119. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 28. maja
XVI. leto, 1883.
Ichnja vsak flan nv<^rr, izimfci nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str ij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., ea pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glii., joden mesce 1 g\A. 40 kr. — '/.■■■ bjubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jelen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se p
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. | Za oznanila plačuje se od cetirist.opne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če 8e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se '.zvole frankirati. -   Rokopisi se iie vračajo. — U redni fitvo in npravnifttvo je v Ljnbljaui v Prana Kolmana hifti ^Gledališka Btolba". 13 pramifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j s»c administrativne utvari.
Snujmo si „bralna društva'.
Letos obhajamo vesel praznik 600 letnice združenja naše dežele s presvitlo Habsburško dinastijo. Naš narod hoče pri tej priliki pokazati, kako brez mejno u dan je svojemu presvitlemu vladarju in Njegovej rodovini. Pokazati tudi hoče, kako h srca Mu je hvaležen za obile prejete dobrote in milosti. In res. Koliko je napredoval naš narod ravno za vladanja prebluzega Franja Josipa I.!
Na premnoge načine se bode praznovala ta zgodovinsko-važna 600 letnica. Posamezniki, društva in občine bodo kar tekmovale mej sabo, da bi 12. dan julija 1883. ostal z zlatimi črkami neizbris Ijivo utisnen v zgodovino našega razvitka. Mej raznimi ustanovami itd., ki bodo stalen spomenik tega leta, bi jako odlično mesto lahko zavzimalo ustanov J janje „bralnih društev" po deželi. Ites, da smo imeli že obilo tacih društev. A umrla so in nekateri pravijo, da zato, ker so se preživela. A temu krivi so bili največ le tisti, ki so se pač dali v vodstvo društva voliti, a so mislili, da zadostuje že samo njihovo ime, ter neso vedeli ali pa vedeti hoteli, da pri tacih diuštvih treba požrtvovan ja in trajnega delo. Toda zaradi teh pa „bralna društva še neso izgubila velicega pomena, katerega imajo za naš kulturni raz vite k. Sicer ni treba na široko razlagati tega pomena, ker je vsacemu mislečemu človeku jasen. A poudarjati mo ramo, da so taka društva, prav osnovana in krepko vodjena, nekake višje šole za naše prosto ljudstvo. Le pomislimo, kolike vrednosti je, če i&hajajo v taka društva 17, 18 letni fantje, ter poslušajo pa metne razgovore dozorelih mož, in bero razne poučne in zabavne stvari po novinah in knjigah, mesto da bi si iskali kratkega časa pri slabih druščinah in morebiti še celo pri — žganji in igri. Iz pametnih fantov bodo pametni možje in gospodarji. Torej taka društva mnogo koristijo tudi glede na rodnega gospodarstva.
Pri nas smo ustanovili letos tako dru tvo. Dru^i dopisniki so že poročali, kako napreduje. Dostavim Daj le, da je veselo videti, kako -so s snegom skopneli tudi nasprotniki društva in je zdrj sploh že, vse vneto zanj.
112 udov že šteje, kar je gotovo veliko za faro z 2000 prebivalei. In ker ljudje uvidijo važnost društva, tudi žele, da bi se vedno ohranilo. To je pa le mogoče, če ima stalno stanovanje. Zato je bil pa nasvet, da si sezidajmo društveno hišo, z veseljem sprejet. Res, da je marsikdo nejeverno z ramama zinigal, ker so ljudje sploh premalo zaupali v svojo moč. A te in jednake dvome smo vse prepodili in danes že kopljemo temelj svojemu „Narodnomu domu;', ki bode prvi na deželi, menda v vsej Avstriji. In ker je letos tudi 600letnica, ga zidamo tudi v spomin te slavnosti, ter bode torej stalen in primeroma tudi jako krasen spomenik naše 1 ojnlitete. S« ve, da bo precej veljal. Za to smo se pa obrnili do vsth naših fara-nov, ki žive po svitu, s pjcpšpjo, da naj uam pomagajo z zdatnin.i doneski. Sploh se pa obračamo do vseh, kateri lehko utrpe par forintov, da jih polože na ta narodni nltar, kajti nikjer se ne more z malim doneskom primeroma toliko storiti za narodno izomiko, nego ravno pri tem podjetji.
Tako društvo in morebiti tuli tak ,. Na rodni dom" si skoro vsaka fara lehko ustanovi. K vsemu treba le tieh glavnih stebrov. Prvi je: par v e-1 j a v d i h , r a z u m u i h , požrtvovalnih, d e-lavnih in energičnih mož. Vsaka (ara jih menda ima. Ti se konstituiraj«) kot začasni odbor, narede pravila in skličejo občni zbor, ter store sploh, kar je v začetku potrebno. Drugi je: bralna soba Ta soba mora biti bi i/u cerkve, ker ljudje hodijo vanjo najraje ob nedeljah in praznikih po popoln-danskem cerkvenem opravilu Soba mora biti v pri« vatni bili, kajti društvo ima tudi varčnost gojiti pri svojih udih. Tretji steber pa je: petje. Vsaka
fara ima menda učitelja, ki bi brezplačno prevzel poučevanje petja. Se ve, da je to delo v začetku jako utrudljivo, a s pridnimi in rednimi vajami se v dveh treh mesecih led prebije in potem že gre. Puleg teh treh glavnih stebrov je še dot>ti stranskih postaviti, a to se. s potrpljenjem in žele/no voljo vse stori
D.i si društvo žila lastno hišo, smo pri nas naredili tako-le: Neko nedeljo po nauku sem razložil društvenikom veliko važnost lastnega doma. Nekateri so koj uvideli korist, a drugi so rekli: I očakujmo. Vender nas je že prvo nedeljo 13 podpisalo 240 gld. In tako je hIo počasi naprej. Podpisujejo od 5 — 50 gld. Kdor ne more dati v denarjih, pa da les ali pride na tlako. Sploh je pa že vsa fara uneta za to in imamo materijala že veliko obljubljenega. Delo sva si z županom gosp. J. Žumrom razdelila. On vodi stavbene stvari, jaz pa pobiram denar ter zapisujem in plačujem delavce.
Tako gre »se z resno voljo.
Iu to bi se dalo izvesti pri veliko farah, če ne pri vseh.
Snujmo torej letos v spomin 6 00 letnice združenja naše dežele s slavno Habsburško dinastijo „b r a 1 n a d r u š t v au i o zidajmo po mogočnosti „narodne dome14!
To bode gotovo lep, stalen in koristen spomenik naše loj al i tete.
V G o r j ah 25, meja 1883.
Janko '?* i r o v n i k.
Polhiriti razgled.
N i» * ra i!* i e ii eže 11*«
V It j ubijani 28 maja.
Skupina velepo-estva xonsio>i>a deli se v dva volilna okraja. Uradni lift „Osaervatoro Triestino" priobČUJe imenik vol Irev. i/, katerega povzamemo, da ima prvi okrai, obstoje*- iz političnih okrajev Gradiška«
LISTEK.
P i 11 o n e.
(Danski Bpisal Viljem BergBOe, poslovenil 1. P.) (Daljo.)
„Kako tO?M
„Vsa stvar se že mota od lanskega leta, in Merle jo je že gotovo zapisal v knjigo pozabljivosti. Ali takih knjig Pillone ne pozna. Bilo je tako: Preteklo leto se je energičnemu postopanju oblasti posrečilo, odrezati Pillona z nekat"iimi tovariši od njegove glavne čete, pretrgati mu vsa pota in obkoliti ga na Angelskej gori. Pillone bil jo v velikej nevarnosti. Živež mu je pohajal, prej je plačeval kmetom dvajset lir za velik hleb kruha in sto lir za sod vina, zdaj je pa moral dati petkrat toliko, ker je gospodska pametno ukazala, da bo vsak kmet na m rsi u ustreljen, če se pri u jem dobi več kakor jeden funt živeža dalje nego pol milje od njegovega doma. V tem kritičnem položaji pisal je Pillone bankirju Merleju pismo, ki je jako karakteristično za južnoitalijanske razmere.  Obljubil mu je, da bo,
dokler b> on gospodoval nad neapolitanskim, apul-skini iu sorentskun ozemljem, vsekdur in vsekako varoval blago, pošiljatve in posestva, ki so lastnina hiše Merle je ve v Neapolji ali kacega njenega zaveznika. Zuto pa zahteva, da mu izplača petdeset tiBOfi fiaukov — pa le kot brezobrestno po.>o;ilo, katero mu vrne v treh letih."
„ Bankir bil je preveč trgovec, da bi ne bil spoznal, koliko bi koristilo to njemu in njegovim družnikom. A bil je pa tudi preveč Neapolitanee, da bi se bil posluzd tega in ker je bil od vlade poučen, v kakšnem obupnem stanji nahaja se Pillone, odbil je to ponudbo porogljivo. Drugi dan dobil je pismo, v katerem mu piše Pillone, da bo dobil njega livega ali mrtvega v pest, tretii dan pa se je Pillone radi nepaznosti žaudarjev izmuznil v Amaili, kjer je popolnem zginil. Več. mesecev se ni nič slišalo o njem, mnogi bo že mislili, da jo je pobegnil v Dalmacijo in se udeležuje tamošnje ustaje, ves ta Čas živel je veliki, bogati in mogočni bankir v velikem strahu, še pred vrata Nenpolja se ni Upal. Zaman ponujal je policiji velike svote na razpolaganje, zaman razpošdjal je agente in ogleduhe — Pillone bil je kakor mrtev, naposled je tudi bankir to verjel."
„ Vezuv je že dolgo miroval, kakor Pillone. V jul|i pokazali so se zopet črni oblaki dima okolu njegovega žrela, in v BCptembrU pričakovalo se je jedno omh majhnih blttvanj, ki vselej privabijo mnogo tujcev v neapoljake hotele."
„Bankir Merli imel je imenitne goste. Bogat Anglež, s katerim je bila njegova hiša vedno v iveaf, bil je v njegovej palači v gosteh. Sklenili so napraviti izlet proti observatoriju, da obiščejo slavnega geologa Palmierija. Ne daleč od tam, v kotlu podobne) dolinici ukazali so postaviti Šotor, kjer so mislili linam'ni možje užiti sijajno kosilo ko bodo poprej znanost počastili s svojim obiskom. Vse bilo je dobro, dokler Be neso približali dolini, kjer je bil postavljen šotor. Tu je videl bankir pred ubodom stati tolpo dobro oboroženih kmetov. Ker so bili redno oblečeni in so mu povedali, da so so zbrali samo prepelice streljat, minul ga je kmalu strah, teui prej, ker je mej njimi zapazil več svojih najemnikov."
„Kosilo se je pričelo; prinesli so na mizo ravnokar ostrige, kar se lagrinjalo šotora odmakne in ustopi mlad mož v lepej uniformi streli v."
„„Stotnik Pillone se povabi pri bankirji Mer leji v gosti,4"4 rekel je z glasom, ki ni bil brez vse
Dopisi.
■z Gorice 22 maja. [Izv. dop.] Družba ve-terancev menda je zato osnovana, da Be avstrijski patrijotizem, zlasti v južnih deželah, ki mejijo z irre-dentovstvom, zmerom bolj širi io ukoreoini. A dogovorjeno je tudi mej njimi ovaditi vsaeega, ki bi to mlado častno društvo kakor si bodi sovražno napadel in je zaliti se predrznih
Bilo je meseca septembra lanskega leta. Vse občine na Goriškem posvetovale so se, kaj in kako storiti o priliki cesarjevega prihoda v Gorico. Tudi neka soseska nekje tam doli v Lahih zbrana je v seji in modruje, prikimuje in odkimuje o tej stvari prav po domaČe. Goreč Avstrijec, ob jednera vete-ranec, sproži misel, naj bi ta le občina, po vzgledu drugih, Avstriji zvestih sosesk, kolikor toliko pripomogla, da se veteranci k cesarjevi slovesnosti v Gorico odpeljejo. Nek 77 letni človek, katerega glavna zasluženja obstoje v tem, da bi vse Slovane, ko bi le mogel, na vislicah zavozljal, da je kot italianis-simo v Temešvaru že za ključem čepel, da je kakor nalašč zato na tem svetu, da svojemu bližnjemu ali ustno Sli pismeno in to ali očitno ali tajno nasprotuje, kljubuje, nagaja in ga preganja in mu škoduje, — posmehljivo obrne se proti veterancu, rekoč: „Ha, ha, mar da sta tudi vi jeden „mataranov"?!
Beseda „mataran" pomeni v naših Lahih toliko, kolikor pri nas prismojenec Sporočil se je ta ustni napad v očitni seji višjim veterancem — in tožba zoper starca se uloži pri okrajnej sodni ji; toda razžaljivec je ondu vsake krivde oproščen. Veteranci, s to razsodbo nezadovoljni, ponove tožbo — in 21. t. m. sedel je omenjeni 77 letni razžaljivec pri deželnej sodniji v Gorici, obdan od svojih vasa-lov, ki naj bi ga s pričanjem rešili nasproti vete-rancem, ki so ga tožili. Pravijo, da kljubu izvrstnej branilnej umetnosti odvetnikovej so se zatožencu vender le hlače tresle, daje, sicer oboli mož, pridno roke Bklepal in za milost prosil, češ: „povero vechio ho procurato Bempre il bene del popolo!" Konec te „dance" pa je: Starec, oproščen tudi ta pot, šel je vesel kosit v družbi svojih plačanih privržencev, prepevajo v zboru: „Lnqueus contritus est et nos liberali sumusu. Ali se bo po jednakem potu število veterancev v Lahih, kjer je posebno potrebno, da se avstrijski patrijotizem utrdi, čedalje bolj širilo ali krčilo, ne vem. Sicer morali bi se zadovoljiti veteranci že s tem, da je njihovi razžaljivec zaradi besede „mataran" okolu sto goldinarjev potrosil. Pač draga, a ne zlata beseda I
Najbolj žalostna pa je pri tej naključbi razmera, v katerej živijo zatoženec in tožniki. Kar mene zadene, bi zatoženca z betico primeril, rekoč : Gorje mu, po katerem pohujšanje pride! A pridejal bi mu še: Vi ste luč sveta. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vaša dobra dela vidijo in častijo Očeta, ki je v nebesih.
Če je res, kar se iz omenjene debate vse pripoveduje, je pač originalen argumentum ad homi-
nem. Prav oni veteraaec namreč, katerega je zatoženec v občinskej seji „raatarana" zval, izrazil je pri deželnej sodniji vpričo vseh nekako tudi to-Ie: „V naši soseski smo vsi zvesti Avstrijani, izimši dveh — in ta dva sta: naša občinska poglavarja!" a-r-b + c.
Iz Krškega 27. maja [Izv. dop.] Kako lepo se pri nas letos družabno življenje razvija, tega mi ni mogoče dovolj pohvaliti. Pospešuje pa pri nas lepo složno, mirno in prijateljsko družabnost v prvi vrsti bralno društvo, osobito njega pevski zbor. Tu se zbirajo k veselicam njegovi družabniki raznega stanu — to la jednih mislij v vseh domoljubnih zadevah. Na ta način se ni Čuditi, da se vsaka veselica, osnovana od našega bralnega društva, dobro obnese, tako tudi poslednji društveni izlet v V olovni k k društveniku, stotniku požarne straže, g. Rupertu. Kakove vrednosti so in kakšno prijetnost imajo taki izleti, kjer se udje jed ne ga društva zabavajo pod milim prostim nebom, na zeleni trati, v prijaznih vinskih goricah, pri lepem vremenu, postreženi od domoljubnega gospodarja, od prijazne gospodinje, kjer razveseljuje srca izletnikov mično slovensko petje, krepka zdravica, dobra kapljica: tega se ve da ne razume vsak ne-navzočni, a udeleževale! se dolgo tacega dne hvaležno spominjajo. — Naj bi nam torej si. društveno vodstvo letos Še nekaj tacih izletov privoščilo.
Domače stvari.
— (Shod volilcev ljubljanskih) bil je včeraj dopoludne ob 11. uri v čitalničnej dvorani. Prisotnih bilo je okolu 90 volilcev. Zborovanje otvoril je predsednik centralnega odbora dr. Zamik, ter predlagal predsednikom zborovanju dra. viteza B1 e i-vveisa, kateri je potem v primernem nagovoru poudarjal važnost volitev in predlagal kot kandidata za deželnozbor&ko volitev:
gosp. Petra Crrasselll-Ja» župana ljubljanskega
in gosp. dra. Alfonza Može-ta, odvetnika
v Lj u bi j ani. Oba kandidata bila sta jednoglasno vsprijeta in potem kratko zborovanje zaključeno.
— (Presvitli cesar) obišče tudi Slovensko Bistrico, in takrat predstavi poslanec g. dr. Radaj deputacijo slovenskih županov, načelnikov krajnih šolskih svetov in cerkvenih ključarjev. Tako sklenili so kmetje, zbrani v nedeljo 20. t. m. v Nendlnovi gostilnici. Ob jednem predložijo slovensko nemško adreso, v katerej se zahvalijo za vse darove cesarjeve in prosijo, naj bi se postavila kasarna v Bistrici za 3 eškadrone. Gospod dr. Radaj je že vse c. k. namestniku objavil, kar je potrebnega. Poslancu g. Radaj u gre hvala, da je stvar o pravem času sprožil.
— (Dnevni red mestnega odbora seji,) katera bode v torek 29. dan maja 1883. 1. ob 5. uri popoludne v mestaej dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Volitev dveh mestnih odborni-
Kormin, izvzemši pet občin, 186 volilcev, drngi pa, obstoječ iz mesta Gorice in pa političnih okrajev okolice Goriške, Tolmina, Sežane in onih pet občin, ima 180 volilcev.
V soboto vršila se je v Krakova slavnostna položitev temeljnega kamena za novo vseučilišče. Pri tej slavnosti bili so navzočni trije iz ministrov: baron Conrad-Evbesfeld, vitez Dunaj ews k i in dr. Z i em ia 1 k o vb k i in pa vseuči-liški referent, sekcijski svetnik dr. David. — Ta zgradba stavljena bo v slogu Jagellonika, starega krasnega poslopja, kateri so dali postaviti poljski kralji po italijanskih stavbeuikib. V njern se nahaja sedaj bibliotheka in njemu nasproti stala bo nova univerza, za kojo se bode potrošilo 460 000 gld. in Be bo sezidala v dveh letih. Imela bode tri fakultete: juridično, filozofično in theologično; medicinska pa in nje pomoćni zavodi nastanjeni so v drugem novem poslopji.
%iianj< <lržavr.
Dne 28 maja vrši se na Srbskem občno ljudsko štetje, katere način je sestavil posebni odsek s finančnim ministio.n na Čelu, obstoječ iz belgrajskih mestnih zastopnikov, dveh uradnikov iz mmisterstva in jednega statistika. — Dr. Filip Kri stić podal se je v četrtek v London na svoje mesto kot srbski zastopnik. Kraljici Viktoriji nesel je znakove belega orlovega reda in pa ročno pismo kralja Milana. — Avstrijski poslanik v JB.demgradu, grof K h e v e n h ii 11 er, šel bode za n< koliko Časa na odpust.
Nekako na oči pade slučaj, da so razna ino stranska poslaništva svojo pot v Moskvo tako uredila, da so morala zamuditi slovesni ubod carjev. Mej drugimi dospel je prepozno pruski princ Al-breeht s svojim spremstvom in papeževo poslaništvo z nadškofom Vanutellijem na čelu. — Zadnje dni tedna naznanjevali so glasniki po ulicah po starem običaji predstojeće kronanje carjevo. V soboto ob 4. popoludne ptično ob jednem zvoniti vsi cerkveni zvonovi. Po vseh cerkvah opravljale so se božje službe, ki so trajale vso noč. Car s soprogo in članovi carske hiše bil je ob 6. pri večernej maši v grajskej kapeli Kremlja. — Domneva se, da se bode ob kronanji izdal carski man fest, ki podeluje amnestijo onim poljskim ustašem, kateri se hote povrniti v svojo domovino ter obljubijo carju popolno podaništvo in zvestobo. Dve leti ostanejo potem še pod posebnim nadzorom politične policije. Ob jednem odpušča manifest mnogim nepolitičnim pregreškom kazni ter denarno globo in opušča mnogo zaostalega davka v prid ubožuemu prebivalstvu Pričakujejo se še druge amnestije, milosti in podelitev raznih dostojanstev.
Kralj in kraljica Portugalska došla sta v Madrid, obiskat špansko kraljevo obitelj. Po časnikih razpravlja se zopet takozvana i be rs ka unija, nas proti tripelalijanci, ker da se hoče Portugalija iznebiti sitnega v aru hi v a Anglije, Španija pa da sedaj ni v prijaznih odnošajih niti z Nemčijo niti s Francijo. List „Diau priobčil je prejšnji teden članek, v katerem zahteva, da naj bi Španija in Portugalija osnovale ibersko zvezo, katerej naj izmenice pred Bedujeta španski in portugalski kralj. V sredo večer bil je v kraljevski palači banket v čast došlima, pri katerem je kralj Alfonz napil gostoma poudarjaje, da ste Španija in Portugalija zvezani z ozko ali-janco, da pa vsaka dežela obvaruje svojo samostojnost. Je li zveza podkrepljena s pismeno pogodbo, se ne ve natanko, mogoče pa je, posebno ako se pomisli na jednaki obisk španskega kralja v Lissa-boni lanskega leta.
ironije. „„On upa, da to ne bo motilo gospodov pri kosilu, prosi samo za jednega človeka, ki ponese pod varnim spremstvom hiši Merlejevi v Neapolj to le nakaznico, katero bo gospod bankir zdaj le blagovoljno podpisal." "
„S temi besedami podal je osupnenemu bankirju nakaznico za 10O0O0 frankov, in ta trenutek prišla je v šotor cela tolpa oboroženih mož, vsi lovci na prepelice, in usela se tebi nič meni nič mej goste k mizi."
„Prestrašili so se vsi. A bankir bil je preveč prebrisan, da bi ne bil vedel, kaj mu je storiti. Podpisal je hitro nakaznico in velel svojemu bratrancu nemudoma odriniti z od Pillona izbranimi možmi. Po kosilu Bta se bankir in Pillone ločila kakor najboljša prijatelja, prvi je poiskal svojo palačo, poslednji pa nepristopna gorska brezdna."
.Načrt Pillonejev bil je jako zvit in zelo predrzno izpeljan, če se pomisli, da okolu podnožja Vezuva držita dve železnici z redno brzojavno zvezo, in da je na vsakej postaji močen oddelek žandarjev. Če je Pillone postopal s predrznostjo, je bankir
Merle s pravo nea pol i ta usko prekanjenostjo. Bankir j je dobro vedel, da so Pillonejevi prijatelji presekali brzojavno zvezo, kar je tudi res bilo, kakor se je pozneje pokazalo. A Palmieri mu je bil povedal, o čemer Pillone ni ničesar slutil — da so od observatorija položili podzemeljsko brzojavno zvezo izključljivo za znanstveno porabo ob bljuvanji Vezuva. Po tej poti poslal je Merle nemudoma jedno depešo na bankiuo hišo, drugo na policijo. S tem je po polnem prekrižal Pillonejev načrt. Prehitro ga je Pillone bil spustil iz rok, njegovi sokrivci bili so prijeti v Neapolji, nakazana svota ni bila izplačana; mesto zlata imel je iznenađenje, da je bil od vseh stranij obkoljen, in nenadoma napaden, tako da je bil prisiljen težko ranjen iskati zavetja pri nekem svojem prijatelji. To trenutje prisegal je vsekako maščevati se nad bankirjem. In danes ste videli, kako je izpeljal svoj sklep.H
nOh, Turrainov, ko bi vas dobro ne poznal," rekel sem mu smeje se, „ verjeti bi moral, da tudi vi pripadate k Fillonovej četi, tako dobro ste posvečeni v njene tajnosti."
„Bahati se ni moja navada," odgovoril je Tur-mi nov mirno. „A ko bi bil vedel Pillone, da se jaz ! peljem s tem vlakom, bi  se ne bila prigodila ta strašna nesreča, ali če bi se že prigoditi bila morala, dobil bi bil prej kako svarilo."
Jaz sem Turminova debelo pogledal. Ta je po navadi mirno nadaljeval:
„Kaj h očeva tu prav za prav delati? Dokler ni brzojav v redu, cesta ni varna, in tudi Be ne ve, ali bi vi bili tako srečni kakor jaz. Poleg tega pred štirimi urami tako ne bo nobenega posebnega vlaka iz Neapolja, ali z druzimi besedami: vi še le v trdej noči in megli pridete v Neapolj, kjer boste težko dobili kacega težaka, še manj pa kak voz. Pojdite rajši z menoj. V jednej uri sva zopet v Cepranu, in
v dveh ali treh urah prideva v Monte Casino, kateri gotovo ne boste zamudili ogledati Bi. Pustite vaš kovčeg pred vami potovati v Neapolj, jutri pa
vi potujete za njim. Ko se gori malo od poči jeva za steklenico veličastnega vina samostanskih bratov, povem vam lahko kaj več o mojem prijatelji Pillonu.
(Dalj« prih.)
kov v mestni stslni zdravstveni 8v6t. III. Personal nega in pravnega odseka poročdo a) o penziji udovj Katarine Mikš; b) o nHstavljenji provizor. mestnega stražmeštra. IV. Stavbenskega odseka poročilo a) o uspehu lic't»cije glede zagotovljenja stavbenskega lesa za 1883. 1.; b) o kranjske industrijaine družbe prošnji za doplačilo po kolavdaciji klavnice likvido-vani jej svoti; c) o ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva prošnji za nakup novega voza za vodo; č) o mestnega magistrata nasvetu, da bi se nova Resljeva cesta posula Še s peskom. V. Šolskega odseka poročilo a) o prošnjah dveh mestnih nadučiteljev in jednega učitelja za tretjo petletno doklado; b) o prošnji kateheta mestnej dekliškej šob za povišanje nagrade; c) o nagradah za nadaljevalno poučevanje rokodelskih učencev; č) o računskem ziklju^ku dotacije za ■c. kr. veliko realko; d) o mestnega šolskega sveta dopisu glede podučiteljskih petletnih doklad; e) o mestnega šolskega sveta predlogu, naj se naduči-telju m šolskemu vodji Andreju P.aprotniku o pri liki njpgove petindvajsetletnice na primeien način izraža priznanje. Naposled bode mestni odbor v tajni seji še posvetoval se o pripravah za šest-stoletno deželno slavo ost.
— (Včerajnji procesiji) pri frančiškanih in pri hv. Jakobu bili sta posebno slovesni ter vršili se pri najlepšem vremenu. Udeležitev bila je jako mnogobrojna. Razen duhovščine in raznih dostojanstvenikov udeležili so se jo farani s svojimi zastavami, šolska mladež in veliko občinstva. Pri obeh procesijah svirala je vojaška godba. Z veseljem smo tudi včeraj opazili, da se lepe peče vedno bolj množe, kar je tudi naravno, kajti ne le da so narodne, pri-stujo tudi obrazom mnogo lepše, nego vsako drugo pokrivalo.
— (Vodovodni odsek) mestnega zastopa, ki se je v svojej seji dne 21 t. m. konstituiral, iz volivši g. Iv. Hribarja za predsednika iu g. dr. Jos. Derča za njegovega namestnika, pričel je ob jednem tudi svoje poslovanje in je sklenil z obzirom na to, da se v Ljubljani n& muozih krajih čuti pomanjkanje pitne vode in da je še ista skoro po vseh vodnjakih tako okužena, da utegne o neugodu.h okoliščinah postati celo zdravju škodljiva, mestnemu zastopu priporočiti, naj se čem preje mogoče iz vrš i vo d o vod, ki bi preskrboval celo mesto z dobro in zdravo pitno vodo. Posvetovauje o tem, ali naj bode vodovod popoten, to jo tak, da bode mesto preskrboval tudi z vodo za vso ostalo porabo ter za polivanje ulic iu izpiranje kanalov, odložilo se je do prihodnje seje, k katerej se bodeta povabila veščaka gg. inženirja Čermaic iu Eipert.
— (Et meminisse ju vat.) Gosp. Peter Lasnik pripoveduje vsakemu, kdor ga hoče poslu-' sati, kako neumnost je storil mestni zastop, da je dovolil g. A. Korsiki preložiti pot na Vrtačah. Pri tem se ve, da tudi ne opusti prilike udrihati po narodnem mestnem zastopu ljubljanskem. Mi mu sicer ta sport privoščimo; zamolčati pa vendar ne moremo, da je isti gosp. Peter Lasnik, ko je bil še mestni odbornik, v stavbenem odseku glasoval za preložitev pota. Res občudovanja vredna konsekventnost!
— (Deželni zbor štajerski) ima danes svojo prvo sejo.
— („Slovenskoga Pravnika") 5. številka prinaša naslednjo vsebino: Viano, veno v slo vanskem pravu. — Pretrganje priposestovauja. — Ne-razdeljivost servitut. —K §. 197kaz.*zak. „Prekanjeno dejanje" ali samo civilnopravno odgovornost utemeljujoče pomanjkanje pogojenih lastnostij kakega blaga? — Zveza več prepirnih predmetov v jedni tožbi.
Le taki pregreški imajo za nasledek ničnost, katere zakon izrecno imenuje, ali pri katerih se v glavni stvari ne more natančno razsoditi. — Soposest. — Slovenski jezik pri natečajih za službo sodnijških uradnikov. — Raznosti.
— (Odbor čitalniškega pevskega zbora) vabi uljudno gospode, kateri hočejo pri cesarski slavnosti sodelovati, vsaj do 2. junija se o-glasiii. Glede* čitalničnih pevcev sklenil je odbor, vsakega brez izjeme izključiti od sodelovanja pri slav-
nosti v julij«,   ako ne bode prihodnjih pevskih vaj obiskoval redno.
— (Poročilo o shodu županov ljubljanske okolice) priobčimo jutri, ker danes ni bilo dovolj prostora.
— (Velika nesreča.) Včeraj popoludne ob Vj2 uri nastal je v Terbojah pri Smeledniku ogenj. Ker je bila močna sapa, razširil se je požar hipoma po vsej vasi. Od vseh 78 popisnih številk ostal je samo farovž in par hiš. Vsa druga sta-nišča in poslopja, tudi cerkev in zvonik, so uničena. Zgorelo je tudi troje otrok. Požar bil je velikansk, po vsej gorenjskej planjavi vidljiv iu sapa nanašala je utrinke celo v kamniško okolico. Požarna hramba iz Kranja in celo ona iz Radovljice prihiteli sta na pomoč, a človeška moč tu več ni mogla po magati. Ogenj nastal je baje vsled streljanja s to-piČi, a gotovosti še nemarno. Škoda je ogromna, še veča pa je žalost in beda nesrečnih prebivalcev. — Pri svršetku lista došlo nam je Še poročilo, da je ob 1. uri ustrelil Anžekov fant pravniku na čast, in da se je pri tem unela bližnju slamnata streha. V komaj Vi ure bila je vsa vas v plamenu. Do vode se na jednej straui ni moglo, tako, da so pri Kocijanu s pivom in vinom gasili. Pravijo, da je zgorelo G otrok
— (Habsburški rod. Spomenica, da je minilo G00 let, kar je Kranjska in S t irska združena s preslavno Habsburško vladajočo rodovino.) —-  Tako   se zove jako lična knjižica,   kiitera pride v nekoliko dneh na svitlo v Rau:hovej tiskarnici na Dunnji.   Knjižica je namenjena Šol s kej  mladi u i  ob prihodu presvitlega cesarja na Štirsko in Kranjsko mesec* julija. Sestavil je to lično knjižico Ivan Tomšič, „Vrtcev" urednik, v lepej, gladkej besedi.   V knjižici so omenjeni na 31 straneh a kratkim opi-iom  vsi  vladarji pre slavne Habsburške rodovine od  Rudolfi Habsburškega do Cesarja Franca Josipa I. Knjižica ima 13 ličnih podob.   — Kadar bode knjižca dotis-kana, izpregovoriii bodemo še več o njej,   danes |o omenjano le zato, da uže naprej  opozarjamo slovenske učitelje in šole, osobito po Štirskem in Kranjskem, na to primerno   spomenico za našo šolsko mladino.
Najnovejše Testi.
Moskva 27. maja. Vreme postalo je ugodnejše. Okolu Krenila neštevilna množica ljudi j. V cerkev smejo zaradi prepičlega prostora le poslaniki, najviši dostojanstveniki in vojaški attache. Drugi člani diplomatičnih krogov bili so zunaj cerkve na za nje pri red je-nem odru. Ko je ob 9. uri dospel v Kremi diplomatični corps, podala se je carska obitelj in inostrani knezi v krasnem sprevodu v katedralo. Mej tem zvonili so vsi zvonovi, vojaške godbe so svirale, tamborji bili so ob bobne, vojaški oddelki so prezentirali, množica naroda pa je v mogočnih in navdušenih klicih izražala svojo radost. Korunacijski manifest naznanja: da je odpuščen ves od 1. jan. t. 1. zaostali davek, da se deloma odpuste zločinstva, olajšajo kazni, da se smejo povrniti administrativno prognani, da se smejo vrniti ubežni Poljaki, amnestijo za nekatera zlodejstva. Splošna navdušena radost. Podeljenih je veliko redov. Vsi listi prinašajo primerne uvodne Članke.
Petersburg 27. maja. Ko je ob 2. uri popoludne semkaj dospela vest, da je kronanje zvršeno, začelo je zvonenje po vseh cerkvah in povsod bilo je cerkveno opravilo. Sijajna parada na trgu pred Isakovo cerkvijo. Mesto je dično okrašeno. Popoludne velika ljudska veselica, zvečer razsvetljava.
V Budimpešti bila je 26. t. m. popoludne ob 5. uri huda toča, debela kakor golobja jajca.
Okolu Temesvara bila je preteklo soboto velika povodenj. Temes je neprestano naraščala. Pri Unip-u prodrla je voda nasip in preplavila polja. Poznejih poročil še ni.
Način, kako se izogniti oderuškej postavi.
Iz nekega kraja na Notranjskem dohaja nam sledeči, po življenji posneti popis:
Sobota je. V gostilni „Pri Mihu" so zidane volje. Gostilničar, krepak, dobro rejen mož, je neizrečeno ljubezniv; vsakemu pivcu se nasmeje, za vsakega ima prijazno besedo; veseli se z veselimi, žaluje z žalostnimi ter pomagati je vedno pripravljen, ako le more. In more pa; kajti premožen je — cenijo ga na 50 do 60 tisoč — vrhu tega „pridobi" pri kupčiji z lesom leto po letu nekoliko tisočakov in tudi gostilna izvrstno uese. Pa tudi rad pomaga; samo da postopa vsak čas „sigurno**.
Ravno prihaja Janez, njegov sosed, kateremu imajo jutri zavoljo deset iorintov zastanih davkov jedino kravo prodati. Miha ga zelo prijazno sprejme, odkaže mu hitro prostor i u prinese mu pol litra najboljšega. Todu Janezu vino ne diši; nekaj mu srce teži in takoj poskuša, da bi po dolzih ovinkih povedal, čemu je prišel, da bi Miho prosil pomoči. Miha ni trde glave, dasi umeje le slabo brati in pisati; zna tudi nemudoma, kam pes taco moli. „Kaj boš jadikoval," de Janezu, „kravo bodo še le jutri prodajali in do takrat se lahko še vse predru-gači. Sedaj pij in vesel bodi ! Pridem kmalu zopet k tebi." Potem gre Miha od mize do mize in dolgo se ne vrne.
Sosed Janez vrlo sluša dani mu svet; konci poskuša že celo plesati. Toda ne gre; noge so preveč neukretne. Miha ga od daleč opazuje, zvito se nasmeje in gre k njemu „Pu<ti plesanje, pusti, pijva ga rajši eno kapljico skupaj lu „Prav imaš, Mihal Vina daj! Vino da moč! Daj ga cel liter, da ne boš dvakrat hodil! Tako je prav! In sedaj se k meni usedi! Miha! ti mi moraš posoditi deset goldinarjev." „Pij vender," pravi Miha, „borno že videli, kako Be da ukreniti; ka nesmo sosedje?" Tako so pije na-prej, dokler ni sosed Janez do dobrega ubarban ; potlej se prične z novega obravnava.
„Veš, dragi Janez, s posojili se nerad pečam; toda drugo kupčijo lehko skleneva. Jaz potrebujem štirideset kubičnih metrov lesa. Ako se zavežeš prijaviti mi ga v treh tednih, dam ti takoj deset, tudi dvajset goldinarjev are. Tukaj so. Če pa lesa do danes tri tedne ne pripraviš, povrniti mi bodeš moral dvojno aro. Ti Peter in ti Jakob sta priči.a
Miha zna prav dobro, da nema Janez v celem svojem gozdu toliko lesa ; on je do konca gotov, dobiti v treh tednih mesto dvajset, štirideset goldinarjev, a on postopa „sigurno".
Pa tudi sosed Janez ve, da toliko lesa ne bode mogel pripraviti, a pred njim leži dvajset Iorintov; i.e more se zmagati. Na kravo misli, upa denar pozneje od kod dobiti in sklene pogodbo. Kar je za-pil, ostane dolžan. Guga se domov. Kravo je rešil.
Čez štirinajst dnij. Popoludne je. nPri Mihuu nobenega gosta. Dekla pomiva steklenice in krčmar bobna s prsti na Sipo. Sosed Janez se je prikazal iz za vogla ter jadra pk Mihu". Miha ni trde glave; položaj mu je takoj jasen ter popihne jo nemudoma iz izbe. Na vratih se pa še obrne ter ukaže dekli: „Če bo kdo po meni uprašal, reci, da pridem kmalu!" Sosed Janez pride, čaka in pije.
„1 vender bi le ne bil smel pogodbe skleniti l O, pa Miba se bo dal pregovoriti; da bi le Že priseli Hoj, hoj! še pol litra !u
O mraku slednjič pride Miha; pa zopet nema časa z Janezom zgovarjati se. „ Čakaj še raičkeno", mu pravi, „pismo moram pisati mej tem časom, pij ga še pol literčka, kaj ne da ?" Iu Janez čaka ter pije. Slednjič je Miha prost. Sedaj se usede k Janezu. „Kaj dobrega tedaj? Bode les kmalo pripravljen V" „Ne, ne", jeclja motno Janez, „še začel nesem. Če poderem vse do zadnjega stebla, Še dvajset ku-bikov ne spravim skupaj!" »Tega pa jaz nesem znal. Kako moreš potlej takošno pogodbo skleniti? Zanašal sem se nate. Žal mi je, a kupčija je kupčija. Tudi )az sem sklenil pogodbo, da oddam lea v Trst in Beda j bom moral plačati zavoljo umankanja. Moj
zlati Janez, jaz ti ne morem pomagati. Pa lahko doc. Jutri moram zgodaj ustati!a
Janez godrnja nekoliko sam pri sebi, prosi, da bi zapisali, kar je zapil ter guga se domov.
Čez dva tedna. Zjutro je, osma ura. V gostilni „pri Mihu" je vse prazno. Krčmar sedi pri mizi, pred sabo zamazano knjižico, ter sešteva, koliko je sosed Janez zapil. Seštevanje je zvita umetnost, ki se Mihu upira, a v pol ure je vender dovršil. Zapiše si vsoto na listič ter gre k sodniji. Soseda Janeza toži, da mu je dolžan dvojno aro v znesku 40 gld., potem za pijačo 8 gld. in stroške, torej vkupe 48 gld. c. s. c.
Čez tri mesece. Pri tretj«j dražbi Janezovega na 800 gld. cenjenega posestva oglasil se je le jeden kupec ter ga kupil za 120 gld.
Tako kupčuje Miha z lesom!
Poslano.
Častilim gospodom županom iu svetovalcem ljubljanskega okraja!
Pozvan od nekaterih člauov zveze županov ljubljanskega okraja, primoran sem javno opravičiti sledeče vprašanje, katerega sem stavil gospodu Adolfu Galle-tu, županu v Zgornjej Šiški, v pričo županov in svetovalcev, zbranih po skupnem shodu dne 26. maja 1883 popoludne v dvorani ljubljanske Či talnice:
„V narodnih krogih po Ljubljani se govori, da je župan Zgornje Šiške, gospod Adolf Galle, pod predsednik zveze županov, oddal svojo pooblastilo kot volilec v velikem posestvu g. baronu Apfaltrerou in s tem torej izrekel, da hoče voliti nemškutarje. Ako je to res, i/javim tukaj, da, kakor malo storim kot zapisnikar pri zvi zi županov, zanaprej, dokler bode gospod Adolf Galle V odboru, ne morem storiti niti koraka niti črke več.w
Gospod Adolf Galle je v pričo zbranih odgovoril in zatrdil dvakrat, da to ni res.
Da pa Opravičim sebe proti očitanju, da sem storil lehkomis« ljno krivico gospodu Adolfu Galle tu, izjavim : V petek dne 25. maja t. 1. zvečer obisku! sem gospoda A. Galb -tu v zadevi shoda na njegovem domu v Zgornjej Šiški in ga vprašal takoj po mojem prihodu: „uli je res, kar se govori, da ste Vi oddali Vašo volilno pooblastilo g baronu Apfal-trernu?M On mi je odgovoril: nresM. Osupnjea vprašal sem ga: ,,k;ij ste storili, kaj vender mislite?-On mi je odgovoril od besede do besede: nIch kann meine Prinzipien nicbt verleugnen". Na to izjavil stm mu takoj odločno da je potem vsaka zveza mej nama pretrgana in sem odšel.
V sobi bila sva sama in prič tedaj nemam; šel sem pa potem takoj k gospodu Jakobu Matjan-u, prvemu svetovalcu v Zgornjej Š škr, iu v pričo štirih navzočnih povedal rečeno in ob jednem pristavil, da je sramota za slovensko občino, kakor je Zgornja Šiška, ako bi imela za naprej župana nemškutarja, ko ima toliko odličnih slovenskih mož, to tem več, ker se je ravno tukaj rodil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik.
Na željo prvom« stoika shoda, gospoda Martina Bavdeka, poudarjam še, da sem omenjeno vprašanje stavil že potem, ko je on /:.ključil shod, tedaj privatno, akoravno se v tej zadev: popolnem sklada t menoj, kakor tudi \ečhia zvrševalnega odbora.
Sedaj sodile možje sami, ali sem bil opravičen staviti omenjeno vprašanje in ali sem storil komu kako krivico in ako ni bila moja sveta dolžnost, temu možu (? * strgati krinko raz obraza in odkriti njegov pravi značaj
Z odličnim spoštovanjem Anton Knez,
(362) dosedanji zapisnikar zvezo Zupanov.
Spodnja Šiška, dnč 28. maja 1883.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je akoro povsod znatno pal, razdelitev ni bila posebno jednakomerna; razloček mej maksimom na severovzhodu in mej minimom na jugu jo znašal 7 mm. Temperatura se je močno vzdignila ter postala ali nadnor-malna ali pa saj noimalna; razloček moj maksimom in minimom je znašal 8° O. Vetrovi so ostali glede moči skoro nespremenjeni, glede smeri so se pa držali mej jugozahodom in severozahodom. Nebo je bilo ali popolnoma aH pa saj deloma jasno, vreme suho in stanovitno.
dne 28. maja. (levimo ttilegrafic.no poroAilu.i
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta ...       ....       . .
5*70 marčna renta.........
Akcije narodne banke . .....
Kreditne akcije...... . .
London . .....
Srebro . .......
Napol. . .........
C. kr. cekini . ...... . .
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 18d4. IDO „
4°/9 avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta b>0/0......
4"!
n n n       *■ /o......
„     papirna renta 5'70.....
cj°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5#/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove scv. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rndolfove srečke.....10 „
Akcije anglo avstr. banke .       120 „ Trauim\vay-društ. velj. 170 gld. a. v.
	glr).	05	kr
78		80	
98		90	it
93		20	
838		—	n
		75	n
'20		05	n
	■ «	507,	n 9
	n	65	n
MJ	n	50	n
1.9	•	50	n
169	n	25	n
99	.1	—	i»
120	rt	45	n
88	r	95	n
87	n	30	n
103	ti	—	n
113	n	75	tt
118	n	20	n
102	n	—	n
10fj	n	—	n
170	n	25	n
19	n	—	p
113	Ti	25	n
217	n	25	n
pal
Za slučaj prihoda NJ. Veličanstva
prodaja
ice za zastave
različne velikosti po nizke j  ceni Loron« 31 »i <li<v*,
gledališka stolba št. 1 na dvorišči, od 1. do 2. ure popoludne. v 361—1)
Trgovski učenec,
14 do 15 let star. z dobrimi šolskimi spričevali, dobro odgojen, sprejme se takoj pri gospodu «1. S. (Imc-C-ii n» 'i raimiiem. (336—5)
TTsnjarsk pomočnik,
dobro izurjen v svojem rokodelstvu, dobi takoj alnibo
pri gospodu
Matevžu Završnik-u v Cerknici.
(351—3)
V „NARODNI TISKARNI
V I oIll>lj31 iii
jo izšel in se dohivu Turr/vnjvva roman: UST0"*\7\ Preložil j M. Miilorrh. M J. 8°, 32 pol. Cena V O kr.
.__        _}t i
! " '
%a  %8liŽitRBO <H*IIO
so morejo še dobiti sldiečo
slovenske lepoznanske knjige: i
V. zvezek, ki obsega Meta Holdeniis, roman, francoski spisal Viktor Chcrbnlies, poslovenil Davorin Jfostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. lieribrr, potlovcnil Davorin I lastnih'. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spis.il K. Labonhujc, poslovenil Davorin Jlotitnih: Velja.........15 kr.
Za oba zvezka naj se priloži le 10 kr. poštnine, za jeden Z" ezek 5 kr., za „Nov1* pa 10 kr.
KVIarijinceljske kapljice za želodec,
De presežno Izvrstno zdravilo BOpei vse bolezni v želodci,
in neprcBcžno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdočo sapo, napihno-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno In slez, /.oper zlatenioo, gnjus In bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, preoblozenje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
G lil-vil ti /alogu: Lekar G« ISra«ly9 Krcmsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 93 kr. -Vsa
□Prs/ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Ficcoli, na dunajskej cesti; lekarna J oh i p Svoboda, na Prcfiirnovem trgu. V Novem m OS tU! lokama Dom. Rizzoli; lekarna Josip I i c r gin an n. V F os t o j ni: Anton Leb an. V G o-r ici: lekarna A. de Oironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mlchael (Juglielmo. V Celji: lekar J. K n pfo rac b m i e d. V K r nuj: lokav 1) r a g. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^ Kob le k. V Sežani: lekar Pb. Etlt sokol. V Orno m tj 1: lekar Ivan H laže k. V Škof jej Loki: lekar Karol Fabiani.
Iver se v zadnjem čawu naš Izdelek posneuilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuj« BHU10 v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj BC OBObitU na ta znamenja: Frave Marijinceljske kapljico /a fcolodeo morajo imeti v sklenico vtisnene besede : Bolite Mariazeller Magentropien — Hrady & DoBral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utisneuo sod-nijuko spravljeno v af-l \ eno ztimueiije in zavoj DdOrM biti sapeČatOn z našim vi-rslicnim Kiiaine-iijciu. Isdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teli ziiako'- istinitosti, naj se zavržejo kot po-nareje.ii in prosimo, naj se nam taki aluTaji takoj na-zniuiiji), da bodo sodu j.ski kaznovaoii izdelovalci in prodajalci. (148—90;
iM^iimiHii'HM'iaiii111 iiidin n iimii
I
^ ^ »' a.
l *l ■
o S ^ — 3)3 2. B
5 , h a
w     1 rr>
lil*?
1? 3 3 Si iS ,» co ••'
5 ••
prile^^a lt.,nr|a očesen
uporablja  se že več desetletij  kot gotovo  uspešno in brez bolečino delujoče Bredstvo za udpruvo kurjih ofos.
Uspeli* tega j>o dr. Schinidt-u izumljenega prilepS za Var>lvena iiiunika. kurja očesa je skoio nepričakovan, ker se more po večkratne] uporabi \ sako kurje oko odstraniti brez kake operacije. ('ena jednoj Hkateljci slo prilepki in roženim dletccm za i/.pulitev kurjih očes je
S3 in-, a. v.
m, tO
Meteoroiogidno |>oročlJo.
A. V LJubljani:
c m
Casopa- . Sti'
aov4« k;r"::::;ra
Temperatura
Vetrom i
Nebo
Mokrimi \
mui.
7. zjutraj 787*56 mm.' + 18*0 0 si. bur. obl. 2. pop.   784*74ss» I 4-a6*4°C  si. jz. jas. 9. zvečer 784*64 mm.  -j-17*0°0   si. jz. jas.
iT- T. zjutraj
B j. pop. uS {>. aveoer
78-i-.t) uiki.  -f- 15 G C hI. bur. 732 40tam.  + 25-8°C | z. jz. 7-J3-48uan.  -flH-auC sl.*jz.
*? 7. zi utrni 734 04 min. S    2. pop.   734-34 mm. \). avi oer 7:it; olmm.
+17*6°0 -f 86*1« 0 -f- 18*4°C
si. zah. z. jz. z. j z.
jas. jas. jaB.
jas. jas.
jas.
000 mm. dežja.
OOOiui.i. dežja.
0*00 mm. dežja.
f H S o o*
J* gor g M- g % 5' I m
C,
o
5 c i
	<
	
h	<t aq ta B
	o
H	
O	_
	o;
	gj
p	
	n.
	O
co	C r:.
p?	»s
OD	O
	
	N*
	7? ■3.
	ceni
Glavna zaloga v Glofjrffttitz*! na Nižeavstrijskem v «fuiaj^
■ 5j tj rin 6ea--,   • lekarill«
TS'B. Pri nakupovanji tega preparata naj p. n. občinstvo blagovoli paziti na tO, da ima vsaka škateljea na ziiiianjem zavoji tu natisnjeno znamko.
Dr. Behr-ov jzleček za živce,
izdeluje se iz zdravilnih zelišč po posebnem navodu iu se je ob-nesel izza mnogo let kot izvrstno sredstvo proti živčnim bolečinam, kakor trginji, migreni, ishiadi, bolečinam v križi in hrbtu, božjasti, otrpnenju, oslabljoiiju in polucijam. Nadalje se dr. Behr-ov izvleček /.ii ži\ee osobito uspešno uporablja proti protlnu in rheumatizmu, hir.siiniu umnika, otrdelim mišicam, trganju v členkih in kitah, nervoznemu glavobolju in šumenju po ušesih.
■>r. IU»lir-ov živčni e>kSB*faJkt upt»rablja se samo povrh života. — Cena jednoj steklenici s točnim navodom uporabe 70 Icr. h. v.
Glavna zaloga za razpošiliatev: <► :<».o tz s »i , . Nižeavstrijsko, v lekarni ..uliju Bi ti nor- Ja.
NB. Pri nakupovali i tega preparata naj p. n. občinstvo blugobotno pazi na to, tla ima vsaka steklenica na svojem zavitku natisnjeno poleg stoječo znamko.
Dr. SohmtdLt-o*fl iirii«>i>i in kur{» oeeaua in «lr. Behr-ov žfveui «'Ksir..M dobivajo se v l.|nl»lj:iiii pri J« Svobodi, lekarnarji iu J. Trii-kOCSjr-Ji. lekainarji, kakor tudi po množili lekarnah v Kranjskoj. (ll,3
l/dateij 'ii   •    »vonr. urednik Makijo Armič.
Lustnina in tisk nJNarodne tidkurne