Aktualno Ptuj • Proti (ponovnemu) tlakovanju tržnice s prodniki O Stran 3 M a \ >U : o ,•' H.' VI« V V srediscu Ptuj • Najem karnevalske dvorane plačal zavod, v njej je služil zasebnik O Strani 6 in 7 > Œ V r.i 1J ¡¡J o"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 23. aprila 2019 Letnik LXXII • št. 32 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °i04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • V dveh dneh pošle dovolilnice za 91 parkirnih mest O Stran 5 Podravje Juršinci • Kip boksarja spet buri duhove O Stran 5 Ljudje in dogodki Ptuj • Dihalna blazinica za vsakega novorojenčka O Stran 9 Naše prireditve Hajdina • Kdo so zmagovalci drugega polfinala Otroci pojejo slovenske pesmi O Strani 10 in 11 Kronika Središče ob Dravi • Za migranti pobirajo kupe odpadkov O Stran 24 Podravje • Bo nestrinjanje videmske občine odneslo cesto Ptuj-Ormož? Marinič: »Občina Videm ne soglaša z južno varianto trase!« »Ali ste seznanjeni s sklepom videmskega občinskega sveta, da se ne strinja z južno različico ceste?« je predstavnikom okoljskega in infrastrukturnega ministrstva ter predstavnikom lokalnih skupnosti na skupnem srečanju dejal videmski ■ ~ 1K - > W ' .< . / -i-'- S, Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Gibanje ZA Kidričevo zahteva okoljevarstveno in zdravstveno študijo o Stran 3 Spodnje Podravje • Tovornjaki kmalu z državnih cest na podravsko avtocesto o Stran 24 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE v ■ Štajerski TEDNIK 70ler Simonov zaliv >> ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 28. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote! F J « « Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Kultura torek • 16. aprila 2019 Ptuj • Ali so Avstrijci preko Bruslja začeli trgovsko vojno z ukrajinskim MHP Očitki o izigravanju izvoznih kvot ter kakovosti mesa Spletni mediji so pred dnevi poročali, da naj bi avstrijska vlada v Bruslju proti novemu lastniku Perutnine Ptuj, to je ukrajinski živilski velikan MHP, začela politično kampanjo. Avstrijce naj bi predvsem skrbelo povečanje dovoljenih količin uvoza ukrajinskega mesa na trg Evropske unije (EU), pa tudi njegova kakovost. Avstrijska vlada meni, da ukrajinski prehranski mogotec izvozne kvote (s polizdelki) izigrava že sedaj. Pri sklepanju novega trgovinskega sporazuma med Ukrajino in EU pa jo skrbi, da bi MHP preko Perutnine Ptuj na evropski trg plasiral enormne količine ukrajinske perutnine, prireja katere da je podvržena blažjemu nadzoru kakovosti in porekla. V MHP so te navedbe ostro zavrnili. „Od samega začetka smo jasni, da poslovni načrt s Perutnino Ptuj obsega uporabo skupnega strokovnega znanja in investicij za povečanje proizvodnje in rasti prodaje perutnine na lokalni ravni. Ne nameravamo uvažati ukrajinske perutnine, ki bi jo nato predelali v Perutnini Ptuj. Stremimo k razumnemu kompromisu v zvezi s kvotami perutnine med EU in ukrajinsko vlado, vendar to ne bo vplivalo na naše prihodnje delovanje v Sloveniji. S Perutnino Ptuj je MHP sklenil strateško partnerstvo, s katerim načrtujemo pomembne investicije v proizvodno bazo podjetja in bodo prinesle neposredne koristi za vse zaposlene, rejce in deležnike v industriji." Zanikali so tudi, da bi bila perutnina, pridelana v Ukrajini, slabše kakovosti kot tista, pridelana na območju EU. „MHP deluje po najvišjih mednarodnih standardih na področju varnosti hrane in dobrobiti živali. Foto: Črtomir Goznik „Navedba, da perutnina, pridelana v Ukrajini, udira na trg EU, je netočna. Ukrajinska perutnina predstavlja le 10 % na uvoznem trgu EU in en odstotek celotne porabe perutnine. EU izvozi več perutnine v Ukrajino, kot je Ukrajina uvozi v EU," pravijo v Holdingu MHP, ki je tudi lastnik Perutnine Ptuj. Vsa živila, ki jih Ukrajina izvozi v EU, so v celoti skladna s predpisi za prehrano, ki veljajo znotraj EU. Predpise in standarde je določil Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane. Izvozniki iz Ukrajine smo dolžni opraviti ustrezne predpisane preglede, da zagotovimo skladnost s predpisi EU." O evropskih posojilodajalcih Na očitek, da poslovanje MHP s posojili financirata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), v podjetju lastnika Jurija Kosiuka (MHP) odgovarjajo: „EBRD ponuja financiranje podjetjem in državam, ki bi želele vlagati v naložbe. Deluje v 36 državah in je trenutno največji mednarodni finančni vlagatelj v Ukrajini. Njen cilj je pomagati pri stabilizaciji Ukrajine in utrditvi njenih reform. Posojila EBRD temeljijo na trenutnih tržnih cenah, ki so konkurenčne in imajo stroga merila. Koristi ima od naložb v ukrajinska podjetja, zaradi česar EU prejema dividende in kapitalske dobičke, ki temeljijo na ukrajinskih poslovnih zgodbah o uspehu." )W Europea" ,„vestment Bank Nekatere države z uvozom iz Ukrajine vseeno niso zadovoljne Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pravijo, da ne gre za nobeno veliko politično kampanjo Avstrije proti ukrajinskemu pridelovalcu perutninskega mesa. Pojasnili so, da je Svet EU minuli ponedeljek na pobudo komisarja Phila Hogana v okviru točke dnevnega reda o razmerah na kmetijskih trgih razpravljal tudi o situaciji na trgu perutninskega mesa in jajc, predvsem z vidika trgovinskega sporazuma z Ukrajino. „V okviru te točke je nekaj držav izpostavilo problematiko visokega uvoza iz Ukrajine, predvsem v kontekstu nezadovoljivega upoštevanja nekaterih standardov dobrobiti živali. Komisija je sklenila dogovor z Ukrajino, s katerim je določila tarifne kvote za uvoz perutninskega mesa v višini 50.000 ton, s čimer je omejila neomejen uvoz mesa v EU. Poleg tega se je Ukrajina zavezala k upoštevanju zahtev za dobrobit živali. Stališče Slovenije do tega področja je, da se v okviru vseh prostotrgovinskih sporazumov, ki jih sklepa EU, ohranjajo visoki standardi, kot so predpisani in veljajo v EU in da se temu prilagajajo tudi države, ki so del takih sporazumov, kjer ni izvzet tudi novi lastnik Perutnine Ptuj," so razložili na MKGP in poudarili: „Av-strija se v okviru te razprave na to temo ni nič oglasila, zato ta tema ni bila nobena velika politična kampanja, prenesena na Svet EU. Verjetno se navedba spletnega medija nanaša na izjavo avstrijske ministrice izven dvorane zasedanja." MHP: „Pravila spoštujemo" O sklepanju trgovinskega sporazuma med Ukrajino in EU v MHP dodajajo: „Ukrajina ni nikoli prekinila pridružitvenega sporazuma. Ves čas je delovala v skladu z zakonodajo EU. Ukrajinski izvozniki vseh vrst perutninskega mesa (ki spadajo pod različne režime kvot) so od evropskih institucij prejeli potrditev zakonitosti svojih ukrepov. V MHP stremimo k razumnemu kompromisu med ukrajinsko vlado in EU med trenutnimi trgovinskimi pogajanji o kvotah za perutnino, ki ustvarjajo enake konkurenčne pogoje in proizvajalcem v prihodnosti zagotavljajo zanesljivost. Še naprej bomo upoštevali izvozna merila, o katerih sta se dogovorili EU in Ukrajina, vključno z vsemi spremembami, ki so bile sprejete med nedavnimi razpravami." Mojca Zemljarič Boulevard Konrad Arlpnaupr Foto: capital.ba Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Podravje • V zraku je vse več alergenov Lepo vreme prinaša seneni nahod Glavna alergena pri nas sta trenutno cvetni prah breze in gabra, cvetijo tudi platana, vrba in javor, do konca aprila naj bi zacvetele še trave. V lekarnah se že povečuje obisk zaradi lajšanja alergijskih težav. Foto: Dreamstime Mnogi komaj čakajo pomlad, da uživajo na toplem soncu, občudujejo prebujajočo se naravo in predvsem več časa preživijo na prostem, da se naužijejo svežega zraka. Žal pa k prebujanju narave sodi tudi cvetenje številnih rastlin, ki po statistiki prizadene že vsakega desetega Slovenca. V zraku je namreč vse več alergenov, ki sprožajo alergijske reakcije oziroma spomladanske alergije; običajno jim rečemo seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis. Alergije povzročajo pelodi vetrocvetnih rastlin, kažejo se na zgornjih dihalnih poteh, lahko pa tudi na celotnih dihalih. V nižinskih delih Slovenije je trenutno glavni alergen cvetni prah breze, dodatno obremenitev s sorodnimi alergeni pa prispeva gaber. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je deževno vreme v preteklih dneh pospešilo odcvetanje in zmanjšanje obremenitve zraka, nekatera drevesa na manj ugodnih rastiščih pa so še vedno v fazi cvetenja. Zaradi suhega vremena se je zdaj obremenitev srednje povišala, vendar se glavno cvetenje breze že pomika v višje lege. Tudi cvetni prah gabra, gabrovca in hrasta vsebuje alergene, sorodni so brezinim, zato lahko pri nekaterih posameznikih sprožijo navzkrižne reakcije. Cveti tudi platana, v zraku je prisoten še cvetni prah vrbe in javorja. Približuje se sezona cvetnega prahu trav, ki bo celinski del Slovenije predvidoma dosegla zadnje dni aprila. »Letos je bil prvi val alergij zaradi senenega nahoda zgoden, saj se je začelo ob nenavadno lepem vremenu v februarju. Potem je vse skupaj malce potihnilo, prva polovica aprila je bila hladna in deževna, takrat vemo, da alergenov v zraku tako rekoč ni. Seveda pa zdaj počasi spet opažamo več obiskov lekarn zaradi sezonskih alergijskih težav,« je povedala Tanja Novak, farmacevtka Lekarn Ptuj. »Ljudje prihajajo po zdravila, ki jim jih v sezoni redno predpiše njihov zdravnik, posegajo pa tudi po številnih izdelkih brez recepta; če jih muči izcedek iz nosu, jim priporočamo razna razpršila, proti solzenju oči kapljice, lahko pa dobijo antihistaminike tudi v obliki tablet.« Kot je znano, je alergija nepravilen in pretiran odziv našega imunskega sistema na snovi iz okolja, ki jim pravimo alergeni. Simptomi senenega nahoda so zelo podobni simptomom virusnega prehlada, vendar je izcedek iz nosu pri alergijski reakciji bolj voden in ne-obarvan kot pri prehladu, bolj prizadete pa so tudi oči, ki srbijo in skelijo, nemalokrat prihaja do solzenja. Za alergijski rinitis velja, da je pogosto povezan z astmo. Najlažje se seveda ognemo alergijske reakcije, če se izognemo alergenu, toda to je v primeru senenega nahoda praktično nemogoče, saj so alergeni v sezoni prisotni povsod v zraku. Senka Dreu Foto: Dreamstime torek • 16. aprila 2019 Nasveti Štajerski 3 Ptuj • Proti tlakovanju s prodniki Občina: „Projekta ne bomo spreminjali" Mestna svetnika, oba tudi vodji svetniških skupin, Štefan Čelan in Andrej Čuš, sta na vodstvo mestne občine (MO) Ptuj naslovila vprašanje, zakaj se del območja v starem mestnemjedru, ki se obnavlja v sklopu projekta tržnice, tlakuje s ploščatimi prodniki oziroma t. i. mačjimi glavami. Foto: MZ Prostor med Reprizo in ribarnico Delfin bo na zahtevo ZVKDS tlakovan s prodniki, tako imenovanimi mačjimi glavami. Bližnji stanovalci in podjetniki s tem niso zadovoljni, zato naj bi razmišljali o tožbi ter zaustavitvi projekta. „Izvedba prenove s kamenjem je popolnoma neprimerna in nevarna za uporabo. Uporabniki poslovnih prostorov in stanovalci napovedujejo tožbo in ustavitev projekta, če se takoj ne pristopi k ustrezni rešitvi, ki mora biti takšna, da bo varna za vse oblike pešačenja. Na zahtevo stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov podajamo v imenu Liste dr. Štefana Čelana in Liste Andreja Čuša pobudo, da se nemudoma pristopi k dopolnitvi projekta za prenovo ulice, ki se trenutno ureja v sklopu projekta prenove mestne tržnice," sta v pobudi zapisala Čuš in Čelan. Problematika tlakovanja je vezana na del Miklošičeve ulice. Gre za majhno stransko uličico med Reprizo in ribarnico Delfin, ki se nadaljuje proti stopnišču k cerkvi sv. Jurija in nekdanji trgovini Peko. Na MO Ptuj so pojasnili, da je bilo tlakovanje z mačjimi glavami zahteva Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). S prodniki je v starem delu mesta Ptuj tlakovanih že nekaj površin: Ulica Viktorina Ptujskega, Grajska ulica, zahodna pot na grad, Slovenski trg pred gledališčem ... „Tlakovanje z mačjimi glavami v zaledni ulici med Miklošičevo in Mestnim trgom izvajamo na zahtevo ZVKDS. S prodniki bo tlakovana samo površina, ki je že izvedena. Ploščati prodnik polagamo na zemeljsko vlažen beton, fugiramo ga z epoksi malto," so povedali na MO Ptuj. O pobudi svetniških skupin Štefana Čelana in Andreja Čuša, da bi projekt v delu, kjer tlakujejo s prodniki, spremenili, na MO pravijo, da to ne pride v poštev: „Tlakovanje je končano in bi bilo skrajno negospodarno, da sedaj to odstranjujemo in delamo na novo. Za odstranitev najverjetneje ne bi dobili niti soglasja ZVKDS, saj je bila to njihova zahteva v izdanih kulturnovarstvenih pogojih, v katerih navajajo, da se v tej ulici ohranja izvorni način tlakovanja z mačjimi glavami, saj je na Ptuju srednjeveška tipologija tlakovanja z mačjimi glavami. Junija 2017 je MO Ptuj želela vsebino projekta predstaviti vsem najemnikom občinskih poslovnih prostorov in lastnikom objektov, ki mejijo na območje ureditve. Takrat smo tudi že razpolagali s kulturnovarstvenimi pogoji. MO Ptuj je želela lastnikom predstaviti projekt in slišati njihove predloge. Zaradi števila lastnikov so bili predvideni trije termini. Na sestanke so prišli štirje udeleženci. Prav tako je MO Ptuj decembra 2017 vsem lastnikom objektov poslala obvestilo o izvedbi projekta, v katerem jih je pisno seznanila z vsebino projekta. V tem dopisu je bilo tudi točno navedeno, da se bo ta dotična ulica tlakovala s prodniki." Mojca Zemljarič Prodniki so položeni tudi na trgu pred gledališčem. Kidričevo • Gibanje ZA Kidričevo zahteva okoljevarstveno in zdravstveno študijo Dravsko polje obremenjeno s pesticidi, nitrati, rdečim blatom, tovarniškim pepelom ... „Revizija Računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza Onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje in zahtevajo takojšnje ukrepanje," je prepričan Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo. „Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ko vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov ter več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki, skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije Onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo izjema za nastanek pljučnega raka v celi podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot deset let. Raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več deset hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. Onesnaženost, skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na čedalje več resnih težav in konkretnih obolenj," opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud. Katere so tri pobude oziroma zahteve Prva je ta, da se občina poveže z Zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v Foto: Media24 „Onesnaženost okolja zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih," opozarjajo v Gibanju ZA Kidričevo. okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni). „Predlog, da lokalna skupnost sistematično pristopi k problemu zdravja naših ljudi, dajemo predvsem zaradi zagotovitve varovanja zdravja in boljše kakovosti bivanja. Našteti projekti morajo biti prioritetni, da bo nadaljnji razvoj Kidričevega temeljil na razi- skanih izhodiščih in dejanskem stanju," poudarja Štrucl. „Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod" Za komentar na navedbe Gibanja ZA Kidričevo smo zaprosili kidri-čevskega župana Antona Lesko-varja. Dejal je, da je kakovost življenja ljudi občini Kidričevo na prvem mestu. „Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo ter varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so recimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice in drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav ... V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene." Mojca Zemljarič Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je zaskrbljen zaradi - po njegovem mnenju - ekološke obremenjenosti okolja na območju Dravskega polja, predvsem podtalne vode, ki se črpa za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Leskovor: „Varovanje okolja začnimo vsak pri sebi" Župan občine Kidričevo Anton Leskovar pravi, da seje občina Kidričevo na prvo pobudo okoljske problematike Branka Štrucla (civilna iniciativa po njegovem vedenju ne obstaja) pred leti odzvala tako, daje v sodelovanju z ministrstvom odvzela vzorce zemlje. „Rezultati analiz zemlje so na razočaranje Branka Štrucla pokazali, da ni odstopanj. Štrucl takrat ni hotel prevzeti rezultatov analize, saj so bili v nasprotju z njegovimi pavšalnimi povzetki in medijem zanimivimi ocenami.« Foto: mL 4 Štajerski Podravje torek • 23. aprila 2019 Markovci • Pogovor z županom ob 20. občinskem prazniku Veliki načrti za razvoj občine tudi v prihodnje »Občina Markovci živi in se razvija,« je ob 20. občinskem prazniku zadovoljen prvi mož občine Milan Gabrovec. Praznik bodo tudi letos obeležili s pestrim dogajanjem. Vrhunec prazničnega dogajanja bo v petek, 26. aprila, ko bo ob 18. uri v večnamenski dvorani potekala osrednja prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad najzaslu- v »v» »1 « »»» žnejsim posameznikom in organizacijam. V Markovcih imajo veliko razlogov za slavje, je ponosen župan Milan Gabrovec, ki je v pogovoru ob 20. občinskem prazniku potegnil črto in povzel ključne mejnike razvoja občine v zadnjem obdobju. Pri tem je kot enega najpomembnejših projektov izpostavil preureditev dveh nevarnih križišč v krožišči na državni cesti v Markovcih, kjer so hkrati poskrbeli še za kolesarsko stezo ter javno razsvetljavo. Investicijo, vredno okoli 1,3 milijona evrov, so izvedli skupaj z Direkcijo za infrastrukturo, ki je prispevala glavnino sredstev. Občina pa je med drugim poskrbela za arhitekturno ureditev krožišč, na katero so še posebej ponosni. V lanskem letu jim je uspel velik met - dokončali so izgradnjo kanalizacijskega omrežja še v zadnjem naselju občine, v Novi vasi pri Markovcih in tako z njo pokrili celotno občino. V sklopu približno 1,1 milijona evrov težke- ga projekta so hkrati obnovili vodovod ter uredili tudi vso drugo infrastrukturo, kot so odvodnja-vanje meteornih vod, električna napeljava v zemlji, posodobljena javna razsvetljava, avtobusna postajališča ter urejene vaške ceste. Prav tako so poskrbeli za polnilno postajo za električna vozila. Ena koristnejših pridobitev, izvedenih v lanskem letu, je po besedah župana tudi lepo urejeno postajališče za avtodome v športno--rekreacijskem centru v Zabovcih, ki je odlično zaživelo. Prav tako so izvedli še številne druge investicije, kot so gradnja križišča v Zabovcih, urejanje vaških jeder, razširitev pločnika ob glavni cesti v Bukovcih, dokončanje kolesarske steze skozi Siget itd. V lanskem letu so se hkrati z razširitvijo ceste od križišča regionalne ceste do naselja Nova vas želeli lotiti še izgradnje kolesarske steze, a so izvedli le rekonstrukcijo ceste. »Z dvema oz. tremi Župan občine Markovci Milan Gabrovec lastniki nismo dosegli dogovora glede odkupa zemljišč, zaradi česar kolesarske steze nismo mogli zgraditi,« pojasnjuje Gabrovec, ob tem pa dodaja, da imajo na področju kolesarske infrastrukture tudi letos velike načrte. »Urediti nameravamo projektno dokumentacijo za izgradnjo kolesarske steze v Prvencih ter poskrbeti za odkupe zemljišč. Prav tako skupaj s sosednjimi občinami pripravljamo skupen projekt kolesarskih stez, saj želimo povezati spodnje-podravske občine. V sklopu tega nameravamo zgraditi kolesarsko stezo ob regionalni cesti skozi celotno naselje Borovci. V fazi izbire izvajalca je projekt izgradnje kolesarske steze ob glavni cesti Markovci-Zabovci-Spuhlja, kjer bomo hkrati obnovili tudi vodovodno omrežje.« Sicer pa tudi v tem trenutku v občini gradijo. Tik pred koncem je izgradnja zidu ob tamkajšnjem pokopališču. Letos nameravajo še zastekliti predprostor pokopališke vežice in na tak način omogočiti, da se pogrebno-cerkveni obredi izvajajo kar v vežici. Prav tako pa bodo uredili deponijo odpadkov z zaprtimi zabojniki in del pokopališča za raztros pepela. Pred dnevi so se razveselili odprtja nadomestnega cestišča preko jezu Markovci. V teku so postopki za širitev tamkajšnje obrtne cone Novi jork, župana pa veseli še predvidena gradnja doma starejših občanov. »Dom nameravamo zgraditi v samem centru občine. Občina je za odkup zemljišč že plačala aro, v celoti pa bo kupnina plačana v naslednjem mesecu oziroma dveh. Pričakujemo, da se bo gradnja začela še konec letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta. To bo poleg šole in vrtca ena najpomembnejših investicij od obstoja občine,« še poudarja župan Gabrovec. Monika Horvat Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje. TESARSTVO Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 peter.matjasic@teleing.com I \/01 & 25 1ST POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA r l/ieu ob mum (M, obuwkßM želim ptijdtktr ptazm Zaiu/alj 'aMje, pnazidka ObčiM Mfflkotftib. UjßüW 16/ CMjßMiM tfkOMkm i» paéomiuc p k. aritmjeM za izk&zam zaupanje,. ítt Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! B 1 ~ 1 M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ptujska Gora • Obnova doma krajanov Nova streha, fasada in stavbno pohištvo V občini MajSperk bodo obnovili dom krajanov na Ptujski Gori. Dela v vrednosti 156.000 evrov bo izvajalo celjsko podjetje Spot gradnje. Občina bo investicijo pokrila z lastnimi proračunskimi sredstvi in državnim denarjem, ki ga prejme po 23. členu ZFO. V sklopu projekta energetske sanacije bodo obnovili ostrešje, izvedli izolacijo ostrešja in zamenjali kritino. Vgradili bodo novo stavbno pohištvo in izolativno fasado, nad vhodom pa uredili nadstrešek. Pogodbeni rok za končanje del je konec avgusta. Po mnenju izvajalca bi lahko dela končali tudi prej. Županja občine Majšperk Darinka Fakin pravi, da je dom krajanov na Ptujski Gori eden izmed javnih objektov v občini, ki doslej še ni bil temeljito obnovljen. Kritična je bila predvsem streha. Ponekod je puščala, zato so imeli stanovalci težave z zamakanjem. V domu krajanov Ptujska Gora so tri sta- novanja, v pritličju društveni prostori in dvorana, v kleti pa prostori za gasilce PGD Ptujska Gora. Direktor podjetja Spot gradnje Jure Herlah in županja občine Majšperk Darinka Fakin ob podpisu pogodbe za izvedbo energetske sanacije doma krajanov na Ptujski Gori. Letošnje leto bo v občini Majšperk investicijsko precej živahno. V teku je modernizacija šestih odsekov cest v skupni vrednosti 260.000 evrov. Z izvajalcem je podpisana pogodba za gradnjo infrastrukture v industrijski coni. Naložba bo veljala 360.000 evrov, občina pa sofinancerski delež pričakuje iz evropskih virov. Letos bodo končali gradnjo novega doma krajanov v Narapljah. Lotili se bodo tudi izdelave projektne dokumentacije za širitev čistilne naprave v Majšperku in prestavitev čistilne naprave iz industrijske cone s tlačnim vodom v Majšperk. Mojca Zemljarič Foto: MH Foto: MZ torek • 16. aprila 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Parkiranje za abonente V dveh dneh pošlo 91 dovolilnic Kako velik je problem s parkirnimi mesti na Ptuju, predvsem v bližini centra, zgovorno dokazuje dejstvo, da so v le dveh dneh pošle vse dovolilnice za abonente na parkiriščih na Osojnikovi cesti pri železniški postaji in na Potrčevi pri trgovini Živila. Skupaj so si abonenti zagotovili 91 parkirnih mest. Foto: Črtomir Goznik Čeprav je podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., ki upravlja z javnimi parkirišči v mestni občini Ptuj, prodajo dovolilnic za abonente na dveh doslej brezplačnih, po novem pa plačljivih parkiriščih začelo šele prejšnji teden, so jih prodali za med. V le dveh dneh so pošle prav vse dovolilnice za 91 parkirnih mest; 46 na Osojnikovi in eno manj na Potrčevi cesti. Po interesu sodeč je bila tudi določena cena, 10 evrov na mesec, primerna. Kje bodo nova parkirna mesta Idej, kje urediti dodatna parkirna mesta, je bilo v zadnjem času kar nekaj. Od ureditve garažne hiše na zemljišču za Upravno enoto Ptuj do nadgradnje za avtobusno postajo. Med predlogi se je pojavilo tudi povišanje parkirišča za eno nadstropje v Ulici heroja Lacka, za Pošto. Tam je trenutno 110 parkirnih mest. S takšnim načrtom pa bi moral soglašati tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Da bi bilo na tej lokaciji smiselno zagotoviti dodatna mesta, dokazujejo tudi vozila, parkirana na pločniku in kolesarski stezi. Čeprav plačajo parkirnino, je to prekršek, ki ga mestni redarji kaz- nujejo z globo. Na tem parkirišču namreč parkirajo abonenti in dnevni obiskovalci, za vse pa očitno ni dovolj prostora. Kot pojasnjujejo na Javnih službah Ptuj, so trenutno v fazi izbire ponudbe za idejno zasnovo. Še vedno pa je odprta tudi možnosti izgradnje parkirne hiše pri Mercatorjevi Blagovnici. Direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik pravi, da je smiselno dodatna parkirna mesta urediti čim bližje mestnemu jedru: „Najbolj primerna lokacija se v tem trenutku zdi ob Mercatorju, morda bi bila dobra rešitev tudi nadgradnja obstoječega parkirišča na Lackovi ulici. Parkirišče pri Zdravstvenem domu ima potencial, za kar prav tako pridobivamo idejne rešitve." Do optimalne rešitve parkiranja na Ptuju bo treba očitno počakati še kar nekaj časa. Dženana Kmetec Za katera parkirišča je še možno kupiti dovolilnice Najmanj mest za abonente na Ptuju je ta hip na voljo na Zadružnem trgu; od 91 razpoložljivih je prostih le še osem parkirnih mest. Bistveno več možnosti je na Čučkovi, kjer je zasedenih 10, prostih pa še 88 parkirnih mest. Veliko prostora je še na parkirišču Spin (Ob Dravi), kjer je trenutno na voljo 150 parkirnih mest, prodanih je le pet dovolilnic. Zaradi obnove tržnice 21 % manj pobranih parkirnin Leta 2018 je podjetje Javne službe Ptuj na dejavnosti urejanja javnih parkirišč doseglo prihodke v višini 377.487 evrov. „Zaprtje mestnega jedra za promet se odraža tudi na prihodkih od prodaje. Primerjava med prvimi tremi meseci leta 2018 in 2019 kaže zmanjšanje prihodkov v letu 2019 za dobrih 21 %," pojasnjujejo v Javnih službah Ptuj. Spremembe tudi na parkirišču v Dravski ulici Sistem oz. režim parkiranja seje pred nekaj dnevi spremenil tudi na parkirišču na Dravski ulici, ob gostišču Ribič. „Na vhodu z zapornico bodo imeli vstop samo stanovalci, uporabniki z dovolilnicami pa bodo na parkirišče vstopali na vhodu s strani Glasbene šole in bodo parkirali na območju modre cone. Kartice bomo nadomestili z dovolilnicami. Na začetku bo parkirišče v enakem obsegu namenjeno tako abonentom kot ostalim uporabnikom, kasneje bomo obseg posameznega dela spreminjali glede na potrebe uporabnikov modre cone in abonentov," so novosti pojasnili v podjetju Javne službe Ptuj. Markovci, Videm • Novi most čez jez je odprt Svečani dogodek za dve obdravski občini Na predzadnji petek letošnjega aprila, praznični veliki petek, so Dravske elektrarne Maribor (DEM) namenu slovesno predale novozgrajeni most na jezu Markovci. Gradnja novega mostu je bila potrebna, ker bodo dosedanjega za promet zaprli. Potrebujejo ga za logistiko in organizacijo delo-višča pri obsežni obnovi zapornic. Ta bo trajala naslednjih šest let. Izvajalec gradnje je bilo velenjsko podjetje RGP. Gradbišče so odprli novembra 2017, gradnjo pa končali dva meseca pred predvidenim rokom. Marca je na objektu potekal tehnični pregled, aprila so pridobili uporabno dovoljenje. Preko jezu poteka ena ključnih prometnih povezav med občinama Markovci in Videm za lokalno prebivalstvo. Nadomestno cestišče je širše od prejšnjega in omogoča prevoz večje kmetijske Otvoritveni trak sta slovesno prerezala direktor DEM Andrej Tumpej in markovski župan Milan Gabrovec. mehanizacije, na njem je označena tudi pot za kolesarje in pešce. Promet motornih vozil so uredili z vertikalno signalizacijo. Da je delo uspešno pri koncu, sta bila zadovoljna tudi projektant Borut Korpar in vodja gradbišča Janij Oblak. Na otvoritveni svečanosti sta navzoče nagovorila direktor DEM Andrej Tumpej in župan občine Markovci Milan Gabrovec. Oba sta se domačinom zahvalila za potrpežljivost v času gradnje, uporabnikom mostu pa zaželela varno rabo. Kulturni utrip dogodku so dodali harmonikarji in folkloristi markovske osnovne šole. MZ Foto: MZ Juršinci • Zaskrbljeni zaradi ptujske podtalnice Kakšno vodo sploh pijemo? Donalda Rusa skrbi, ker leta poslušamo o tem, kako čisto vodo pijemo, po drugi strani pa poročilo Računskega sodišča dokazuje prav nasprotno, kar pomeni, da nekdo zavajajavnost. Foto: SD Juršinski svetniki so zasedali na najdaljši seji v zgodovini občine, ki je imela na dnevnem redu kar 24 točk. Pri obravnavi poročila oskrbe s pitno vodo za lansko leto in programom za obdobje 2019-2022 se je vnela vroča debata v zvezi z onesnaženostjo vode, ki se pije na ptujskem območju, oziroma vode iz zajetja v Skorbi. Donald Rus je opozoril na poročilo Računskega sodišča, ki govori o prisotnosti škodljivega herbicida atrazina v podtalnici, zaradi katerega je bil uveden dodatni monitoring: »Kakšno vodo sploh pijemo? Očitno zgodbe o neoporečni vodi, s katerimi nam leta in leta polnijo ušesa, ne držijo. Torej nas zavajajo!« Zaradi teh skrb vzbujajočih podatkov, pa tudi velikih izgub vode in nedelujočih hidrantov v občini, so se svetniki strinjali, da občina pridobi natančne odgovore na vprašanja o čisti pitni vodi. Župan se je strinjal, da je skrb na mestu. »Okoli ptujske vode se pogovarjamo 15 let. Sami globinski vodnjaki ne bodo pomagali, dokler bodo nad njimi oziroma v njihovi bližini kmetijska zemljišča. Prav je, da o tem govorimo, potrebno je takojšnje ukrepanje.« Že drugič pa so svetniki govorili o predlaganem povišanju cene storitve pomoči na domu za 60 centov na uro. Poročilo CSD Ptuj po njihovem tudi tokrat ni bilo dobro pripravljeno, argumenti za podražitev jih niso v celoti prepričali, so pa predlog kljub temu potrdili, da ne bi uporabniki ostali brez pomoči. Rus bo CSD uradno pozval k natančnejši obrazložitvi, o svojih pomislekih pa obvestil tudi Računsko sodišče. Kip boksarja spet buri duhove Da je ideja o postavitvi skulpture boksarja v sredino novega kroži-šča v Gabrniku razdelila juršinske svetnike, smo že pisali. Nekateri so bili povsem proti temu, da bi obiskovalca na vhodnih vratih v občino, ki je izrazito vinogradniška, pozdravljal boksar, drugi se niso strinjali s samo obliko bodoče skulpture. Donald Rus je vztrajal, da v omenjeno krožišče spada kaj drugega. Kljub temu so se svetniki na koncu dogovorili, da bo skulptura samo boksarska rokavica in ne boksar. Zato sta Horvat in Rus na zadnji seji občinskega sveta kar poskočila ob županovi novici, da se bo izdelovanje skulpture, ki bo sestavljena iz dveh rok in nizkega trupa, vsak čas začelo. »Zakaj smo sploh kaj debatirali, če nikogar ne zanima naše mnenje? Očitno ste ves čas vedeli, da boste izpeljali, kot ste si zamislili,« je Robert Horvat očital županu, ta pa je odvrnil, da se o tem govori že pet let in da je skrajni čas, da se stvar realizira. Senka Dreu Destrnik • Prodaja službenega vozila Pukšič ne bo vozil Vindiševe škode Nekdanji župan Destrnika Vladimir Vindiš je vozil službeni avtomobil v lasti občine. Župan Franc Pukšič tega avtomobila ne namerava uporabljati, zato ga bo občina prodala. Namero so sedaj tudi realizirali, saj je na spletni strani občine objavljen poziv za zbiranje ponudb. Izklicna cena za škodo superb 1.8, letnik 2008, črne barve, bencinar s 183.000 prevoženimi kilometri, je 4.300 evrov. Ponujena cena za nakup ne sme biti nižja od izklicne. Vozilo je registrirano do začetka januarja prihodnje leto. Občina ponudbe za nakup zbira do torka, 30. aprila. Odpiranje ponudb ne bo javno, avtomobil bodo po načelu videno-kupljeno prodali najboljšemu ponudniku. Kupec kasnejših morebitnih reklamacij ne bo mogel uveljavljati. MZ 6 Štajerski V središču torek • 23. aprila 2019 Ptuj • Akcija društva Ptuj je naš Kje vse na Ptuju bi lahko raslo drevo Na zelenici pod gradom nasproti vrtca, na Panorami, ob potoku Grajena pri gimnazijski stavbi, ob Zdravstvenem domu in stavbi Koteksa; to so le nekatere lokacije v mestu, kjer bi lahko stala drevesa. Ptujčan Darko Plohl je v obsežnem delu popisal vsa drevesa in določil lokacije, na katerih dreves ni, pa bi morala biti. Foto: ČG Takšne table so tudi v opomin, kako zeleno bi mesto lahko bilo. V sredo zvečer so na številnih mestih po Ptuju zrasla posebna drevesa. Sicer lesena, a precej drugačna od pravih. Gre za akcijo društva Ptuj je naš, skupni ponos. Obsežno delo je pripravil eden izmed članov društva, Darko Plohl, ki je ogromno časa namenil popisovanju vseh dreves na Ptuju in iskanju lokacij, na katerih bi ta še morala biti. Razlog podiranja gnanje za materialnimi stvarmi, kar je ljudem zaslepilo um ... „V zadnjih letih smo namreč priča nestrokovnemu obrezovanju in brezglavemu podiranju dreves na Ptuju. Naravoljubom ni jasno, zakaj so drevesa naenkrat postala moteč dejavnik sodobne družbe. Očitno je, da je nekaterim gnanje za materialnim zaslepilo um in so pozabili na naravo, ki je najpomembnejši dejavnik za kakovost naših življenj in življenj naših zanamcev. Na Ptuju smo bili v zadnjih letih priča skorajda goloseku, drevesa, ki so ostala, pa so bila po mnenju strokovnjakov tako nestrokovno obglavljena, da se jim je naredila nepopravljiva škoda, nekatera med njimi so postala celo nevarna. Zavedamo se, da je bolna in odmrla drevesa treba odstraniti, saj lahko povzročajo splošno nevarnost in ogrozijo ljudi, nikakor pa se ne moremo sprijazniti s podiranjem zdravih dreves, ki krasijo naše zelene površine," pravi Plohl. V prepričanju, da ni prav, da mirno spremljajo dogajanje in kot pravijo, poslušajo brnenje motornih žag, ki v nekaj minutah uničijo to, za kar se je drevo trudilo desetletja, so v društvu, katerega član je, strnili vrste in začeli delati. Kot pravijo, je to odlična podlaga, da bo tudi občinska uprava zavihala rokave. Pripravljeni so jim pomagati mesto ponovno ozeleniti. V sredo zvečer so na lokacije, kjer bi bilo sodeč po opravljeni analizi najnujnejše zasaditi drevesa, zabili lesene table. Cilj je zasaditi vsaj 1.000 dreves. „Od tega si želimo vsaj desetino lip, to je nekaj več kot 100. Zato, ker je lipa medovito drevo, da bomo poskrbeli za pašo čebel v našem mestu. Lipa tudi ni zahtevna glede oskrbe," dodaja Plohl in zaključuje: »Drevesa morajo biti primerna za urbana območja.« Da gre za dobro idejo, a da bo za realizacijo potreben dogovor vseh deležnikov, pa pravi ptujska županja Nuška Gajšek. Pripravljena je prisluhniti ugotovitvam in predlogom, kako mesto dodatno ozeleniti in ga narediti lepše in tudi bolj zdravo. Dženana Kmetec V akciji posajenih 10.000 dreves, niti eno samo na Ptuju Kot pojasnjuje mestni svetnik iz vrst društva Ptuj je našAlen Iljevec, so razlogi za njihov predlog preprosti: „V minulih letih se je veliko sekalo, zasajalo v primerjavi s tem skoraj nič. Sekalo se je tudi proti volji ljudi. Poznamo strokovno poročilo o pokritosti Ptuja z zelenjem, ki je krepko pod priporočili, prijavljamo se na projekt EPK 2025 in lepo bi bilo, če bi ustvarili lepo, zeleno mesto." Z idejo so podali žogico ptujski občini. Vse odločevalce so pozvali, da podprejo predlog in skupaj sprožijo akcijo zasajanja na Ptuju. Ob tem je Iljevec spomnil, da je bilo v nedavno izpeljani akciji posajenih 10.000 dreves, niti eno pa na Ptuju. Ptuj • Izdatki Zavoda za turizem Ptuj Najem dvorane za Kurentovai O zapletih, ki so spremljali letošnje Kurentovanje, smo že poročali. Čeprav je dogodek komuniciranja z javnostjo -16.439 evrov in plačilo najema dvorane Qcenter - 30.000 evr Podjetje Zgodba, d. o. o., ki je že lani opravljalo storitve komuniciranja z javnostjo, takrat za ptujsko občino, je aprila letos prejelo novo nakazilo. V času, ko je občino vodil župan Miran Senčar, je omenjeno podjetje zaslužilo zajeten kup denarja. Doslej so jim iz občinskega proračuna nakazali 52.191 evrov. Kot je razvidno iz aplikacije Erar, je bilo prvo nakazilo izvedeno marca 2016 v višini več kot 7.600 evrov. Šlo je za strošek komuniciranja Kurentovanja 2016. Temu so sledili novi projekti. Od decembra 2017 pa so od ptujske občine sledila konstantna nakazila. Najvišji znesek so pokrili januarja letos, in sicer več kot 8.000 evrov, dva meseca prej pa še dodatnih 6.000 evrov. Zraven Ministrstva za okolje in prostor ter občine Murska Sobota je bila ptujska občina po znesku največji plačnik omenjenega podjetja. Ta mesec nakazilo še od Zavoda za turizem Ptuj V začetku tega meseca je podjetju Zgodba 16.300 evrov nakazal tudi Zavod za turizem Ptuj. S čim so si prislužili omenjeni denar, direktorica Katja Gonc odgovarja: »Zgodba, d. o. o., je v letu 2019 izvedla storitve odnosov z javnostmi za Kurentovanje, kar obsega pripravo medijskih vsebin, posodobitev spletne strani, pripravo in izvedbo tiskovnih konferenc, vodenje komunikacijskih kolegijev in medijskega središča, akreditaci-jo novinarjev, obveščanje medijev, pripravo in izvedbo vsebin za družabna omrežja, analizo medijskih objav ter smernice za prihodnje Kurentovanje in nastavitev spletne platforme za 60. Kurentovanje. Komunikacijska podpora vključuje delo štiričlanske ekipe v obdobju Najem dvorane Qcenter je Zavod za turizem Ptuj plačal 30.439 evrov bruto oz. 24.950 evrov neto. Izbrano podjetje za izvedbo komercialnega dela programa je Zavodu nakazalo 30.000 evrov neto. Podravje • Bo nestrinjanje videmske občine odneslo cesto Ptuj-Ormož? Marinič: »Občina Videm ne soglaša z »Ali ste seznanjeni z negativnim sklepom videmskega občinskega sveta, da se ne strinja z južno raz proti Ormožu predstavnikom okoljskega in infrastrukturnega ministrstva ter predstavnikom lokal Medtem ko gradnja viadukta Sejanca poteka po terminskem planu ter se ureja dokumentacija za gradnjo odseka ceste od Ormoža do Gorišnice in naprej do Markovcev, je še vedno najbolj daleč od realizacije zadnji del trase. Odgovor, kje bo potekala cesta od Markovcev do Ptuja, bo podal nov krog študije variant z okoljskim poročilom in celovito presojo vplivov, ki bo po najbolj optimističnem scenariju luč sveta ugledal šele 2021. »Darsu je uspel javni razpis, tako da sta študija variant in okoljsko poročilo naročeni. Zadeva bo zaključena leta 2021. Če bomo do takrat vsi skupaj s civilnimi iniciativami, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi našli varianto, ki bo sprejemljiva z vseh vidikov, bomo tega zelo veseli,« pojasnjuje Vesna Kolar Planinšič iz ministrstva za okolje in prostor. A lokalne skupnosti imajo že sedaj novo težavo. Na zadnjem sestanku je namreč novi videmski župan Branko Marinič predstavnike ministrstev ter druge zbrane župane občin ob trasi težko pričakovane ceste odkrito seznanil o nasprotovanju južni različici ceste: »Sklep sveta občine Videm je jasen: da ne soglaša z južno varianto. Sedaj pa je na strani načrtovalcev, da nas seznanijo z vsem in da na skupnem srečanju lahko povemo pogoje, pod katerimi bomo spremenili sklep, ki je za zdaj negativen.« Gabrovec: »Ta sklep se mi zdi smešen« Markovski župan Milan Gabro-vec je županskega kolega pozval, naj se takih izjav vzdrži v javnosti, zadevo pa označil kot smešno. »Meni se zdi ta sklep smešen, saj ne more imeti nobenega vpliva na gradnjo te ceste. Verjamem, da bo kolega Marinič v kratkem ugotovil, da to ni stvar občine Videm kot take, temveč gre za državni projekt, ki ga moramo čimprej narediti. Pred volitvami smo bile lokalne skupnosti enotne in še vedno smo. Ampak takrat so nekatere občine vodili drugi župani. V tem primeru je škoda, da ni ostal stari župan, ker potem danes ne bi govorili o sklepu občine, da je proti gradnji oz. da hoče iz tega nekaj iztržiti. To je cesta državnega pomena! In verjamem, da bodo danes vsi prisotni predstavniki ministrstev in ostali naredili vse, da do tega čimprej pride,« je zaključil Milan Gabrovec. Vendar pa takšen sklep, kot ga je predstavil na tokratnem sestanku Marinič, sploh ni novost. Nestrinjanje in negativno stališče do južne variante je namreč odločno izrazil in zapisal tudi občinski svet pod bivšim županom Friderikom Bračičem (op. ur.) V Ormožu vre... Kako bo odločitev videmske občine vplivala na nadaljnji potek Foto: MH petek • 19. aprila 2019 V središču Štajerski 7 aje plačal zavod, v njej pa je služil zasebnik zaključen, pa se nekateri računi šele poravnavajo. Nekaj jih je precej visokih; izstopata dve postavki, in sicer stroški storitev ov. Kot je znano, je program v njej izvajalo komercialno podjetje; najemnino pa je kril občinski zavod. Strošek komuniciranja 16.300 € Decembra lani seje podjetje Zgodba prijavilo na javni razpis za zbiranje ponudb za PR-storitve in vodenje medijskega središča Kurentovanje 2019, ki gaje objavil Javni zavod za turizem Ptuj. Plačilo za opravljeno delo so prejeli aprila letos. „Tako kot v letu 2016 je tudi letošnje Kurentovanje postreglo s presežki na področju organizacije, obiska, pa tudi na področju komuniciranja. Ekipa Zgodbe je bila prisotna na Ptuju v času celotnega karnevala in s svojim delom medijem, obiskovalcem in preostalim zagotavljala ažurno in zanimivo informiranje pred karnevalom, med njim in po njem," pojasnjuje Struc. štirih mesecev.« Obenem poudarja, da je Zavod za turizem Ptuj letos prvič sodeloval z omenjenim podjetjem. Zakaj stroška najema dvorane ni plačal izbrani izvajalec, ki je z dvorano služil? Zelo visok pa je očitno tudi strošek najema dvorane Qcenter, v kateri se je izvajal komercialni del Kurentovanja, lani in letos. Tudi ta strošek je bil pokrit z javnim de- narjem. Lani je Zavod to stalo okrog 37.000 evrov, letos nekaj več kot 30.439 evrov bruto oziroma 24.950 evrov neto. Zakaj tega stroška ni pokril izbrani ponudnik, ki je izvajal komercialni del programa, pa Gonče-va pravi: »Zavod dvorano Qcenter za čas Kurentovanja najame, ker jo potrebujemo za javni del prireditev in za dogodke, s katerimi se omogoči mladinskim organizacijam in invalidskim društvom veliko pustovanje za njihove člane in prijatelje. Etnografska in mednarodna karnevalska povorka se zaključita v karnevalski dvorani s Župan občine Videm Branko Marinič je predstavnike ministrstev ter druge zbrane župane odkrito seznanil o nasprotovanju južni različici ceste. Kaj zeli iztržiti videmska občina »Pogoji, kijih postavljamo, so povezani s predvideno gradnjo daljnovoda. Če se bo gradila južna obvoznica, je smiselno razmisliti o tem, da daljnovod vkopljemo. Prav tako mora biti obvoznica zgrajena tako, da ne bo moteča za okolje in da bodo vse živali, ki živijo v tem nacionalnem parku Šturmovec imele svoje habitate,« pogoje v zvezi s tem, da bi cesta potekala preko njihove občine, razkriva videmski župan Branko Marinič. aktivnosti glede gradnje ceste, je med drugim zanimalo ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, ki pravi, da tamkajšnje prebivalce potrpljenje mineva: »Ustanavljajo se civilne iniciative. Najverjetneje bo prišlo do zapore cestnega in železniškega prometa v Mihovcih pri Veliki Nedelji, kajti tovorni promet se neznosno povečuje. Da se ta cesta zaključi, bo verjetno ljudstvo moralo reči svoje!« pogostitvijo, prav tako tam poteka rajanje vrtcev iz vse Slovenije. S pogodbo z izvajalcem dvorane zagotovimo prostor in podporo pri vseh teh dogodkih, dodatno pa izvajalcu zaračunamo tudi uporabo znamke Kurentovanje in delež od gostinske dejavnosti. S prihodki od izvajalca kurentovanja tako pokrijemo celotno najemnino, oziroma povedano drugače, tako zagotavljamo najboljši poslovni rezultat. Če bi dvorano najel izvajalec, bi ta postavljal pogoje, razpoložljive termine in ceno najema za javne prireditve, kar pa zagotovo ne bi prineslo pozitivnih rezultatov.« Izbrano podjetje za izvedbo komercialnega dela programa, podjetje Prireditve, je za znamko Kurentovanja plačalo 15.000 evrov neto in 10 % od prihodkov gostinskega dela, kar je po zadnjih podatkih prav tako zneslo okrog 15.000 evrov neto. Prihodki iz naslova karnevalske dvorane so tako nekaj tisočakov višji od najemnine, ki se, kot poudarja Gončeva, v celoti pokrije iz tržne dejavnosti in ni breme občinskih javnih sredstev. Dženana Kmetec Kaj je ozadje „Zgodbe" Podjetje Zgodba, poslovno svetovanje, d. o. o., je bilo ustanovljeno junija 2015, ustanovili so ga nekdanji politik (SD) Matevž Frangež, bivši direktor Večera Jure Struc in nekdanji direktor Večerovega marketinga Mitja Blagajac. Frangež v omenjenem podjetju nima več lastninskega deleža, po novem je zaposlen v stranki SD, kjer je vodja strateškega načrtovanja in komuniciranja. Lastnika sta zdaj le Struc in Blagajac. Prvi projekt, ki gaje podjetje Zgodba izvajalo za Mestno občino Ptuj, je bila komunikacijska podpora Kurentovanju 2016. Kasneje se je sodelovanje nadaljevalo, vedno pa so sodelovali projektno: nudili so komunikacijsko podporo različnim projektom, krizno komuniciranje, pa tudi izobraževanja na področju komuniciranja z javnostmi. Malokdo ve: ptujska tržnica ima svojo lastno spletno stran za 8.000 evrov! Za potrebe komuniciranja ureditve mestne tržnice je podjetje Zgodba pripravilo tudi spletno stran (https://ptujskatrznica.si/), ravno za to jim je občina januarja letos plačala 8.000 evrov. „V ta znesek zraven načrtovanja koncepta spletne strani, registracije in zakupa domen, priprave vsebin, spletnega okolja in izvedbe spletne strani ter izobraževanje glede upravljanja le-te sodi še priprava komunikacijskih sporočil za različne javnosti," pojasnjuje Jure Struc, direktor podjetja Zgodba. Naročilo so prejeli že junija 2018, plačilo pa je izvedeno januarju 2019. „Iz tega naslova je na voljo še 737 evrov, kar pa je namenjeno morebitnim posodobitvam spletne strani," še pojasni Struc. ¡južno varianto trase!« ličico ceste?!« je po dolgih letih čakanja na težko pričakovano cesto od Ptuja Inih skupnosti dejal videmski župan Branko Marinič. Kaj bo storila država? Zvonko Zavasnik iz infrastruk-turnega ministrstva pa je dejal, da sta jih na odločitev videmske občine opozorila Direkcija za avtoceste RS in občina Markovci. Dodal je še: »Težko komentiram, kako bo ta zadeva vplivala na nadaljevanje postopkov, zagotovo pa to za sam projekt ni dobrodošla odločitev.« Monika Horvat Pridejo trenutki, ko potrebujete denar takoj. Z osebnim kreditom ga lahko dobite v NLB Poslovalnici že v 1 uri, v mobilni banki Klikin pa v le nekaj minutah. www.nlb.si/osebni-kredit Q NLB Za vse, kar sledi. Foto: CG Foto: Dreamstime 8 Štajerski Podeželje torek • 23. aprila 2019 Slovenija • Evropska komisija namenila milijon evrov za zdravo prehrano slovenskih šolarjev Vzgoja zdravih prehranjevalnih navad Projekt šolske sheme je v Sloveniji izjemno uspešen, saj ga izvaja kar 90 odstotkov upravičenih osnovnih šol in zavodov; otrokom razdeljujejo sadje, zelenjavo in mleko. Kar 90 % slovenskih osnovnošolcev dobi v šoli tudi obrok sadja, zelenjave in mleka. Evropska komisija je konec marca sprejela proračunska sredstva, ki jih bodo članice EU v prihodnjem šolskem letu razdelile za zdravo prehranjevanje otrok v šolah. Skupno je šolski shemi EU namenjenih 250 milijonov evrov, od tega naj bi dober milijon evrov dobila Slovenija, in sicer za sadje in zelenjavo 708.635, za mleko pa 362.276 evrov. Poleg denarja za zdravo hrano bodo potekali tudi izobraževalni programi, ki bodo otroke učili o kmetijstvu in spodbujali zdravo prehranjevanje. EU pomoč za šolsko leto 2017/2018 je znašala nekoliko manj, kot bo v naslednjem šolskem letu, upravičenci pa v skladu z uredbo o izvajanju šolske sheme ostajajo isti: to so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, je povedala Patrizia De Franceschi-Korent s kmetijskega ministrstva. Ta shema pa ne pomeni zgolj dodatnega obroka sadja in zelenjave oziroma mleka za otroke, temveč tudi dodatne obveznosti šole, da jih realizira: pomeni torej dodatno administrativno delo glede vodenja nabave, ločenega računovodstva in vlaganja zahtevkov, pripravo letnega načrta izvedbe, ki vključuje različne izobraževalne in promocijske dejavnosti v šoli, sodelovanje pri vrednotenju sheme in podobno. »Osnovne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki želijo sodelovati v šolski shemi, morajo zato vsako leto posebej do predpisanega roka oddati vlogo za prijavo v šolsko shemo. Veseli nas, da je kljub dodatnemu delu projekt šolske sheme v Sloveniji izjemno uspešen, kajti izvaja jo kar 90 % upravičencev. Poleg tega sta zelo visoka tudi raznovrstnost razdeljenih proizvodov in vključenost lokalnih dobaviteljev.« Sredstva se dodelijo glede na število vpisanih otrok, šola ali zavod pa se sama odločita, ali bosta razdeljevala zgolj sadje in zelenjavo ali samo šolsko mleko ali oboje. Pomoč za otroka na šolsko leto za šolsko sadje in zelenjavo znaša približno šest, za šolsko mleko pa do štiri evre. Senka Dreu Destrniški in trnovski šolarji izbrali sadje Na Osnovni šoli Destrnik in na njeni podružnici v Trnovski vasi so v okviru šolske sheme za zdravo prehranjevanje izbrali samo sadje. Takšna je bila pač odločitev šole, ki v shemi sodeluje že nekaj let in je z rezultati zadovoljna, je povedal ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni. »Uradni sadni dan, če mu lahko tako rečem, je pri nas ob sredah. Ločeno od šolske malice in v posebnem prostoru je učencem na voljo sadje, večinoma so to jabolka lokalnih pridelovalcev. Ker pa sadja ne pojedo v enem dnevu, ga razdelimo še na druge dni. V shemo se bomo vsekakor prijavili tudi za prihodnje šolsko leto. Zaenkrat še nismo razmišljali, da bi ponudbo razširili tudi na zelenjavo in mleko.« Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Slovenija, Podravje • Slovenske čebele so v povprečju dobro preživele zimo Če stane tri evre, je težko med Svojevrsten paradoks je dejstvo, da se naša država po številu čebelarjev uvršča v sam vrh EU, hkrati pa pridela skoraj najmanj medu; poleg tega naši čebelarji s svojim pridelkom pokrijejo zgolj polovico domače porabe. Po oceni čebelarske zveze so slovenske čebele zimo v povprečju dobro preživele, nekaj odstopanj opažajo glede na posamezno območje Slovenije. Kot je povedal Aleš Bozovičar iz Čebelarske zveze Slovenije, se spomladi v čebelji družini začne vzreja novih generacij: »Življenjska doba dolgoživih zimskih čebel se namreč izteka, za nadaljnji razvoj družine pa so nujno potrebne nove čebele, ki skrbijo za nov zarod ter za doprinos nektarja in cvetnega prahu v panj. Število čebel se iz dneva v dan povečuje, kar vpliva na boljše delovanje družine v samem panju in boljši izkoristek paš, ki sledijo. Družine, ki so bolje prezimile, tudi bolje izkoristijo prve spomladanske paše, čeprav so te bolj kot za samo pridobivanje medu pomembne za stimulacijo razvoja čebeljih družin.« Prvi paši pri nas sta divja češnja in regrat, ki sta že začela cveteti. Bozovičar upa, da bo vreme ugodno in brez jutranjih temperatur pod lediščem, ki bi lahko povzročile nepopravljivo škodo predvsem na poganjkih akacije in posledično na njenem medenju. Zastarela čebelarska tehnologija Damjan Medved iz Cirkovc v občini Kidričevo, ki z več kot sto panji nadaljuje več kot stoletno družinsko tradicijo čebelarstva, je prepričan, da je slovensko čebelarstvo izpostavljeno težkim preizkušnjam in izzivom. »Nekatere težave so Cvetoči regrat velja za eno prvih čebeljih paš pri nas in pomembno vpliva tako na razvoj čebel kot na njihovo številčnost. pač rezultat časa, nanje se skoraj ne da vplivati. Sem sodijo predvsem podnebne spremembe, tudi klasičnih travnikov skoraj ni več, saj kmetje travo pokosijo že pred cvetenjem. Nujno je, da analiziramo pašne razmere v naravi, država pa bi morala poskrbeti za spodbude za medovite rastline.« Vse več je tudi bolezni in gnilobe, zaradi česar so občasno hendikepirane cele regije, Medved pa vidi problem predvsem v nelojalni konkurenci in zastareli tehnologiji. Spominja se, da so bili slovenski čebelarji v Jugoslaviji tehnološko najbolj napredni, v samostojni državi so na tem Nepovratna sredstva za čebelarje Kmetijsko ministrstvoje za spodbujanje slovenskega čebelarstva objavilo tri razpise za nepovratna sredstva v skupni višini 323.800 evrov. Največ, 264.000 evrov, jih je namenjenih za sofinanciranje čebelarske opreme in za pomoč čebelarjem začetnikom, slabih 30 tisočakov bo šlo za subvencioniranje vzreje čebeljih matic, prav toliko pa tudi za racionalizacijo sezonske selitve panjev v letošnjem letu. Po številu čeberlarjev veliki, samooskrbe pa ni V slovenskem centralnem registru čebelnjakov je bilo konec oktobra lani vpisanih 10.933 čebelarjev, ki so imeli v povprečju 17 čebeljih družin. Po podatkih iz registra kmetijskega ministrstva je v Sloveniji 204.736 čebeljih družin. Svojevrsten paradoks je dejstvo, da se naša država po številu čebelarjev sicer uvršča v sam vrh med članicami EU, pa vendar hkrati velja za eno najmanjših pridelovalk medu v Uniji. Še več, stopnja samooskrbe z medom ni dobra, saj naši čebelarji s svojim pridelkom pokrijejo zgolj polovico domače porabe. Slovenci v povprečju porabimo skoraj pol kilograma medu na leto, čebelarji so leta 2017 pridelali 805, lani pa kar 1.750 ton medu. Štajerski TEDNIK področju nazadovali, zdaj pa so jih že zdavnaj prehiteli Srbi in Hrvati, ki so jih nekoč prav slovenski čebelarji učili abecede čebelarstva. »Poleg tega mi nikoli ne bo jasno, kako lahko neka trgovska veriga reklamira med po tri evre za kilogram. Če odštejemo maržo, kozarec, v katerem je med, in davek, potem res ne vem, kaj ostane za izdelek, ki ga imenujejo med. Kako je to sploh lahko med? In kako se lahko ta trgovec deklarira kot slovenskemu gospodarstvu prijazen, če pa s takimi potezami uničuje slovensko čebelarstvo? Pri tem me zelo moti licemernost države, ki nima enakih meril za vse, rekel bi celo, da daje prednost tujim pred domačimi proizvajalci.« Podobno očita tudi medijem, ki po njegovem o nekaterih zadevah pišejo na veliko, druge pa izzvenijo praktično neopažene. Za primer navaja čebelarsko afero izpred nekaj let, ko so v vzorcih satja pri nekaterih slovenskih čebelarjih ugotovili prisotnost ostankov škodljivih aktivnih substanc. »Gonja proti slovenskim čebelarjem ni ponehala najmanj mesec dni, afera je bila neupravičeno napihnjena; res je, da so bile ponekod najdene te substance, vendar njihove vrednosti niso nikjer presegale dovoljene vrednosti, določene z evropsko uredbo. Po drugi strani pa je pred pol leta skoraj povsem ušla pozornosti javnosti novica o ponarejenem medu v nekaterih trgovskih centrih, prav tako ni bilo javno povedano, kakšne so bile posledice za kršitelje.« Senka Dreu IwwwTt^anik.si Foto: Profimedia Nihče ne nadzira vrtičkarjev Krovne organizacije za kmetijstvo v pomladnem času ponovno opozarjajo na nevarnost nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Če je sredstvo nevarno čebelam, je treba pri njegovi uporabi dosledno upoštevati navodila. Čebelar Damjan Medved iz Cirkovc pravi, da je bil na področju ozaveščanja kmetov glede uporabe FFS v zadnjih desetih letih napravljen velik korak. »Večina kmetov razume in upošteva navodila. Nekaj povsem drugega pa so vrtičkarji. Namreč tega, kako in s čim obdelujejo svoje vrtove, nihče ne nadzira, tam lahko vsak dela, kar hoče. Mnogi so nedvomno vzorni in ekološki pri svojem delu, so pa taki, ki na vrt zmečejo marsikaj, ne oziraje se na okolico. Čebela pa žal ne ve, kam sme in kam ne.« Foto: SD Foto: Bobo torek • 16. aprila 2019 Podravje Štajerski TEDNIK 9 Ptuj • O javnih straniščih na avtobusnem postajališču Bodo vrvico rezali že letos? Zgodba neurejenosti javnih stranišč na ptujskem avtobusnem postajališču se vleče kot jara kača že več kot deset let. Vmes je na pobudo TD Ptuj posegel tudi republiški inšpektorat, a seje stanje izboljšalo le za kratek čas. Medtem pa trpijo okoliški prebivalci, ker je njihovo območje bivanja dnevno onesnaženo. Foto: Črtomir Goznik Ptujski podžupan Marjan Kolarič si je v družbi pobudnika iniciative za odprtje javnih stranišč na ptujskem avtobusnem postajališču in člana inciative Franja Rozmana prejšnji petek ogledal stanje na avtobusnem postajališču in pod njim. V MO Ptuj so, kot kaže, resno vzeli zadnji zapis o tej problematiki v Štajerskem tedniku, saj se je podžupan Marjan Kolarič že kmalu srečal s predstavnikoma iniciative za odprtje javnih stranišč na ptujskem avtobusnem postajališču Jožetom Maučecem in Franjem Rozmanom, ki sta mu podrobno predstavila problematiko, s katero se že vrsto let srečujejo prebivalci, ki živijo ob avtobusnem postajališču in v njegovi bližini. Njihove zelene površine so polne človeških iztrebkov, najbolj pa trpijo vrata garaž, saj jih na dnevnem redu mladci večkrat onesnažijo. Tudi podžupan se je ob obisku lahko sam prepričal o tem, da ne gre za preganjavico teh ljudi, temveč za zelo velik problem, ki ga je treba po tolikšnih letih le rešiti v zadovoljstvo ljudi, da jih ne bo več strah, kaj jih bo zjutraj pričakalo pred njihovimi garažami. Pred človeškimi izločki pa ni varno niti obnovljeno otroško igrišče, starši so zato upravičeno zaskrbljeni. Pri predvideni obnovi naj bi sicer uredili tudi problematično odvodnjavanje. Investitorju del pa je spodletelo tudi pri zazelenitvi in ureditvi zelenja okrog igrišča, ker se to do danes še ni zgodilo. Tudi s tem problemom se je soočil ptujski podžupan Kolarič, ki pa se zaveda, da bo do ureditve javnih stranišč na ptujskem avtobusnem postajališču preteklo še nekaj časa, preden bodo ponovno odprta. Pozitivno pa je, da je problem dobil verifikacijo, s tem pa upanje, da bo kmalu rešen. Pa ne samo zato, ker je letos praznično leto, predvsem zato, ker enostavno to ne more biti problem v 21. stoletju. MG Ptuj • Predaja donacije ginekološko-porodnemu in pediatričnemu oddelku Dihalna blazinica za vsakega novorojenčka Številnim donacijam, ki so jih članice humanitarnega društva Soroptimist Ptuj namenile ptujski bolnišnici, so pred dnevi - skupaj s kmetijskim ministrstvom - dodale še eno: deset dihalnih blazinic za porodni oddelek, štiri stolčke za hranjenje za pediatrični oddelek, poskrbele pa bodo tudi za promocijo programa Dora. „Naš cilj je zbrana sredstva zmeraj nameniti za aktivnosti in dejavnosti, ki pomagajo čim širšemu krogu ljudi in to pomoč ptujski bolnišnici vsekakor je," je ob predaji donacije dejala Alenka Korpar, predsednica ptujskih So-roptimistk. Sredstva za tokratno donacijo so zraven članic kluba zbirali tudi zaposleni na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na čelu z ministrico Aleksandro Pivec. Kot je pojasnila Pivčeva, zaposleni po svojih zmožnostih vsako leto zbirajo sredstva in jih namenijo različnim projektom: „Letos smo združile dober namen s klubom, katerega članica sem tudi sama. Vse zaposlene na ministrstvu sem pozvala, da se pridružijo tej akciji in z zadovoljstvom ugotavljam, da se je večina zaposlenih tudi odzvala. Vsem se želim iskreno zahvaliti, saj so dokazali, da imajo posluh za dobrodelnost. Skupaj smo opravili dobro in pomembno delo." Od skupaj 2.000 evrov, kolikor je vredna tokratna donacija, so 800 evrov prispevali zaposleni na kmetijskem ministrstvu, preostalo so viri ptujski Soroptimistk. Z dihalnimi blazinicami za novorojenčke se prepreči novorojenč-kova nenadna smrt zaradi prenehanja dihanja. Namenjene so namreč ugotavljanju dihanja otroka, nastavljene pa bodo pod otroške posteljice. V primeru težav z dihanjem se oglasi zvočni signal, ki zaposlene v porodnišnici opozori na težave. „Veseli smo prav vsake donacije, ne glede na znesek. Dobro delo je vedno zelo veliko vredno. Ta donacija je zelo pomembna, saj Sredstva za tokratno donacijo so zbirale Članice humanitarnega društva Soroptimist Ptuj in zaposleni na ministrstvu za kmetijstvo, na čelu z ministrico Aleksandro Pivec. smo si do zdaj blazinice izposojali iz pediatričnega oddelka. Odslej imamo za vsakega novorojenčka dihalno blazinico," pravi predstojnica ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Damijana Bosilj. V sklopu tokratne donacije so nabavili tudi štiri nove, sodobne stolčke za hranjenje otrok na otroškem oddelku; stari so namreč dotrajani in polomljeni. Internemu oddelku pa so predali okvirje za plakate za promocijo programa Dora na Ptuju. Predaje donacije so se udeležile članice društva Soroptimist Ptuj, direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah, strokovni vodja bolnišnice Teodor Pevec, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka Damijana Bosilj, ptujska županja Damijana Bosilj je nova predstojnica ginekološko-porodnega oddelka Od februarja naprej je nova predstojnica ginekološko-porodnega oddelka Damijana Bosilj. Kot pravi, je načrtov veliko, tudi seznam želja po investicijah je zelo dolg. Trenutno se pripravljajo na nabavo novega ultrazvočnega aparata. „Zelo si želimo obnoviti prostore porodnišnice. Čas bi bil, da bi prostore modernizirali. Tik pred vrati je obnova ambulantnega centra. Intenzivno sodelujemo z vodstvom bolnišnice, ki nam pomaga po svojih najboljših močeh. Izjemno veseli pa smo tudi vsake donacije, zato vabim vse, ki so nam pripravljeni pomagati, da se oglasijo," pravi Bosiljeva. Nuška Gajšek, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in številni zaposleni v ptujski bolnišnici, ki so se tudi tokratne donacije zelo razveselili. Dženana Kmetec Foto: CG Ormoško • Kandidirajo na razpisu za nakup nujnega reševalnega vozila y Če bodo uspešni, bodo pridobili skoraj 50.000 evrov V Zdravstvenem domu Ormož potrebujejo novo reševalno vozilo. Po besedah vodje reševale ekipe ormoškega zdravstvenega doma Roberta Skuhale je njihov vozni park precej dotrajan. S pridom uporabljajo sedem reševalnih vozili, najstarejše ima na števcu že več kot 600.000 kilometrov, najnovejše vozilo pa je staro približno tri leta in ga uporabljajo izključno za nujno medicinsko pomoč. Ur-gentna ekipa na leto opravi okrog www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski' 800 nujnih intervencij, kar pomeni v povprečju več kot dve na dan, k temu pa je treba prišteti še več kot 1000 nenujnih intervencij. Da bi bili za urgentne primere še bolj pripravljeni, želijo svoj park posodobiti in pomladiti. Priložnost so prepoznali v nedavnem razpisu, v okviru katerega ministrstvo za zdravje sofinancirana nabavo nujnih reševalnih vozil. »Na razpis se je na pobudo ZD Ormož prijavila Občina Ormož, za izdelavo potrebne dokumentacije pa je poskrbela Javna razvojna agencija občine Ormož. Potegujemo se za sredstva za nabavo nujnega reševalnega vozila tipa B, s katerim bomo izvajali intervencije nujne medicinske pomoči na terenu. Gre torej za vozilo za oskrbo najnujnejših stanj oziroma ob najhujših situacijah na terenu. Novo vozilo bo nadomesti- Vodja reševalne ekipe v ZD Ormož Robert Skuhala Foto: MH lo sedem let staro urgentno vozilo, ki ima prevoženih okoli 200.000 kilometrov,« je še pojasnil Skuhala in dodal, da bodo z novo pridobitvijo prispevali k nadaljnjemu razvoju nujne medicinske pomoči na območju vseh treh občin na Ormoškem, kjer skrbijo za okoli 17.000 prebivalcev. Vrednost nabave novega vozila (brez opreme, ki jo bodo preselili iz starejšega vozila) je ocenjena na okoli 120.000 evrov. Če bodo uspešni na razpisu, bo ministrstvo za zdravje prispevalo okoli 49.500 evrov, preostalih, dobrih 70.000 evrov, pa bo zagotovil sam zavod. »Odgovora, ali smo bili uspešni, za zdaj še nismo prejeli, smo pa prejeli informacijo, da se je na omenjeni razpis prijavilo 42 občin,« še pristavi Skuhala. Monika Horvat 10 Štajerski Naše prireditve torek • 23. aprila 2019 Hajdina • Drugi polfinale 5. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mladi pevski talenti ponovno v Iztekel se je še en polfinalni večer. To je bil znova dogodek, ki ga bo težko ponoviti. Mlade pevke in pevci, udeleženci drugega polfinala no razvijajo svoje pevske oz. glasbene talente, da za svoje nastope izbirajo iz leta v leto težje pesmi in jih vrhunsko odpojejo. V petih letih se je projekt že dodobra razvil in se vse bolj širi v slovenski prostor. Tako zelo, da bodo pevski talenti iz drugih območij Slovenije, Dolenjske, Zasavja, Notranjske, nastopili v začetku 6. sezone projekta, je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ker je v letošnjem zmanjkalo časa, da bi lahko izvedli vse predizbore. Naši otroci pojejo slovenske pesmi z veliko ljubezni, čustveno, česar ne srečamo pri drugih narodih. Vsi so zmagovalci, ne glede na rezultate, ker pojejo slovenske pesmi. Zahvalil se je vsem, ki podpirajo ta projekt in omogočajo, da se ta projekt vse bolj širi, da lahko mladi pevski talenti pokažejo, kaj znajo in s svojim petjem poskušajo uresničiti svoje sanje. Nanje so še posebej ponosni v občinah in šolah, prav tako v družbi Radio-Tednik Ptuj, pobudnici in izvajalki tega edinstvenega projekta v Sloveniji. V komisiji drugega polfinala so bili: Tim Ribič, mag. solo petja, nekdanji član Slovenskega okteta, operni solist, Maja Oderlap, odgovorna urednica TV Veseljak, pevka, in Ela Huzjan Vidovič, pevka, zaposlena v marketingu. Njeno delo je bilo tudi tokrat zelo težko, ker so bili mladi pevci tako izenačeni v svojih nastopih. Odločitev o vseh desetih novih finalistih, po pet iz vsake kategorije, je bila soglasna. V finalu 5. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bodo iz mlajše kategorije nastopile: Kaja Kokol s pesmijo Ti luna nagajiva, Lana Kostanjevec s pesmijo Kdo še verjame, Lana Levanič s pesmijo Sijaj, Neža Angel s pesmijo Mlade oči in Elena Hudin s pesmijo Lahko noč, Piran. V starejši kategoriji pa so se finala razveselili: Enej Stanovnik s pesmijo Tam, nekje, Ajda Bezjak s pesmijo Mesto sanj, Eva Krivec s pesmijo Za vedno, Staša Štern s pesmijo Poglej me in Stela Tavželj s pesmijo Še si tu. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kaja Kokol, finalistka v mlajši kategoriji, učenka 3. razreda OŠ Markovci, pesem Ti luna nagajiva (Čuki): „Ko smo čakali na razglasitev o finalistih, sem bila malo živčna, ker nisem vedela, ali mi je uspelo, razglasili so me kot zadnjo. Zelo sem bila vesela, dobila sem nove izkušnje. Z učiteljem sva veliko vadila. Tudi v finalu upam na najboljše." Lana Kostanjevec, finalistka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Breg, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): "Zelo sem vesela, da sem prišla v finale. Dober občutek je bil, ko so me razglasili za finalistko, najprej sploh nisem mogla verjeti. Za finale ne vem, kako bo, upam, da mi ne bo treba izbrati druge pesmi. Če pa jo bom morala, pa tudi že vem, katero bom zapela." Lana Levanič, finalistka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Ljudski vrt, pesem Sijaj (Raiven): „Počutim se zelo dobro. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v finale, ker je bila konkurenca izjemno močna. Komaj čakam na finale. Pesem, ki jo pojem, mi je resnično všeč, ker je mirna." Neža Angel, finalistka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Hajdina, pesem Mlade oči (Dit-ka Haberl): „Konkurenca je bila zelo močna, uvrstitve v finale nisem pričakovala. To pesem rada prepevam, ker je počasna, rada imam počasne pesmi. Finalnega nastopa se že zelo veselim." Maja Oderlap, odgovorna urednica TV Veseljak, pevka: „Zelo sem vesela, da družba Radio-Tednik Ptuj spodbuja k temu, da se pojejo slovenske pesmi, da se dela na mladih glasovih, da so to naši otroci, ki bodo slovensko pesem ponesli po domovini in izven nje. V komisiji smo imeli resnično težko delo. Zelo sem ponosna na naše mlade pevke in pevce. Sploh v drugi kategoriji smo imeli vsi res težko delo in smo bili tudi precej izenačeni. Na koncu smo morali odločati, kako in kaj, ker so bile tudi točke izenačene. Treba pa je bilo pretehtati. Mislim, da smo dobro izbrali, da bodo mladi pevci peli še naprej, ne glede na rezultate." Sponzorji so bili: Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Lesnina - Dobrodošli doma - LES MMS, d. o. o., Avtobusni in tovorni prevozi ATP ter Sazas. Peli so: Špela Lorenčič, Janja Cvetko, Amadej Volasko, Blažka Brlek, Larisa Kamenšek, Zana Polajžer in Zoja Travnikar, Kaja Kokol, Lana Kostanjevec, Eva Embreuš, Elli Juršnik in Pia Škrlec, Lana Levanič, Neža Angel in Elena Hudin v mlajši kategoriji ter Sergeja Eirbas, Luka Šlamberger, Minea Lipovšek, Enej Stanovnik, Luisa Šabeder, Anamarija Lozinšek in Boris Lozinšek, Ajda Bezjak, Eva Krivec, Iza Korpar, Staša Štern in Štela Tavželj v starejši kategoriji. Ela Huzjan Vidovič, pevka: „Po dolgem času sem bila spet v komisiji projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Lahko rečem, da je bilo zelo, zelo težko izbrati najboljše tako v mlajši kot starejši kategoriji. Skupaj pa smo izbrali tiste najboljše, četudi so bili vsi odlični. Tistim, ki niso prišli naprej, priporočam, da naj vadijo, vadijo, kot bodo morali še vaditi in vaditi tudi tisti, ki so se že uvrstili v finale, kjer bo konkurenca še mnogo večja." www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si torek • 23. aprila 2019 Naše prireditve Štajerski 11 vrhunski pevski zgodbi pete sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, so s svojimi nastopi dokazali, da nadvse uspeš- Sponzorji prireditve komunalaptuj T ^ ,, HM Lahkota prihodnosti Jtdem /#ATP Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Elena Hudin, finalistka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Ormož, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v finale, tega nisem pričakovala. Konkurenca je bila velika. Vsi so lepo odpeli. Ko sem slišala, da sem se uvrstila v finale, sem bila zelo, zelo vesela, tega ne morem opisati. Pri petju me je vedno spodbujala mama." Enej Stanovnik, finalist v starejši kategoriji, učenec 7. razreda OŠ Breg, pesem Tam, nekje (Omar Naber): „Letošnji polfinale je bil zame zelo dobra izkušnja. Zelo sem tudi vesel, da sem prišel v finale. Zelo sem dvomil, ali mi bo to uspelo ali ne. V finale grem zato, da se pokažem, da lahko nastopam, pričakovanja niso velika." Ajda Bezjak, finalistka v starejši kategoriji, učenka 8. razreda OŠ Majšperk, pesem Mesto sanj (Alenka Godec): „Na ta nastop sem se zelo malo pripravljala, v bistvu sem se začela bolj pripravljati šele pet dni pred nastopom. Zelo sem vesela, da se mi je uspelo uvrstiti v finale, v finalu pa upam na najboljše." Eva Krivec, finalistka v starejši kategoriji, učenka 8. razreda OŠ Rogatec, pesem Za vedno (Nika Zorjan): „Nastop na polfinalnem odru je bila velika izkušnja. Konkurenca je bila zelo močna, tako da nisem nič pričakovala. Zapela sem tako, kot sem želela." Staša Štern, finalistka v starejši kategoriji, učenka 8. razreda OŠ Markovci, pesem Poglej me, za katero je besedilo napisala sama: „Zelo sem vesela, da lahko sploh sodelujem v takšnem projektu, kot je Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Priporočam, da se tudi drugi prijavijo za sodelovanje v tem projektu. Pričakovanja v finalu niso velika." Štela Tavželj, finalistka v starejši^ kategoriji, učenka 8. razreda OŠ Sveta Trojica, pesem Še si tu (Marta Zore): „Konkurenca je bila zelo velika. Ponosna sem nase, hvaležna svoji družini, ki me podpira pri petju. Nadvse sem vesela, da sem se uvrstila v finale, kjer pa bo zelo težko, ker bo konkurenca še veliko večja. Potrudila se bom po najboljših močeh." Fntn1 Prtnmir 7niU V mlajši kategoriji se je za finale potegovalo 14 deklet in en fant. komunala ptuj Komunalno podjetje Ptuj d.d. tel. št. 02/787-51-11 e-pošta: info@komunala-ptuj.si www.komunala-Dtui.si SAZAS Združenje SAZAS povezuje avtorje glasbe z njenimi uporabniki. sazasOsazas.ora I www.sazas.ora I +3861 423 8110 Storitve: * izvedba zunanje ureditve objektov * izvedba vodovodnih in kanalizacijskih priključkov * izgradnja komunalne infrastrukture * strojni izkopi in prevozi * izgradnja pločnikov in asfaltiranje dvorišč * črpanje in odvoz fekalij * kemijska in mikrobiološka analiza vode za zunanje vodnjake Ureianie okolja: * košnja trave * rezanje okrasnega grmičevja * nasaditve okrasnih in sadnih rastlin * obrezovanje dreves s pomočjo dvigala * vzdrževanje zelenih površin 12 Štajerski Kultura torek • 23. aprila 2019 Gorišnica • Izjemen uspeh mlade pevke Dore Šandor Finalistka San Rema Junior 2019 Dora Šandor, učenka OŠ Gorišnica, je že v preteklih sezonah projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, opozorila nase s svojim izjemnim glasom in pevskim nastopom. V lanski sezoni je v starejši kategoriji projekta zasedla drugo mesto. Sedaj pa učenka 8. razreda OŠ Gorišnica gre naproti svojemu doslej največjem pevskemu dosežku. Z lastno skladbo Vizija, za katero je napisala besedilo in glasbo, aranžmaje delo Jeana Markiča, se je brez predhodnih predizborov uvrstila direktno v veliki finale prestižnega mednarodnega pevskega festivala za mlade pevske in glasbene talente - San Remo Junior 2019, v mlajši konkurenci od 12 do 17 let starosti. Na poti do San Rema so mlado izjemno pevko podprli ne samo v OŠ Gorišnica, pod vodstvom ravnatelja Milana Šilaka, temveč tudi v občini Gorišnica, kot tudi nekateri sponzorji in donatorji. Nastopila bo v kreaciji ptujske modne oblikovalke Barbare Plaveč. Z mentorjem Boštjanom Rihtarjem sta začela sodelovati, ko je Dora obiskovala 6. razred, v petem je začela pisati pesmi. Takrat je nastal tudi prvi videospot, ki so ga posneli na podlagi njenega besedila in melodije. „Že takrat sem vedel, da je talent, da je nekaj posebnega, to sem začutil. Ob snemanju videospota v studiu pa so se njene sposobnosti, njen talent, samo še potrdile. Na šolski spletni strani je mogoče videti dva Dorina videospota, v kratkem bo dodan še tretji. Predvajali smo jih že preko radia, preko kabelske, zelo sta kakovostna. Na tej svoji glasbeni poti vedno bolj dozoreva, teksti in melodije so vedno bolj dodelani," pove mentor Boštjan Rihtar. Dora Šandor je besedilo pesmi Vizija priredila, glasba je v celoti njeno avtorsko delo. „Decembra lani sem s pesnico Dragico Šteh iz Dolenjske, s katero že dolgo sodelujem, izdala knjigo Čez leto dni, ki sem jo ilustrirala. V bistvu gre za pesem iz te pesniške zbirke, katere besedilo sem priredila," pojasni. Udeležba v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bila po Rihtarjevih besedah naslednja stopnička na Dorini pevski poti, razvoju pevskega in glasbenega talenta. Sam pa je o festivalu San Remo Junior sanjal že nekaj časa. „Prva razveseljiva novica iz San Rema je prišla decembra 2018, Foto: Črtomir Goznik Dora Šandor pridno vadi vsak dan. Prvi maj, ko bo nastopila v velikem finalu San Rema Junior, je vse bliže. Njen uspeh je toliko večji, ker se je v veliki finale uvrstila direktno. štiri mesece po oddaji prijave na razpis s skladbo, ki smo jo posneli v studiu Tomija Valenka. Srečala se je tudi z Galom Gjurinom, v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi je namreč pela njegovo pesem. Tudi on je v njej prepoznal izjemen glasbeni in pevski talent, z njim je decembra lani natopila v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, kjer je doživela nepozabne ovacije. Pela je že tudi s svetovno znanim tenoristom Janezom Lotri-čem. Gal ji je obljubil aranžma za pesem, s katero bo nastopila v San Remu, obljubo je izpolnil. Nato pa je iz San Rema prišel natančen seznam instrumentov, ker bo izvedba orkestralna, zato je potem za aranžma za te instrumente napisal Galov prijatelj Jean Markič," doda Boštjan Rihtar, ki želi Dori, da bi na svoji glasbeni in pevski poti dosegla čim več, hkrati pa se zaveda, da bo morala za uspeh, kljub nespornemu talentu, tudi veliko garati. Velik in izjemen uspeh, ki ga ni pričakovala Prvo vajo z orkestrom v San Remu bo Dora imela 28. aprila, 30. aprila drugo. Nastop na tako velikem in svetovno prepoznavnem odru je zanjo darilo, pove. „Za svoj god bom pela. Že od nekdaj mi je ta projekt veliko pomenil, saj gre za nekaj velikega, kjer tudi redko koga sprejmejo. Nastopila bom v družbi mladih z vsega sveta. Ko mi je učitelj Boštjan Rihtar sporočil, da sem bila sprejeta, mi čestital, sem v Dora - vsestransko talentirano mlado dekle Pri še ne štirinajstih, dopolnilajih bo julija letos, Dora ni samo talentirana pevka, glasbenica, avtorica in skladateljica pesmi, je tudi uspešna likovnica, ilustratorka. Udeležuje se pevskih festivalov in koncertov po Sloveniji. Že osem let igra flavto, obiskuje pouk solo petja pri prof. Samu Ivačiču in se uči igrati klavir. Občasno igra tudi kitaro. Flavto igra tudi v šolskem komornem orkestru Juventus Corde, kjer tudi poje. V okviru šole je aktivna, uspešna v različnih projektih, kuharskih in filmskih, trenutno režira kratki film v sodelovanju z OŠ Dornava, ki ga bodo poslali v Sydney. „Čutim, da v svetu umetnosti ni meja za izražanje svojih misli, čustev in hotenj. Zato neločljivo povezano živim s tem svetom, ki me navdihuje," so Dorine misli, ki povedo vse o njenem vsestranskem ustvarjanju. S prostim časom ima velike probleme, izkoristi ga maksimalno, zaradi prezasedenosti pa seje morala pred kratkim odreči rokometu, ki gaje igrala v RK Gorišnica. Rokomet je bil njena velika, skoraj največja strast, to izhaja že iz družine, kjer so bili vsi rokometaši. navalu navdušenja stekla iz hiše in se drla na ves glas, saj nisem mogla verjeti, da mi je uspelo. Potem pa je prišla še novica, da sem se uvrstila direktno v finale, drugi imajo še predizbore. Še večje navdušenje pa me je navdalo, ko so mi povedali, da v otroški kategoriji, kjer bom nastopila, doslej v San Remu še ni bilo udeleženca iz Slovenije. Že to, da bom nastopila v velikem finalu, je zame uspeh, ki ga nisem pričakovala, zagotovo pa bom dala vse od sebe, da bom izpolnila svoja pričakovanja in vseh tistih, ki me pri mojem petju podpirajo, posebej pa še družine, mame, sestre in dveh bratov," se izjemnosti trenutka v San Remu zaveda Dora, vsestransko nadarjeno mlado dekle. MG Foto: Črtomir Goznik Dora Šandor z mentorjem Boštjanom Rihtarjem Markovci • Občinske revije njihov ponos Na odru več kot 200 nastopajočih Glasbena kultura v občini Markovci, še zlasti na področju zborovskega petja, je tako zelo bogata, da prirejajo lastno občinsko revijo. Pred kratkim je bila stara telovadnica v markovski osnovni šoli v znamenju zborovskega petja in instrumentalne glasbe. Že šesto leto zapored je namreč potekala občinska revija domačih pevskih zborov in glasbenikov, ki je hkrati tudi prva v nizu prireditev ob občinskem prazniku. Organizacija revije vsa ta leta uspešno kroži med občinskimi društvi; tokrat jo je po debitant-skem poskusu leta 2014 znova gostilo Kulturno umetniško društvo Markovski zvon, sicer tudi pobudniki omenjene prireditve. »Zelo radi se pohvalimo, da smo pevska občina, še posebej zaradi izjemnih rezultatov, ki jih naši zbori kažejo doma in izven meja. Kot vemo, dva zbora se z dosežki na tekmovanju Naša pesem postavljata v sam vrh slovenskih zborov, na kar smo še posebej ponosni,« je poudari- Da se za prihodnost pevske kulture tudi v prihodnje ne gre bati, je dokazala še skupina najmlajših, otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. la podpredsednica društva KUD Markovski zvon Metka Majcen in dodala, da so občinske revije postale njihov ponos, saj se redkoka-tera občina lahko pohvali z lastno revijo pevskih zborov in predvsem s takšno številčnostjo pevcev, kot jih imajo v Markovcih. Majcnova pa je poudarila še, da si želi še več povezovanja in sodelovanja med domačimi zbori. Na tokratni reviji se je predstavila večina pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo v občini. Nastopili so: mladinska skupina Kokice, ženska skupina Florina, moški pevski zbor KD Alojza Štrafela Markovci, komorni zbor Kor, vokalna skupina PopKORn in Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marka. Da se za prihodnost pevske kulture tudi v prihodnje ni bati, je dokazala še skupina najmlajših, otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. Za posebno vzdušje pa so poskrbeli nepogrešljivi člani pihalne godbe Markovci ter harmonikarski orkester Modras. Zbrane je nagovoril tudi župan Milan Gabrovec. Na odru je nastopilo več kot 200 glasbenikov, številni posamezniki pa delujejo v več zasedbah. Monika Horvat Foto: MH Nogomet Jaroš odhaja, kdo bo njegov naslednik? Stran 14 Nogomet Rezultat še enkrat slabši od igre Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 28. krog tednik Rokomet Ormožani postavili štiri v vrsto Stran 15 Nogomet Pomembna zmaga Hajdine v boju za Ligo za prvaka Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Prva, a zelo pomembna , «k Kidričani so bili v prvih treh tekmah v sezoni uspešnejši od Celjanov (dve zmagi in remi), tokrat so prvič klonili. Zmaga Celjanov je izjemno dragocena v boju za uvrstitev v evropska tekmovanja. Ekipi sta bili pred zadnjo četrtino sezone točkovno izenačeni na 5. mestu, zdaj so Celjani korak spredaj ... Čeprav je bil Oliver Bogatinov na videz v boljšem položaju glede nekaznovanosti (pri Celjanih je manjkal Vidmajer), pa je imel vseeno veliko težav s sestavo ekipe - jasno, znova na bočnih položajih ... Nemanja Jakšic, Alen Krajnc in Alen Ploj so bili vsi odsotni zaradi poškodb, zato je na tem mestu »luknjo krpal« Ivan Kontek, sicer centralni branilec. Manjkal je tudi napadalec Elvir Maloku. Srečanje se je začelo dinamično, prvi pa so v resno priložnost prišli domačini v 7. in 8. minuti. Najprej je Janžekovič ubranil strel Vizin-gerja s strani, nato pa je z nekoliko nespretnim posredovanjem Ilija Martinovic zadel vratnico svojega gola. Na odgovor Kidričanov ni bilo treba čakati dolgo, saj je že v 11. minuti Luka Štor lepo podal do Jureta Matjašiča, ta se je znašel sam pred vratarjem Metodom Jurharjem, streljal pa natančno vanj. V 19. minuti je Horvat odvzel žogo Celjanom in nemudoma zaposlil Štora, ki je sicer močno streljal z ugodnega položaja, a tudi njegov strel je ustavil celjski čuvaj mreže. Zaradi pomembnosti tekme za obe moštvi sta bila nadaljevanje prvega polčasa in začetek druge- Celje - Aluminij 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Lotrič (64.). CELJE: Jurhar, Travner, Zaletel, Stojinovic, Brecl, Pišek, Lotrič, Cvek, Požeg Vancaš, D. Štraus (od 83. Benedičič), Vizinger. Trener: Dušan Kosič. ALUMINIJ: Janžekovič, Amuzie, Kontek, Koblar, Martinovic, Petrovič, Horvat, Muminovic (od 77. Trdina), Vrbanec (od 83. Leko), Matjašič (od 65. Marinšek), Štor. Trener: Oliver Bogatinov. ga dela nekoliko bolj previdna. V 2. polčasu so znova prvi »udarili« Celjani; to je s strelom od daleč v 53. minuti storil nekdanji član Aluminija Lovro Cvek, ki je s približno 27. metrov zadel vratnico. Tudi tokrat je sledil odgovor gostov: v 62. minuti je Amuzie iz obrambe poslal dolgo podajo v konico napada, kjer je Štor zdržal dvoboj z domačim branilcem in zadržal žogo v svoji posesti, sledila je podaja do Matjašiča, ki je žogo poslal proti golu, Jurhar pa jo je s konicami prstov toliko preusmeril, da se je skotalila tik ob vratnici v kot .. Kdor ga ne da, ta ga dobi . Po izvedbi kota je Amuzie izgubil žogo na polovici gostov, Rudi Po-žeg Vancaš jo je v sprintu popeljal praktično čez celotno igrišče in podal na bok, kjer je nazadnje do nje prišel Mitja Lotrič in z izjemnim strelom pod prečko ugnal Jan-žekoviča - 1:0. Gostje so poskušali vse, da bi prišli do izenačenja in si s tvegano igro ter tremi svežimi močmi (vstopili so Marinšek, Trdina in Leko) priigrali dve izjemni priložnosti. V prvi je v 78. minuti po podaji iz prostega strela eden izmed igralcev Aluminija z glavo podaljšal žogo proti golu, tam jo je želel Luka Ko-blar iz bližine poslati v gol, a ga je Jure Travner potegnil za roko in poslal na tla - sodnik Aleksander Matkovic pa nič . Še bližje zadetku so bili Kidriča-ni v 83. minuti, ko so izvajali prosti strel iz velike oddaljenosti, žoga je na koncu prišla do Tadeja Trdine, ki mu s približno štirih metrov žoge ni uspelo poslati v mrežo, ampak je Metoda Jurharja povzdignil v glavnega junaka zmage Celja. Celjani so do konca srečanja na vse mogoče načine (tudi s pomočjo pobiralcev žog) izjemno uspešno Z mladimi do denarja Na NZS želijo zagotoviti stalen in kakovosten dotok igralcev v mlado reprezentanco, zato so lani uvedli stimulacijo za prvo- in dru-goligaške klube, ki bodo igralni čas namenjali slovenskim nogometašem, mlajšim od 21 let. Za prvoligaške klube je v ta namen rezerviranih 100.000 evrov, za drugoligaške pa 160.000 evrov. „NZS želi stimulirati klube prve in druge lige, da jih čim več uvršča naše mlade igralce v prvo postavo. Spremljamo, koliko mladi igralci igrajo v teh ekipah. Stanje je boljše kot v preteklosti, ampak v tem trenutku, dokler se prvenstvo ne konča, je težko govoriti, koliko bo posamezen klub dobil iz tega. Govorimo o povprečju 10.000 evrov na klub, vendar klubi, ki bodo večkrat uvrščali igralce v prve enajste-rice, se lahko nadejajo večjega zneska. Tudi zaradi tega, ker nekateri klubi ne glede na te spodbude ne dajejo večje pozornosti mladim igralcem. Nekateri klubi, ki to pridno počnejo, pa bodo deležni večjega zneska od 10.000 evrov, saj bomo predvideno kvoto razdelili glede na minutažo igranja," je za EkipoSN pojasnil predsednik NZS Radenko Mijatovic. pRVALiGA TelekomSIovenije Triglav previsoka ovira za Muro Razlika med Mariborom in Olimpijo še naprej ostaja nespremenjena - 12 točk. V tem krogu je med zmagama omenjenih ekip kar nekaj podrobnosti: obe sta na svojih stadionih slavili 3:1, obe sta ob polčasu vodili 1:0, oba tekmeca sta imela hitro izključnega igralca in oba sta tudi ob številčno neenakovredni zasedbi prejela gol ... Na začetku omenjena razlika med ekipama torej ni nastala v tem krogu, ampak nekje drugje . Končana pa je serija Mure. Ta kar na zadnjih petih tekmah ni prejela niti enega samega zadetka, tokrat je kar dva! A nobenega iz igre ... Mura je v 1. polčasu igrala suvereno in povedla, nato pa je v 2. polčasu Nik Lor-bek naredil povsem nepotreben, a očiten prekršek za 11-metrovko. Luka Majcen je bil uspešen izvajalec. Isti igralec je še enkrat zadel iz najstrožje kazni, a ta je bila povsem drugačne vrste kot prva. Trener Mure Ante Ši-mundža jo je po ogledu posnetka nemudoma označil za »privid sodnikov, ki je odločilno vplival na razplet tekme«. Bi se lahko kar strinjali z njim ... REZULTATI 28. KROGA: Celje - Aluminij 1:0 (0:0); Maribor - Rudar 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Zahovic (3.), 2:0 Derviševic (56.), 2:1 Radic (67.), 3:1 Tavares (87., z 11 m). Rdeči karton: Pušaver (24., Rudar); Triglav - Mura 2:1 (0:1); strelca: 0:1 Šušnjara (29.), 1:1 Majcen (61., z 11 m), 2:1 Majcen (68., z 11 m); Olimpija - Gorica 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Putinčanin (25.), 2:0 Kronaveter (48., z 11 m), 3:0 Lupeta (54.), 3:1 M. Kavčič (73.). Rdeči karton: Halilovic Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometašem Aluminija je uspelo ustaviti prvega strelca lige Rudija Požega Vancaša (v sredini), a jim je zadetek zabil Mitja Lotrič. (47., Gorica). Tekma Krško -dakcije. Domžale je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu re- 1. MARIBOR 28 20 6 2 67:21 66 2. OLIMPIJA 28 15 9 4 59:36 54 3. DOMŽALE 27 11 7 9 55:39 40 4. CELJE 28 10 10 8 38:40 40 5. MURA 28 10 9 9 39:29 39 6. ALUMINIJ 28 11 4 13 43:43 37 7. TRIGLAV 28 9 4 15 38:63 31 8. RUDAR 28 8 5 15 34:62 29 9. GORICA 28 6 8 14 34:49 26 10. KRŠKO 27 4 8 15 20:45 20 JM Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Na tekmi smo si pri rezultatu 0:0 priigrali vsaj dve krasni priložnosti, Matjašiču v obeh primerih ni uspelo ugnati domačega vratarja. Sledil je nesrečno prejet zadetek, pa tudi po tem bi lahko izenačili, a tudi Trdini ni uspelo žoge poslati za hrbet domačega vratarja. Po vsem tem lahko rečem, da smo upravičeno razočarani z razpletom.« »kradli čas«, a je sodnik nadoknadil le tri minute igralnega časa . Kidričani bodo v soboto ob 17.00 v svojem športnem parku gostili Triglav. JM Nogomet • Pokal Slovenije Bosta Olimpija in Maribor zadržala minimalno prednost? V torek in sredo sta na sporedu povratna dvoboja polfinala Pokala Slovenije. Maribor in Olimpija sta v prvi tekmi potrdila vlogo favoritov in si priigrala minimalno prednost, ki pa se lahko hitro izkaže za odločilno. Pa se bo res? Prednost Olimpije je precejšnja zaradi dveh doseženih zadetkov v gosteh, ob tem pa je tradicija medsebojnih dvobojev z Aluminijem tako občutno na njihovi strani, da so praktično že finalisti . Kidri-čani in Ljubljančani so se v pokalnih tekmah doslej pomerili štirikrat, prav vse pa so dobili - zmajčki. V prvenstvenih tekmah je situacija za odtenek bolj izenačena, a ne v Stožicah. Tam so šumarji doslej izgubili vseh osem dvobojev . Vloga favorita je izražena v odstotkih 90-10 v prid Olimpije. Aluminij torej za napredovanje potrebuje prvovrstno presenečenje, ta pa v pokalnih tekmovanjih niti niso tako zelo redka ... Nekoliko drugačna je situacija v dvoboju med Muro in Mariborom, ki se bosta v tem tednu pomerila kar dvakrat: v sredo v pokalni, v nedeljo pa še v prvenstveni tekmi. Maribor ima izjemno izkušeno zasedbo, a tudi Muraši imajo svoje odlične točke. Predvsem obramba je trdna kot skala, Muraši iz igre niso prejeli zadetka že na šestih zaporednih prvenstvenih tekmah (dva so proti Triglavu prejeli iz 11-metrovke). Ob glasni in fanatični podpori domačih navijačev so na Fazaneriji možni vsi trije izidi in obe opciji: napredovanje Maribora ali Mure. V odstotkih bi prednost 55-45 zaradi prve tekme vseeno podal v prid vijoličastih ... JM Pokal Slovenije, polfinale (povratni tekmi): Olimpija - Aluminij (v torek, 23. aprila, ob 20.00 v Stožicah - prva tekma 1:2 za Olimpijo) Mura - Maribor (v sredo, 24. aprila, ob 19.30 v Stožicah -prva tekma 1:0 za Maribor) 14 Štajerski Podravje torek • 30. aprila 2019 Nogomet • 2. SNL Nogomet • Drava Dakinda Ptuj Rezultat slabši od igre DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Rešek, Mate, Branilovic, Ivanov, Nelson (od 75. Goljat), Dedic, Marciuš (od 83. J. Vajda), Rogina, N. Vajda, Zorko. Trener: Nikola Ja-roš. JADRAN DEKANI: Cvetkovic, Stepančič, Bejdic, Osikel, Nikolic, Banovič, Vitezica, Rodica (od 80. Ahmetovic), Šop, Matoševic (od 86. Lukač), Hadžic (od 59. Požrl). Trener: Nedžad Okčic. Nogometaši Drave so si po treh zaporednih porazih (Krka, Ilirija, Kalcer Radomlje) nadvse želeli pozitiven rezultat, a je bil psihološki krč vseeno tako močan, da jim kljub podjetni igri ni uspelo niti enkrat premagati gostujočega vratarja. Remi je manj, kot bi si glede na prikazano zaslužili, čeprav so tudi gostje v nekaj primerih nevarno zapretili, predvsem v drugem polčasu. Nova tekma brez zmage je s trenerskega mesta odnesla Nikola Jaroša, ki se je z Dravo dogovoril za sporazumno prekinitev pogodbe. V dresu Drave je prvič zaigral 23-letni nigerijski nogometaš Samuel Temitope Nelson, za katerega je bila šele v preteklem tednu urejena vsa dokumentacija, potrebna za realizacijo njegovega prestopa iz Belgije. Na položaju zadnjega zveznega igralca je odigral zelo spodbudno tekmo in bo v nadaljevanju sezone nedvomno precejšnja okrepitev za moštvo Drave. Trenutno njegova fizična pripravljenost zaradi dolgega premora brez prvenstvenih tekem še ni na najvišjem nivoju, z nekaj tekmami bo tudi to bolje. Trener Nikola Jaroš ni mogel računati na Tima Martica (kartoni) in Luka Lovenjaka (po dogovoru znotraj kluba je pomagal mladinski ekipi). Modri so takoj prevzeli pobudo in nizali napad za napadom. Že v uvodnih minutah so z zaključnimi streli nevarno poskušali Dedič, Ivanov, Rogina in Marciuš. Novo lepo akcijo so domačini izpeljali v 18. minuti, po podaji Rogine se je Rok Zorko znašel sam pred vratarjem Cvetkovicem, ta pa je s skrajnimi Niko Vajda, Drava: »Z rezultatom smo igralci nedvomno razočarani, s samo igro pa smo lahko dokaj zadovoljni. Skozi celotno tekmo smo prevladovali na igrišču in imeli žogo občutno več v svoji posesti, tudi tekaško smo bili dobro razpoloženi. Ustvarili smo si številne priložnosti, zmanjkala pa je pika na i, da bi zabili vsaj en zadetek. Veliko smo poskušali po bočnih položajih, a sreča pri podajah in zaključnih strelih res ni bila na naši strani.« močmi s konicami prstov preusmeril žogo mimo gola ... Popolno prevlado so domačini držali do 30. minute, nakar so nekaj več napadalnih ambicij pokazali tudi gostje iz Dekanov, ki jih kot glavni trener vodi Nedžad Okčic (nekdanji trener Kopra v 1. ligi), njegov pomočnik pa je Alfred Jer-maniš (nekdanji slovenski repre-zentant). Prvi polčas se je zaključil z lepo podajo Rogine iz prostega strela, Zorko je žogo preusmeril do Ivanova, ki je bil za malenkost nenatančen. V nasprotnem napadu so gostje izpeljali hiter nasprotni napad, a so ga v obetavni situaciji slabo zaključili. Drugi del se je začel podobno kot prvi, a se je ob strelih Ivanova in Zorka znova izkazal Cvetkovic. Gostje so do najlepše priložnosti na tekmi prišli v 57. minuti, ko je po podaji čez zadnjo vrsto Drave Tomaž Rodica stekel sam proti domačemu vratarju Žanu Hrastniku, a je napadalec gostov žogo za malenkost poslal čez gol . V odprti igri na obeh straneh so igralci veliko poskušali s prodori po bočnih položajih, pri čemer je pre-dnjačil Marko Marciuš. Po takšnih se je vsaj petkrat znašel v dobrem položaju za zaključni strel ali podajo bolje postavljenim soigralcem, a je na tej tekmi pokazal preveč sebičnosti. Tako so v 74. minuti igralci Drave odvzeli žogo branilcem Jadrana, žoga je na koncu prišla do Marciuša, ki je prišel s strani iz oči v oči s Cvetkovicem, uspešnejši pa je bil vratar gostov ... Gostje so ob napadalni igri Drave prežali na nasprotne napade, nekajkrat so tudi s številčno prednostjo krenili na polovico domačinov, a je tudi njim zmanjkalo kakovosti za zaključni strel. Nekajkrat so gledalce na Mestnem stadionu nasmejali tudi s padci v kazenskem prostoru za morebitno 11-metrov-ko, a je sodnik Dejan Balažič sprevidel njihove namere. Da je bila tekma odprta do zadnjih sekund, priča podatek, da sta si obe ekipi v 89. minuti priigrali lepi priložnosti: najprej je žoga po strelu Banoviča s strani oplazila celo vratnico, na nasprotni strani Jaroš se poslavlja, kdo bo njegov naslednik? Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so si proti Jadranu priigrali kopico priložnosti, a je vratar gostov Zoki Cvetkovic ostal nepremagan. Na fotografiji je v modrem dresu Jasmin Dedič. Drava Dakinda Ptuj -Jadran Dekani 0:0 Foto: Črtomir Goznik Nikola Jaroš je Dravo prevzel sredi jesenskega dela letošnje sezone, ko je nasledil Simona Sešlarja. pa so gostujoči branilci v zadnjem trenutku blokirali strel kapetana Antona Rogina z roba 16-metrske-ga prostora. »Zmanjkal nam je tisti 'gol instinkt' pri priložnostih, sicer smo si glede na prikazano skozi igro zaslužili zmago. Za tolažbo nam je vsaj to, da smo prekinili serijo porazov,« je po tekmi dejal Nikola Jaroš, ki je še isti dan zapustil mesto trenerja Drave. V naslednjem krogu se bodo Ptujčani v nedeljo pomerili z ekipo Brd v gosteh. Jože Mohorič Tabor že štiri točke za Bravom Ali so Sežanci z dvema zaporednima remijema, zadnjega so v soboto na domačem igrišču dosegli z Rogaško, Bravu že prepustili prvo mesto in neposredno uvrstitev v 1. ligo? O tem je šest krogov pred koncem sezone težko govoriti, a je vsakršna prednost za Bravo pred samim zaključkom vsekakor dobrodošla. Ne gre pa pozabiti na dejstvo, da bo v zadnjih krogih napeto iz več vidikov: moštva iz vrha - predvsem tista na prvih treh mestih - se bodo borila za napredovanje, tista v spodnjem delu lestvice pa za obstanek. Zanimivosti Ptujski drugoligaš je še drugič v tej sezoni opravil menjavo na trenerski klopi. Sezono je kot prvi trener začel Simon Sešlar (ekipo je vodil tudi v pretekli sezoni), po sedmih krogih pa ga je po nekaj slabših predstavah zamenjal Nikola Jaroš. „NK Drava Dakinda Ptuj in trener članske ekipe Nikola Jaroš sta po zadnjih neprepričljivih tekmah dosegla dogovor o sporazumni prekinitvi sodelovanja. Nikoli Jarošu želimo vse dobro v nadaljevanju njegove trenerske kariere. Ime novega trenerja bomo sporočili v naslednjih dneh. Strokovnjak iz Varaždina, ki nekaj zadnjih let živi na Ptuju, kjer si je ustvaril družino, je Dravo vodil na 17 tekmah, njegov izkupiček pa je 6 zmag, 4 remiji in 7 porazov. Izkupiček na prvi pogled še zdaleč ni bleščeč, a je ob tem treba v isti sapi povedati, da je Drava med zimskim prestopnim rokom ostala brez kopice igralcev, ki so bili v zadnjih dveh sezonah nosilci igre, omenimo samo Jaka Bizjaka, Matthiasa Fanima (samo omenjena sta jeseni v dresu Drave dosegla več kot 20 zadetkov!), Roka Pirtovška, Jona Šporna, Aleksandra Šeliga, Denisa Vezjaka, Luka Petka, Davida Lonzariča . Kdo bo njegov naslednik, v ponedeljek še ni bilo znano, povsem možno pa je, da bo ekipo prevzel eden izmed dvojice Franci Fridl -Simon Sešlar, ki sta se pred tednom razšla z Nafto. »Konflikt interesov« bo velik, zato lahko pričakujemo zanimive in napete obračune, pričakujemo lahko številna presenečenja. Formo so očitno stabilizirali tudi Radomljani, ki so po slabšem vmesnem nizu zmagali dvakrat zapored in so se znova vrnili v boj za mesta pri samem vrhu. Tokrat so z izidom 0:1 slavili v gosteh pri Ankaranu, z enakim izidom pa sta se končali tudi tekmi v Beltincih in Brežicah, kjer sta slavili ekipi Brd in Nafte. Slednjo je že vodil nov trener, Slovak Marian Sluka, potem ko so se Lendavčani sredi tedna razšli s Francijem Fridlom in Simonom Sešlarjem. Zanimiva je bila zmaga Brd v Beltincih, saj so gostje že v prvem polčasu ostali na igrišču le z deseterico igralcev. Največ zadetkov je v tem krogu padlo na Koroškem, Dolenjci pa so do polovičnega izkupička prišli z golom v zadnji minuti srečanja ... Pomembno zmago so doma zabeležili še igralci ekipe Vitanest Bilje, ki so ugnali višje uvrščeno ekipo Roltek Doba. REZULTATI 24. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Jadran Dekani 0:0; Ankaran Hrvatini - Kalcer Radomlje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Hajrič (26.); Cherry Box24 Tabor Sežana -Rogaška 0:0; Brežice Terme Čatež - Nafta 1903 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Ploj (85.); AŠK Bravo - Ilirija 1911 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Nukič (27.), 2:0 Španja (74.); Fužinar Vzajemci - Krka 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Dodlek (12.), 2:0 Moravec (19.), 2:1 Kim (28.), 2:2 Marotti (90.); JM Beltinci - Brda 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Marcius (78. z 11 m). Rdeči karton: Opoku (37., Brda); Vitanest Bilje - Roltek Dob 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Oyewusi (25.), 2:0 Oyewusi (51.), 2:1 Zenkovic (63.). 1. ASK BRAVO 2. TABOR SEŽANA 3. KALCER RADOMLJE 4. KRKA 5. NAFTA 1903 6. ROLTEK DOB 7. DRAVA DAKINDA 8. FUŽINAR VZAJEMCI 9. BELTINCI 10. ROGAŠKA 11 BRDA 12. VITANEST BILJE 13. JADRAN DEKANI 14. ANKARAN HRVATINI 15. ILIRIJA 1911 16. BREŽICE ČATEŽ 24 17 3 24 15 5 24 13 4 24 10 9 24 11 6 24 10 7 24 10 5 24 9 8 24 8 4 24 6 9 24 6 8 24 7 4 24 6 6 24 6 6 24 6 4 24 4 6 4 55:23 54 4 48:18 50 6 56:26 46 5 45:32 39 7 38:31 39 7 39:30 37 9 41:30 35 7 34:27 35 12 30:40 28 9 25:39 27 10 33:39 26 13 20:48 25 12 35:48 24 12 25:46 24 14 30:52 22 14 20:45 18 JM Uniforme zamenjali za nogometne drese Klub upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve Maksa Perca Maribor je v sodelovanju s Policijsko upravo Maribor tudi letos organiziral turnir v futsalu. Dogodek v športni dvorani OŠ Sladki Vrh je imel tekmovalen naboj ter rekreativni in družabni značaj. Namenjen je bil medgeneracijskemu povezovanju ter krepitvi sodelovanja med upokojenimi in aktivnimi delavci policije. Zmagovalci turnirja so postali člani ekipe PP Ptuj (na fotografiji), na drugo mesto se je uvrstila ekipa PP Maribor II, na tretje pa ekipa PMP Gruškovje. Za najboljšega strelca je bil razglašen Franc Cipot s PP Ptuj, za najboljšega igralca turnirja pa ekipni kolega Igor Levstik. UR torek • 30. aprila 2019 Šport, šport mladih Štajerski 15 Rokomet • NLB liga, Liga za obstanek, 4. krog Četrta zaporedna zmaga Jeruzalem - Krka 32:29 (17:14) JERUZALEM: T. Balent (9 obramb), A. Zemljič; A. Šoštarič 2, G. Ocvirk 7, B. Čudič 3 (2), R. Žuran 2, G. Hebar 1, T. Hebar 4, T. Šulek, J. Kocbek, M. Niedorfer 1, T. Kosi 5, A. Munda, D. Mesaric 2, D. Bo-gadi 4, Ž. Ciglar 1. Trener: Saša Pra-potnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Krka 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Krka 4 minute. IGRALEC TEKME: Tinček Hebar (Jeruzalem Ormož). V Ljutomeru so ormoški roko-metaši pred več kot 300 gledalci ugnali novomeško Krko in zabeležili četrto zaporedno zmago, ki jih ohranja v boju za končno sedmo mesto v državi. Gostje iz Dolenjske so v Prlekiji nastopili v okrnjeni zasedbi, brez vratarja Aleksandra Tomica, krožnega napadalca Davida Didoviča in najboljšega strelca ekipe Jerneja Papeža. »Po dogovoru v klubu smo omenjene igralce, ki po koncu sezone zapuščajo Krko, pustili na tribuni. Tekmo z Ormožem in tekme, ki so še pred nami v Ligi za obstanek, bomo izkoristili za uveljavljanje Liga NLB, od 1. do 6. mesta 4. KROG: Koper 2013 - Maribor Branik 31:24 (17:15), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 23:20 (10:10), Riko Ribnica - Gorenje Velenje 22:28 (10:13). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 4 3 1 0 45 (38) 2. GORENJE VELENJE 4 4 0 0 42 (34) 3. RIKO RIBNICA 4 2 1 1 39 (34) 4. MARIBOR BRANIK 4 1 0 3 30 (28) 5. KOPER 2013 4 1 0 3 29 (27) 6. URBANSCAPE LOKA 4 0 0 4 22 (22) Od 7. do 12. mesta 4. KROG: Dol TKI Hrastnik - Do-bova 28:31 (11:14), Trimo Trebnje - Sviš Ivančna Gorica 37:30 (21:15), Jeruzalem Ormož - Krka 32:29 (17:15). 1. TRIMO TREBNJE 4 3 0 1 26 (20) 2. KRKA 4 1 2 1 23 (19) 3. JERUZALEM ORMOŽ 4 4 0 0 22 (14) 4. DOBOVA 4 2 11 17 (12) 5. DOL TKI HRASTNIK 4 0 0 4 11 (11) 6. SVIŠ IVANČNA GORICA 4 0 1 3 6 (5) mladih domačih rokometašev, ki si tako nabirajo prepotrebne izkušnje,« je v uvodu neigranje omenjene trojke pojasnil trener Robert Cvikl. Ormožani so vodili praktično skozi celotno tekmo, izid je bil le dvakrat izenačen: 2:2 v 8. in 19:19 v 37. minuti. Z dobro igro so Ormo-žanov že v 1. polčasu trikrat vodili za pet zadetkov (14:9, 15:10, 16:11), a žal jim lepe prednosti ni uspelo zadržati do odmora. »Imeli smo kar nekaj priložnosti, kjer bi lahko povedli za več kot pet zadetkov. Žal smo nekoliko slabše odigrali zaključek 1. in začetek 2. polčasa. Gostom je uspelo izenačiti, vendar smo se v zadnji četrtini tekme dovolj zbrali in z našo izkušenostjo ter ob bučni podpori naših navijačev nam je uspelo tekmo pripeljati k srečnemu koncu. Krka je bila znova trd oreh, ki pa smo ga končno znali zlomiti,« je po tekmi povedal prvi strelec Jeruzalema s sedmimi zadetki Gregor Ocvirk. Krka je Ormožanom dihala za ovratnik cel 2. polčas in še v 54. minuti je prednost Jeruzalema znašala le dva zadetka (28:26). »Zmaga gostiteljev je zaslužena. Z našo igro kljub porazu nisem razočaran. Menim, da imamo kar nekaj obetavnih mladih igralcev, ki bodo v prihodnosti igrali še pomembno vlogo pri Krki. Zdaj se počasi obračamo k zaključku pokalnega tekmovanja. Smo gostitelji Final 4 in verjamemo, da nam lahko uspe poseči še korak višje, kot nam je to uspelo lani z 2. mestom prav tukaj v Ljutomeru. Se že veselimo tega velikega športnega dogodka,« je še zaključil trener Krke Cvikl. Odbojka • ŠD gluhih Herkul Herkul na Češkem na stopničkah Ekipa Športnega društva gluhih Herkul se je v sredini aprila udeležila turnirja v odbojki mešanih ekip v Brnu na Češkem. Turnirja se je udeležilo 15 ekip iz Češke, Poljske, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Kot edino ekipo iz Slovenije so ŠD gluhih Herkul zastopali Aleš Škof, Jurij Šmid, Tomi Strel, Luka Rupp, Daša Peperko, Valerija Škof in Jelena Bolšedonova. Ekipa je v skupini dosegla štiri zmage in se kot prvouvrščena prebila v polfina- Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na fotografiji Danijel Mesarič) so v Ljutomeru ugnali Novomeščane in se jim (vsaj delno) oddolžili za pokalni poraz v lanski sezoni. Ormožane zdaj čakata dve gostovanji v Dobovi in v Ivančni Gorici. »Seveda si vsi skupaj želimo nadaljevati zmagoviti niz. Za nami so štiri zaporedne zmage in želimo si še peto v vrsti. Dobova se še vedno bori za obstanek v ligi in bo proti nam zagotovo pustila srce na igrišču. Smo v dobri igralni formi in verjamemo, da lahko končno po dolgih letih zmagamo v Dobovi. Kar pa seveda ne bo tako enostav- Karate • Državno prvenstvo Uspešni mladi hajdinski in kidričevski karateisti le. Tam je po napeti igri ugnala ekipi Brna in si prislužila igranje za razvrstitev od 1. do 3. mesta. Slovenci so s porazom proti prvouvrščenim Poljakom in zmagi proti Bratislavi na koncu osvojili odlično 2. mesto. UR Karate klub WKSA Šentilj je ob občinskem prazniku ob tehnični pomoči Karate zveze WKSA Slovenije v Športni dvorani Sladki Vrh izvedel odprto državno prvenstvo v karateju. Na njem so gledalci videli zanimive dvoboje in več kot 200 nastopov. Tekmovali so tudi najboljši slovenski posamezniki in reprezentanti ter dokazali, da se forma pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Bratislavi dviguje (na Slovaškem bodo v slovenski reprezentanci nastopali štirje tekmovalci iz kidričevskega in pet tekmovalcev iz hajdinskega kluba, op. a.). Na tatamiju so delo dobro opravili člani Karate kluba WKSA Hajdina in Karate kluba Shofukan Kidričevo. Predstavniki slednjega so na prvenstvu zbranim predstavili zgodbo Pot prazne dlani, ki so jo ob Kidričanih izvedli še predstavniki Karate kluba Murska Sobota in Karate klub WKSA Šentilj. Izmed predstavnikov Karate kluba Shofukan Kidričevo sta se zmag v borbah veselila Ana Merc Fric in Grega Širovnik, druga je bila Zara Sitar, tretja pa Jakob Mohorko in Gašper Širovnik. Mešana kidri-čevska ekipa v postavi Ana Merc Fric, Blaž Mohorko in Zara Sitar je slavila tudi v ekipnih borbah do deset let. V katah je bil drugi Miha Barovič, tretja mesta pa so osvojili Ana Mere Fric, Zara Sitar, Nace Mohorko, Matic Barovič in Jakob Mohorko. Člani ekipe do osmega leta starosti - Matic Barovič, Miha Barovič in Ajda Matjašič - so v katah zelo pozitivno presenetili z drugim mestom. Številne medalje so osvojili tudi Hajdinčani, za katere je v borbah zmagal Jure Gerečnik, drugi mesti sta zasedla Val Osrajnik in Luka Vauda, medtem ko sta bila tretja na naloga,« je še povedal 20-letni Tinček Hebar, ki iz tekme v tekmo igra vse bolje in dokazuje dobro delo ormoške rokometne šole v preteklem desetletju. Uroš Krstič Ajda Matjašič in Matevž Peklar. V borbah ekipno so bili v kategoriji od 7 do 10 let prvi Matevž Peklar, Luka Vauda in Gašper Širovnik, prav tako pa so se zmage veselili v borbah v kategoriji od 11 do 12 let Val Osrajnik, Jure Gerečnik in Jakob Mohorko. V katah so bili tretji Val Osrajnik, Jure Gerečnik in Gašper Širovnik. Številne medalje hajdinskega in kidričevskega kluba na državnem prvenstvu v karateju kažejo na dobro delo v obeh klubih, v katerih vlogo glavnega trenerja opravlja Ljubo Javoršek. David Breznik Atletika • Veterani AK Ptuj Iz Zagreba s številnimi medaljami Zagreb je v novi atletski dvorani v paviljonu št. 1 na zagrebškem velesejmu gostil mednarodno prvenstvo Hrvaške v atletiki za veterane. Na njem so ob domačih atletih nastopili še tekmovalci iz Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Atletski klub Ptuj je zastopalo sedem atletov veteranov, ki so se iz Zagreba vrnili z dobrimi rezultati in številnimi osvojenimi medaljami. V kategoriji W35 je edina naša ženska predstavnica Vanja Hotko zmagala v teku na 3000 metrov. Aleksander Lorenčič je v kategoriji M35 zmagal v tekih na 60 in 200 metrov. Dve medalji je v kategoriji M40 dobil Boštjan Kozel, saj je bil prvi v metu krogle in drugi v skoku v višino. V kategoriji M60 je Miki Prstec zmagal v suvanju krogle, v skoku v višino je bil drugi, medtem ko je v slednji disciplini ptujski tekmovalec Dušan Koren zasedel četrto mesto. Dve medalji je osvojil v kategoriji M75 tudi Ivo Klarič, srebrno v suvanju krogle in bronasto v teku na 60 metrov. Marko Sluga pa je v kategoriji M80 zmagal v skoku v višino in v suvanju krogle. Najboljša rezultata sta po preračunu s faktorjem za starost tekmovalca dosegla Miki Prstec v suvanju krogle (18,61 m) in Marko Sluga v skoku v višino (2,17 m). Atlete je v Zagrebu spremljal tudi znani ptujski trener Milan Cimerman, ki se v zadnjem času vedno bolj posveča uspešnim ptujskim atletom veteranom. David Breznik Foto: UK 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 23. aprila 2019 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Izjemno pomembna zmaga Hajdine v boju za Ligo za prvaka 3. SNL sever REZULTATI 21. KROGA: Kety emmi Bistrica - Tehnotim Pesnica 1:1 (1:1), Avto Grubelnik Dravograd - Šampion 1:0 (1:0), Šmartno 1928 - Dravinja 1:2 (0:2), Videm - Zreče 1:0 (0:0). 1. DRAVOGRAD 20 13 0 7 46:42 39 2. VIDEM PRI PTUJU 20 14 3 6 37:19 36 3. KETY EMMI BISTRICA 19 10 4 5 36:18 34 4. ŠMARTNO 1928 20 10 3 7 45:35 33 5. DRAVINJA 19 9 4 6 35:33 31 6. ZREČE 20 7 6 7 24:29 27 7. ŠAMPION 20 7 4 9 38:33 25 8. TEHNOTIM PESNICA 20 5 4 11 22:42 19 9. POHORJE 19 3 2 14 30:57 11 10. MONS CLAUDIUS 9 2 2 5 11:16 8 Videm - Zreče 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Adedoja (75.). Nogometaši Vidma so na praznični ponedeljek gostili Zre-čane in v lepi nogometni predstavi vknjižili vse tri točke ter tako nadgradili sredino napredovanje v Pokalu MNZ Ptuj. Strelec edinega zadetka na tekmi je bil Sulaimon Adedoja, ki je v gol preusmeril žogo po strelu Žige Zdovca. Tekma je bila pomembna za obe ekipi, ki se še vedno borita za uvrstitev med najboljšo peterico, ki bo tudi v naslednji sezoni imela zanesljivo pravico nastopa v tretje-ligaški konkurenci. V pravi prvenstveni tekmi so imeli svoje priložnosti tudi gostje, ki so se med drugim dvakrat znašli sami pred vratarjem Markom Kla-sincem, a je slednji v obeh primerih odlično posredoval ter tako precej pripomogel k pozitivnemu izidu svojega moštva. Superliga: Izjemno pomembna zmaga Hajdine V Superligi še vedno poteka zelo zanimiv boj za uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, med prvih pet, kar prinaša nadaljnje nastopanje v Ligi za prvaka. Do delitve na Ligo za prvaka in Ligo za obstanek bo prišlo po naslednjem krogu ... V tem krogu je odločen korak k temu cilju storila ekipa Hajdine, ki je na domačem igrišču ugnala Mar-kovčane. Jan Cesar je bil z dvema zadetkoma junak prvega polčasa, po izenačenju gostov pa je na plano stopil še najboljši strelec Superlige Tomi Štumberger, ki je postavil končni rezultat tekme. Ekipa iz Apač si je na drugi strani s porazom na Pragerskem precej poslabšala svoje možnosti za nastop v Ligi za prvaka, še posebej zaradi tega, ker v zadnjem krogu gostijo vodilne Podvinčane. Moštvo iz Apač je odlično začelo drugi del sezone, v zadnjih treh krogih pa so se s tremi porazi postavili v zelo neprijeten položaj. V Cirkulanah domače moštvo proti zadnjeuvrščeni Skorbi ni bilo prepričljivo, znova so »hodili po robu« ... Že v prvem polčasu so ostali na igrišču brez izključenega Tomaža Toplaka, a so v nadaljevanju vseeno zmogli toliko moči, da so z igralcem manj zabili edini zadetek na tekmi. REZULTATI 17. KROGA: Pragersko - Apače 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Breznik (51.); Cirkulane - Skorba 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bajus (73.). Rdeči karton: Toplak (45., Cirkulane); Hajdina - Markovci 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Cesar (24.), 2:0 Cesar (31.), 2:1 N. Čeh (54.), 2:2 Majcen (62.), 3:2 Štumberger (75.). Rdeči karton: Mataj (87., Hajdina); Tekmi Stojnci - Bukovci in Pod-vinci - Gerečja vas sta bili odigrani v ponedeljek popoldan. 1 PODVINCI 16 11 3 2 52:19 36 2. CIRKULANE 17 10 6 1 36:15 36 3. BUKOVCI 16 8 4 4 33:20 28 4. HAJDINA 17 7 4 6 42:36 25 5. APAČE 17 7 3 7 28:28 24 6. STOJNCI 16 6 4 6 26:26 22 7. GEREČJA VAS 16 7 1 8 29:34 22 8. PRAGERSKO 17 6 1 10 18:39 19 9. MARKOVCI 17 4 3 10 20:35 15 10. SKORBA 17 2 1 14 20:52 7 Nogomet • Mlajše selekcije Aluminij z ničlo proti Mariboru, Drava s štirico proti Interblocku 1. mladinska liga 21. KROG: Aluminij - Maribor 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Kotnik (45.), 0:2 Matko (65.), 1. liga MNZ Ptuj: Leskovčani pošteno namučili Zavrčane Nogometaši Zavrča se z velikimi koraki približujejo končnemu cilju, osvojitvi 1. mesta in napredovanju v Superligo. Njihov naskok pred tekmeci je že domala neulovljiv. V tem krogu so odigrali pravo poslastico kroga z domačini v Le-skovcu, kjer so gledalci videli kar sedem zadetkov. Kar šest jih je padlo v prvem polčasu, ko je zdaj vodila ena, zdaj druga ekipa, na odmor pa sta odšli poravnani. Drugi del je bil glede zadetkov manj radodaren, edinega - vrednega zmage - je za goste zabil rezervist Stojan Muršek, ki je vstopil le deset minut pred tem. Prvim zasledovalcem vodilnega Zavrča je v tem krogu spodrsnilo: Tržec je na domačem igrišču klonil proti Boču, s tem pa najbrž razblinil še zadnje dvome glede prvaka. Šele tretje zmage v sezoni so se veselili Podlehničani, ki so z golom Martina Trebšeta v zgodnji fazi tekme ugnali goste iz Grajene. S tem so si tudi lepo izboljšali možnosti v boju za obstanek, ki bo zaradi izenačenosti ekip v spodnjem delu lestvice še izjemno zanimiv. REZULTATI 17. KROGA: Tržec - Boč Poljčane 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Škrabl (33.); Leskovec - Zavrč 3:4 (3:3); strelci: 0:1 Koželj (2.), 1:1 Mlakar (18.), 1:2 Potočnik (21.), 2:2 Jaušovec (30.), 3:2 Jaušovec (38.), 3:3 Domjan (44.), 3:4 Muršek (68.); Podlehnik - Grajena 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Trebše (10.). Tekma Gorišnica - Ormož je bila odigrana v ponedeljek popoldan, prosta je bila ekipa Središča. 1:2 Bevk (85.), 1:3 Ferčič (90.); Interblock - Drava Dakinda Ptuj 0:4 (0:3); strelci: 0:1 L. Lovenjak (23., z 11 m), 0:2 Šalamun (33.), 0:3 L. Lovenjak (37., z 11 m), 0:4 Vidovič (80.). 1. kadetska liga 21. KROG: Aluminij - Maribor 0:3 (0:2); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Pragerskega so proti gostom iz Apač osvojili vse tri točke. 7. ORMOŽ 8. LESKOVEC 9. PODLEHNIK 14 4 4 6 26:30 16 15 3 5 7 23:29 14 15 3 5 7 20:34 14 2. liga MNZ Ptuj: med Majšperčani izstopal Rok Letonja s hat-trickom REZULTATI 13. KROGA: Oplotnica - Majšperk picerija Špajza 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Letonja (26.), 0:2 Letonja (46.), 0:3 Letonja (55.), 0:4 Kodrič (75.); Polskava avtop. Grobelnik - Mladinec Lovrenc 1:4 (1:0); strelci: 1:0 Lunežnik (16.), 1:1 S. Pulko (46.), 1:2 M. Pulko (49.), 1:3 S. Pulko (53.), 1:4 Krajnc (69.). Hajdoše - Slovenja vas 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Novak (11.), 2:0 Vogrinec (38.), 2:1 Rajh (45., z 11 m). Rdeči karton: Rajh (90., Slovenja vas). Tekma Makole Bar Miha - Zgornja Polskava je bila odigrana v ponedeljek popoldan. Veteranske lige MNZ Ptuj: 11 tekem, kar pet remijev VETERANI +35 VZHOD REZULTATI 11. KROGA: Dornava - Grajena 3:1, Podvinci - Markovci 2:0, Gorišnica - Leskovec 3:1, Borovci - Zavrč-Cirkulane 4:1. 1. PODVINCI 11 10 1 0 42:8 31 2. GORIŠNICA 11 6 1 4 28:17 19 3. BOROVCI 11 5 3 3 17:11 18 4. GRAJENA 11 5 2 4 20:14 17 5. MARKOVCI 11 4 4 3 19:17 16 6. DORNAVA 11 5 1 5 20:27 16 7. LESKOVEC 11 1 2 8 8:30 5 8. ZAVRČ-CIRKULANE 11 0 2 9 6:36 2 VETERANI +35 ZAHOD REZULTATI 11. KROGA: Tržec -Gerečja vas 4:4, Lovrenc - Spodnja Polskava 2:2, Hajdina -6:2, Podlehnik - Skorba 1. HAJDINA 11 11 0 2. SPODNJA POLSKAVA 11 6 3 3. SKORBA 4. GEREČJA VAS 5. LOVRENC 6. TRŽEC 7. PODLEHNIK 8. PRAGERSKO 11 6 1 11 4 1 11 4 1 11 3 3 11 2 2 11 2 1 Pragersko 0:3. 0 50:12 2 24:18 4 25:21 6 24:27 6 35:29 5 22:41 7 16:25 8 23:46 VETERANI +40 REZULTATI 11. KROGA: Videm pri Ptuju - Majšperk 3:3, Ormož - Haj-doše 3:3, Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava 1:1. 1. VIDEM PRI PTUJU 2. ORMOŽ 3. POHORJE OPLOTNICA 4. ZGORNJA POLSKAVA 5.HAJDOŠE 6. MAJŠPERK 1 30:11 3 24:15 4 18:20 6 15:19 6 18:36 5 14:18 1. ZAVRČ 2. TRŽEC 3. GRAJENA 4. BOČ POLJČANE 5. SREDIŠČE 6. GORIŠNICA 15 12 2 16 8 3 1 55:20 38 5 34:30 27 15 7 1 7 32:44 22 15 5 4 15 5 3 14 4 5 6 26:21 19 7 29:37 18 5 28:28 17 1. MAJŠPERK ŠPAJZA 12 2. MAKOLE BAR MIHA 11 3. ROGOZNICA SLOFIN 11 4. MLADINEC LOVRENC 11 5. HAJDOŠE 12 6. POLSKAVA 12 7. ZGORNJA POLSKAVA 11 8. SLOVENJA VAS 11 9. OPLOTNICA 11 12 0 8 0 7 2 5 2 5 0 4 2 4 0 1 2 1 0 0 63:8 36 3 37:22 24 2 25:22 23 4 20:21 17 7 17:34 15 6 21:18 14 7 18:30 12 8 14:29 5 10 7:38 3 Jože Mohorič strelci: 0:1 Vipotnik (32.), 0:3 Medved (37.), 0:3 Turičnik (69.); Interblock - Drava Dakinda Ptuj 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Fras (26.), 1:1 Panic (34.). Skupna lestvica 1 SML/1. SKL: 7. BRAVO PUBLIKUM 8. GORICA 9. KRŠKO 10. ILIRIJA EXTRA-LUX 11. KALCER RADOMLJE 12. TRIGLAV KRANJ 42 15 11 16 56 40 15 9 16 54 42 13 13 16 52 40 14 9 17 51 41 13 10 18 49 40 13 9 18 48 Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije Polfinale, povratni tekmi: Olimpija - Aluminij (v torek, 23. 4., ob 20.00 v Stožicah), Mura - Maribor (v sredo, 24. 4., ob 19.30). Turnir v Stojncih V petek, 26. aprila, bo od 17. ure naprej v Športnem parku Stojnci potekal humanitarni glasbeno-nogometni spektakel. Sodelovale bodo ekipe NK Stojnci, Polka reprezentanca Slovenije, Vinska reprezentanca Slovenije in reprezentanca estradnikov Slovenije. Izkupiček prireditve bo namenjen najmlajšim selekcijam NK Stojnci. Po tekmah se bo dogajanje preneslo v šotor, kjer se bo nadaljevalo druženje z znanimi športniki, estradniki ter glasbeniki. Z nami bodo Poskočni muzikanti, Alpski kvintet, Veseli svatje, Petka, Igor in zlati zvoki ter še mnogi drugi. Vstopnine ni! JM 1. DOMŽALE 2. MARIBOR 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. ALUMINIJ 6. VOC CELJE 42 41 40 42 42 42 13. DRAVA DAKINDA PTUJ 42 9 8 25 35 14. INTERBLOCK 42 0 11 31 11 Liga U-15 vzhod 21. KROG: Drava Dakinda Ptuj -Aluminij 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Fer-čec(56.). 1. A2S CELJE 2. MARIBOR 3. KRŠKO 4. DRAVOGRAD 5. DRAVA DAKINDA 6. KETY E. BISTRICA 7. MURA 21 17 1 3 63:15 52 21 17 1 3 43:9 52 21 16 1 4 68:22 49 21 13 4 4 36:20 43 21 10 2 9 30:34 32 21 9 4 8 32:34 31 21 9 1 11 24:29 28 9. RUDAR VELENJE 10. BREŽICE 1919 11. MB TABOR 12. VIPOLL VERŽEJ 13. ŠAMPION 14. MIKLAVŽ 20 6 7 7 22:22 25 21 6 3 12 23:54 21 10 21:36 19 12 15:30 19 13 22:46 19 13 17:35 16 14 16:46 9 21 4 7 21 5 4 20 6 1 21 4 4 21 1 6 Mladinci Maribora so bili v sosedskem dvoboju boljši od vrstnikov iz Kidričevega. Lokalni derbi v ligi U-15 vzhod je na koncu pripadel ekipi iz Kidričevega. torek • 23. aprila 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Cirkus Alex Kaiser Cirkus se iz Ptuja seli v Slovensko Bistrico Po uspešno izvedenih predstavah Cirkusa Alex Kaiser se ta iz Ptuja odpravlja v Slovensko Bistrico. Priložnost spoznati največji evropski družinski cirkus in njihov program bodo v prihodnjih tednih imeli še v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. S četrtkovim spektakularnim odprtjem Cirkusa Alex Kaiser na Ptuju so za minuli konec tedna napovedali pestro dogajanje. Predstave, ki so jih izvajali vse do včeraj, so navdušile tako majhne kot starejše ljubitelje cirkuških vra-golij. Izjemne akrobatske točke, ki so bile na trenutke tako dobre, da so jemale dih, so gotovo ena izmed pomembnejših komponent pro- KUPON ZA POPUST Vstopnica odrasli: 7 €, vstopnica otroci: 5 €. : Velja samo za predstave v petek in soboto ob 19. uri ob predložitvi tega kupona. Slov. Bistrica■ P"Spara IT B Predstave: Četrtek: (Partizanska ul.) ob 17. uri Petek in sobota: ob 15. in 19. uri Nedelja: samo ob 14. uri L* Foto: DK o:+43 660 - 6150116, i grama. Pozornost so pritegnile prav vse točke, izstopa pa ljubezenska zgodba, ki se odvija kot poplesavanje na vrvi v paru. Ta je tako dodelana, obenem pa tudi nevarna, da je marsikoga pustila brez besed. Najmlajše obiskovalce so seveda navduševale tudi živali, od ponijev do kamel; na ogled v mini živalskem vrtu je okrog 40 živali iz vsega sveta. do nedelje 2 aprila Iz Ptuja se cirkus, v katerem deluje že deveta generacija omenjene družine in se je tokrat prvič ustavil na Ptuju, podaja proti Slovenski Bistrici. Od četrtka, 25. aprila, pa do nedelje, 28. aprila, bodo svoj program izvajali tam, nato pa se bodo podali naprej. Obiskati nameravajo še kar nekaj slovenskih krajev, med drugim Celje, Ljubljano, predvidoma pa tudi Ormož. DK Ormož • Z regijske prireditve projekta Varno na kolesu v v V finale OŠ Miška Kranjca Velika Polana in OŠ Ivanjkovci V sklopu vseslovenskega programa Varno na kolesu sta regionalna finalista Podravja in Pomurja OŠ Miška Kranjca Velika Polana in OŠ Ivanjkovci. Družba Butan plin s podporo Javne agencije RS za varnost prometa, Zavoda RS za šolstvo, Policije, Kolesarske zveze Slovenije, podjetja Telekom Slovenija, zavarovalnice Triglav in družbe BTC preko projekta Varno na kolesu že sedmo leto zapored opozarja najmlajše udeležencev v prometu, novopečene kolesarje in kolesarke, na potrebno prometno znanje ter jih spodbuja k varni vključitvi v promet in uporabi kolesa. Letos sodeluje več kot 3.300 učencev iz 90 slovenskih šol, ki skozi različne naloge spoznavajo cestnoprome-tne predpise, morebitne nevarne točke v prometu, kolesarsko opremo in hkrati odkrivajo tudi zabavno plat kolesarjenja kot rekreativnega športa. Prireditev za Podravje in Pomur-je je pred dnevi potekala na OŠ Ivanjkovci, na katero je bilo vabljenih več kot 500 otrok iz 20 različnih osnovnih šol. Zbrani osnovnošolci so prisluhnili pestremu programu, za katerega so poskrbeli učenci OŠ Ivanjkovci skupaj z učitelji. Na- dobudne mlade kolesarje in kolesarke sta nagovorila tamkajšnja ravnateljica Nada Pignar in ormoš- ki župan Danijel Vrbnjak ter jim zaželela veliko varnih kolesarskih kilometrov. Pozdravil pa jih je tudi Lani umrlo osem kolesarjev Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo v letu 2018 v Sloveniji 1.212 prometnih nesreč, v katerih so bili vpleteni kolesarji. Za posledicami teh nesreč je umrlo osem kolesarjev, 189 jih je utrpelo hudo telesno poškodbo, brez poškodb pa je bilo udeleženih 189 kolesarjev. Policijska uprava Murska Sobota in Policijska uprava Maribor sta lani skupno zabeležili 296 prometnih nesreč, v katerih so bili vpleteni kolesarji, od tega tri s smrtnim izidom, 37 s hujšo telesno poškodbo in 220 z lažjo telesno poškodbo. Foto: MH Na OŠ Ivanjkovci je potekala regionalna prireditev v sklopu projekta Varno na kolesu. Bojan Žibert iz družbe Butan plin. Sledila je razglasitev regionalnih finalistov ter podelitev priznanj in nagrad vsem sodelujočim. Zmagovalna OŠ s področja Podravja in Pomurja, ki je prejela nagrado 300 evrov, je OŠ Miška Kranjca Velika Polana. Drugo mesto in donacijo 200 evrov si je prislužila gostiteljica, OŠ Ivanjkovci, tretje mesto (in 100 evrov) pa OŠ Dušana Flisa Hoče. OŠ Tišina in OŠ Olge Meg- lič Ptuj pa sta prejeli priznanje za večletno sodelovanje. Prvo- in dru-gouvrščeni šoli sta si prislužili tudi »vstopnico« za zaključno prireditev, kjer se še naprej potegujeta za naziv vseslovenskega zmagovalca in glavno donacijo v višini 1.000 evrov ter druge privlačne nagrade. Razglasitev bo potekala na veliki zaključni prireditvi 23. maja 2019 v Ljubljani. Monika Horvat Foto: DK 18 Štajerski Na sceni torek • 23. aprila 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Petovia kvintet Petovia kvintet z Lariso Majcen v novo obdobje Cp\ Ptujski ansambel Petovia kvintet, ki že z imenom pove, da prihaja s Ptuja, je na odru od leta 2009. Po desetih letih pa začenja novo zgodbo z Lariso Majcen, do nedavnega pevko pri Ansamblu Saše Avsenika. Mladi glasbeniki so s Ptujem zelo povezani, Ptuj ima najstarejši festival narodno--zabavne glasbe, tudi zato so želeli, da se predstavijo kot udaren ansambel, ki prihaja iz mesta, ki letos slavi 1950-letnico prve pisne omembe v antičnih virih. To pa jim lahko uspe skupaj s prepoznavno pevko, kot je Larisa, da se izpostavijo kot uspešna lokalna zasedba. Ko se je po osmih mesecih sodelovanje med Lariso in Ansamblom Saše Avsenika prekinilo, brez velikega pompa, sta bili obe strani dokaj skrivnostni. Larisa ni želela ničesar komentirati, tudi ne razkriti, kje jo bomo videli v prihodnje, pri katerem od ansamblov. Vse ob svojem času, je še nedolgo tega poudarjala. Pri ansamblu Petovia kvintet pa so na tihem upali, da se jim bo uspelo povezati z Lariso, tudi zaradi prednosti, ki jo imajo kot domačini, Ptujčani. Te dni pa so člani ansambla Petovia kvintet in Larisa Majcen veselo obelodanili, da je njihova nova pevka, da so našli skupne cilje in vizijo. »Še pred tem so skupaj pridno vadili, pripravljali novo zgodbo za nastope, da imamo material, dno-zabavne glasbe predstaviti s čim več lastne, prepoznavne glasbe, ki se od drugih razlikuje po načinu izvajanja, po vokalu in energiji, skratka z lastnim stilom. Deseto obletnico delovanja ansambla bodo proslavili izrazito delovno. Njihovo letošnje glasbeno leto je leto festivalov, prijavili se bodo najmanj na tri festivale, ker želijo širši javnosti predstaviti, česa vse so sposobni na instrumentalnem in vokalnem področju. Obžalujejo, da se je najstarejši slovenski festival narodno-za-bavne glasbe Slovenije, ki letos slavi 50-letnico, v jubilejnem letu odre- kel tekmovalnemu delu. Njihova največja želja za letos je bila, da bi se predstavili na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. Ker te priložnosti ne bodo imeli, se kljub temu trudijo, da bi že v kratkem nastopili na kateri od ptujskih prireditev, saj si želijo, da bi jih v novi postavi, z novim vokalom, najprej dobro spoznali Ptujčani. Motivacije jim ne manjka, dodatno jo je spodbudil prihod nežne duše, kot je Larisa, saj se zavedajo, da ansamblu na odru daje pevka še dodaten, poseben čar. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Petovia kvintet z novo pevko Lariso Majcen. še preden nas novica povozi,« iskrivo pove harmonikar Kristijan Markež. Člani pa so še: Aljaž Kolarič (trobenta), Denis Godec (basist), Jasmin Gavez (kitara) in Miran Zorko (klarinet). Sicer pa se mladi glasbeniki z Lariso poznajo že od prej, nekajkrat so bili že pred tem skupaj na odru, so pravi prijatelji, kemija na odru in za odrom pa je velikega pomena za uspešno glasbeno zgodbo. Tega se vsi zelo dobro zavedajo. Na velikonočni ponedeljek so posneli prvi skupni valček, s katerim se kot njihova nova vokalistka predstavlja Larisa Majcen, s pomenljivim naslovom Skupaj pod isto zvezdo. Za glasbo in aranžma je poskrbel Martin Juhart (Poskočni muzikanti), besedilo pa je delo Klemna Glynna. V fazi izdelave sta trenutno še dve polki in en valček. Ne želijo biti zgolj ansambel, ki preigrava glasbo drugih ansamblov, ampak se želijo ljubiteljem naro- Sveti Andraž • Velikonočna razstava Umetnine vitomarških gospodinj Poleg prazničnih jedi je društvo gospodinj iz Vitomar-cev, ki šteje več kot sto članic, v večnamenski dvorani predstavilo pisano paleto ročnih del. Foto: SD Na razstavnih mizah so se bohotile praznične vrste kruha in peciva, pravcate male umetnine pa so bili dekorativni izdelki vitomarških gospodinj. Na cvetno nedeljo so vitomarške gospodinje v večnamenski dvorani v Vitomarcih pripravile tradicionalno velikonočno razstavo kulina-rike in ročnih del. Na razstavnih mizah so se bohotile praznične vrste kruha in peciva, pravcate male umetnine pa so bili dekorativni izdelki, plod pridnih rok članic Društva gospodinj Vitomarci, ki najraje šivajo, kvačkajo, vezejo, izdelujejo gobeline ter rože iz krep papirja in blaga, ustanovile pa so celo svoj pevski zbor. Kot je povedala Ljudmila Kocuvan, predsednica društva, se članice vsak torek dobijo na delavnici, na kateri ustvarjajo po štiri ure. SD Ormož • Srečanje nekoč zaposlenih v hotelu Hotel "Ormož" nikoli več ... Na pobudo in v organizaciji Silve Lorenčič, Zdenke Juršič in Milice Bombek so se pred dnevi srečali nekoč zaposleni v ormoškem hotelu. Od vsaj stotih, ki so v teku let na različnih delovnih mestih soustvarjali ponudbo hotela, se jih je zbralo šestdeset. Med njimi so bili tudi holetska kuharica Micka Kosič, natakarica Angela Cizerl in ekonom Vekoslav Kumer, ki se dobro spominjajo celo otvoritvene slovesnosti hotela in so orali ledino hotelske dejavnosti v Ormožu. »Gre za neverjetno zgodbo iz časov, ko je bil hotel poln gostov od blizu od daleč, ko se je vedelo, da ormoški hotel ponuja odlično hrano in postrežbo ter zabave do jutra«, so se spominjali. Med zbranimi jih ni bilo malo, ki pravijo, da danes z velikim obžalovanjem hodijo mimo propadajoče zgradbe sredi mesta. Mnogi so bili del zgodbe 10, 20 ali celo 30 let in so kot zaposleni v hotelu preživeli svoja najbolj plodna delovna leta. Kot so povedali, je hotel svoja najboljša leta imel od odprtja leta 1969 do leta 1990 (beležijo tudi po 15.000 nočitev letno). Splošni krizni časi v naslednjih letih pa so kmalu načeli tako povpraševanje kot ponudbo. »Morda se bo našel kupec in ga obnovil, ter mu vdahnil življenje«, upajo ter dodajajo: »Težko pa, da bo hotel še kdaj postal to, kar je bil nekoč«. »Spoštovani žalujoči«, je v svojem nagovoru zbrane pozdravil nekda- nji ekonom Vekoslav Kumer in nadaljeval: »Nekoč zaposleni v hotelu Ormož z žalostjo spremljamo umiranje na obroke bisera sredi Ormoža. Nedopustno je, da žlahtna in promocijska vloga hotela v Ormožu dobiva tako žalosten konec. Ormož preveč izgublja, prav tako Prlekija in tukajšnji gostoljubni ljudje, ponosni na svoje prleške korenine...« Hotelska zgradba sredi mesta »praznuje« letos 50 let Ormoški hotel je zaprt že devet let in je naprodaj. Nazadnje je bil v lasti podjetja Holermuos, ki je od junija 2016 v stečaju. Hotel je bil zgrajen v dveh fazah. Prva faza je bila zgrajena leta 1969 in obsega kaskadni del, gostilno z nadstropjem ter teraso. Druga faza, ki je bila zgrajena leta 1980, obsega gospodarski del, recepcijo ter spalni del v nadstropju in veliko restavracijo. Skupaj ima 4.127 m2 površine in zemljišče v velikosti 3.625 m2. Spadal je v kategorijo mestnih hotelov z dvema zvezdicama. Obse- ga gostinski lokal, recepcijo, spalni del s 66 ležišči v eno- in dvoposteljnih sobah (skupaj 36 sob), kuhinjo, veliko in malo restavracijo, banke-tno sobo, lovsko sobo, "ladjo" in zunanjo teraso. V celotnem objektu je na voljo 350 sedežev ter 45 sedežev na vrtu/terasi. V letu 2008 so bili v hotelu posodobljeni in v celoti obnovljeni kuhinja ter plinska instalacija, elektrika, vodovod, odtoki, talne in stenske obloge, vendar je zgradba danes potrebna še precejšnjih obnovitvenih del. K.P. Foto: KP torek • 23. aprila 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK juha, krompirjeva gobova juha, sojini enolončnica z rdečim porova kremna juha, pohorski lonec (gove- goveja juha, svinjska juha, govedina v musaka z mletim polpeti, pire krompir, fižolom, jabolčne ocvrte sardele, duše- dina, prekajena svinj- rebra ali flam na solati, polnozrnat mesom, solata, solata, sadje palačinke na mlada špinača in ska rebra, prekajena žaru, vložena pečena kruh, skutna pita breskov zavitek z blitva, krompir v ko- slanina in veliko zele- paprika, pečen krom- listnatim testom sih, čežana njave), buhteljni pir, orehove rezine Jabolčne palačinke Sestavine: za testo: 2,5 dl mleka, 2 jajci, sol, žlica sladkorja, 2 dl moke; za nadev:, 4 jabolka, žlica masla, žlica sladkorja, vanilijin sladkor, cimet. Sestavine zmešamo v gladko testo in ga pustimo počivati 30 minut. Očiščena, na listke razrezana jabolka du-šimo na maslu, potresemo s sladkorjem in obrnemo, da sladkor karamelizira. Dodamo vanilijin in cimet po okusu. Palačinke spečemo na maslu. Pečene nadevamo z jabolčnim nadevom, zložimo v trikotnik in ponudimo s stepeno sladko smetano. Enolončnica z rdečim fižolom Sestavine: 30 dag kuhanega rdečega fižola, 60 dag svinjine (trebuševina), 7,5 dag slanine, 4 žlice svinjske masti, 1 čebula, 1 strok česna, 75 dag kislega zelja, 2 korenčka, 2 pora, 2 velika krompirja, 1/2 l goveje jušne osnove, sol, poper. Meso in slanino narežemo na kocke in popražimo na vroči maščobi. Čebulo narežemo na kolobarje, česen stisnemo in oboje dodamo mesu. Primešamo še odcejeno in na manjše koščke narezano kislo zelje ter nekaj časa dušimo. Med tem časom korenček narežemo na kolobarje, enako tudi očiščen por, olupljen krompir pa narežemo na kocke. Zelenjavo vmešamo v enolončnico in podušimo. Prilijemo jušno osnovo in kuhamo v pokriti posodi 25 minut. Na koncu po okusu solimo in popramo. Zeleni nasveti Kako narazen, da se bo prijateljstvo med rastlinami še poznalo Za nami so prazniki, ko je zemlja počivala. Večina se nas drži stare navade, da se v tem času na zemlji ne dela. Zdaj pa boste verjetno spet z veliko vnemo postorili vse, kar je na vrtu potrebno. Dobri sosedje, slabi sosedje že vrsto let burijo naše duhove. Mnogi v to verjamejo, drugi ne, tretji pa se s tem veliko preveč obremenjujejo. Pa si v teh nekaj vrsticah skušajmo pogledati, za kaj pravzaprav pri vsem tem gre. Foto: Miša Pušenjak Kaj je bistvo dobrih sosedov Ze dolgo je znano, da rastline ob sprejemu hranil oddajajo v tla tudi nekatere kemične snovi. Te so zelo pomembne tako pri planiranju kolobarja, saj skoraj vedno motijo, če na istem mestu še enkrat raste ista rastlina ali njena sorodnica. Čeprav večina ve, da je kolobarjenje pomembno, pa večina ne ve, zakaj pride do tega. Gre pravzaprav za kemične spojine, ki jih rastline iz iste botanične družine preprosto ne marajo. Enako velja tako pri vrtninah kakor pri sadnem drevju, okrasnih rastlinah, zeliščih in seveda vrtninah. To je v bistvu obramba narave, da se na enem prostoru ne ustvarijo monokulture, velike površine porasle z istimi rastlinami. Te iste kemične snovi pa lahko delujejo prijetno, krepčilno ali neprijetno oz. zaviralno na sosednjo rastlino. Tako nastanejo dobri sosedje. VENDAR JE TREBA VEDETI, DA JE VPLIV DOBRIH ALI SLABIH PRIJATELJEV SAMO TAKO KRATEK ALI DOLG, KOLIKOR SO DOLGE ALI KRATKE KORENINE RASTLIN , KI JIH SADIMO SKUPAJ. Torej, rastline, kot so zelje, ki imajo velik, razvejan koreninski sistem, širijo svoj vpliv daleč okoli (v krogu 50-70 cm), čebula, česen pa imata plitek in slab koreninski sistem, zato njun vpliv sega samo 30 cm v krogu okoli rastline. Korenček, peteršilj imata korenine, ki gredo bolj v globino, zato tudi njihov vpliv sega največ 30 cm, vendar odganjata škodljivce tudi s vonjem svojih listov. Kadar je zrak vlažen dalj, kadar je povsem suho, pa spet samo tam, kjer listi prekrivajo sosednjo rastlino (por v jeseni na primer). Solata širi svoj vpliv 30 cm v krogu okoli sebe, endivija, radič še 10 cm dalje. Širjenje v krogu pomeni, da je rastlina na sredini tega kroga. Bližina slabega soseda Naj naštejem samo nekaj primerov. Najbolj znana dobra soseda sta seveda korenček in čebula (namesto nje je lahko tudi por ali česen). Druga znana kombinacija je česen z jagodami. V zadnjih letih pa mnogi vedo tudi za koristnost bazilike ob paradižniku, kumarah in drugih bučnicah. Vendar je še kar nekaj takih kombinacij, na primer šetraj s fižolom, pa zelena ob kapusnicah, pa kamilice in kapusnice, koper, koperc in rdeča pesa in še kar nekaj bi se jih našlo. Ali pa najbolj znani sovražniki: med seboj se ne marajo kobulnice, zato korenčka in peteršilja zagotovo ne sadimo skupaj. Mnogi so zdaj zavzdihnili, saj imamo skoraj vsi navado, da ju sejemo na isto gredo. Vendar vpliv seže samo tako daleč, kolikor daleč se prepletajo korenine rastlin. Torej, če imamo polovico gredice korenčka, drugo pa peteršilja, sta v nekoliko slabšem položaju samo vrstici, kjer sta skupaj korenček in peteršilj. To pa ni tako napak. Vsekakor pa naj vam ne pade na pamet, da bi posejali izmenično vrsto peteršilja, vrsto korenčka in tako naprej, ker bi potem pa že lahko nastale težave. Naslednja negativna kombinacija sta grah in paprika, pa fižol in paprika, zelo neprijetna soseda tudi čebula, ki ne mara stročnic in vseh križnic (zelje, cvetača,.repa, koleraba, redkvica ...), pa še nekaj takih kombinacij je. Med zelišči je najbolj neprijetna soseda vinska rutica, ki se slabo razume z velikim številom ostalih zelišč. Nekatere rastline preprosto smrdijo škodljivcem druge rastline. Tako so znane kombinacije drobnjaka in jagod, pa korenčka in čebula, pa ... Vse dobre in slabe kombinacije je treba poiskati v številnih tabelah, ki so objavljene marsikje. Kaj lahko raste na sosednji gredi Ker se v zadnjih letih o teh dobrih in slabih sosedih med vrtninami govori veliko, je zdaj mnoge začelo skrbeti, kakšen je ta vpliv na sosednje gredice. Če je vmes prava, trajna potka, tega vpliva ni. Torej lahko na sosednji gredici rastejo tudi slabe sosede. Če pa je samo deska, razmislite, kako daleč sežejo korenine posamezne vrtnine, saj tako daleč sega njen vpliv, naj bo pozitiven ali negativen. Paziti pa je vsekakor treba tudi, da večje rastline s sosednje gredice ne bodo senčile manjših. Najlepši primer sta pogosto paradižnik in paprika. Pogosto pa naredimo ravno obratno, solato in cvetačo na primer v poletni vročini skrijemo v senco visokega fižola, motovilec v avgustovski vročini pa posejemo med paradižnik. Rastline lahko druga drugi pomagajo, lahko si tudi škodijo. Dobro je izkoristiti pozitivne kombinacije rastlinam in sebi v korist. Misa Pušenjak * MINERAL' NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN 20 Štajerski Križemkražem torek • 23. aprila 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (l) Bom kar iskrena. Nisem tista prava popotnica, niti ne pisateljica. Ampak... Ti lahko povem zgodbo? Zgodbo o sinjih valovih, slanemu vetru in življenju pod palubo, kjer kot čebelice pridni delavci hitijo sem ter tja, kot da jim okončin več ne upravlja lastna glava, temveč nek neviden in vseobse-žen stroj, ki jih vleče, skupaj z ve- liko ladjo, neznano kam. Valovi se počasi, miljo za miljo, razlivajo po Evropi, ladjo ponesejo do ledene Arktike in, še preden si sleče zimski plašč, že vrnejo proti jugu, kjer se vročično gunca ob Severni Afriki. Močan val jo kar potisne skozi Sueški kanal, ko še ne privajena močnih dišav kiha vse do Japonske, kjer se zavija znamenit suši. Kakšno leto traja tak potep - prideš z mano, da začutiš svet? Pozabil boš na čas. Tukaj se pre- mika nekoliko drugače, včasih se vleče kot kidričevska šuma, a ko se za trenutek zastrmim v brezmejen horizont modrine, preskočim cel teden, brez da bi ga sploh opazila. Nisem prepričana, kateri dan je danes, točen datum se zavija v gosto meglo, a poznam svoje koordinate in vem, koliko je ura. Pravzaprav do sekunde natančno. Podobno kot vlak tudi ladja ne čaka, zato je čas, da se odpravim ... Greva? Slovenija • Natečaj za inovacije s področja trajnostne energetike Inovatorji - pozor! Inovacije morajo zagotavljati izkoristke, ki so nadpovprečni. Trajnostna energija je pomemben del reševanja sodobnih družbenih izzivov. V podporo in spodbudo inoviranju na področju energetike je Borzen pripravil poseben nagradni natečaj, katerega sklad znaša 17.000 evrov. Natečaj »Inovacije trajnostne energetike« vabi k sodelovanju vse posameznike in podjetja v fazi razvoja inovacije, ki zagotavlja nadpovprečne izkoristke pri proizvodnji električne energije ali pri učinkoviti rabi energije. Ob tem je pomembno, da inovacija v času prijave še ni komercialno dostopna in da zagotavlja izkoristke, ki so nadpovprečni oziroma višji od trenutno dostopnih na trgu. Inovacije, ki so lahko izdelki ali storitve, lahko zajemajo katerikoli vidik proizvodnje, pretvorbe, prenosa oziroma transporta, porabe ali shranjevanja energije ter morajo izkazovati praktično uporabnost in izvirnost. Nagradni sklad v višini 17.000 evrov pa ni edini razlog, ki privlači potencialne prijavitelje. Vsak vlagatelj prejme brezplačno udeležbo na delavnici »Od ideje do uspešne poslovne zgodbe« in prav tako strokovno podporo v nadaljnjih fazah razvoja. Prijave potekajo vse do 9. junija 2019 prek spletne strani www. trajnostnaenergija.si, kjer so na voljo tudi vse ostale informacije v zvezi z natečajem. Foto: Media 24 Z natečajem želi Borzen, slovenski operater trga z elektriko, ki pod blagovno znamko »Trajnostna energija« informira in ozavešča o trajnostni energiji, spodbuditi inovacije na področju učinkovite rabe energije in vsem inovatorjem pomagati na njihovi poti. Simon Rose SLIKI SPODAJ: LUCIAN TIDORESCU OGRAJEN PROSTOR V GOZDU ZA GOJITEV DIVJADI OBROČZA VRTENJE OKOLI TELESA (IZVIRNO) OBLEKA, OBLAČILO SIMBOL ZA LITIJ Švedski pesnik hansson FIZIČNI DELAVEC, KI SKLADA STVARI najet avto z voznikom ana v dalmacui PTICA SEVERNIH MORJA AZIJSKA PALMA Z UŽITNIMI PLODOVI SAMPION IT. DIRIGENT (GIUSEPPE) rahel barvni odtenek NEKD.IT. PREMIER (SILVIO) GUŠBENO DELO DELAVEC PRI NANAŠANJU LOŠČANA POSODO košarkarski trener kokoskov ERVIN ČURLIČ prostor zavzrejo psov LJUBEZENSKI ZMENEK NEKD. SVED. SMUČAR (INGEMAR) ŽIVAL SHlSlCO dajatev gorskemu gospodu ZAPOLTON ZVIŠANI d cerkveni preiskovalni sodnik AM. TCNISAC (ANDRE) SL.NOGOM. TRENER (MATJAŽ) OTOČJE ZAH. OD SICILIJE PODUK, NASVET VOJAŠKI GOSENIČAR PLIN BREZ VONJA IN OKUSA ZNAK V ZODIAKU PODOBNA RASTLINA DELTELE-VIZORJA spodnji del prašičje noge FILMSKA ZVEZDA BRITANSKI FILMSKI REŽISER (KEN) ČRKA ZA ROČNO STAVLJENJE TONE KUNTNER RIBIŠKA MREŽA NA PALICI LETOVIŠČE V ISTRI OTOK V SPORADIH blONIZOV SPREMLJEVALEC ŽULJ, OTIŠČANEC oto vrhovnik GORSKE REŠEVALNE SANI osnovna sola humoristka putrih ZVEZDA,« MOČNO ZAŽARI IN IZGINE STROJ ZA KOPANJE JARKOV DRŽAVA POLEG IRANA UČITELJ IZ JURČIČEVEGA DESETEM BRAT* huma, ropotija ANNAKIN, Ken - britanski filmski režiser (Hotel Sahara), AVDITOR - cerkveni preiskovalni sodnik, GORNA - fevdalna dajatev gorskemu gospodu, običajno za uporabo vinograda, PATANE, Giuseppe - italijanski dirigent Svetujemo Z malo vložka do velikih sprememb Včasih ni treba veliko, da dovoz do našega doma deluje glamuroz-no, in res je, da urejena okolica veliko pove o lastnikih, hkrati pa doda piko na i vsaki hiši. Okolico hiše lahko uredite na 101 način, ne da bi pregloboko segli v denarnico. Na prvem mestu naj vaš dovoz in okolico vaše hiše krasi urejena zelenica. Poskrbite, da bo trata zmeraj lepo urejena. To boste dosegli z redno košnjo, dognojevanjem, zalivanjem in prezračevanjem. Sproti odstranjujte ves plevel, preverjajte podrast in odstranjujte območja z mahom. Bodite pozorni tudi na plevel, ki se zarašča v tlake in potke, ter ga sproti odstranjujte. Potem ko ste uredili zelenico, razmislite o dovozu. Če do vaše hiše pelje tlakovana cesta, preverite, v kakšnem stanju so tlaki in jih po potrebi zamenjajte. Vsekakor jim privoščite visokotlačno čiščenje, odstranite plevel, ki se je razrasel med špranjami, in preverite, v kakšnem stanju so robniki. Zoran Franc KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MT torek • 23. aprila 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Kako preživeti noč Kar vidim, kako so se tistim z nekoliko pokvarjenimi mislimi zasvetile oči. Ker so mislili, da smo za šankom govorili o vsem tistem, kar počnemo ponoči. Pri čemer smo seveda vsi dedci tako zelo uspešni, da sploh ne vem, zakaj nas je Slovencev samo dva milijona. Glede na moško hvaljenje bi nas moralo biti kot Kitajcev... Ampak ne - vprašanje, kako preživeti noč, iz naslova ni namenjeno posteljnim aktivnostim, ampak tistemu, o čemer skoraj nikoli ne govorimo za šankom: o noči, preživeti s knjigo. Kar je aktivnost, ki pravemu dedcu ne pritiče, saj zaradi tega imamo babje romane, za moški roman pa še nisem slišal. Nocoj je namreč mednarodno proslavljana noč, ki naj bi jo preživeli s knjigo. Če boste to storili, verjemite, da vam zaradi tega ne bo odpadel noben moški privesek, pa tudi oči se vam ne bodo vnele, če boste kake pol ure posvetili branju. Z branjem je tako: ko je človek še v osnovni šoli, ga učitelji uspejo prepričati, da je branje potrebno in da ljudje i 4 pri tem uživamo. Ko je v srednji šoli, profesorji zatrjujejo, da je branje potrebno, pa četudi pri tem vedno ne uživamo. Na fakulteti pa se bralne navade zreducirajo na najmanjšo možno mero, vsebina prebranih knjig pa je tesno povezana s tem, kar študiramo. Ne z užitkom, pač pa z nujnostjo. In tako knjige, ki naj bi bile namenjene prostočasni dejavnosti, naenkrat postanejo predmet, k namenjen temu, da se na K njem nabira prah. Ali H pa da je okras na neki omari, s katero želimo svoje ^^^^^^^ obiske prep-I ričati, da smo zelo kulturni. Saj veste: pol metra rdečih romanov (na primer Naša beseda), pol metra zelenih (zbirka Veliki večni romani), dober meter rumenkastih (te je pred leti izdajalo Delo in so zelo uspešno zapolnili naše knjižne police), tam nekje pa se stiska še nekaj knjižic, ki smo jih dobili v osnovni šoli, ker smo bili vzorni pri tem, pri onem in pri vsem (mogoče jih bomo kdaj celo prebrali!). Nihče ne dvomi o koristnosti knjig. Ko na primer opazite, da je vaš računalniški monitor na mizi nekoliko prenizek, obstaja kup knjig, da ga z njimi podložite in privzdignete v višino oči. Pri nas v ta namen odlično služijo Zakladi Slovenije (ker smo en izvod kupili, drugega pa dobili) in zbornik neke občine, ki je ravno prav debel ... Če pa ste med tistimi, ki ZARES radi berejo, naj vam zaželim prijetno nocojšnjo Noč knjige - pa če jo boste preživeli v dvoje s svojo najljubšo (knjigo seveda) ali grupno - na kateri od številnih prireditev, kjer se bodo zbirali knjigoljubci. (Pravzaprav bo tam največ oseb ženskega spola, tako da če ste samski ali osamljen osebek moškega spola, izkoristite priliko. S kako pesniško zbirko v roki, da naredite vtis ... ) Vaš poknjiženi Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 5 8 2 9 4 6 1 9 3 5 8 6 2 4 1 7 6 3 7 2 9 3 7 8 9 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV © €€€ ©O Bik vvv ©© €€ ooo Dvojčka v ©©© € ©O Rak vvv ©© € OOO Lev v © €€ OOO Devica vvv ©©© €€ O Tehtnica vvv © € OOO Škorpijon vv ©© €€€ OO Strelec vv ©©© o Kozorog v ©© oo Vodnar vv ©©© ooo Ribi vvv ©© €€ o Velja za teden od 23. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 29. aprila 2019 - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 23. april 9.00 Ormož, Grajska pristava, prireditev Pričetek pomladi pred Grajsko pristavo, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, do 12. ure 9.15 Mestno gledališče Ptuj, iCankar, detektivka za mladino, za šole in izven 19.00 Ormož, Knjižnica Frana Ksavra Meška, prireditev za Noč knjige: Popotniški vtisi dr. Mateja Mertika 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, Domoznanski večer 2019: Sovretov večer, predstavitev publikacije Anton Sovre in Ptuj Sreda, 24. april 9.30 Mestno gledališče Ptuj, Brata Grimm: Rdeča kapica, za šole in izven Četrtek, 25. april 11.00 Hajdina, OŠ Hajdina, dobrodelna glasbena prireditev Soki »20 za 20« 18.00 Ormož, Knjižnica Frana Ksavra Meška, literarni večer z Milanom Petkom Levokovom 18.00 Majšperk, kulturna dvorana KPC Majšperk, koncert zavodovih pevskih zborov, OŠ Majšperk 18.00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, prireditev ob dnevu šole 19:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, Umetniki in umetnice ptujske rodbine Kasimir Oeltjen / donacija Rudija Ringbauerja ptujskemu muzeju 19.00 Rogoznica, dom krajanov, igra A. Kotzebue, Raztresenca, dramska sekcija Kulturnega društva Rogoznica Petek, 26. april 17.00 Ptuj, CID, Jaz tebi - ti meni, izmenjava rabljenih pomladno-poletnih oblačil in modnih dodatkov, do 21. ure 18:00 Cirkulane, odprtje društvene knjižnice z izmenjevalnico knjig 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Goli pianist ali mala nočna muzika, premiera Teatra III, za izven Kino Ptuj Sreda, 24. april: 13.00: Mirai (z dojenčkom v kino); 20.00 Stan in Olio. Četrtek, 25. april: 20.00: 12. mož. Petek, 25. april: 16.15: Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma; 18:00: Maščevalci: Zaključek; 21.00: Oni (Liffe po liffu). 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: CG [| j IV fc* jk / Í3 {3E r !■ f|PI v7-¿ 1 Sk ÉÍ& * m 1 : • BMUAJHti uAn S 2» Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. aprila.. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Karin Kep Erlač, Markovci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 23. aprila 2019 J «j \ v na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP w \ , i- , znamif Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! •j Informacije in rezervacije: '' A T P Turistična agencija ATP, Kerenčičev^trg 4, Orjmož, tel.: 070 244 140. avtobusni in tovobm pbevozi NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ : Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili za ttste, ki toste v obdobju od 2. 4. do 28. 6. 2019 sktenm ni^cmsl^ razmerje za Štajerski tedrnk. Brezplačno boste lahko uživali vse p°letne s°b°te na morju (od 29. 6. do 31. 8. 2019). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. «c^dioPTUI Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! m ' f OTOK VIS IN KOMIZA (25.-29. 9. 2019] rKklf AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI CENA VKLJUČUJE- avtobusni prevoz na navedeni relaciji - vse cestnine in cestne pristojbine, " 4x polpenzion v hotelu Biševo*" - degustacijo vina v vinski kleti (3 vzorci) otoku,'"0 V°denje SkuPine v času bivanja na -vožnjo z ladjo ter kosilo - nezgodno zavarovanje potnikov na iz,etu, CENA NE ZAJEMA OSTALIH MOREBITNIH VSTOPNIN! Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in Turistično agencijo ATP! ^radioPTUJ štajerski TEDNIK f Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Kerenčičev trg 4, Ormož, tel. 070 244 140L Lepi spomini ne bledijo! Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah * Premalo dogovarjanja i nosilci delegatskega Milan Knefeirič kandidat za sekretarja medobčinskega sreta ZKS Maribor --^^-mVTil Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ativaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darito podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Vabljeni k ogledu posnetkov polfinalnih prireditev na BKTV Dornava, 1. polfinale: Hajdina, 2. polfinale: sreda, 24. 4. 2019, ob 17.00 četrtek, 25.4. 2019, ob 22.30 petek, 26. 4. 2019, ob 11.00 ponedeljek, 29. 4. 2019, ob 12.00 sreda, 1. 5. 2019, ob 17.00 četrtek, 2. 5. 2019, ob 22.30 petek, 3. 5. 2019, ob 11.00 ponedeljek, 6. 5. 2019, ob 12.00 torek • 23. aprila 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek, Osnovno šolo Duplek ter Osnovno šolo Korena vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PES^I IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena. Vidimo se v torek, 23. aprila, ob 18. uri v Osnovni šoli Duplek. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. __ Vstop je prost. Projekt podpira župan občine Duplek, Mitja Horvat. ^SOdem Štajerski 1 Uftfotaprifudmti ^dioPTUJ w.radrcptuj.sr Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Vuzenica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Vuzenica. Vidimo se v sredo, 24. aprila, ob 17. uri v Modri dvorani v Vuzenici. Pridite vsi, ki želite preživeti prij etne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. ^^ Vstop je prost. ^^ .......... Projekt podpira župan občine Vuzenica, g. Franjo Golob. Štajerski T ^mdioPTUI w.radrcptuj.sr Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Podlehnik vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Podlehnik. Vidimo se v četrtek, 25. aprila, ob 18. uri v Večnamenskem kulturno turističnem centru Podlehnik. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. ^^^ Vstop je prost. ^^ EjOdem Laifcta frlkU Projekt podpira župan občine Podlehnik, mag. Sebastian Toplak. Štajerski T Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! BEREJO CA TUDI TISTI, KI NE VOZIJO. .sVmfa'TEDNIK www.tednik.si Ni res, da je odšel - nikoli ne bo. Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. SPOMIN 22. aprila je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi Janko Kovačec IZ JURŠINCEV 16 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji Odhajam z vetrom, a ne v praznino. (Tagore) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega Janeza Bezjaka se z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, dijakom, znancem za izrečena in prejeta sožalja, tople objeme, ponujeno pomoč, darovano cvetje in sveče. Posebej srčen hvala za tenkočutno izpeljano žalno sejo in prelet članom Aerokluba Ptuj. Neizmerno ga bomo pogrešali, žalujoči njegovi Umrli so k_ Marija Horvat, roj. Kolednik, Muretinci 68, roj. 1944 - umrla 9. aprila 2019; Zofija Cigula, roj. Bohinec, Sakušak 20, roj. 1947 - umrla 9. aprila 2019; Jožica Juršič, roj. Juršič, Središče ob Dravi ,Breg 7, roj. 1955 - umrla 10. aprila 2019; Kristina Greif, roj. Lončarič, Stražgonjca 4, roj. 1922 - umrla 8. aprila 2019; Jožica Kozel, roj. Cafuta, Orešje 136, roj. 1962 - umrla 10. aprila 2019; Marjan Štumberger, Kidričevo, Tovarniška c. 14, roj. 1952 - umrl 10. aprila 2019; Franc Žuran, Zgornje Gruškovje 12, roj. 1933 - umrl 10. aprila 2019; Natalija Pernek, roj. Pernek, Tržec 41a, roj. 1968 - umrla 11. aprila 2019; Matilda Veselič, roj. Veselič, Formin 11, roj. 1929 - umrla 12. aprila 2019; Marija Strelec, roj. Prelog, Muretinci 9, roj. 1932 - umrla 13. aprila 2019; Janez Dominko, Desenci 2, roj. 1947 - umrl 9. aprila 2019. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV erotične pustolovščine diktatorja tita Jas1„1"jÜ"!"¡'"~' ' K">>°> Ljubezni ^ ,n imel kar 16 olro* www.reporter.si INTERVJU Marjan Šarec, predsednik vlade: Po kitajskem horoskopu sem kača. Ko hodiš po gozdu, se me izogni, če pa me boš pohodil, te bom pičil. DOSJE Erotične pustolovščine diktatorja Tita: Črnogorski pisatelj trdi, da je bil Josip Broz poročen šestkrat in imel kar 16 otrok Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 881 643. PRODAM lesene sode 500, 300 in 200 l, v njih je bilo belo vino. Tel. 040 653 185. PRODAM ječmen, koruzo - luščeno ter suhe in mokre okrogle bale. Tel. 031 501 474. Štajerski 1 v digitalni knjižnici: www.d I i b.Bi Podravje • Odgovor hrvaškemu ukrepu Tovornjaki kmalu z državnih cest na podravsko avtocesto »Ministrstvo za infrastrukturo bo predvidoma v naslednjih dveh mesecih preusmerilo tranzitni tovorni promet s hrvaško-slovenskih mejnih prehodov na avtocesto,« je na petkovem sestanku z župani o trasi prihodnje hitre ceste Ptuj-Ormož povedal predstavnik ministrstva Zvonko Zavasnik. Kot je pojasnil Zavasnik, še iščejo primerne rešitve za razbremenitev državnih cest v Spodnjem Podravju, kjer je po nekaterih ocenah kar 70 odstotkov tovornega prometa tranzitnega, tega pa želijo preusmeriti na zdaj zgrajeno podravsko avtocesto od mejnega prehoda Gruškovje. Po njegovih besedah bi se lahko o rešitvah dogovorili že v naslednjem tednu, saj so odgovor v tem času obljubili ptujski mestni občini, ki je ena od pobudnic za rešitev tega vprašanja. »Verjamemo, da gre za veliko težavo lokalnega prebivalstva, ki jim mimo hiš neprestano vozijo težki tovornjaki,« je dejal Zavasnik. S tem bo Slovenija na nek način tudi odgovorila enostranskemu ukrepu Hrvaške, ki je za tovorni promet zaprla mejni prehod Petišovci in tako še dodatno obremenila preostale mejne prehode in ceste, po katerih se zdaj v izogib plačilu cestnine vozijo tovornjaki. Župan Središča ob Dravi Jurij Borko je povedal, da samo na njihovem prehodu beležijo skoraj polovico več tovornjakov kot prej. Zavasnik je povedal, da o nameri Hrvaške niso bili vprašani, obvestili so jih le, kdaj bodo takšen ukrep sprejeli. Decembra so jim sicer povedali, da nameravajo to narediti, slovenska stran pa jim je dala vedeti, da to zagotovo ne bo pozitiven ukrep in ne bo dobro sprejet v lokalnem okolju. Za dan zaprtja pa so izvedeli nekaj dni prej. »Pričakujemo, da bomo naše ukrepe realizirali konec maja ali v začetku junija,« je danes še napovedal Zavasnik. Napovedi ministrstva so se razveselili predvsem v občinah ob državnih cestah, po katerih teče največ tovornega prometa. Župan Markovcev Milan Gabrovec je povedal, da se za rešitev problematike zavzemajo tudi nekateri župani med Va-raždinom in Zavrčem na hrvaški strani. (sta) Središče ob Dravi • V gozdovih odvržena oblačila Odpeljali prikolico odpadkov Čez središke gozdove se prebijajo migranti. O tem govorijo tudi odvržena oblačila, šotori in vreče za spanje. Ob robu gozdov v občini Središče bo Dravi, predvsem v naseljih Središče ob Dravi in Šalovci, se že nekaj let pojavljajo kupi odvrženih oblačil, zadnje čase vse pogosteje. Glede na to, da območje privablja skupine in posameznike, ki skušajo nezakonito prečkati slovensko-hrvaško mejo, domačini predvidevajo, da so to ostanki, ki jih za seboj puščajo prebežniki. Na kupe odvrženih oblek je pred časom naletel domačin in občinski svetnik Jožef Šef: »Odvržena je bila oprema za kampiranje, spalne vreče, šotori, nahrbtniki ... Predvidevamo, da tihotapci oz. vodniki te uboge ljudi prepeljejo sem, potem pa jih naložijo naprej. Opremo, ki jim je odveč, pa preprosto odvržejo. Tega je bilo zares ogromno. Zadeva je bila tako vpadljiva, da mimo tega enostavno ne moreš iti.« Kot je še dejal, so tako stvari že odstranili. »Odpeljali smo polno prikolico teh odpadkov. Tu in tam se kakšne odvržene zadeve še pojavljajo, vendar sedaj nekoliko manj,« nadaljuje Šef. Problematike se zaveda tudi tamkajšnji župan Jurij Borko, ki se Foto: Media24 boji prav tega, da bodo na koncu vse morali pospraviti domačini oz. lastniki gozdov sami. »Proti storilcu lahko ukrepaš samo, če ga dobiš na licu mesta, kar je v tem primeru praktično nemogoče,« še pristavi. Ormoškim policistom je sicer to območje glede nedovoljenih prehodov migrantov precej poznano. Redno namreč poročajo o prijetju tujcev. Letos so jih doslej prestregli 91, lani skozi vse leto 162. V lanskem letu so prevladovali državljani Indije, Pakistana, Irana, Afganistana in Bangladeša, letos pa je največ migrantov iz držav severne Afrike: Alžirija, Maroko, Libija, Tunizija. »Med temi primeri je bilo več prehodov obravnavanih v gozdovih in v neposredni bližini naselja Šalovci. Pri tem smo med drugim ugotovili, da so bila na posmeznih območjih odvržena oblačila in predmeti. V tej zvezi smo intenzivirali aktivnosti pri izvajanju naših nalog na določenih mestih pri varovanju državne meje,« so še sporočili iz Policijske uprave Maribor. Monika Horvat Ptuj, Krčevina • Nadaljevanje sojenja Janku Tomicu Pričala Žanova prijatelja V petek se je na okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevala glavna obravnava zoper Janka Tomica, ki ga obtožnica bremeni kaznivih dejanj uboja in poskusa uboja. Pred sodišče sta kot priči tokrat stopila prijatelja Žana Tomica, sina obdolženega. Matic Gulič in Ema Tuš sta izpovedala, kar jima je po dogodku povedal njun prijatelj Žan. Oba sta tudi dejala, da sta večino informacij o nasilnem dogodku, v katerem je ugasnilo življenje enega izmed štirih napadalcev na Žana Tomica, izvedela iz medijev. Gulič je na sodišču pojasnil, da naj bi mu Žan dejal, da naj bi ga napadalci tiste usodne noči prišli ubit. Da bi oče sina pred nasilnimi napadalci ubranil, naj bi izstrelil nekaj opozorilnih strelov, nato pa šel iz zgornjega nadstropja dol na dvorišče. Ema Tuš je dejala, da sta si z Žanom po usodnem napadu izmenjala nekaj sporočil. „Pisal mi je, da so ga napadli, bili naj bi trije ali štirje, poslal mi je sliko razbitega Janko Tomic je v priporu od lanskega maja. okna. Napisal je, da so napadalci, ki jih ne pozna, razbijali po avtomobilu in poskušali nasilno vdreti v hišo. Navedel je tudi, da so streljali in da Po mnenju tožilstva naj bi obdolženi Janko Tomic streljal najprej na balkonu in nato še na dvorišču. Zato naj bi bili dve seriji strelov. Obdolženi v svojem zagovoru vztraja, da je streljal samo na balkonu in daje bila ena serija strelov. Tožilstvo je obtožnico spisalo, ker naj bi streljal za napadalci še takrat, ko so ti že bežali in naj ne bi več šlo za silobran, na katerega se Tomic sklicuje. prihaja policija. Za tem si več nisva pisala, ker so prišli policisti in začeli preiskavo. Srečala sva se čez nekaj dni, ko mi je tudi pripovedoval o dogodku tiste noči." Sojenje Tomicu se bo nadaljevalo 22. maja, ko bodo pred sodišče kot priče stopili policisti, ki so dogodek obravnavali. Za junij je predvideno še zaslišanje sodnega izvedenca za področje balistike, prav tako pa tudi izvedenca psihiatrične stroke. MZ www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Na Jurja dan je pravi čas, da nam rž pokaže prvi klas. Danes bo oblačno in deževno. Ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri, ob morju okrepljen jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 14, ob morju do 17 °C. V sredo bodo predvsem v zahodni polovici Slovenije še krajevne padavine, na vzhodu pa bo razmeroma sončno. V četrtek bodo na zahodu nastale posamezne plohe. Oba dneva bo pihal jugozahodnik. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda 24.04.2019 t* 'ti 8 10 Dopoldan Dopoldan 15 22 Popoldan Popoldan < /> Hitrost vetra 3 m/$ Hitrost vetra 7.5 m/s Foto: CG Foto: MZ Vir: ARSO