—	dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo je 2 meseca.
pod 2.
—	uspešno zaključena osnovna šola poskusno delo je 1 mese«;
delo je v popoldanskem času.
Kandidate vabimo, da dajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov, ali pa se oglasijo v kadrovski službi TOZD v 15 dneh od dneva razpisa.
Spremembe in dopolnitve urbanističnega programa
Skupščina občine Grosuplje je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti decembra 1980 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o novelaciji urbanističnega programa za obmo-čje občine po predhodnijavni razpravi, v kateri so sodelovali vsi porabniki prostora v občini. S sprejetjem tega odloka bo doseženo lažje in hitrejše reševanje tekočih problemov pri gradnji oziroma izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Spremembe in dopolnitve v vodilnih naseljih v občim:
Program dela za leto 1981
Skupščina občine je na zasedanjih zborov obravnavala in dala v javno obravnavo osnutek programa svojega dela za letos. Značilnost programa je uveljavljanje načela kontinuiranega planiranja, kar pomeni, da bo iz vsebinskega vidika odprt, med letom pa ga bomo lahko še dopolnjevali in spreminjali ter prilagajali aktualnostim družbene problematike.
Z dopolnjevanjem osnutka moramo že v javni obravnavi doseči in uveljaviti čim večjo povezanost in usklajenost s programi drugih družbenih dejavnikov ter vanj vključevati vprašanja in pobude, ki zadevajo neposredni interes delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. Poleg tega pa mora biti sestavljen tako, da omogoča oblikovanje takšnih dnevnih redov, da bodo zbori na eni seji obravnavali sorodna in med seboj povezana vprašanja.
Le s tako oblikovanim in sprejetim programom ter z njegovim izvajanjem se bo skupščina v večji meri uveljavila kot orpm družbenega samoupravljanja v samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Kompenzacije za meso
Kot smo že pisali, občine zagotavljajo 50 % sredstev za kompenzacije za meso in s tem krijejo razliko med ekonomsko in dejansko ceno mesa. Po sklepu izvršnega sveta SRS bodo kompenzacije izplačevali tudi v mesecu januarju in v 1. polovici februarja, po tem pa bodo kompenzacije ukinili in bodo zato morali korigirati cene mesa. V občini ocenjujemo, da bodo za vse kompenzacije potrebovali okoli 1,3 milijona din. Sredstva so zagotovljena v proračunu občine.
Grosuplje — Šmaije—Sap
-	določen je potek avtoceste Ma-lence - Cikava na območju Šmarja
efmirana je cestna povezava matje—Sap z Velikim oz. Malim vrhom preko avtoceste,
-	peskokop SGP v Smatju-Sap je opredeljen, po končanem izkoriščanju, kot zazidalna površina za vrstno gradnjo,
-	del površin, za katere je bil predviden zazidalni načrt, je spremenjen v površine dopolnilne gradnje oz. površine za obrtniško dejavnost,
-	na območju Malega in Velikega vrha so razširjena zazidalna območja,
-	spremenjen je potek obvoznice mimo Grosuplja,
-	določena je lokacija za Toplarno in Avtoobnovo,
-	določeni so rezervati delovnih organizacij za dolgoročno obdobje.
Ivančna gorica
-	vsklajene so prostorske potrebe obstoječih delovnih organizacij,
-	korigiran je prostor za razkladal-no rampo in dovozno cesto ob železniški postaji,
-	zaščitene so zelene površine,
-	določene so površine za obrt,
-	prestavljena je lokacija RTP Ivančna gorica in koridorji daljnovodov,
Zbori skupščine občine so analizirali v okviru zasnovane naloge delovanje delegatskega skupščinskega sistema ter samoupravne in delegatske odnose v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in zborih skupščine občine, kakor tudi pomanjkljivosti in težave, ki se pojavljajo v delovanju in nadaljnjem razvoju delegatskega sistema, kot sestavnega dela našega socialističnega samoupravnega življenja.
Ugotovili so, da je na področju delovanja delegatskega sistema m delegatskih odnosov narejen nov korak naprej v reševanju vseh različnih pomembnejših interesov delovnih ljudi in občanov, ki se po predvidevanjih preko delegatskega sistema razrešujejo v skupščini občine, skupščinah krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih, njihovih organih, kakor tudi v njihovih delegacijah. Na področju uveljavljanja delegatskega sistema pa so tudi pomanjklivosti. V devetih krajevnih skupnostih se še niso sestale temeljne delegacije in delegacije SIS in tudi ne temeljne delegacije s temeljnimi delegacijami TOZD na skupnem zasedanju. Pri oblikovanju stališč, so delegacije še vedno zaprte vase, še vedno je prisotno, vsai pri nekaterih delegatih, da je njihova delegacija organ družbenopohtične skupnosti in ne organ, preko katerega krajevna samouprava' uveljavlja svoje potrebe in interese. Zato bodo morah sveti skupščin krajevnih skupnosti v bodoče posvetiti več pozornosti koordinaciji dela z delegati temeljnih delegacij in delegati njihovih skupščin.
Medtem, ko se temeljne delegacije dokaj redno sestajajo pred zasedanji zborov skupščine, se delegacije SIS večinoma sestajajo neredno. Seje sklicujejo običajno tik pred zasedanjem in so običajno nesklepčni. Zato jih ne morejo ponavljati m prisotni delegati pregledujejo le posredovano gradivo.
-	dopolnjene so površine za farmo prašičev in Agrostroja,
-	opredeljena je lokacija čistilne naprave.
Stična
-	povečane so površine centra in površine, ki se urejajo z zazidalnimi načrti.
Šentvid pri Stični
-	korigiran je obseg zazidalnega načrta,
-	povečane so površine, ki se urejajo z zazidalnimi načrti,
-	predvidena je nova cestna povezava, na katero se priključi tovarna Zmaj.
Krka
-	izvršene so manjše spremembe povečanja zemljišč za center
-	delno so zmanjšane površine zazidalnega načrta in povečane so površine dopolnilne gradnje.
Zagradec
-	povečana je površina za center,
-	definirana je športno rekreacijska površina,
-	delno je zmanjšana površina zazidalnega načrta, povečana pa površina dopolnilne gradnje.
Višnja gora
-	delno so povečane površine do-
polnilne gradnje in površine zazidalnih načrtov,
-	določena je industrijska cona,
-	korigirana je cesta ob železniški postaji z upoštevanjem nakladalne rampe,
-	določena je lokacija novega pokopališča.
Videm Dobrepolje
-	delno so zmanjšane površine zazidalnega načrta in povečane površine dopolnilne gradnje.
Predstnige
-	definirano je območje kamnoloma,
-	dodeljeno je funkcionalno zemljišče spomeniku NOB,
-	razširjene so površine zazidalnih načrtov in dopolnilne gradnje.
Sestavni del spremenjene in dopolnjene novelacije urbanističnega programa bo tudi grafična in tekstualna priloga, ki jo bo v srednjeročnem obdobju izdelala spomeniška služba ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, ki bo točno določila stopnje spomeniških režimov in njihova vplivna območja. S to prilogo bodo odpravljene tudi sporne situacije, ki so do seijaj nastajale pri prostorskem urejanju v občini Grosuplje. Izdelana je bila namreč le faza A spomeniškega varovanja, ki pa je precej načelno opredeljevala spomeniško zaščitena območja.
Delegatski sistem napreduje
Odprava vseh teh, in še nekaterih drugih, pomanjkljivosti bomo odpravili le z nadaljnjim usposabljanjem delegatov za kolektivno delo, demokratično izražanje in razpravljanje, usklajevanje interesov in odločanje delovnih ljudi in občanov. Z usposabljanjem bodo delegati občutili interes do povečane dejav-
nosti in začutili, da jim delegatski sistem resnično omogoča izražanje njihovih interesov in interesov skupnosti v enakopravnem uveljavljanju in soočanju z drugimi interesi ter, da delegat ne potrjuje samo odločitve, o Tcateri je svojo besedo izrazil predlagatelj oziroma njegovi organi.
ODLOK
ODLOK O POVPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI GROSUPLJE
Skupščina občine Grosuplje je 24. decembra 1980 na seji obeh zborov sprejela odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Grosuplje. V smislu 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, mora skupščina vsako leto do 31. marca sprejeti odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj za preteklo leto, ki je podlaga za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče.
Ker je cena za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji 9941 din (v ceni niso zajeti stroški komunalne opremljenosti in stroški zemljišč), je odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče na območju:
-	Grosuplje in Šmarje 89.4? din za kv. meter to je 20,9 % od 9941 din;
-	Ivančna gorica - Studenec - Stična — Vir, Krka in Krška vas, Šentvid pri Stični, Višnja gora, Videm — Predstruge in Zagradec na Dolenjskem — Fužina 79.53 din za kvadratni meter to je 0,8 % od 9941 din in naselja, ki se urejajo z urbanističnim redom 69.58 din to je 0,7 % od 9941 din.
Poleg kriterijev za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče odlok vsebuje še povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje. Izračunajo se na podlagi povprečnih stroškov komunalneg urejanja na kvadratni meter koristne stanovanjske površine.
V preteklem letu so bili povprečni stroški komunalnega urejanja 1491 din na kvadratni meter koristne stanovanjske površine od tega:
—	55 % za individualno potrošnjo, kar znese 820 din in
—	45 % za kolektivno potrošnjo, kar znese 671 din.
USPOSABLJANJE ZA NALOGE SLO IN DS
Delitev po delu
Področje ustvarjanja in delitve dohodka je eno tistih, ki je ves čas prisotno, aktualno in zelo občutljivo ker zadeva vsakega med nami tudi v času stabilizacije. Veliko smo že storili, številna vprašanja pa ostajajo še vedno odprta, tako na področju gospodarstva kot negospodarstva.
Tudi v vzgojnoizobraževalni dejavnosti se ukvarjamo s problemi vrednotenja in nagrajevanja našega dela. Kljub številnim poskusom in prizadevanjem prosvetnih delavcev, sindikata in drugih, ki so kakorkoli odgovorni in povezani z našo dejavnostjo, še nismo dosegli zaželenih rezultatov.
Zato je občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja s sodelovanjem občinske izobraževalne skupnosti organiziral 20. januarja 1981 posvet na temo: ..OBLIKOVANJE SKUPNIH MERIL VREDNOTENJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA IN DRUGEGA DELA V OSNOVNI ŠOLI. Posvet je vodil tov. Ivo Orešnik, soavtor gradiva z enakim naslovom. Posveta so se poleg članov občinskega odbora udeležili tudi ravnatelji osnov nih šol, predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki komisij za samoupravne splošne akte na posameznih šolah in drugi.
Tov. Orešnik je zelo nazorno predstavil ključna vprašanja iz vsebine gradiva, ki ga je izdelala delovna skupina pri republiškem odboru sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter znanosti. Gradivo je podkrepil s konkretnimi rešitvami, do katerih je prišel na osnovi lastnih izkušenj, v vzgojno-izobraževalnem zavodu Murska Sobota, kjer dela kot ravnatelj.
Zanimivemu izvajanju tov. Orešnika je sledila bogata razprava. V njej seje pokazala zavzetost in resnost, ki jo pripisujemo prosvetni delavci temu področju. Ni dvoma, da bomo vložili vse svoje sile v to, da bo naše delo še bolj kvalitetno, pa tudi ustrezno vrednoteno. Pa ne zaradi posvetovanja, temveč zato, da ne ostanemo zgolj pri besedah.
Matjeta Vlahovič
Poslanica predsedstva SFRJ
Predsedstvo SFRJ vam pošilja, to darilo — paket mandarin, nabranih v Titovem vrtu na Brionih s prošnjo, da jih izročite otrokom v vaši ustanovi.
Tovariš Tito je z veseljem pošiljal pakete mandarin otrokom po vsej Jugoslaviji, izražajoč tudi na ta način svojo veliko ljubezen do mladega naraščaja.
Izkoriščamo to priložnost da otrokom čestitamo novo 1981 leto in jim želimo srečno otroštvo, osebju ustanove pa veliko dela pri humanem delu.
Predsedstvo SFRJ
MANDARINE S TITOVEGA VRTA - Otroci Zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino „Dr. Marko Gerbec11 v Šentvidu pri Stični so januarja prejeli darilo predsedstva SFRJ. Na sliki: mandarine sta otrokom izročila Janez Lesjak, predsednik SOb Grosuplje in Marjan Kotar, predsednik OK SZDL. Ob tej priložnosti so otroci pripravili krajši kulturni program. Darila so bili zelo veseli.
Oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine, v sodelovanju z Zvezo rezervnih vojaških starešin in krajevnimi skupnostmi organizira predavanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na podlagi zakonskih določil, stališč in sklepov predsedstva SR Slovenije so se predavanj dolžni udeležiti vsi delovni ljudje in občani, ne glede na njihovo razporeditev v posamezne strukture. Predavanje zajema tri teme in sicer:
—	vojnopolitična situacija doma in v svetu,
—	psihološko-propagandna dejavnost proti SFRJ,
—	sistem opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja.
Film bo spremljal predavanje. Delovni ljudje in občani bodo preko komitejev za SLO in DS krajevnih skupnosti prejeli ustrezna vabila. Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in družbene samozaščite bo potekalo po naslednjem razporedu:
Krajevna skupnost L SKUPINA: Ambrus Ambrus
Zagradec
Zagradec
Krka
Krka
Krka
Muljava
Muljava
Ivančna gorica Ivančna gorica Ivančna gorica Ivančna gorica
Dobrepolje
Dobrepolje
Dobrepolje
Dobrepolje
Ponikve
Ponikve
Grosuplje
Grosuplje
II. SKUPINA: Staro apno
Polica
Polica
Spodnja Slivnica Ilova gora Račna
Žalna
Žalna
Mlačevo
Mlačevo
Podtabor
Podtabor
Grosuplje
Grosuplje
Grosuplje
Grosuplje
Grosuplje
Grosuplje
Grosuplje
Grosuplje
III. SKUPINA:
Metnaj
Metnaj
Stična
Stična
Stična
Temenica
Temenica
Dob
Dob
Šentvid
Šentvid
Šentvid
Šentvid
Višnja gora Višnja gora Višnja gora Višnja gora
Šmarje Sap Šmarje Sap Šmarje Sap Šmarje Sap
Štev. predavanj
	Datum predavanja
1.	21/2-1981 ob 17. uri
2.	23/1-1981 ob 17. uri
3.	26/1-1981 ob 17. uri
4.	28/1-1981 ob 17. uri
5.	30/1-1981 ob 17. uri
6.	2/2-1981 ob 17. uri
7.	4/2-1981 ob 17. uri
8.	6/2-1981 ob 17. uri
9.	9/2-1981 ob 17. uri
10.	11/2-1981 ob 17. uri
11.	13/2-1981 ob 17. uri
12.	16/2-1981 ob 17. uri
13.	18/2-1981 ob 17. uri
14.	20/2-1981 ob 17. uri
15.	23/2-1981 ob 17. uri
16.	25/2-1981 ob 17. uri
17.	27/2-1981 ob 17. uri
18.	2/3-1981 ob 17. uri
19.	4/3-1981 ob 17. uri
20.	6/3-1981 ob 17. uri
21.	9/3-1981 ob 17. uri
1.	21/1-1981 ob 17. uri
2.	23/1-1981 ob 17. uri
3.	26/1-1981 ob 17. uri
4.	28/1-1981 ob 17. uri
5.	30/1-1981 ob 17. uri
6.	2/2-1981 ob 17. uri
7.	4/2-1981 ob 17. uri
8.	6/2-1981 ob 17. uri
9.	9/2-1981 ob 17. uri
10.	11/2-1981 ob 17. uri
11.	13/2-1981 ob 17. uri
12.	16/2-1981 ob 17. uri
13.	18/2-1981 ob 17. uri
14.	20/2-1981 ob 17. uri
15.	23/2-1981 ob 17. uri
16.	25/2-1981 ob 17. uri
17.	27/2-1981 ob 17. uri
18.	2/3-1981 ob 17. uri
19.	4/3-1981 ob 17. uri
20.	6/3-1981 ob 17. uri
1.	21/1-1981 ob 17. uri
2.	23/1-1981 ob 17. uri
3.	26/1-1981 ob 17. uri
4.	28/1-1981 ob 17. uri
5.	30/1-1981 ob 17. uri
6.	2/2-1981 ob 17. uri
7.	4/2-1981 ob 17. uri
8.	6/2-1981 ob 17. uri
9.	9/2-1981 ob 17. uri
10.	11/2-1981 ob 17. uri
11.	13/2-1981 ob 17. uri
12.	16/2-1981 ob 17. uri
13.	18/2-1981 ob 17. uri
14.	20/2-1981 ob 17. uri
15.	23/2-1981 ob 17. uri
16.	25/2-1981 ob 17. uri
17.	27/2-1981 ob 17. uri
18.	2/3-1981 ob 17. uri
19.	4/3-1981 ob 17. uri
20.	6/3-1981 ob 17. uri
21.	9/3-1981 ob 17. uri
JtjjrSj^SrLOANO^l^DBEirO PODJKTJ*
~ GLASILO
NAŠI DELAVCI ŽE DELAJO V ZRN — Pod vodstvom tov. Vinka Zobca je 15 delavcev te delovne organizacije odšlo na delo v Idstein pri Frankfurtu. DO je namreč pogodbeno prevzela gradnjo stanovanjskih objektov v Idsteinu. Korak, za katerega so se odločili ob podpisu te pogodbe za delo v tujini, je pravo pionirsko delo, tako s strani delavcev kot tudi delovne organizacije.
Vsi upamo in želimo, da bodo svojo delovno organizacijo daleč od domovine dobro zastopali.
OBISKALI SO NAS - Našo delovno organizacijo so obiskali dijaki_3. a razreda gimnazije „Josip Jurčič*1 iz Stične, ki so se najprej seznanili z razvojem DO nato so si ogledali proizvodni proces v kovin-sko-lesnin obratih in proizvodni proces v TOZD Splošne gradnje ter ogled računalniškega centra. V nadaljevanju jim je bila prikazana samoupravna organiziranost podjetja in posamezni TOZD, štipendiranje, izobraževanje in samoupravno delovanje.
glasilo delavcev in kmetov SOZD ABC POMURKA .
DELOVNA ORGANIZACIJA MAVRICA - KLJUB TEŽAVAM ZADOVOLJNI Z REZULTATI POSLOVANJA - Delovna organiza-
cija Mavrica vidi rešitev iz svojih težav v izgradnji lastnih skladišč. V ta namen si je že pred leti zagotovila lokacijo v Grosupljem, kjer bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju pridobila 4.800 kvadratnih metrov pokritih skladiščnih prostorov in 5.000_ kvadratnih metrov odprtih skladišč. S to investicijo bo delovna organizacija zadostila predpisom o požarni varnosti, omogočila bo razširitev prodajnega asortimana, zagotovila boljšo notranjo^ organiziranost poslovanja z manjšim obsegom fizičnih manipulacij z blagom m tako omogočila zmanjševanje števila delavcev, kar vse pa pomeni zmanjšanje Stroškov poslovanja.
NAČRTI DELOVNE ORGANIZACIJE tabor za srednjeročno OBDOBJE - Glede na porast celotnega prihodka in dohodka, ki ga v delovni organizaciji Tabor predvidevajo v prihodnjem srednjeročnem obdobju, so izdelali tudi plan investicij. Razumljivo je, da dohodek, ki ga bodo ustvarili, ne bo zadoščal za pokritje predvidenih investicij, vsaj ne glede na dinamiko poteka njihove izgradnje. V planu investicij postavljajo na prvo mesto izgradnjo oskrbovalnega centra (blagovnico) v Grosupljem v predračunski vrednosti 120 milijonov din. Poleg omenjene investicije, ima delovna organizacija v načrtu tudi izgradnjo treh manjših samopostrežnih trgovin v Grosupljem in bližnji okolici v skupni vrednosti 30 milijonov din.	„
V prihodnjem srednjeročnem obdobju namerava delovna organizacija Tabor tudi na področju gostinstva razširiti svoje zmogljivosti. Vendar pa tu ne gre za izgradnjo
novih objektov, temveč za rekonstrukcijo obstoječih gostišč. Predračunska vrednost vseh nameravanih del v okviru gostinske dejavnosti znaša 18 milijonov din.
Ob vsej širitvi tako glede izgradnje novih prodajnih mest v okviru trgovske dejavnosti, kot tudi glede povečanja zmogljivosti v gostinstvu, predvidevajo v DO TABOR tudi izgradnjo skladišč v skupni vrednosti 8,5 milijonov din.
DO TABOR ima,^ kot kaže, v načrtih za srednjeročno obdobje, velike želje pri širitvi svoje prodajne mreže, v vključno s pripadajočimi skladiščnim prostori.
šš;xTYtnfAX
KORAK NAPREJ - V INFORMIRANJU — Tako, kot drugod v naši občini, smo se tudi v naši osnovni organizaciji ZSMS Šentvid pri Stični dolgo časa srečevali z velikim problemom — neinformiranostjo, tako mladincev, kot vseh drugih krajanov. Vedeli smo, da informiranje ni samo stvar komisije za obveščanje in propagando pri naši osnovni organizaciji (informiranje v nekem zaprtem krogu v bistvu sploh ni informiranje), ampak zahteva sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, društev, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Zato smo tudi tako vdolgo omahovali, preden smo začeli z izdajo glasila; kajti na sodelovanje nismo mogli preveč račimati.
Prva številka glasila „Šentvidčan“ je naletela na zelo majhen odziv družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in krajevne
skupnosti (moram pa poudariti, da društva že od vsega začetka vestno sodelujejo) in je bilo, kljub vsem prizadevanjem, le glasilo naše osnovne organizacije ZSMS. Z nenehnim ..vzpodbujanjem" smo sčasoma pritegnili tudi ostale dejavnike v kraju, da so začeli pisati o svojih problemih, delu, uspehih, nedelu ... K temu je pripomogla^ tudi vsebinska zasnova, ki omogoča informiranje na vseh področjih. Za četrto številko je bilo prispevkov že veliko preveč (število strani je namreč omejeno), prav tako za naslednjo dvojno številko, ki je izšla pred novim letom.
Dosegli smo, da je glasilo postalo krajevno in pripomoglo k vzpostavitvi ravnotežja v informiranju v družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah, društvih in krajevnih skupnostih. Za nas naj-vecja vzpodbuda je odziv krajanov na glasilo — pozdravljali so ga z zadovoljstvom. Seveda pa naš list že vseskozi dviga prah pri nekaterih odgovornih v kraju, ceš, da je stil pisanja neustrezen, preveč prakti-kantski itd.
Seveda se, kljub vidnim rezultatom, srečujemo tudi s težavami, kot so finančni problemi . . . Tudi v prihodnje bomo skušali nadaljevati tako^ kot smo začeli, pričakujemo pa se večjo podporo (vendar ne samo moralno; za zdaj je to od nekaterih vse, kar dobimo!) in sodelovanje.
Branka Kraševec
Zakl juček 15. sindikalnih športnih iger
Minilo je že 15 let, odkar je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje, organiziralo v počastitev občinskega praznika prve sindikalne športne igre in to v dveh disciplinah: šahu in kegljanju. V vseh teh letih je športna dejavnost v organizacijah združenega dela, še posebej pa v zadnjem obdobju, izredno napredovala. Med delovnimi ljudmi spoznavamo vse večjo osveščenost o pomenu rekreacije in te-lesnokulturne dejavnosti, kar se nedvomno kaže v večjem vključevanju v razne oblike športnih aktivnosti.
Lani je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZS Grosuplje y sodelovanju z ZTKO in nekaterih športnih društev organizirala športne igre, ki se jih je udeležilo 488 tekmovalk in tekmovalcev v 6 športnih disciplinah. Žal ugotavljamo, da igre tudi v tem letu niso tekle tako, kot smo si želeli, predvsem zaradi neusklajenega tekmovanja med letom. To pa je verjetno tudi vzrok, da je bila udeležba tekipovalcev v zadnjih mesecih slabsa. Eden od vzrokov slabše organiziranosti je tudi premajhna aktivnost nekaterih poverjenikov za šport v OO ZS in elanov občinske komisije.
Ugotovitev, da se vse več tekmovalcev vključuje v nove discipline (smučanje, teki) ter, da delovne organizacije tudi finančno vse bolj podpirajo to dejavnost, je vzpodbuda. Stremeti moramo za tem, da bo dan v naslednjem obdobju poudarek vključevanju večjega števila delavcev ne samo v tekmovalne oblike telesne vzgoje, ampak tudi vključevanju v vsakodnevne aktivnosti.
DOSEŽENI REZULTATI V POSAMEZNIH DISCIPLINAH
KEGLJANJE
a)	borbene igre za moške (tekmovalo je 14 ekip); 1.: Motvoz in
platno Grosuplje, 2.: Pekarna Grosuplje, 3.; Železniška postaja Grosuplje.
b)	borbene igre za ženske ekipe (tekmovale so 3 ekipe); 1. : DVZ Ponikve.
c)	tekmovanje posameznikov v disciplini 2 x 100 lučajev (nastopilo je 32 posameznikov); 1. Novak Andrej D PO in SIS (875 kegljev)
d)	tekmovanje posameznic v disciplini 50 lučajev (nastopilo je 12 posameznic); 1. Bah Milka, DVZ Ponikve (334 kegljev).
STRELJANJE:
a)	moški ekipno (tekmovalo je 7 ekip); 1. DO LIVAR Ivančna gorica (481S krogov)
b)	ženske ekipno (nastopila samo 1 ekipa); DVZ Ponikve (2410 krogov)
c)	tekmovanje članov posamezno (tekmovalo je 50 posameznikov); 1. Zaletelj Jože, DO Livar Ivančna gorica (1012 krogov), 2. Culjkar Andrej, Instalacije (1011 krogov).
d)	tekmovanje članic posamezno (tekmovale so 4 članice); 1. Tomšič Alenka, DVZ Ponikve (853 krogov).
ODBOJKA
Tekmovanja v odbojki se je udeležilo 12 ekip; 7 moških in 5 ženskih.
Ženske:	1. Dekliško vzgajališče
Višnja gora.
Moški - 1. OS Dobrepolje.
MALI NOGOMET
Sodelovalo je 7 ekip: 1. ISKRA TOZD SZE Dobrepolje.
ŠAH
Tekmovanja v šahu sta se udeležili'le 2 ekipi,, tekmovanja posameznikov, ki je bilo organizirano posebej, pa se je udeležilo 12 posameznikov.
Ekipno: DVZ Ponikve.
Posamezno: 1. Barič Dušan, SGP Grosuplje.
Rezultati tekmovanj v VELESLALOMU in SMUČARSKIH TEKIH so bili že objavljeni v NAŠI SKUPNOSTI.
Zaradi premajhnega zanimanja nismo uspeli organizirati tekmovanj v NAMIZNEM TENISU.
Prehodnijjokal za množičnost na sindikalnih športnih igrah je ponovno osvojila OO ZS LIVAR Ivančna gorica.
Smučanje
Obilica snega v in dolgotrajna zmrzal je omogočila, da otrokom kljub podaljšanim počitnicam in vsem tistim, ki jih privabi sneg med letošnjo zimo ni dolgčas. Največ zimskega veselja so deležni otroci, ki lahko prek rednih in izrednih programov izvajalcev, kot so vrtci, sole, zveza telesnokulturnih organizacij, krajevne skupnosti inv smučarskega kluba izboljšajo smučarsko znanje in si zagotovijo veselje in radost m obenem pravilno izkoriščajo prosti čas.
Do spoznanja, da je smučanje danes potreba vsakega Slovenca smo v občini prišli že pred leti, ko smo začeli z redno in obvezno zimsko šolo v naravi za pete razrede osnovnih šol. Na ta način smo smučanje približali tudi tistim učencem, ki si iz takih ali drugačnih vzrokov ne bi privoščili užitkov, ki jih lahko nudi smučanje. Občinska izobraževalna in telesnokulturna skupnost ob pomoči staršev in šol omogočata, da sola smučanja dosega dobre uspehe. Učenci, ki težje kupijo opremo si jo lahko izposodijo.
V času počitnic so spet oživeli začetni in nadaljevalni smučarski
tečaji, ki jih je organizirala zveza telesnokulturnih organizacij za vse starostne kategorije občanov. Največ tečajnikov je bilo iz vrst predšolske in šolske mladine, manj pa starejših občanov.
Za področje Grosuplja in okolice je bil tečaj organiziran na Polževem. Teden dni je 70 tečajnikov vsak dan avtobus vozil na Polževo, kjer so pod vodstvom učiteljevv telesne vzgoje in vaditeljev smučanja ob dobrih pogojih za smučanje ter ostalih uslug^ ki so jih bili deležni od gostišča Polževo, dosegli tisto, kar so od tečaja pričakovali.
Ob koncu tečaja so organizirali enodnevni izlet v Kranjsko goro.
Krajani Ivančne gorice in bližnjih krajevnih skupnosti so se lahko udeležili tečaja v izvedbi Smučarskega kluba iz Ivančne gorice. Za pomoč pri vzpenjanju so tečajniki uporabljali vlečnico, ki jo je društvo zgradilo prejšnje leto.
Prihodnjič bo organiziran tudi tečaj na Muljavi za suhokranjsko področje, kjer bo tudi vlečnica, ki so jo zgradili krajani.
Že nekaj let je pravi praznik za smučarje, ko se dobijo na občinskem sindikalnem prvenstvu. Prek 200 tekmovalcev se ne snide samo zato, da bi se razvrstili po uspešnosti ampak zato, da so deležni dobre družbe, športne rekreacije in zdravja.
JERNEJ LAMPRET

SAMOUPRAVNI ORGANI V:
—	Lesnina Ljubljana, TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje so po razrešitvi dosedanjega direktorja Franca Trontlja, imenovali za novega direktorja Marjana KASTELCA, diplomanta VUS, ki je dolžnost prevzel 1. januarja 1981,
—	Mercator — Pekarna Grosuplje so za novega direktorja imenovali Boruta ČIBEJA, dipl. ing., ki je dolžnost prevzel 1. januarja 1981.
Rezultati volitev
V nedeljo 28. decembra 1980 smo se krajani krajevne skupnosti Grosuplje na referendumu odločili za uvedbo tretjega samoprispevka.
Od 3129 glasovalcev, vpisanih v glasovalne imenike, jih je na referendumu glasovalo 2675 ah 85,5 %. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 2106 glasovalcev ali 67,3 %, proti uvedbi samoprispevka je bilo 553 glasovalcev ali 17,7 %, bilo pa je 16 neveljavnih glasovnic.
Lojze Gabršček
OBVESTILO
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana bo še nadalje uradoval v prostorih občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje vsako drugo sredo od 14. do 16. ure. Že iz dosedanje prakse ugotavljamo, da so pojasnila, tolmačenja in napdtki, ki jih daje družbeni pravobranilec samoupravljanja koristni tako delavcem, ki menijo, da so jim kratene samoupravne pravice, kot predstavnikom samoupravnih organov ali organizacij združenega dela. Do konca junija 1981 bo pravobranilec uradoval v omenjenih prostorih v naslednjih dnevih:
21. januaija, 4. febniaija, 18. febniaija,
4. marca, 18. marca, 1. aprila, 15. aprila, 29. aprila,
13 /maja, 27. maja, 10. junija in 24. junija-
Vabimo vse zaint.- tirane delovne ljudi ali predstavnike organov in organizacij, da v omenjenih dnevih poiščejo nasvete in pomoč, ki jo lahko nudi družbeni pravobranilec samoupravljanja.
• ••a.o	»vit« •
naša
skupnost
VETERINARSKI ZAVOD KRIM GROSUPLJE DE GROSUPLJE
Razpored službe stalne pripravljenosti veterinarjev
Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje sta v stalni pripravljenosti od 14. do 7. ure naslednjega dne 2 dipl. veterinarja, z izjemo nedelj in praznikov, ko je za celo območje občine v stalni pripravljenosti 1 dipl. veterinar in sicer od 14. ure od sobote oz. predprazničnega dne do 7.
oz. do 7. ure v ponedeljek.
V stalni pripravljenosti so veterinarji:
Veterinarska ambulanta Grosuplje:
Od 2. 2. do 14.	ure do	7. 2. do	7.	ure vet. Z. Vukelič, tel. 771-188
Od 7. 2. od 14.	ure do	9. 2. do	7.	ure vet. J. Žitnik, tel. 771-170
Od 9. 2. od 14. ure do 14. 2. do 7. ure vet. Z. Vukelič, tel. 771-188
Od 14. 2. od	14.	ure do	16. 2. do	7. ure vet.	M. Pangerc, tel.	183-111
Od 16. 2. od	14.	ure do	28. 2. do	7. ure vet.	Z. Vukelič, tel.	771-188
Od 28. 2. od 14. ure do 2. 3. do 7. ure mag. C. Bunc, tel. 771-170 ali 068-83-329
Veterinarska ambulanta Ivančna gorica:
Od 2. 2. od 14. ure do 5. 2. do 7. ure mag. C. Bunc, tel. 771-170 ali 068-83-329
Od 5. 2. od 14.	ure do	7. 2. do	7.	ure vet. M. Pregl, tel. 783-080
Od 7. 2. od 14.	ure do	9. 2. do	7.	ure vet. J- Žitnik, tel. 771-170
Od 9. 2. od 14. ure do 16. 2. do 7. ure vet. M. Pangerc, tel. 771-111
Od 16. 2. od 14. ure do 19. 2. do 7. ure mag. C. Bunc, tel. 771—170 ali 068—83—329
Od 19. 2. od 14. ure do 21.2. do 7. ure vet. M. Pregl, tel. 783-080
Od 21.2. od	14.	ure do	23. 2. do	7. ure vet.	Z. Vukelič, tel.	771-188
Od 23. 2. od	14.	ure do	28. 2. do	7. ure vet.	M. Pangerc, tel.	783-111
Od 28. 2. od 14. ure do 2. 3. do 7. ure mag. C. Bunc, tel. 771—170 ali 068 -83-329
. ure po prazniku
c
PROGRAM
KINEMATOGRAFOV ZA FEBRUAR 1981
Izdaja: občinska konferenca SZDL Grosuplje, Kolodvorska 2. Telefon: 771-088. Izhaja mesečno. Naklada: 5000 izvodov. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Marjan Kotar (771-088), odgovorni urednik:	Vinko Kobilica
(771—106). Priprava za tisk: Dnevnik-IBM, tisk: Tiskarna Delavska univerza Domžale. Redakcija je bila zaključena 26. 1. 1981.
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto m kulturo izvršnega sveta skupščine SRS št. 421-1/72 od 30. 9. 1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni prometni davek od prometa proizvodov.
Datum Kino	Izvor, vsebina in naslov filma	Teh.	Čas	Distr.
C 5.2. Grosuplje N 8. 2. Dobrepolje	Francoska barvna drama MADAME CLAUDE	B	90	Avala
P 6. 2. Dobrepolje N 8. 2. Grosuplje Ivan. gorica	Norveška barvna drama JESENSKA SONATA	BCS	90	Adria
P 6. 2. Ivan. gorica S 7. 2. Grosuplje N 8. 2. Dobrepolje	Ameriška barvna vojna drama LOVEC NA JELENE	BCS	180	Zeta
Č 12. 2. Grosuplje N 15. 2. Dobrepolje	Ameriška barvna drama FANTJE IZ BRAZILIJE	BCS	123	Avala
P 13. 2. Dobrepolje N 15. 2. Grosuplje Ivan. gorica	Italijanski barvni vojni film MESTO V PEKLU	BCS	93	Kinemat.
P 13. 2. Ivan. gorica S 14. 2. Grosuplje N 15.2. Dobrepolje	Hong-Kong barvni karate film JUNAK DIVJINE	B	90	Croatia
Č. 19. 2.Grosuplje N 22. 2. Dobrepolje	Ameriška barvna ljubez. drama PREPOVEDANE SANJE	B	100	Inex
P 20. 2. Dobrepolje N 22. 2. Grosuplje Ivan. gorica	Ameriški barvni vestern ODPADNIK JOSEY VVALES	BCS	116	Zeta
P 20. 2. Ivan. gorica S 21. 2. Grosuplje N 22. 2. Dobrepolje	Ameriška barvna kriminalka VOZNIK	B	91	Morava
Č 25. 2. Grosuplje N 1.3. Dobrepolje	Zah. nemški barvni erotični film MELODIJA ZA LJUBEZEN	B	96	Croatia
P 26. 2. Dobrepolje N 1. 3. Grosuplje Ivan. gorica	Italijanski barvni pustolovski film TIGER JE SE ŽIV	B	105	Kinema
P 27. 2. Ivan. gorica S 28. 2. Grosuplje N 1. 3. Dobrepolje	Hong-Kong barvni karate film DEBELUHOVE PUSTOLOVŠČINE	B	88	Zvezda
Filma ..Jesenska sonata" in „Fantje iz Brazilije" sta bila predvajana na FEST-u 79. Otrokom ne dovolimo ogleda filmov „Madame Claude" in ..Melodija za ljubezen".