C1J:LJE. M. AVGUSTA im — obratimskimi mesti, mar- I Več tudi z drugimi. Takšna i povezovanja, skupna obrav- 'lavanja in reševanja skupnih 'Pra.šanj, so zahteva zdajšnje- ga časa. Celje ji je znalo do- '^ro prisluhniti. Priznajmo! V tem krogu je mesto ob Savinji navezalo stike z Ma- riborom, Slovenj Gradcem, ^lursko Soboto. Stiki z Mur- sko Soboto so najmlajši, pa Vendar več kot obetavni. Se Posebej to velja za gospodar- sko področje. Pota so naka- ^na in ižbrani tudi nekateri delovni kolektivi, kot nosil- teli nalog. Posebno odgo- vornost sta spreijela izvršna obeh občinskih skup- ^in, ki bosta pripravila raz- ^vor o konkretnih oblikah Sodelovanja. Tudi stiki s Titovim Vele- dobivajo vse določnejše "fte. Prvi razgovori medpred- ^tavniki obeh mest oziroma so stekli že marca le- tos. Nadaljevali so se jimija, ko je Titov Veles obiskala delegacija Celja. Pomembno vsebino so ti pomeaiki dobili tudi v času praznovanja celj- skega občanskega praznika. Ni naključje, 5e je podpred- sednik celjske občinske skup- ščine, Anton Jelenko, na slav- nostnem zasedanju skupščine p>ozdravil delegacijo Titovega Velesa tedaj, ko je izrekal prisrčno dobrodošlico pred- stavnikom pobratimskih mest: Cuprije, Doboja in Siska. Go- stom iz Makedonije je vedjal še poseben aplavz. Stiki med Celjem in Tito- vim Velesom se ne bodo usta- vili samo pri vseh možnih ob- likah sodelovanja na družbe- nopolitičnem, kulturnem, go- spodarskem in športnem po- dročju, marveč bodo dobili svojo p>otrditev tudi v listini o pobratenju. Podpisali jo bo- do prihodnje leto. Že prvi razgovori so poka- zali, da je med obema me- stoma oziroma občinama ve- liko skupnega, zato tudi iz- vršna sveta ne bosta imela težkega dela, ko bosta pri- pravljala gradivi o možnih oblikah skupnega dela. Tu so Cinkarna, Dobrina s svojimi člani, Toper, Metka, Tkanina, Moda, Opekarne Ljubečna, Kovinotehna - Tehnomercator, Razvojna center, banka in drugi, ki bodo našli v Tito- vem Velesu partnerje, s ka- terimi bo moč navezati po- membne stike. Skratka, do- volj realnih pobud za utrdi- tev dobrega sodelovanja in pravih pobratimskih odnosov. M. BOŽIČ PREBOLD NA ODHOD JAMARJEV V ARGENTINO Drugi november, ki je pred- viden za, odhod preboldskih jamarjev oziroma prve jugo- slovanske jamarske odprave v Argentino, se hitro bliža. Priprave na odpravo, ki bo utrdila ugled jugoslovanske- ga jamarstva v tujini, so več kot skrbne. Cas do odhoda bo najprej izpolnjen z ureditvijo določe- nih formalnosti, kot so tudi cepljenje, zdravniški pregledi itd. Potem vizumi. Poleg tega so v teku kondicijske pripra- ve članov odprave. !Mimo tega osvajajo tako imenovano vrv- no tehniko zaradi hitrejšega raziskovanja navpičnih jam- skih objektov. Prav zaradi te- ga bodo organizirali dva ne- kajdnevna tabora na Raduhi in na Podolševi. Od zamisli, ki se je poro- dila pred leti na enem iamed sestankov članov jamarskega kluba »C mi galeb« v Prebol- du, do uresničitve podviga nd več daleč. Odprava ima slo- venski in jugoslovanski po- men in bo vsekakor utrdila ugled jugoslovanskega jamar- stva v mednarodnem speleo- loškem svetu in tako odprla pot za takšne in pKxiobne od prave v prihodnje. DiARKO NARAOL.\V 2. »tran — NOVI TEDNIK , St. 31 -- 10. avgust 1978 PONIKVA ZANEMARIENI SPOMENIKI Malo krajev je po Slo- veniji, ki se lahko pohva- lijo z bogato preteklostjo. Med temi je zagotovo tu- di idilična in vedno hitre- je razvijajoča se Ponikva pri Šentjurju. Odkao- je to naselje povezano poleg železnice še z asfaltne ce- sto je mnogo bližje mar- sdikaiteremu izletniku. V tem kraju bi ialetniki tu- di imeli kaj videti. 2al pa ni tako. Stara cd potresa poško- dovana šola kaže slabe podobo. Se huje pa je, da na njenem pročelju laitko iafletnik seveda če se do- volj približa, vidi tri mar. mome plošče, ki spomi- njajo na preteklost, žal pa je okolje tako, da zva- bi bliaai le malo izletnikov kljub temu da pomenijo bogato preteklost .craja. Prva plošča je posvečena rojaku Antonu Martinu Slomšku, slovenskemu pesniku, nabožnemu pisa- telju, narodnem buditelju in slovenskemu škofu. Na diugi plošči pa so se pre- bivalci Ponikve spomnili rojaka Blaža Kocena, du- hovnika, gimnazij sksj^a profesorja in enega naj- bolj znanih kartografov. Tretja plošča, odkrita le- ta 1959 pa mimoidočim oznanja, da je bila v tej šoli 1936. leta ustanovlje- na osnovna organizacija KPJ Ponikva. Da bi se okolica tt>h plošč uredila ni- treba ne mnogo časa ne denarja. Le kanček dobre volje. Podobno »skrb« lahko iz- letnik opazi v rojstni hiši A. M. Slomška. Ta hiša v naselju Uniše je v .as^li Kmetijskega kombinata Šentjur. V njej je mem&, pisarniški prostori in spo. minska Slomškova soba. Zal pa ima ključe spomin- ske sobe le predstavnik kombinata. Zato nedelj obiskovalci ne morejo vi- deti te spominske sol«. Obiskovalcev pa je po be- sedah stanovalcev v sosed- nji zgradbi v teh mesecih precej. Vsi, ki jih taxo na led spravi smerokaz pri postaji se najbrž -is vra''vo veseli. Toda ^li m^^-d stanovalci ni nikov^ar, ki bi mu lahko z.ajv>aii ključ. M. BRECL KOZJANSKO 78: ŠE ZADNJA IZMENA VREME NAKLONJENO DELOVNI AKCIJI v soboto je na Ko2ijanskem s svojim delom zaključila tretja izmiena leitošnje zvez- ne mladinske deOovne akcije. V tej izmeaii je sodelovalo pet brigad, ki so bile razpo- rejene v naseljih v Bistrici ob Sotli ter v Šentvidu prd Planini. To so bile brigade iz Ade v Vojvodini, Jeseniško- bohinjski odred iz Jesenic, brigada dr. Mladen Stojano- vič — to je brigada RK Ju- goslavije, v kateri so sodelo- vali mladi iz petindvajsetih jugoslovanskih mest, mladi iz Hrastnika in brigada Brat- sivo-prijateljstTTO iz Sloven- ske Bistrice. Med mladimi Juigoslovani pa so na aksciji sodelovali tudi brigadirji iz trpine in sicer: štinje zcmej- ski Slovenci iz Tista, pet Ro- niunov in tudi mladinec iz Turčije. Brigadirji so tudi v tej iz- meni opravljali dela na izko- pu telefonskega kabla na re- laciji Lesično—Slivnica, ure- jali so bankine in humusirah brežini na cesti Maršala Tita ter na cesti Šentjur—Jakob, pomagali pri gradnji vodovo- da Tinsko—Urban ter pri gradnji kulturnega doma v Šentvidu pri Planini. Kot v vsaki izmeni, sta tu- di v tej izmeni obe naselji imedi svojega pokrovitelja: za naselje Šentvid je bila to de- lovna organizacija Bohor iz Šentjurja, za naselje v Bistri- ci ob Sotai pa steklarna Bo- ris Kidrič iz Rogaške Slatine. Vreme je bik) v tej izaneni akciji izredno nakUoinjeno, ta- ko, da so se lahko brigadirji marksimalno angažirali na trasi, poleg rednega dela pa so uspešno izvedli tudi dve udarniški popoldanski akci- ji. Povprečje zi\'ezne mladin- ske delovne akcije Kozjansko 78 je tako v tretji izmeni do- seglo številko 159 odstotkov. V ponedeljek pa je že pri- čela z delom zadnja, to je četrta iiaiiena letošnje akcaje. Mladi iz Kopra, Kosova, ter študentje vključeni v briga- do Univerzitetne konference Maribor ter brigada pionir- jev Siovenije bodo na Koz- janskem ostali vse do 27. av- gusta, to je vse do takrat, ko se bo v Trebči tudi za- ključila letošnja mezna mla- dinska delovna atecija Koz- jansko. B. M. ŠENTJUR MNOGO DOSEŽKOV VRSTA NALOG PA ŠE ČAKA Blaža se 18. avgust, praznik občine Šentjur. In kot je obi- čaj, da ob takih dogodkih preg'ledamo, kaj vse se je no- vega zgodilo v obdobju enega leta, bi bOo prav, da to sto- rimo tudi v šentjurski obči- ni. Prva velika akcija v pre- teklem obdobju so vsekakor bile volitve, na katerih so iz- volili vrsto ljudi, ki so se vključili v izvajanje našega delegatskega sistema. če se ustavimo pri uveljav- ljanju zakona o združenem delu, pri uveljavljanju samo- upravnih odnosov v združe- nem delu, lahko ugotovimo, da so v tem letu gradili pred- vsem normativni del nalog. Tretja pomembnejša nalo- ga v preteklem obdobju je vsekakor tudi konstituiranje samoupravnih organov v kra- jevnih skupnostih. Krajevne skupnosti, ki so v začetni fazi opravljale le nekaj ko- munalnih zadev, so sedaj pre- rasle v mesto, kjer se občani dogovarjajo o vseh pogojih življenja, uresničujejo svoje elementarne potrebe in obvez- nosti, v njdii se odvija druž- beno-politično delo itd. Na področju razvoja obči- ne Šentjur pa lahko ugoto- vdmo, da nekatere postav- ke srednjeročnega razvojnega programa dokaj dobro ures- ničujejo. V negospodarstvu so tako modernizirali vrsto cest- nih odsekov, med druglim tudi cesto v Jakob, kjer bo letošnje prai2jnovanje. Posa- mezne kr^evne skupnosti pa so s pomočjo komunalne skupnosti modernizirale še vrsto drugih odsekov, npr: Ponikva — Okrog, Drami je — Bovče, Planina — Praprot- no, Šentvid — Podpeč, Stop- če — Vrh pri Grobelnem, na- daljuje pa se tudi gradnja ceste proti Planini. Mladinske delovne brigade bodo letos prestavile telefonski kabel na relaciji Slivnica—Lesično, kar je tudi pogoj, da se bo cesta proti Planini v naslednjih le- tih laliko modernizirala. V Loki poteka izgradnja tr- govine, na KoEjanskem gra- dijo tri nove kulturene do- move — v Loki pri Zuismu, Šentvidu pri Planini ter Sliv- nica, pričela se je izgradnja zdravstvenega doma in še ne- katerih drugih objektov. Medtem, ko so dosežki na področju negospodarstva pre- cej veliki, pa so dosežki na področju gospoda.rstva neko- liko manjši. Kmetijski kombi- nat je zgradil hleve na Pla- nini, odprta je bila nova cest- na baza, tovarna Alpos je do- gradila skladišče, dograjena je bdla tudi razdelilna trans- formatorska prosta j a v Šent- jurju in še nekatere druge investicije. O. M. MARJANA HOJAN VsaJco jiUro komandan- ti vseh treh brigad, ki de- lajo na trasi ceste marša- la Tita na Kozjanskem, navsezgodaj zjiUraj preda- jo raport brhkemu dekliču iz Velenja, Hojanovi Mar- janci in nihče se ne čvdi temu. Marjana je »star maček« in zato ji tudi po- ložaj komandanta naselja ne dela posebnih pregla- vic. Z družbeno politični- mi funkcijami je preobre- menjena tudi izven briga- dirskega življenja, zato ji takšna peza pač ni nezna- na. Prišla je v Bistrico ob Sotli iz rudnika lignita v Velenju, kjer dela v pri- pravi dela. Leta 1975 jo srečamo pr- vič v brigadirskih vrstah na Brkinih. Leto pozneje se Marjana spoprime s krampom in lopato na lo- kalni deiovni akciji do- ma, v Velenju. 1977. leta so ji zaupali položaj ko- mandanta naselja v Posoč- ju, lani pa je bUa na is- tem položaju v Velenju. »Vsaka izmena prinese nekaj novega, svežega, tu- di razburljivega, kakšnih posebnih težav pa ne,k prcvi vedra komandantka, ki trdno drži niti brigadir- skega življenja v naselju v rokah. Marjana skrbi, da bri- gade odidejo redno na de- lovišče, da je vse v redu s hrano (ni pritožb, če ne bi bilo toliko dela, bi se človek bržkone še zre- dil!), da nemoteno živi so- delovanje z občinsko skup- ščino, krajevno skupnost- jo, da so stiki s pokrovi- telji kar se da prisrčni in koristni, da se nase- lje blešči od reda, da ... Skratka DA, ki nima kon- ca. No, tudi razreševanje problemov (»Skorajda jih ni«J spada v njeno pristoj- nost. »Nikomur se ne zdi nič posebnega, da je koman- dant naselja dekle. Tukaj me obravnavajo pač takš- no, kakršna sem. Kar do- bro se razumem z vsemi, človek pač mora delati in tako odpravi še tisto ma- lo amr, ki morebiti le za- ustavijo normalen tok do- gajanja,« razlaga Marjana, ko jo povprašamo, kako gledajo nanjo domačini. Se posebej pa je ponos- na na samoupravno življe- nje v naselju, brigadah. Vse brigade so samoup- ravno organizirane, če pa to že niso ob prihodu v Bistrico ob Sotli, potem za to poskrbe že prve dni. Imajo svoje samoupravne organe in komisije, vsaka izmena ima svojo skup- ščino, ki jo sestavljajo de- legati vseh brigad, koman- danti in predsedniki bri- gadnih konferenc. Skupšči- na sprefme program dela. ki se ga morajo držati ko- likor le mogoče. Seveda je tudi Marjana eno iz- med kolesc v velikem stro- ju, ki skrbi za to, da cesta maršala Tita nemoteno le- ze v osrčje Kozjanskega, saj gre vse po načrtih, ta- ko da cestarji lahko ne- moteno delajo. Jarek za telefonski kabel kar divja ob trasi bodoče asfaltira- ne ceste pod krepkimi ro- kami Marjaninih varovan- cev. In še bi lahko rekli, da je dekle kljub mladosti nekaJcšna mama naselja. Pozna vse, ve za vse, skr- bi za vse in nenehno teka za opravki. Tudi ko smo odšli, je odbrzela, lahkot- no in vedro, nekam v bli- žino otroškega vrtca pa nazaj k brigadirjem, ki so lupili krompir. Ko pridejo z delovišča brigade, mora biti vse nared. Marjani te- ga ni treba posebej pri- povedovati. MILENKO STRASEK iZGUSA ZA ČLOVEŠTVO Po hudem srčnem udaru je pred dnevi umrl pogla- var rimslio-katoliške cerkve papež Pavel VI. Pokojni poglavar rimsko-katoliške cerkve in vatikanske države je bil iskrei. borec za mir v svetu, za dialog med blo- kovsko razdeljenimi državami in večjo socialno pra- vičnost do tretjega sveta. Ves svet v teh dneh ocenjuje velike zasluge pokoj- nega papež-a Pavla VI., ki je z izredno diplomatsko sposobnostjo nadaljeval doktrino svojega predhod:iika papeža Janeza XXIII. V svoja mirovni misiji je prepo- toval vseh pet celin, tesno sodeloval z najvidnejšimi političnima imeni sodobnega sveta. Papež Pavel VI. ima tudi velike zasluge za dobre odnose Svetega sedeža z Jugoslavijo, za normalizacijo odnosov med cerkvijo in državo ter hkrati za dobro urejen položaj vernikov katoliške cerkve v naši državi. Smrt papeža Pavla VI. je nenadomestljiva izguba za vse človeštvo, ne samo za rimsko-kaiolMko cerkev in za vemake. J. K. TRGOVCI SMRTI Pojavi števdlnih novih žarišč in iiai>eto®ti ter obo- roženih spopadov so ustvarjali dobro klimo za trgo- vanje z orožjem, ki je trenutno najdxDoasnejši posel na svetu, Pred dnevi so s® v Helsinkih tudi končali pogovori med ZDA in Sovjetsko zvezo o omejitvi mednarodne trgovine z orožjem. Zaključki pogx>vwov aaenlcrat ne kažejo nič spodbudnega. Zakaj? Boj za vojaško moč vsakodnevno spremlja tudi intenzivna trgovina. Pridobila je na pomenu in obsegu. Glavni izvoeaiiki orožja so vdike šle in vrednost tr- govanja že presega 100 milijard dolarjev letno. (ZDA 35, SZ 22, Francija 5 odstotkov itd.). Rezervni deli, ki so večkrat še dražji pa države — kupce orožja, po stavljajo v stalno odvisnost od prodajalcev, kateri pa se p>0g06ič0krat pridruži še pritisk ekoncanske in poli- tične narave ter odvisnosti. Med kupca orožja pa je mnogo takšnih, ki ga lahko kupujejo le za ceno takš- nih gospodarskih naporov, ki zavira hitrejši notnmji razvoj. To so predvsem države nerazvitega sveta, med katerimi se nekatere nesluteno oborožujejo. Med njimi je tudii mnogo takšnih, ki poskušajo organizirati stojo lastno proizvodnjo, ki vsekakor pomeni med drugim tudi določeno ekonomsko in politično osamosvojitev. Trgovina z orožjem se mnogo kje razvija brez dr- žaA-ne kontrole, preko privatnih in sumljivih podjetaj in žal dosega velike dobičke. Tudi mednarodno ikx1- zemlje skrbi za ilegalno preskrbo z orožjem razsna gibanja, od kriminalnih skupin pa do terorističnih oi^anizacij, ne glede na to, komu je orožje namenjeno in kdo bodo njegove žrtve. Viki Krajnc PREBOLD NOVI PROIZVODNI IN SKLADIŠČNI PROSTORI Nekaj mesecev po zagonu nove energetske centrale, ki je veljala 120 milijonov dinar- jev, bodo v Tekstilni tovarni Prebold, v skladu s srednje- ročnim programom, izročili namenu nove proizvodne Ln skladiščne prostore. Otvorit- vena svečanost bo v okviru prasmika kolektiva, 3. sep- tembra. Po predračunu bodo vložili v obe novi hali, ki merita 22 oziroma 24 metrov v širino teir 100 metrov v dolžino, oko- li 40 milijonov dinarjev. V proizvodni hali bo dobila svo- je prostore pripravljaikiica za tkanje tkanin, v drugi pa bo skladišče, vendar bo v pri- hodnosti tu dobila svoje pro- store tkalnica. Z izgradnjo novih prostorov bo napravljen velik korak k izboljšanju tehnološkega pro- cesa v proizvodnji tkanin. DARKO NARAGLAV Nori proizvodni In skladiščni prostori že dobivajo svojo koočno ^iko ... 6t. 31 — 10. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 ŠENTJUR NA GORIČKO Pred nekaj dnevi ali na- tančneje, v nedeljo 6. av- gusta, je na republiško delovno akcijo Goričko 78, odšla brigada OK ZSMS Šentjur. To je brigada Miloša Zidanska s ko- mandantom Edijem Pe- perkom na čelu. Brigado sestavljajo mla- di iz vseh krajev šentjur- ske občine. Njihova struk- tura je 25elo različna, saj je v brigado vključena tal ko delavska kot tudi kmečka mladina ter seve- da študentje in dijaki. Med mladimi šentjurčani pa je tudi deset mladincev iz pobratene Užičke Pcže- ge. Tu gre pravzap^'av za nekakšno sodelovanje in izmenjavo mladih med po- bratenimi občinami. Pre- tekli teden je namreč se- dem Sentjurčanov odšlo v Užičko Požego, kjer so se najprej seznanili z na- činom življenja v pobra*-©- nem mestu, si ogled:i'i njegove znamenitosti ter nekatere delovne organiza. cije, nato pa so vkliiičsni v bjigado Užičke Požege odšli na zvezno mladinsko delovno akcijo Sava 78. Pokrovitelj brigade Miloš Z:darišek iz Šentjurja, je dorn?ča delovna organiza- cija Elegant, Mladi, ki so se na akci- jo dolgo in tudi temeljito pripravljali, se bodo mo- rali potruditi, da bodo iz- polnili zaupanje ter se na akciji dobro odrezali. B. M. LAŠKO LETOS DOM ZDRAVJA PRISPEVKI ZDRUŽENEGA DELA IN D ELAVCEV Ko so v jeseni 1975 leta zgradili v Laškem novo zo- boadrastveno ambulanto so Lašičani takoj nadaljevali z zbiranjem sredstev za nov zdravstveni dom. Akcija iz- redno dobro poteka, zbranih pa bo eno miliajrdo 400.000 milijonov starih dinarjev, od tega 150 starih milijonov iz samoprispevka občanov, 900 milijonov bo prispevala ob- činska zdravstvena skupnost, 450 starih milijonov i>a bo dalo združeno delo iz Laške- ga in bližnje okolice. Pri tem moramo opozoriti na zanimi- vo obliko prispevka vsakega delavca, ki bo za zdravstveni dom prispeval 45.000 dinar- jev. Zdravstveni dom v Laškem je lociran na mestu, kjer je bil po urbanističnem načrtu tudi planiran. Bo izredno ve- lik, saj bo zadostoval za po- trebe tridesetih let. Imel bo 1.300 nru porabne površine in je grajen v treh etažah. V kletnih prostorih bo za- klonišče, pralnica, kurdlnica, prostor za sterilizacijo, itd. V pritličju bosta dve ambulanti, dežurna ordina- cija in dve ordinaciji za predšolsko in šolsko mladino. Tem prostorom bodo zgraje- ne tudi ustrezne čakalnice. V drugem nadstroipju bo rentgen, laboratorij, uprava, medicina dela in rekreacijski prostori. V zbiranje sredstev 2» zdravstveni dom v Laškem pa ni zajeta oprema zanj, stala pa bo okoli 250 milijo- nov starih dinarjev. Ker pa pri akciji zbiranja sredstev v Laškem nikoli niso naileteli na nerazajmevanje, se bodo morda tudi ta pričakovanja uresničila do dneva republi- ke, ko naj bd bil zdravstveni dom v Laškem popolnoma nared za vselitev. In če bo izvajalec Ingrad iz Celja ta- ko dobro delala kot do zdaj, se bo to tudi zgodilo. Seveda bodo potem v La- škem rabili dva zdravnika več, a se jih ne boje dobiti, ie bodo stanovanja za nje. ZDENKA STOPAR ŠENTJUR SO PRIZADETI UBRALI VSE LEGALNE POTI? Vgrezajoče se ceste, vroči- na, smrad iz neurejene kanali- zacije, nekoUko prenapeti po- govori z odgovornimi, pred- vsem pa že kar kronično pK>- manjkanje vode so dejstva, ki zadnje čase kar nekam preveč razgibavajo vroče po- letne dni v Šentjurju. Nekam čudno se sliši, vendar je res: v Šentjurju vode ni, tudi ka- dar je. Vzrok za to je bržkone stara vodovodna napeljava, menda pa jih obstaja še več. Kako je torej s to nesrečno vodo — krajani zatrjujejo, da je na voljo le v hiši direk- torja komunalnega podjetja in njegovega soseda — bodo morali šentjurski vodovodar- ji odgovoriti petnajstega avgusta. Takšen je bil sklep nedav- nega, za predstavnike skup- ščine občine Šentjur sicer ne- predvidenega sestanka. Sku- pina p>etnajstiih občanov, ki životarijo skupaj z narašča- jem brez vode, ki trpe smrad zaradi neurejene kanalizacije, nekateri med njimi pa bi brž- kone morali po zraku do svo- jih bivališč, ker so dostopi nemogoči, se je odločilo, da po nekajletnih bojih vzame stvar v svoje roke. K predsedniku občine so prišli ljudje, ki so več let poiizkušali vse mogoče poti, kii so jih odklanjali na razne načine, katerih prošnje niso brali iz kdo ve kakšnega raz- loga. Ostali so sami. In ven- dar so občani za svoje neure- jene dovozne ceste, za svojo kanalizacijo, za vodo pošteno j plačali prispevke, določene z J zakonom. Seveda se ob tem i>ojavlja upravičeno vprašanje, kaj so naredili prizadeti ob vseh možnih samoupravnih obli- kah, ki jim zagotavljajo tudi različne pravice. Razumljivo je, da bi se morali najprej obrniti na krajevno skupnost, ta pa bi morala prenesti te- žave občanov naprej. Krajev- na skupnost svoje funkcije ni opravila tako, kot so pričako- vali od nje krajani. Preostalo jim je torej ravnanje na svo- jo pest, pisma so romala na domala vse ustrezne instituci- je v občini, pa tudi predstav- niki družbenopolitičnih orga- nizacij so jih dobili. Ostalo je le pri tem. Da pa se vendarle dajo stva- ri urediti tudi na drugačen način, so dokazali ljudje v Šentjurju sami še isti dan, ki je minil v znamenju se- stanka. že med sestankom so Vukmanoviču, enemu med prizadetimi, popravili vodo- vodno cev, ki jo je (po ob- javi članka v Novem tedni- ku) presekal bager med po- pravilom ceste. Na delo so menda pnjšla tudi vodovodarji. MILENKO STRA&BK: CELJE — POLULE ČE KJE. TU JE POTREBNA Trgovina tu, trgovina tam. Nikoli jih ni preveč. Tako prebivalci Polul, Za,gi-ada in Konice že nestrpno pričaku- jejo izgradnjo samopostrež- ne trgovine na Polulah. To bo Merxova enota. Ob novih stanovanjskih hišah, tudi no- va samopostrežna trgovina. Ta bo za ljudi tega območja velika pridobitev, saj bo veli- ko prijetneje skočiti v to tr- govino, ki jo imajo tako re- koč pred nosom, kot pa itd v mesto le zaradi kakšne majhne reči. čeprav se zdi, da gradnja prepočasi napreduje, le ni ta- ko. Po načrtu naj bi gradbe- na dela sklenili do konca av- gusta. Torej, še v tem mese- cu. Na gradbišču je povprečno na dan po deset Ingradovih delavcev. Po vsem tem lahko upamo, da bo nova trgovina na Po- lulah v resnicii kmalu zaži- vela, MAGDA TRATNIK CELJE Razvoj samoupravnih družbenih odnosov ter nadalj- no podružbljanje ljudske obrambe in družbene samo- zaščite zahteva, da se delovni ljudje in občani v vseh sredinah družbenega življenja vsestransko vključujejo in usposabljajo za samozaščito in obrambno dejavnost. Celotno usposabljanje mora biti zastavljeno tako, da predvsem spodbuja obrambno zavest in varnostno kulturo ter samoiniciativnost so med drugim poudariM v razpravi na seji sveta za IX)VDS pri občinski skup- ščini Celje, ko so obravnavali poročilo o izvajanju ob- rambne vzgoje na šolah in usposabljanju za SLO, Pri usposabljanju bi bilo potrebno organizirati več praktičnih vaj in prikazovati vrednote, ki jih branimo s splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Z obrambno v2®ojo na šolah smo že dosegli prve rezultate množičnega usposabljanja za LO. Poleg red- nega predmeta se učenci usposabljajo še v okviru ob- rambnih krožkov. Tako je pri organizaciji obrambnih dni sodelovalo preko 12 tisoč dijakov in 700 učiteljev. Dejavnost obrambnih krožkov pa je predvsem razvita na srednjih šolah razen na KIC Medlog, ŠCBK in ŠKIMC Štore, ki teh krožkov še niso ustanovili. Mla- dina v velikem številu sodeluje in se tudi dodatno uspo- sablja T enotah teritorialne obrambe in pa preko razmih društev in drugih organizacij, kjer je vključena. Kljub nekaterim dobrim pokazateljem pa vendarle ne moremo bdti povsem zaidovoljni z vzgojo mladine na področju LO. Mnogo je še problemov. Naj naštejemo le nekatere, da imamo v občini le tretjino strokovno uspo««3bIjenih učiteljev, da ni načrtnega kadrovanja za študij SLO in poklice na področju LO, da nimajo ustreznih učnih pripomočkov in prostorov, da se namenjajo premajhna finančna sredstva za vzgojo na šolah itd. Tudi na po- dročju visposabljanja drugih struktur SLO smo v zad- njem času dosegli lepe rezultate, ki pa tudi niso brea problemov, V preteklem letu se je preko različnih oblik obrambnega izobraževanja usposabljalo preko 18 tisoč občanov. Težišče akcije je bilo delno že preneseno t temeljne samoupravne organizacije in skupnosti pri čemer se je aktivno vključila tudi Delavska univerza Celje. Programi za usposabljanje prebivalstva, mladine, pripadnike TO in CZ ter druge so prilagojeni specifič- nim potrebam okolja, aktualni tematiki in zahtevam so- dobne vojne tehnike. Svet za LOVDS je ob zaključku razprave sprejeJ določena stališča in sklepe v zvezi z usposabljanjem na področju LO s takojšnjo rešitvijo nekaterih piroble- mov. Nekatera odprta vprašanja pa je potrebno vklju- čiti v akcijske programe vseh dejavnikov SIXD in zago- toviti družbenopolitične, kadrovske, organizacijske ita materialne pogoje za njihovo učinkovito uresničitev, VIKI KRANJC 4. »tran — NOVI TEDNIK , St. 31 -- 10. avgust 1978 Na celjski železniški postaji... CELJE LETOŠNJO JESEN TRI SEJEMSKE PRIREDITVE v Celju se bo tudi letos nadaljevala tradicija sejem- skih prireditev. Tokrat pod okriljem in v organizaciji Športno rekreacijskega cen- tra Golovec, torej kolektiva, ki je za take prireditve re- gistriran. Po tej zaslugi je Celje tudi formalno dobilo naziv sejemskega mesta, z vsemi pravicami in dolžnost- mi, tudi v pogledu do tujih razstavljalcev, koriščenja tu- jih valut, nakupa opreme tu- jih razstavljalcev in podobno. Po programu, ki je znan, se bodo letošnjo jesen v me- stu ob Savinji oziroma pred- vsem v dvorani Golovec pa tudi zunaj nje zvrstile vsaj tri velike jugoslovanske in mednarodne sejemske prire- ditve. Prvi bo na vrsti Sejem ple- menitih kovin od 7. do 13. septembra. Del tega sejma, predvsem z mednarodno raz- stavo designa bo s sodelova- njem kolektiva celjskih Zla- tarn v lapidariju Pokrajinske- ga muzeja. Enakovreden del tega sejma pa bo razstava opreme in orodja za predela^ vo plemenitih kovin. Ta bo v Golovcu. Kot nadaljevanje tradicio- nalnega sejma obrti bo letos Celjski sejem male industri- je, obrti in trgovine. Njegov datum je določen med 22. septembrom in 1, oktobrom. Gre torej za sejem širšega obsega, kot je bil obrtniški, saj bodo razstavne prostore uredili tudi zunaj. Na sejmu bodo razstavili predvsem no- ve izdelke in pa izboljšave. Gre za njegovo vsebinsko usmeritev, za poudarek, ki je več kot pomemben. Seveda bo imel ta sejem tudi po- trošniški značaj, kar pomeni, da bo moč kupiti določeno blago. Računajmo, da tudi po znižanih cenah. Kot tretja prireditev, ki ima v Celju že prav tako tradicionalno obeležje, je Se- jem ali razstava Vse za otro- ka. Datum te prireditve je določen od 13. do 19. okto. bra. Kolektiv Golovca napovediv je tudi običajno turistično razstavo severne Slovenije. In če k tem razstavam iu več ali manj gospodarskim prireditvam dodamo še Sla vensko popevko, ki bo omeni ključ za razre- ševanje prometne politike in prometnega tržišča. »Pred novo temeljno skup- nostjo so tudi naloge zdru- ževanja sredstev za razširitev in posodabljanje zmogljiivosti v železaiiškem in lioškem pro- metu, za zagotavljanje pogo- jev za enostavno in razširje- no reprodiikcijo na posame- znih progah, lahko tudi na p>osamezaiih vlakih, skupinah vlakov, za prilagajanje voz- nega reda lokalnim potre- bam, za urejevanje postaj in drugih objektov, za prevoze delavcev in šolske mladine v okviru celjskega prometnega središča, za nabavo voznih sredstev za lokalni promet, za povezovanje različnih vrst prevoza itd. itd.,« je med dru- gim dejal šef celjske promet- ne sekcije, inž. Jože Rajt- majer. Nova celjslca območna te- meljna skupnost za železni- ški in luški promet je torej tu. Stopila je na svojo prvo pot z veliko odgovornostjo in zavzetostjo, z realnimi po- tezami in pričakovanji, da re- ši probleme, ki se jih mora lotiti, zaradi železnice in lu- škega prometa in zaradi go- spodarstva kot celote. M. B02IC ŽELEZARNA ŠTORE KMALU NOVA HALA ZA ŽARJENJE JEKLA Kolektiv delovne organisiaci- je železarne Store je že v svojem srein-eročnem načr- tu označil pot k povečani proizvodnji valjanega jekla in višji stopnji obdelave va- ljanih profilov. Zato tudi od- ločitev o novi in pomembni naložbi o izgradnji hale za žar j en je jekla in za nabavo žarilne peči s kapaciteto 12.000 ton letno ni bila slu- čajna. Bila je tudi pvosledica stremljenja v bistvenem ka- kovostnem premiku v tehno- loškem p>ogledu, o finalizad-l ji izKielkov, kajti doslej je morala železarna štore vozi- ti svoja jekla na tehnično obdelavo drugam. Sdcer pa je to naložbo terjalo tudi trži- šče, ki vse bolj išče termično obdelane proizvode valjanega; materiala. V železarni imajo žarilno peč, toda z dosti manjšo zmogljivostjo in postopkom, ki je že zastarel, saj dela peč že okoli deset let. Zato nova peč ne prinaša samo večje proizvodnje, marveč tudi ne- primerno boljšo kvaliteto. Po- večale se bodo tudi možnosti za izvoz. Nova investicilja ni proble- matična z ekološkega vidika, saj bo na okolje vplivala sa^ mo s hladilno vodo. Ta pro blem pa kolektiv štorskih že- lezarjev rešuje z že obstoje- čimi hladilnima stolpi. Dru- gih virov onesnaženja v tem proizvodnem procesu ni. žarilnica bo samostojen objekt 20 x 145 metrov. Po načrtih naj bi investicij- ska dela zaključili že decem- bra letos. Po vsem tem pred- videvaijo začetek rednega oi>- ratovanja nove žarilndce že ^ aprilu 1979. leta. Torej, malo časa za investicijska dela. T" pa je tudi prednost, na kate' ro ne kaže pozabiti. Celotna predračunska vrei nost nove naložbe je blizu 53 milijonov dinarjev. Nekaj W posojil, od tega samo od Ljubljanske banke Splošn® banke Celje 24 milijonov. V novi žariilnici bo dodat" no zaposlenih deset kvalifi^'" ranih delavcev, ki jih kole^' tiv ima zagotovljene z rednih' prihodom kadrov iz lastne šo- le v štorah. Nova naložba odpira toreJ pot na višjo stopnjo tehnoK'' ške obdelave. Surovine so ^ gotovljene doma .. skratk^ vsi pogoji za dobro in meljeno naložbo. ^ EMO — CELJE POMEMBNA NALOŽBA V delovni organizaciji EMO se ne morejo pohvaliti, da imajo urejeno vse v zvezi z družbeno prehrano. S hrano je vse dobro, ni pa s prosto- ri, kjer morajo delavci zauži- ti topli ali hladni obrok. Za- kaj? Ker nimajo ustreznih prostorov, ker ni včje jedil- nice ali druge dvorane, kjer bi se lahko delavci zbrali v času p>olumega odmora med delovnim procesom. Zato naj- večkrat pojedo malico kar na delovnem mestu, pri stroju ali za pisalno mizo. Kjerkoli. Zaradi vsega tega veliko de- lavcev tudi ne malica. Tako je bila odločitev ko- lektiva o gradnji jedilnice z razdeljevalnico hrane več kot nujna. Novi objekt bo imel 1.300 kv. metrov površine. Bo pritličen in lociran na južni strani obstoječega upravnega poslcp a z veznim traktom med višjim delom in uprav- nim i>oslopjem. V tej haU bo jedilnica s 500 sedeži, razdeljevailnica hrane, pomivalnica p>osode, točilnica za brezalkoholne pi- jače, sanitarije, garderobe in posebna soba za okoli 40 oseb. Gradnja kuhinje ni pred- videna, ker bo kolektiv tudi v naprej dobival tople malice iz gabrske samopostrežne re- stavracije. Hladne pa bodo pripravljali v posebnem pro- storu novega obrata. Za razdeljevanje hrane so predvidene štiri linije po prin- cipu samopostrežbe. Posebna soba pa bo namenjena pred- vsem za stranke, poslo^me ljudd, kjer bodo na voljo ma- lice, prigrizki in brezalkohol- ne pijače. Poleg tople in hladne mali- ce bodo delavcem na voljo tudi hladne in tople brezalko- holne pijače, predvsem za tiste na težjih delovnih me- stih oziroma na mestih, kjer je tudi visoka temperatura. Glede na to, da ta naložba nd bila predvidena v letnem, niti srednjeročnem planu Ljubljanske banke Splošne banke Celje, je o njeni upra- vičenosti razpravljal tudi iz- vršni svet celjske občinske skupščine, ki je seveda dal ugodno mnenje. Zato tudi od- ločitev izvršilnega odbora banke, da odobri za to na- ložbo v skupni vrednostd 24,4 milijona dinarjev posojila v znesku 10,4 milijona dinarjev, ni bila vprašljiva. Po načrtih naj bi novo raz- deljevalnico hrane v EMO zgradili do aprila prihodnje- ga leta. MB 6t. 31 — 10. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 LJUBNO OB SAVINJI USPEL OSEMNAJSTI FLOSARSKI BAL Znova so med drugim za- peli tisto zaiano in staro flo- sarsko: »Kdor hoče flosar bit, ta mora znat vozit' po Savoi, F>o Dravci, po beli Donavi...« Da, spet se je oglasila. To- da, le za kratek čas. Za en dan. In potem je znova toni- la v pozabo. Z njo vred tudi spKMnini na savinjsko flosa- rijo, ki so živeli en dan. Mor- da tu in tam še dlje. Toda, vse manj je tistih, ki so jo doživljali, z njo rasli in ži- veli ... Osemnajsti flosarski bal na Ljubnem je bila le priložnost za obuditev, spominov, da bi nikoli ne zamrli, kajti flosari- ja je pomenila v delu Gornje Savinjske doline življenje, go- spodarsko' moč... Tudi letošnja tradicionalna turistična prireditev v orga- nizaciji domačega turistične- ga društva je združila vse Ljubence, saj skoraj ni bilo organizacije, ki bi ne sode- lovala pri tem slavju. Zato so uspeli. Uspeli pa tudi za- voljo lepega vremena. Tok- rat jim je bilo naklonjeno. Zato tudi ni naključje, če se je v nedeljo fk>poldne zbralo na Ljubnem in na priredit- venem prostoru v Vrbju ne- kaj tisoč ljudi. Prišli ali bo- lje rečeno pripeljali so se od blizu in daleč. Ni jim bilo žal, saj so lahko ujeli utrip savinjskega flosarja, takrat ko udira splav in ga spusti PK) vodi. Ta vožnja je bila si- cer kratka, pa navzlic temu prijetno doživetje. Savinjski splavarji so to- krat počastili svojega najsta- rejšega člana, osemdesetlet. nega Ignaca Juvana. Za ju- da, za zelenca, ki so ga kr- stili pa so tokrat izbrali Jo- žeta Jakoba. Doživel je mo- ker krst, ki pa v bistvu ne bo vplival na njegovo življe- nje, saj je najbrž več kot zanesljivo, da še nikoli dr- žal vesovnika v roki in se boril z vodo, njenimi vrtinci, pazLl na vožnjo bele ladje pod mostovi in podobno ... K uspeli prireditvi so to- krat prispeli tudi pe\Ti, špor- tniki in vsi, ki so sicer so^ delovali na njej. In tako bo savinjska flosa- rija spet počivala leto dni, do prvega tedna v avgustu prihodnjega leta. M. BOŽIČ Krst flosarskega juda Foto: T. T.^VCAiR SREČANJE Nada Car. Nekoč smo jo sre- gevall v hotelu Turist v Mozirju, zdaj je receptorlia v mozirskem turističnem uradu. Prijazna in odlična inforniator- kd. Dolino dobro pozna. »Tu dajemo informacije in sprejemamo rezervacije pravza- prav za vse zmogljivosti v doli- ni, ne glede na to ali gre za Turistove ali Izletnikove objekte. Sicer pa moram reči, da je bilo in je še zlasti letos največ zani- nianja za kmečki turizem. Kmet- je, kot Jež, Rakun in drugi ima- jo že lep Cas zasedene vse kapa- citete. Tako bo do konca avgu- sta . . .« Pomembna je bila odločitev, da velja letos za vsa kmečka gospo- darstva. ki se v Gornji Savinjski dolini ukvarjajo s turizmom, enotna penzionska cena. Gostje, kamorkoli pridejo, plačajo za po- polno dnevno oskrbo po 140 di- narjev. »Tujcev letos v dolino ni bilo »11 zelo malo. Zato pa je prišlo največ gostov z Reke, Zagreba, Beograda in celo iz Makedonije.« Mozirski turistični urad je po nekaj letih pravzaprav prvi po- skus sodelovanja med Turistom in Zgornjesavinjsko kmetijsko za- drugo v Mozirju ter celjskim Iz- letnikom. Informacijska služba je torej povezana, vse ostalo pa . . . vsak po svoje. Skoda! MB PISMO Z MORJA V LANTERNI VELIKO CELJANOV Mnoge deloTOe organizacije celjskega območja so se za- radi oddiha svojih delavcev odločile tako, da so v avto- kamp Lantema pri Poreču postavile svoje prikolice. Tja- kaj odhajajo izmenično nji- hovi delavci na letni doptist. Večina jih bo zadovoljna s to rešitvijo. Takšno letovanje je namreč lahko prav prijet- no, če je v organiziranem in skrbno vodenem kampu, kot je to v Lantemi. Avtokamp leži v lepem za- livu od izliva reke Mirne v morje. Ima kapaciteto 7.000 gostov. Toliko jiih je bilo ob koncu prejšnjega tedna tudi v njem. Se pravi, da je bil poln. Prevladujejo tujci in sicer v razmerju 4:1 v njiho- vo korist. Med tujimi gosti so na prvem mestu Nemci, potem Nizozemci, Avstrijci, Italijani. .. Kamp je elektrificiran, za- to je vsako prikolico ali šo- tor moč priključiti na elek- trično omrežje. Po obširnem območju so lepo speljane as- faltirane poti. Sanitarije, umivalnice, stranišča so v zidanih stavbah in smiselno raziporejene po kampu. Go- stom so na voljo tudi prhe s toplo vodo. V kampu vlada čistoča. Vsako jutro . odvaža- jo posode za smeti. V kampu sta dva bifeja, restavracija in dve samopo- strežni trgovini. Večina go- stov si hrano pripravlja sa- ma. Restavracija ima dovolj abonentov. Dnerai abonma (zajtrk, kosilo in večeraj) stane 90 din. Vendar manj kot za tri dni gostov ne spre- jemajo. V kampu si je moč sposo- diti čolne in drugo športno opremo. Tudi za smučanje na vadi je urejeno. Kamp je odprt vse leto. Od oktobra do maja varujejo v njem prikolice, ki jih lastni- ki puščajo v njem. Od 19. julija imamo tu le- po, toplo in sončno vreme. FRANJO MAROŠEK PREBOLDSKI PiOniRJi NA OJSTRICI PD Prebold je za pionirje, ki so že bolj izkušeni, organiziralo izlet skozi Robanov kot — 9C0 m na Kocbekov dom na Korošici — 1808 m. Od tu so se po premoru podali na vrh Ojstrice — 2319 m ter preko Škarij, Klemenče jame v Logarsko dolino. To je bila preizkušnja pionirjev za izlet na Triglav. Ldeležencev je bilo 10 in vsi ti so bili preteklo nedeljo na delovni akciji Loka 78. Skoda je samo v tem. da zadnji avto- bus iz Logarske doline odpelje že ob 17.30. Proti večeru pa pri- hajajo planinci z gora. IZLET- NIK? MILAN SUS.^lK LUOE: PREDICE, CITRAŠI... Komaj so ljubenski flosar- ji razdrli ■ svoj improviziran splav, že se na novo in tra- dicionalno turistično priredi- tev pripravljajo v Lučah. Tvidi ta, deveta po vrsti, ima močno narodopisno obe- ležje. Zato je škoda, da jo imenujejo kar turistično ra- janje, saj gre za veliko več, kot za rajanje. Lučani, v organizaciji do- mačega Turističnega društva, oživljajo s svojo prireditvijo zlasti delo predic in igre ci- trašev Vsem tem se bodo tudi letos pridružili gozdni delavci pa ribiči, lovci, mla- tiina in še kdo. Pomemben delež na zaključni prireditvi bodo imeli domači pevci. Sicer pa bodo v soboto do- poldne ob devetih v osnovni šoli odprli razstavo domačih kuharskih specialitet ter raz- stavo rezbarskih del Milana Matka. Gospodinje in druge bodo prav gotovo zanimali obmjenek, mohovt, masov- nik, bratci, krafelci itd., itd. samo kuharske dobrote, ki že izginjajo z domačih jedilnih listov. Razstavi bosta odprti v soboto, 12. in v nedeljo, 13. t. m. ves dan. Glavni prireditev bo v ne- deljo popoldne z začetkom ob 14. uri. Skozi Luče se bo najprej razvila povorka, na- to pa bodo na prireditve- nem prostoru, za Hočevarjevo gostilno, nastopili citraši, pre- dice, pevci in tudi plesalci narodnih plesov. M. BOŽIČ CELJE LAHKO BI IMELI TUDI KAKŠNO MENZO Zjutraj, ko še ni pripekala vročina, sem jo mahnila po celjskih ulicah. Spraševala sem se, kakšen vtis naredi neki Celje na tujca, ki pride v mesto. Svoj pohod sem pričela na avtobusni postaji, še pred kratkim so bile tabUce s šte- vilkami »p>eronov« razbite. Zdaj so jih obnovili. Kot po navadi je bila postaja uma- zana in kot taka je delovala nepriijetno. No, upajmo, da bomo knoalu dočakali novo avtobusno pcGtauo. Potem se mi je pogled usta- vil na pločniku v smari proti pošti. Je nekoliko rr^rit, po- lovica ga je posutega s pes- kom. Najbrž bodo ta del as- faltirali. Ko bi ga že! Potem sem se napotila pro. ti Mignonu in Evropi in na. to po Stanetovi. Zgodnja ura je bila vzrok, da so bili pločniki pred Mignonom pra- zni in lahko prehodni. Mimo- idoče niso motili ljudje, ki tam radi postajajo in z očmi glodajo po cloveldi. Opazovala sem izložbe. Saj so še kar urejene, toda člo- vek najvalic temu pogreša več izvirnosti. Izložba je namreč tisto, kar najbolj pritegne človeško oko. Krenila sem na cel^jisko tirž. nico. Veliko Ijiudd. Kot po na- vadi. Trg je bil dobro zalo- žen. Odbijal pa me je pogled na smeti okoli košev in na vodnjak, kjer naj bi umivali sadje. V njem je bilo polno različnih odpR,dkav, umazani- je. Dober tek! In nato pot proti velebla- govnici T. Gneča kot vedno. Ulica je zaprta za promet. Toda, za kolesarje, kot kaže, ta prepoved ne velja. Saj ni veliko manjkalo, da bi ne po- stala žrtev neprevidne kole- sairjeve vožnje. Po takšnem sprehodu bo tujec verjetno lačen. In tako sem si zamislila, da bi poiska- la kakšno restavracijo. Spom. nila sem se prijatelja iz An- karana, ki je potožil, da se v Celju prav slabo je. Tako sem se pK>stavi]a v vlogo tujca in ustavila neko starejšo žen- sko: »Kje je tiu, prosim, ka.kšna menza?« »Pojdite v T. :^oraj je re. stavracija!« Nekdo drug me je napotil v Rio, neki moški celo v novo restavracijo Pri mostu. Torej, tuij'ec ne bo ostal lačen. Res pa je tudi, da bi ne bilo od- več, če bi imeli v Celju tudi menzo. Svoj sprehod sem končala pri Zvezdi, kjer je bil vrt že nabito poln. Vročina je priče- la pritiskati in zakaj se ne bi ohladila ob kosairčku osive- žilne pijače? MAGDA TRATNIK 6. »tran — NOVI TEDNIK , St. 31 -- 10. avgust 1978 ŠD SLOVENIJA IZ ZRN VEZI Z DOMOVINO ROJAKI SI ŽELIJO VEČ STIKOV Srečali smo se za praznik občine Celje. Prišli so s svojo športno ekipo, z recitalom pa so sodelovali tudi njihovi naj- mlajša in to na osrednji pro- slavi v Vojniku. Celjska ob- čina je že prej vzpostavila dober stik s športnim dru- štvom Sloveniija v Giiterslohu v Zvezni republiki Nemčiji, predvsem je za dobro pove- zavo z našimi rojaki poskr- bela socialistična 2!veza oziro- ma njen koordinacijski od- bor za sodelovanje z našimi delavci na začasnem delu v tujini. Pred kratkim so na slkupnem pogovoru celjskih predstavnikov in članov up- raivnega odbora športnega diruštva Slovenije, ki ga je vodil predsednik društva ADOLP STERNAD zapisali dobre besede o bodočem so- delovanju. Pa na kratko najprej o sa- mem društvu! V njem je se- daj včlanjenih kakšnih 130 delavcev. Dobivajo se dvakrat tedensko, delujejo v solidnih razmerah, saj jim je občina Glitersloh dala na razpolago nove dovolj velike prostore. V začetku jim je pomagala še tako, da jim je odstopila nekaj inventarja v vrednosti 2.000 DM in subvencionirala je enoletno najemnino za pro- store. Zlasti v zadnjem času je v dništvu čutiti veMko bolj in- tenzivno delo na kulturnem podiročju, čemur je doprine- sel tudi prihod učiteljice Če- govndkove. Tako programira- jo do konca leto^ega sep- tembra šprtno prireditev, v oktobru vinsko trgatev, 25. novembra p>a ponovno sreča- nje predstavnikov Celja s čla- ni društva v Guterslohu. Poseben problem predstav- lja informativna dejavnost. Glede na to, da so se naši informativni centri v tujini že modernizirali v takem sma- sJoi, da uporabljajo moderno tehnologijo informiranja, bi društvo nujno potrebovalo videorecorder — takoimeno- vani zaprti televizijski krog, hi je danes v svetu že precej razširjen. Vsa investicija, ki ima na prostem trgu vred- nost okrog 7.000 DM, bi lah- ko ob sodelovanju konzailata in občine Celje bila lahko za 50 odstotkov cenejša. Zveza kulturnih organizacij je društvu odstopila nekaj la^ih scenarijev za uprizar- janje otroških, mladinskih in popularnih iger za odrasle. V tekmovanju za bralno znač- ko se bodo vključili tudi ot- roci v slovenski šoli. Prav tako je bilo priporočeno, da se preko izobraževalne skup- nosti z njimi tesneje poveže ena izmed celjskih osnovnih šol. V prihodnje bo treba po- sredovati informacijo o or- ganizacija seminarjev za re- žiserje, dramaturge, vodje lutkovnih gledališč in anima- torje kulturnega življenja. Možno je sodelovanje Celja pri letovanju otrok naših de- lavcev na začasnem delu v tiijini. Za to je zadolžena Zve- za prijateljev mladine, da bo vsako leto najkasneje do kon- ca februarja pripravila infor- macijo, iz katere bodo raz- vidni pogoji, proste kapacite- te in termini v celjskem mla- dinskem p>očitniškem domu v Baški. Glede na to, da v Giiterslo- hu ix>leg društva Slovenija obstaja tudi društvo Boris Kidrič, v katerem so ostale naše narodnosti, bd bilo po- trebno opredeliti tudi njuno medsebojno sodelovanje. Celjski koordinacijski od- bor pri socialistični zvezi se bo povezal s podobnim v ma- liborski občini, ki ima pokro- viteljstvo nad podobnim dru- štvom v Hildnu pri Diissel- dorfu. Tako bi lahko vsak obisk, ki ga opravimo pri na- ših rojakih, izkoristili tudi za obisk sosednjega društva. Predstavniki društva Slove- nija so predlagali, da bi se aa novo leto, ko bodo na krajšem dopustu v domovini ponovno srečali s Celjem na športnem in kulturnem po- dročju. Celjski telesno-kultur- nd in kulturni skupnosti pa bosta proučili možnosti ure- sničenja teh želja naših ro- jakov. MITJA UMNIK ADOLF STERNAD z ženo v družbi z znanim športnim de- lavcem Karlom Jugom. PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE Alenka Podlunšek Mitja Tumšek Andrej Simončič Jože Roškar POČITNIŠKA PRAKSA ZASLUŽEK, PA TUDI SPOZNAVANJE Z DELOM Precej je dijakov in študen- tov, ki poletni čas ne izkori- stijo le za počitek, potovanja, morje in izlete v hribe in go- re, pač pa gredo za kakšen mesec dni na počitniško delo. Nekatere izmed njih smo pred dnevi povprašali, kako se počutijo na delu, kaj poč- nejo, kako se razumejo s so- delavci in ne nazadnje, kakš- na je povezava med teorijo in prakso, oizroma kakšna je razlika med tistim, kar se učijo v šoli in potem znanje uporabljajo v praksi. Z mla- dimi smo se pogovarjali v šempetrskem SIP in na ben- cinskih črpalkah. ALENKA PODLUNŠEK: »Študiram v Ljubljani na viš- ji šoU za socialne ^delavce. Pravkar končujem z enome- sečno obvezno prakso tu v SIPIJ, kjer sem štii)endistka. Moram priznati, da je tako- le pri praktičnem delu mar- sikaj povsem drugače, kot pa sd predstavljam ob študi- ju. Vsekakor bo držalo, da sem se v SIPU marsikaj na- učila, zdi pa se mi, da pre- malo tistega, s čimer bom imela delo potem ko bom do- študirala. Pohvaliti pa mo- ram sprejem, kd sem ga do- živela v tej tovarni in vse so- delavce, ki so mi zares po- magali, kjerkoli so le laliko.« MITJA TURNŠEK: »Končal sem prvi letnik gimnazije pe- dagoške smeri v Celju, doma pa sem iz Ločice. Odločil sem se, da si tudi sam pri- služim malce denarja, da ne- koliko razbremenim starše ob začetku šolskega leta. V začetku je bilo sicer malce težje, ker pač nisem bil na- vajen dela na bencinski čr- paUd. Delavci tu v Šempetru so z mano Laredno prijazni in dobri, takoj so mi poveda- la kako in kaj moram delati in med njimi se zelo dobro počutim. Zaslužek pa., mislim, da ne bo slab. Sploh, če pri- štejem še napdtnino.« ANDREJ SIMONCIC: »Kon čal sem prvi letnik gimnazije v Celju in kot mnogi moji prijatelji in sošolci, sem se tudi jaz odločil, da si sam prislužim nekaj denarja, ki bo še kako prav prišel ob začetku šolskega leta. Sicer pa mi je kar nerodno nepre- stano doma prositi za denar. Zdi se mi, da bom kar bolj znal ceniti denar, kot pa prej, ko ga še nisem sam zaslaižil. Pa še to, prav vsi tu na ben- cinski črpalki v Šempetru so izredno prijazni z mano.« JOŽE ROŠKAR: »V Celju sem končal prvi letnik stroj- ne srednje šole, sedaj pa bo vsak čas konec enomesečne obvezne prakse v SIP v Šem- petru, kjer sem štipendist. Povedati moram, da sem se v tem mesecu zares marsikaj naučil o postopkih dela, pred- vsem po zaslugi sodelavcei? ter mentorja.« Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC OBVESTILO Občinska zdravstvena skupnost Ža- lec vabi vse upokojence, ki prejema- jo varstveni dodatek ali imajo pri- znano najmanj 70% telesno okvaro, da si uredijo vpis v zdravstveno iz- kaznico, da so v celoti oproščeni par- ticipacije, v prostoru Društva upoko- jencev v Žalcu dne 17. 8. 1978 od 7. do 13. ure i, S sabo naj prinesejo svojo zdravstveno izkaznico ter zdravstvene izkaznice po sebi zavarovanih dru- žinskih članov, zadnji odrezek od prejete pokojni- ne, upokojenci, ki imajo telesno okvaro pa še od- ločbo, oz. drugo dokazilo o telesni okvari. V LOTERIJI — CELJE — Živio, zamrmram, ko pridem skozi vrata Loterije na Stanetovi ulicd. Tu oprav- lja počitniško prakso Irena Polenšek iz Prankolovega. V ix)letnih mesecih si dosti mladih na ta ali oni način išče zaslužek. — Najprej, Irena, mi pro- sim povej, kako si sploh pri- šla na idejo, da bi delala tu? — Na tajništvu gimnazije sem se zanimala za kakšno delo in ponudili so mi to mesto. — Loterija. Mi lahko na kratko opišeš, kaj je sploh to? — Loterija je igra na srečo, ki jo prireja Loterijski za- vod Jugoslavije, ,da zibira sredstva za financiranje raz- nih humanih in športnih or- ganizacij. Loterija zajema srečke rednih kol, ekspresne in izredne srečke, loto in športno napoved. — In kako se pK>čutiš tu? Si se hitro vživela v delo? — Imeli smo dvodnevni se- minar in uvajanje v delo in tako sem se kar hitro vžive- la v delo. Delo tu je zanimi- vo, saj spoznaš veliko novih ljudi, je pa tudi zelo odgo- vorno, sploh za praktikante, ki pridejo delat sem le za en mesec. Ljudje gotovo ni- so vsi pošteni in le malo ne- pazljivosti je dovolj, pa ti izgine kakšna srečka. Loteri- ja te ne krije, vse moraš po- vmita sam. In lahko si misliš, da mi to kot dijakinji ni vse- eno. — Pa ljudje, ki prihajajo sem, kakšni so? Zakaj, mi- sliš, da kupujejo srečke in igrajo na loterijo? Zaradi praznoverja, dolgočasja, za- bave? — Večina jih igra, da bi kaj dobili, za zabavo tudi. — Si tudi ti kdaj igrala na loterijo? — No, ja, prej nikoli, se- daj pa sem jih dvakrat ku- pila, — Ah, mučim in mučim te s temi tradicionalnimi vpra- šanji. Daj, FK>veij kaj zanimi- vega za zaključek! — Kaj zanimivega? Hm! Ne vem. Morda... Ja, kruta za- nimivost je ta, da večina lju- di prinese stavne listke ol) ponedeljikih, ko je zadnji tre- nutek in tako je takrat toli- ko dela, da niti jesti nimamo časa. Tako mi je zadnjič po- šteno krulilo po želodcu. No, naj je krulilo Ireni po želodcu tako ali drugače, prakso bo kmalu končala in v avgustu bo gotovo uspešno nadomestila izgubljeno. Magda TRATNIK CENA PAKETA je 80 din, V ceno je vračunano: prevoz z vlakom, vstopnina na Gospodarskem razstavišču, boni za brezplačno pokušnjo vin, značke in plan mesta Ljubljane. Tudi za vas naj velja pravilo: Kadar voziš, ne pij, kadar piješ, ne vozi. Prijave in vplačila sprejemata turistični poslovalnici TTG v Celju, Titov trg 1 in v Rogaški Slatini. 6t. 31 — 10. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 ČLOVEK IN OKOLJE ^'^RAZGOVOR Z LEONOM MOKOTARJEM, ČLANOM INICIATIVNEGA ODBO- RA ZA USTANOVITEV DRUŠTVA ZA SONČNO ENERGIJO V CELJU VPRAŠANJE: Ekološki ve- ter je zavel tudi v naš pro. stor in naš čas, čeprav za mnoge dokaj pozno. Pa ven- dar: lansko leto je bilo v Ju- g(»slaviji leto varstva okolja, T Celju smo se med prvimi lotili sistematičnega urejanja teh vprašanj tudi z družbe- nim dogovorom, ekološka vznemirjenost med ljudmi je vse večja. Vse to lahko vodi v pametno, hitro in stalno akcijo. Kaj menite o tem? ODGOVOR: Stopnja one- snaženosti in degradacije celjskega okolja je glede ne- katerih aspektov kvalitete cfkolja dosegla tako stopnjo, da je nujno pristopiti k ce- loviter^u obravnavanju oko- lja v kontekstu drjžbenega, prostorskega in drugih sek- torskih vidikov razvojnega planiranja. Tako so zapisali v strokovno gradivo za pri- pravo smernic prostorskega plana občine Celje, takoi ?ia začetku zglavja o varstvu okolja. Stanje okolja, kakrš- nega imamo v Celju je re- zultat izredno živahnega in- diistriiskega razvoja. Tako smo se v preteklosti našli ne- ka^i^rat v izredno neugodnih živUenjskih pogoiih, ki so že meiili na ekološko katastro- fo, nredvsem po zaslu?i s.a- beea zraka. Znan je poda- tek. da. je bila smrtnost na področju občine petkrat v^č- ja od ponrečja v maju mese- cu leta 1975. Vse to nas je sililo, da se organiziramo in s skiionimi močmi izbi.jša- mo stanje v Celju. Tako smo pr\'i v Jugoslaviji sprejeli družbeni dogovor o varstvu okolja, sodelovali v razp-a- vah nri sprejemu zakonov in predpisov s tega področja. VPRAŠANJE: Dobro, to so ugotovitve, ki držijo. Prav ?otovo pa nas .|p takšno sta- n.fe v Celju pri.sililo v akci- jo Ah' smo spoznali ?lob1i smisel ekološke etike in dis- cipline? ODGOVOR: Za še pomemb- nejši dosežek pa ocenjujem to, da danes praktično ni več občana, ki ne bi razmišljal o okolju, v katerem živi. Za- slugo za to imajo v prvi vr- sti sredstva obveščanja, na 4nigi strani pa spoznanje, da ne moremo razreševati t'eh problemov zunaj zdr.iže- nega dela in njegovih pogo- >ev gospodarjenja. O teh, kot o vseh drugih problemih od- ločalo delavci v TOZD in njihovi delegati v ustreznih skupščinah samoupravnih in- teresnih skupnosti ali obči- ne. Izkušnje, ki smo si jih na teh mestih pridobili, nas uče, da morajo za odpravljanje posledic onesnaževanja po- skrbeti njihovi povzročitelji, da je modema tehnologija brez onesnaževanja sicer dražja, toda zato kakovost- nejša in racionalnejša, da je uvajanje čiste tehnologije ce- nejše, kot pa kasnejše doda- janje čistilnih naprav, da so vispešni tisti ukrepi za var- stvo okolja, ki upoštevajo re- alne roke za odpravo onesna- ževanja in pri katerih druž- bena skupnost pomaga go.5po- darst^Ti s primernimi olajša- vami in da mora biti druž- ba s svojimi organi tako na- ravnana, da lahko točno in realno ocenjuje stanje, ven- dar neodpustljiva pri izvaia- nju varstva okolja in pri zaiovanju neodgovornih pov- zročiteljev onesnaževanja in nereda v okolju. Dolžan sem opozoriti še na eno slabost. Zaradi neugod- nega dogajanja v okolju na eni strani, na drugi strani pa pod vplivom obveščanja in kritičnih prikazov v jav- nih občilih, ekološke litera- ture, šolske vzgoje ter mno- govrstnih društvenih akcij za boljše okolje, se ljudje če- dalje bolj zavedajo vrednosti okolja in postajajo ekološko bolj razgledani. Vendar pa se ta aavest še vse preveč gib- lje v mejah strahu pred eko- loško katastrofo in zahtev Po zdravem okolju, prepofa- si pa «e razvi.jajo n,iene višje oblike: ekološka etika in dis- ciplina ter delovna priprav- ljenost. VPR.\ŠANJE: Vsi smo več ali manj onesnaževalci, če- prav znamo s prstom kazati samo na večje, ali pa bolj vidne »kolektivne onesnaže- valce«. Kaj pa naša ekološka kultura posameznika? ODGOVOR: Pozornosti je vredno dejstvo, da kolektivi in posamezniki, osveščani in zavzeti za varstvo okolja, pre- vzemajo nase nesorazmerno večja bremena, medtem ko se vrsta organizacij in obča- nov še izmika enakim odg> vomostim in obveznostim. Ne smemo iti mimo dejstva, da nekateri posamezniki in organizacije kritizirajo sora^ zmerno velike onesnaževalce okolja, v svoji delovni sre- dini pa niso niti s prstom mignili, da bi sami prispeva- li k sanaciji stanja. Upošteva- ti moramo, da so gospodinj- stva sorazmerno velik one- snaževalec in da imamo ve- like rezerve prav tu. Tako pravijo strokovnjaki, da bi samo gospodinjstva lahko zmanjšala za 50 odst. emisi- jo škodljivih snovi v zraku, če bi pravilno kurili in pri tem upoštevali določena go- riva. Vsa divja smetišča ob vpadnicah in bregovih rek 9o nastala zaradi malomarno- sti in neodgovornosti posa- meznikov in ne zaradi orga- nizacij združenega dela. Kljub prepovedi še vedno lahko najdemo tu in tam ponosne- ga lastnika jeklenega konjič- ka, kako F>ere svoje vozilo v reki, po zamenjavi olja pa starega preprosto zlije vstran, ne da bi pri tem raz- mdšljal, da bo s tem onesna- žil sebi vodni vir, na drugi strani pa uničil zemljo, ki vsaj dvajset let ne bo spo- sobna regenerirati svojih ro- dovitnih sposobnosti. Med celjskimi delovnimi or- ganizacijami lahko izpostavi- mo sledeče, ki so največ na- redile na področju izboljša- nja okolja. V EMO so izde- lali sanacijski program za zrak, odstranili bodo genera- tor, ki je bil krivec za pri- sotnost fenolov v Hudinji. V železarni štore se lahko pohvalijo z zmanjšanjem emisij škodljivih snovi v zrak, v Savinji Celje so zmanjšali hrup v nočnem ča- su. Krivico delam ostalim de- lovnim organizacijam, katere ne navajam, so pa veliko na- redile za boljše okolje. VPRAŠANJE: Vprašanja energije so najtesne.ie pove- zana z okol,iem. Bolj čisto energijo uporabljamo, in bolj pametno, manj škodu- .jemo okolju. Kaj lahko reče- te o tem? ODGOVOR: Ko govorimo danes o energetskih virih, o potrebah, s katerimi bomo računali v prihodnje, o zalo- gah, ki so nam še na razpo- lago, moramo omeniti tudi njihovo ekološko čistost. Ta- ko so najmanj čista organ- ska goriva. Kopanje premo- ga povzroča naši zemlji pra- ve ekološke rane. Gore jalo- vine, nastajajoča jezerca nad usedlinami zemlje, onesnaže- vanje vode pri rafiniranju in ne naza.inje onesnaževanje zraka. Tega slednjega pri električni energiji ni, pač pa povzročajo velike ekološke rane termoelektrarne, jezovi za hidroelektrarne in daljno- voda, ki prepredajo našo de- želo. Pred vrati je plin, ki je cenen in univerzalni ener- getski vir. Predstavlja novo kvaliteto in bo lahko tudi v ekološkem smislu izboljšal stanje zraika v Celju. Pri uva- janju plinifikacije pa bomo morali biti zelo previdni. Brez načrtnosti tudi tu ne bo šlo, saj se nam lahko 2^0- di, da bomo predvsem po za- slugi dušikovih oksidov še vedno vdihavali zrak najslab- še kvalitete. Najbolj čista je sončna energija, saj razen ugovorov nekaterih arhitek- tov na videz krajine še ni slišati drugih pripomb. Tako razmišljajo danes strokovnja- ki o sončnih centralah v ve- solju, ki bi dan in noč zbi- rale sončno energijo, jo s po- močoj mikrovalov akiunulira- li v jezerih na zemlji, to pa potem pretvoriti v električ- no energijo. V nekaterih dr- žavah Sredozemskega morja imamo danes še električne centrale z močjo 1 MW. S posebnimi zrcali usmerjajo sončno energijo v toplo+ni stolp, kjer dosegajo tempera- ture do 500 stopinj C. Na razstavi Telmike za okolje pa smo si lahko ogledali mož- nosti uporabe sončne energi- je za naš vsakdan. Od vžigal- nika za prižiganje cigaret pa do agregatov, s pomočjo ka- terih lahko ogrevamo sani- tarno vodo, centralno ogre- vamo stanovanje. Po svetu že vozijo avtomobili na sonč- no energijo, ljudje nosijo ure, ki jim kažejo do tiso- činke sekunde natančen čas prav tako s pomočjo sonca. Kaj narediti v oblačnem ali meglenem vremenu in pa cena, ki ni sprejemljiva za širšo rabo. Na koordinacij- skem odboru za varstvo oko- Ija pri OK SZDL Celje smo menili, da predstavlja sonč- na energija oziroma njena uporaba tudi določeno vred- nost aa Celjane. Zato smo sklenili, da ustanovimo dru- štvo za uix>rabo sončne ener- gije, katerega osnovna nalo- ga je predvsem popularizaci- ja teh spoznanj med občani. Prav veseli bi bili, ko bi se nam priključilo čimveč isto- mišljenikov. Vsem nejevernim Tomažem pa dajem v premislek poda- tek, da bi lahko na 4 vxi- stotkih slovenske zemlje — predvsem tiste, ki ni zanimi- va za poselitev ali kmetijstvo — ob danes znanih tehnolo- ških prijemih lahko s pomoč- jo sonca pridobili toliko ener- gije, kot jo bomo porabili le- ta 2000 v Sloveniji. » MITJA UMNIK 116. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 10. avgust 1978 Izvirno oblikovan lepak, ki vabi k ogledu najnovejšega filma Franceta štiglica Praznovanje pomladi. PULJSKE NAGRADE Velika zlata arena za najboljši film: OKUPACIJA V 26 SLIK.AH VeMka srebrna arena: BRAVO MAESTRO . Velika bronasta arena: PES, KI JE IMEL BAD AT^-VKE Zlata arena za režijo: iSRIMAN KARANOVIČ (film VONJ POLJSKEGA CVETJA) Srebrna arena za režijo: LORDAN Z.\FRANOVIč (film OKUPACIJA V 26 SLIKAH) Bronasta arena za režijo: KREIŠG GOLIK (film LJUBI- CA) Zlata arena za scenarij: DRAGOSLAV MIHAILOVIČ (film ALLER RETOUR) Srebrna arena za scenarij: MIČJA MILOŠE VIČ in UUBOMIR IL\DICEVIC (film PA ŠE KAJ) Zlata arena za žensko vlogo: SVETLANA BOJKOVIČ (PES, KI JE IMEL RAD VLAKE) Srebrna arena za žensko vlogo: BOžIIX\RK,\ FRAJT (LJUBICA) Zlata arena za moško vlogo: RADE ŠERBEDŽIJA (BRAVO MAESTRO) Srebrna arena za moško vlogo: ZORAN RADMILOVIČ (PAVILJON 6) Zlata arena za žensko epizodno vlogo: MILA K.\člčl (TO SO GADI) Srebrna arena za moško epizodno vlogo: STEVAN GIRDINOVAČJKI (PRITI PRED SVITANJEM) Zlata arena za snemalca: ŽIVKO ZALAR (BRAVO MAESTRO, VONJ POLJSKEGA CVETJA) Srebrna arena za snemalca: KARPO GODINA (OKUPA- CLJA V 26 SLIKAH) Zlata arena za scenografijo: IN2. NIKO MATUL (PREBUJENJE POMLADI) Zlata arena za masko: ZORAN SIMJANOVIC (VONJ POLJSKEGA CVETJA Posebne diplome: France Štiglic, Vatroslav Mimica, Predrag Golubovič, Matjaž Janežič Nagrada kritike Milton Manaki: IX>RD.\N Zu-IFILANO- VIC; za film OKUPACIJA V 26 SLIKAH SREBRNA FILMSKA PULA OB OBILICI POVPREČNIH, PEŠČICA IZVRSTNIH FILMOV Oblita z bliščem bengaličnega ognja, obsijana od prekrasnih cvetov številnih raket, je starodaraa Vespazianova arena v Pi pred štirinajstimi dnevi že petindvajsetič po vrsti pozdravila domači film. Osem dni ga je nato spremljala s prečudoviti dekorjem več kot desettisočih ljubiteljev domače filmske umetnosti. S sijem reflektorjev, festivalskim bliščem... Sle krasti meso, dovolj smeši da ni naivna. Uspeh pA ji i gotavlja že izvrsten igrals par Ljubiša Samardžič Slavko Stimac. To pa je praktično tudi vi kar je Pula prinesla v st jem jubilejnem letu od I gato reklamiranih in pr premiero nmogo obetajoč enaindvajsetih filmov. Pote nimo ob sklepu še r.ekaj zn čilnih puljskih paralel. Vid* smo kar trinajst filmov, so skušali obravnavati sodo ne teme. Le redki med n mi pa so s svojimi zamislil dejansko tudi uspeli. Prem k) je bilo v njih čutiti resni no razumevanje probleme ki so jih obraivnavali, vse pi več je bilo nekritičnosti, p; siljene lahkotnosti, želje ] čimvečjem komercialne uspehu pri občinstvi! in vi preveč površnosti. Uspeh f mov, kot je bil na primer la ski Ljubezensko življenje B dimirja Trajkoviča, ie posit že kar recept. Zato smo i deli kopico filmov o mladi ob njih pa se nam je odpr vrsta vprašanj o tem. aM s to res filmi o mladih aM i le poskus trženja z njihov simpatičnostjo, neponovljivi' žargonom in banalnimi pr blemi, iz katerih je ob kon< vselej pokukal pedagoški pr in podelil tak aM drugač« (pogosto žal zelo plitek, n življenjski celo nepedagošk nauk. Pozitivna značilnost, I jo je prinesel ^magovaJj film, je bil nov odnos do oi ravnave tem iz revolucije. N šablonska, sveža, neobrem njena vizija naše revolucije dogodkom kot osnovo ume niške vizije, je pristop k t) kšnim filmom, kakršnih si i limo več. Kot osnovni pn blem pa je znova s kričd bolečino izstopil problem sd narijev, ki nastajajo slučai no, so površni in plitki, skra ka le osnova za improvizac jo, ki pogosto ne rodi zaa lenih sadov. In še to, vse W je močno in pogumno izst* pilo iz povprečja, je plod d< la mlade gaieracije, šolao režiserjev. To pa budi up da je domači film le na doU poti. Puljska razmišljanja je tJ ba skleniti še z eno misUj« Kritiko na račun organiza^ je, ki je bila tako površo anarhična, tehnično slaba i negostoljubna, da je od »d me s 25 letno tradicijo« res ' bilo pričakovati. Puljskl blišč (in beda) je polegel. Prinesel je ne® kakovostnih, a ne pretresi vih filmskih del, vendar no dovolj kvalitetnih, da tudi celjski teden domači filma s prikazom slovenj filmske ustvarjalnostd in p^^ sko smetano, res .''^lo vostna kulturna manifesta" ja. BRANKO STAMEJOJ St. 31 — 10. av^st 1978 NOVI TEDNIK — »traii Kuvaštvu se Peter J.oliar ne bo odpovedal, i>a čeprav to že nekaj let ni več njegov poktic. PRI ŠEMPETRSKEM KOVAČU V SLOVENIJI JE LE ŠE PET POKLICNIH KOVAČEV Ed'e.n iamed poklicev, za ka- tere bi lahko rekli, da jih je povozil čas, jQ tudi kovač. Telmika je storila snroje, trak. toi-ji in druga kmetijisika me- liiiiniaaci.ja so nadamestiiM ko- n.> in le malo je še pri nas v Sloveniiji kmeto«v, ki bi ioneli konje. Poklic kovača je prav izLunrl in že čez nekaj Let ga menla ne bo niti ene- ga več pri nas. Ko smo se malce pozanimali in zbirali pod itke v naši republiki, smo prišli pravzaprav do prese- netljvoga podatka. Ali pa moi-da ne. Poklicnih kor/ačev je v Sloveniji meovia le še pet. Seveda je še nekaj takš- nih, ki so nekdaj brli kovači, pa obrt ni šla več" teko kot nekoč. Razumljiivo je, da so si pjiSkali delo drugiad. Eden iamed takšnih je tudi Peter Žohar iz Šempetra v Savinjski dolini, že njegov oče, prav tako Peter, je bil kovač, obrt pa je v Šempetru odprl leta 1-920 Bil je pravi mojsteir svojega poklica, ki ga je neizmerno ljubil. Ne le v ŠemE)etru, tudi v bližnji in dal.ni okolici je slovel kot dober človek in strokovnjak na svojem področju. Dela ni manjkalo. Kar i>etn2ij:st kova- čev je vzgojil Peter žohar in za to delo navdušil tudi svo- jega sina. Zanimivo je, da se s'n Peter pri njem ni mogel izučiti, ker so b'li pač taikšni zakoni, da kovač ni smel ime- ti več kot dva va -enca. V uk je Peter mlajši odšel k čede- tu, očeta pa je v kovačiji na- domestil leta Rad se spominja Peter tistih let po vojnii. Dela je bilo toliko, da je v svoji kovačiji prebil prav- zaprav cele dneve, marsikdaj pa tudi ponoči. Niiksdar ni delal z nejevoljo. Zato ne, ker je bil zaljuib!lj'3n v svoj po- klic in neizmerno rad je imel živali, še posebej konje. »Slab je tisti kovač, ki nima rad konjev,« pravi Peter »pa če- prav je še ne vem kakšen mojster v kovanju.« Tam nekje do leta 1952 je imel Peter žohar dela na pre- teli. Potem pa se je morail ob/ti odpovedati. Ni bilo lah- ka, toda živeti jie bilo treba. Ne le sebe. Tudi družino. Pe- ter se je zaposlil v Petrovčah v talcratnem kolarst^-u, zamet- ku današnje ny>deirne tovarne Zarja. Od leba 1970 ns^praj dola Pe- ter žohar v šempetrskem SIP. KLučavničar je. Dober dela- vec. Njagova velika ljubezen pa je vendarle še kovačija. Ni se ji odpovedal. Se vedno jo ima, še vedno rad ob popol- dnevih dala v n;:ej, vzame v roke klacfivo. uporablja meh ter dela, kurie. Se je nekaj kmebt3>v, ki predejo k Petru km'at konje. Eden je iz Go- tovelj in diva menda iz Vrt»ja. Petrova žeaia oib na.^ein obi- sku pove, da. je mož tudi »en kane veterinarja«. Včasih so morali kovači znati zdraviti tudi konje. »Peter se na to vsaj tolii^ spozjna kot vsak veterinar,« nam je povedala njegova družica. In ni vzro- ka, da jii ne bi verjeli. še nekau je treba zapisati ob koncu. Ne glede na to, da je Peter žohar še danes ves predan kovaštvu, ne glede, da mu je ta p čino? Pes vendar ne more oditi na morje, si tani pii- voščiti nekaj dni kopanja, se nato vrniti in se jeziti nad cenami, kolonami in še čem. Ali v teh pasjih dneh res ži- vijo pasje življenje? Do Frankolovega ni daleč, tja pelje avtobus. Pa potem? Po ofcolLških hribih so raz- tresene vasi, kamor je pač treba peš. Že prej si dobim vodnico, da ne bi zašla. V va- si Stražica začnem svoj lov za ubogimi pasjimi mrcina- mi. Previdno si ogledxijpin prvi primerek. Nič kaj prija- zen ni njegov smrejem in po tem sklepam, da ne umira od žeje, pa tudi veriga je ne- kam dolga, da se raje umak- nem v varno razdaljo. Tudi moje fotografiranje mu gre na živce. Očitno si ne želi sla- ve. Tu torej ni nič. Pes se nima kaj pritoževati. Približujeva se naslednji kmetiji. Nenadoma se pojavi črno štirinožno bitje. Še dob ro. da je bil gospodar blizu. Preden sem odšla, so mi si- cer svetovali, naj vzamem s seboj kakšen kos klobase, t> da dobre nasvete na žalost pozabim. Go^>odar mi je za- gotovil, da pes ni nevaren in da vedno prosto teka oko li. Srečnež! Nobena veriga ne omejuje. Otroci ne bi bilo otroci, če ne bi hoteli vedeti, zakaj se motovilim okoli njihove hiše. Ko vidijo, da fotografiram psa, se umaknejo in me od strani opazujejo. >vAli boste mojega budi slikali?« me vpraša fantič. Res je pes lep. toda jaz potrebujem takšne- ga na kratki verigi, brar "O- de in sence in sploh zan< marjenega. Torej iščem ns prej. Vodnica me pelje v dn go vas. Morda bo tam ve sreče. Grizem kolena, klanec j kar precejšen. Pot mi teč po obrazu in trenutno potr« bujem kozarec vode, jaz p laTi^m za psi, ki imaijo vseg dovolj. Končno! Skoraj ser že obupala, ko zagledam cn( ga na prekratki verigi. P."« cej divji je, prav tako tud okolje, v katerem živi. Okc li njega je polno opeke ii pes se na verigi komaj ot rača. Hiša njegovih gospodai jev je Se nedograjena, ver dar bi tudi i>es lahko ime lepši prostor. Tam, kjer J. bil, je imel vsaj senco. Počasi se vračava. Žejn sva. bolijo naju noge, venda sem vesela, da večina, k ima pse. nanje ne p>ozabi. Ka za to, če je reportaža drugač na. kot sem mislila, da bc TATJ-ANA PODGOR5ET SillARTNO OB PAKI: OHOBiZ LOVSKO SLAVJE — Pred kratkim so domači lovci od- prli v Skornu svoj dom. Sta- ro šolo so preuredili v res moderen dom, ki ne bo služil samo lovcem, temveč tudi Ijii;- dem kraja. Tako bo lovski dom hkrati tudi kulturni dom za krajevne potrebe. Vseka- kor lepa odločitev lovcev! KAJ PA MRTVAŠNICA — Prejšnji teden se je videlo, kako v kraju nujno potrebu- jejo mrtvašnico. Zgodilo se je namreč, da pokojnikovo truplo niso mogli položiti na mrtvaški oder doma. Zato so prosili gasilce, da so odsto- pili prostor. Zato je nujno, da bi staro mrtvašnico, ki je zdaj prava ropotarnica, pre- uredili v primeren prostor, kjer bodo lahko ležali mrtvi do pogreba. Sicer pa na po- kopališču tudi ni več prosto- ra za izkop novih grobov. Se- danje pokopališče bo treba nizširiti. Prostora je dovolj! In še nekaj v zvezi s poko- pališčem. Nujno lx) treba po- praviti tudi vodnjak, da bi ljudje, ki želijo zaliti rože na grobovih, ne hodili k sosedam po vodo. ZORKO KOTNIK CELJE: OSLJUBA VELJA Ljudje so videli takoj. Ln reagirali. Tenibolj, ker so sli- šali besede in jih tudi brali, da dreves v Kersnikovi uli- ci ne bodo podirali. Vsaj le- tos ne in še nekaj let naprej. In vendar je padk) sedem dreves. Na koncu ulice, cb njenem stiku z Dečkovo ce- sto. So nas po^.egn3li za nos, so se mnogi spraiševali? Ne! Tu so razširili cesto, boJj rečefK> križišče. Zaradi vai nejšaga prometa. Netkaj drt ves je bilo napoti. Pa so jiJ podrli. Drugače ni So. Tod^ že jeseni jih bodo nadom« stili in zasadili nova na plo^ niku. Torej, beseda še vedno di ži. Dreves na Kersnikovi ui ci ne bodo podiraU! CELJE NA LASKI TRŽNICI Naj pridem z besedo takoj na dan. Predlagam, da bi v Tedniku objavljali tudi c«ie na trgu v Laškem in sev^eiia poročila o umrlih, prav ta- ko v Laškem. Sprejmite lepe pozdrave! JULKA ŠKORJANC, Strmca, LaSko UREDNIŠTVO: Hvala za pismo. Glede poročil oziro- ma zapisov o cenah na tržni- ci v l>aškem v resnici ne vi- dimo razlogov, da bi jih ob- javljali, saj v Laškem prav- zaprav nimate tržnice, mar. več le prodajalca, ki .je tako- rekoč brez konkurence Zato menimo, da so tudi za La- ščane pomembne cene. ki jih posreduiemo v Tedniku s celiske tržnice. Poročila o smrti in roj- stnih pa ima.to v naš"m Ted- niku stalno mesto. Zdaj se to poročanje nekolik" zatika. Prav irotovo zaradi dopustov. V priliodn.iem mesecu in po- del mnrei bodo tudi ta po- ročila »jf^lna. . ¥ TF|WI Ml IIPUHO ROMANTIČNO Ljubite temo? No, saj proti temi nimam nič proti. Od- visno pa je, kje je. Že r^, da je v temi lahko prav pri- jetno, posebno ob polni luni in v dvoje. Takšna prijetna tema pa se lahko sprevrže v pravo neprijetnost in strah. To se nemalokrat dogaja nam, Zagrajčanom. Vprašajte žensko, kako se f>oouti, ko mora zvečer, recimo ob de- vetih, iti sama peš v Zagrad. Ko jo pot vodi od Brega pre- ko Polul, še gre. Položaj pa se zaostri po cesti ob Savi- nji do Apnenika. Ta predel je samoten, avtomobilov je malo, ob poletnih večerih pa tudi sicer lahko srečate ne- katere dvonožice v hlačah ali pojanega bratca, ki vzbuja strah. Pri vsem tem pa tu ni niti ene same luči! Torej gre za javno razsvet- ljavo. Čeprav morda vse sku- paj zveni malce humoristi- čno, je zadeva presneto res- na. Mar bi bilo res tako tež- ko tu postaviti dve ali tri lu- či? Prepričana sem, da bi občani dali denar tudi za to, če bi bilo seveda ix>trebno. A zakaj stvar ne steče? Za- kaj občani le tožijo, ukrene pa nihče nič! Cepraiv se prob- lem adi ne^jomemben, pa je 2aiano, da prav na malih re- čeh gradimo velike. MAGDA TRATNIK UREDNIŠTVO: Zelo odprto vprašanje, ob problemu, ki je v resnici pereč in boleč. Zato prosimo Krajevno skup- nost Pod gradom, da napiše odgovor na to pismo in mor- da pojasni, ali je tu sploh predvidena postavitev javne razsvetljave. Ce ne, zakaj ne? Ze v naprej, hvala za odgo- vor in sodelovanje. KDO JE KRIV? Kolovratim po prašni cesti. Vas se imenuje Bezenškovo Bukovje. Ime se mi zdi čud- no. Zakaj Bezenškovo? še dobro, da imam s seboj pri- jateljico, ki je domačinka in ji to ime ni »španska vas«, ta- ko kot meni. Vsak se vendar ne uči^ stenografije. Razloži mi, da je bil Anton Bezen- šek profesor in pisatelj, ki se je rodil v tej vasi. Znan pa je kot izumitelj slovenske in bolgarske stenografije. Prispeva pred hišo. Na njej je plošča, kd pove bolj malo. Zanimalo me je kaj več g tem človeku. V hiši stanujejo njegovi potomci, vendar mi lahko postrežejo le s skopi- mi podatki. Ponudijo mii spo minsko knjigo, kamor se naj bi vpisala, mi pokažejo Be- zenškovo sliko, to pa je tudi vse. Res, da je vas t>dročna, toda z ureditvijo kakšne spo- minske sobe in z malo pro- pagande, ki za takšno stvar gotovo ne bi bila nadležna, bi prišlo sem več ljudi. Po- leg tega je tudi okolica vred- na ogleda. Tako pa hišo obi- ščejo le dijaki ekonomske srednje šole, ker je to pač obvezno. Drugi pa ostanejo nevedneži in potem lepega dne odkrijejo nekaj, kar je že zdavnaj odkrito. Tatjana Podgoršek UREDNIŠTVO: Prav imate. Je pač tako, da ne znamo iz- koristiti tisto, kar imamo. Morda bi v Bezenškovi do- mačiji lahko uredili tudi spo- minsko sobo in .sploh storili v kraju ali krajevni skupno- sti nekaj več, da bi ljudje prišli v vas, se seznanili z njegovim delom itd. NA POL ANONIMNO Sprejeli smo pismo. V njem se >Kzelo prizadeta« pri- teguje nad nemirom v večer- nih urah. Imenujete s pol- nim imenom tudi otrcike in mlade, toda, na koncu ste pozabili na.vesti svoj točen naslov. Tudi podpis je nečit- ljiv. Zato vas vabimo, da se zglasite v uredništvu ali nam kako drugače posredujete svoj poln naiSlov; ime in pri- imek, bivališče. šele potem, ko bomo ve- deli, kdo je »zelo prizadet«, bomo odločali o objavi zapi- sa pod to rubriko. Pa oprostite. Mi moramo vedeti, kdo nam piše in kdo se pritožuje. ' UREDNIŠTVO KINO PREDSTAVA ALI GASILSKA VESELICA Kino. Različni so vzroki, ki nas napotijo v kinomato- grafe. Mnogo liudi jih obišče zaradi dolgočasja, včasih pa si ogledamo kaikšen film, ker smo slišali, da je zanimiv, ker so mu bili kritiki naiklo njeni. No, naj je vzrok tak- šen ali dragačen, gotovo si želimo film v miru ogledati in pričakujemo od sogledal. cev, da se bodo kulturno vedli. 2al pa smo vse prepogosto priče raznih dogodkov, ki govore o vsem drugem, le o kulturi gledalca ne. Kako se počutite, če želite v miru slediti filmu, pa za vami vsaiko drugo minuto zaškri- pa stol, zašumi paipir, ki ga odviija zdolgočaseni gledalec? Kulturno stopnjo gledalca lahko prav lepo presodimo po njegovem obnašanju ob gledanju filma. Včasih sem prav zgrožena, raaočarana nad soljudmi, ko se ob kak- šnem krutem prizona, ki se odvija na fiknsikem platnu, smejejo in iizjpušča jo iz sebe prav neumne pripombe. Ve- liko takšnih povprečnežev se heheta ob pricjorih, v kate- rih morda ni niti trohice smešnosti, niti malo se ne po- skusijo poglobiti v njegovo vsebino. Pa še to bi se dalo prebaviti. Neznosno pa je npr. to, da lahko včasih opa- zimo kakšen zakonski par, ki pripelje s seboj v kino enega ali dva otroka. Po na- vadi tega otroka fihn sploh ne zanima in prične tekati p>o dvorani. Zakaj so ti Icu- dje vzeli otroka s seboj, ne vem. Prepri^na sem, da bi lahko zakonca, če sta želela iti v kino, našla varstvo za tisti dve uri, če bi se vsaj malo potrudila. Pa kaj pomaga, če se ved- no znova jezimo. Ljubi slo- vensiki povprečnež bo še vedno znova zamenjeval ki- nopredstavo z gasilsko vese- lico. Ali pa morda vendarle ne?! MAGDA TRATNIK SPORED OD 10. D016.6.1078 ČETRTEK, 10. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 zaključek dopoldanskega sporeda, 15.3« Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdra- vi, 16.30 V četrtek z nami (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 11. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletna ccc- ktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, IS.aO Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.10 Lestvica zabavne glasbe, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 12*. avgusta: 8.10 Poročala, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15 30 Ob/estila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski spre- hodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek oddaje. NEDELJA, 13. avgusta: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav- ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in po- zdra\'i, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kme- tijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 14. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Po- letni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Kronika, 16.05 Čestitke in pozdra- vi, 16.45, Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plo- šče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 15. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cock- tail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 CestitJce in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori,. 18.0' t dopolnjevanjem W Oktober o izobrazbi poš- o^arstvo Celje Irskem ■^''ije delovnih nalog cf^RESKE« — '"'^bnijni pooblastili ® strokovnim izpi- ^'^'OBobncsti in bit) C i^^^Jolnjenih pogoj-h ^.dni po objavi na JjjJ« ~ Kadrov, spi. LAŠKO: POLNO KOPALIŠČE Lansko leto so v zdravilišču v Laš- kem p--x>dali zunanjim kopalcem 128.000 kart, v poprečju pa se je dnevno ko- palo 300 do 400 kopalcev. Le-ti še ved- ao prihajajo, pa tudi novih kopalcev le vedno več. V zdravilišču predvide- rajo, da bodo letos prodali najmanj 13.5(X) kart zunanjim kopalcem. Z. S. LAŠKO: ZDRAVILIŠČE ZASEDENO Zdravilišče v Laškem je polno za- »edeno vse leto, število pacientov pa se suka okoH 320. Prav v teh dneh pa so začeli z idaptacijo oddelka za nepokretne pa- tiente, ki so do zdaj imeli najslabše |>ogoje, čeprav so bili najtežji l^lniki. Dddelek šteje 36 postelj, modernizacija »ddelka pa bo stala 350 starih milijo- lov. Z. S. LJUBECNA: GASJLCI DOBILI AVTO Prejšnji teden so bili v Ljubečni lajbolj -veseli gasilci. Po nekaj mese- kih so namreč dobili novi gasilski avto. Svečano bodo avto prevzeli 27. avgu- Ua na veliki gasilski prireditvi. Upajo, ia bodo kmalu lahko nabavili tudi fasilsko cisterno. Na ta način bi to ielovno društvo bilo dobro opremljeno ca hitro akcijo. M. BRECL CELJE: USPEL KONCERT V okviru letošnjih poletnih priredi- tev, ki jih prireja domače Turistično društvo ob materialni pomoči Občinske kulturne skupnosti, so se doslej zvrsti- li že trije promenadni koncerti ter iz- redno usjjel koncert za tenor (Mitja Gregorač), violino (Tomaž Lorenz) in kitaro (Igor Saje). S to prireditvijo je bilo 28. julija odprto novo celjsko pri- zorišče v izredno lepem in akustičnem atrijskem dvorišču na Tomšičevem tr- gu št. 7. Minulo soboto pa sta se tam z uspe- lim koncert-om predstavila znani oper- ni pevec, Ladko Korošec, in naš rojak, harmonikar Milan Stante. Na programu RO bile narodne in umetne pesmi, ru- ske hi jugoslovanske melodije, prireje- ne za harmoniko, pa tudi operne arije. Obiskovalci so bdK z lepim koncer- tom zelo zadovoljna. VRAN vimumm: GRAOLIO VODOVOD v krajevni skupnosti Vinska gora 8o že zdavnaj spoznali, da je v reku: v slogi je moč, veliko resnice. S skiTO- nimi močmi so zeradili že marsikaj in sedaj so se odločili, da l>odo z udar- niškim delom 7.flrradi]i vodovod v za.se- Looatnik. Doslej je bilo že več akcii. ena od nnh pa ie bila tudi ore- teklo nedeljo. Kot nam ^e povedal nreficpdnik sve^a KS Vinska gora Ivan Košan se akcije udeležilo ok-og 70 kTv.nov. Zanimivo je. da 'e bil naj- stjfirejši med niimi štefpn "Se- šel, mimlaiSa ^ Jožica .^'»br^h-t. Oba 7, (VC+pU-rni VrfT«"^ TTI lopato. Krajani tega zaselka pa so zelo hvaležni tudi nekaterim Velenjčanom, ki jim ob akcijah priskočijo na pomoč. T. TAVČAR ŠENTJUR: POČITNIŠKA ZVEZA Počitniška zveza Šentjur deluje kot kolektiViii član' občinske konferen- ce 2^MS v Šentjurju. V zvezo je vključenih okoli 250 članov, ixl tega pa jih je kar 140 takih, ki še obisku- jejo osnovno šolo. Značilno za šent- jursko Počitniško zvezo je vsekakor to, da vse izlete organizirajo sami, brez posredovanja različnih potoval- nih agencij. Menijo namreč, da so tak.šni izleti najcenejši. Tako so v letošnjem letu organi- zirali za osmošolce šentjurskih šol dvodnevni izlet v Poreč in Pulo, izlet na Pohorje, Brnik, Veliko Planino in Logarsko dolino. V okviru občinske konference ZSMS Šentjur so popeljali svoje mladince v Ljubljano na tradi- cionalni Pohod 1» poteh partizanske Ljubljane ter za 25. maj organizirali tudi ogled centralne proslave ob dne- vu mladosti v Beogradu. V teh poletn'ih dneh pa mladim iz Šentjurske občine omogočajo letova- nje v Mal^arski, ki je seveda dostop- no dijaškim in študentovskim žepom. To letovanje pa je organizirano seve- da v okviru Počitniške zveze Jugosla- vije. Prav tako pa v okviru počitniške zveze Slovenije 20., 21. in 22. avgusta pripravljajo tradicionalni vzpon na Triglav. Vseltakor zelo aktivno! bm CELJE: KNJIGARNE PRIPRAVLJENE Pilbližno mesec dni je še do za- četka novega šolskega leta. Zopet se bo začela invazija na knjigarne, ven- dxir letos v manjši meri. saj bodo po- nekod otroci dobilii knjige v šoli. To je vsekakor ugodno. Kaj pa ostali, na primer srednješolci, kjer tega ni? Zanimalo me je, kakšen je položaj v celjskih knjigarnah. Najprej sem obiskala Mladinsko knjigo, kjer so mi prijazno p>ostregli s podatki. Ve- čino knjig za osnovne šole že imajo. Malo slabše je s srednješolskimi uč- beniki. Podobno je tudi v ostalih dveh knjigarnah: v založbi Obzorja in Državni založbi Slovenije. Za vsak razred jim manjka kakšna knjiga, ki je še vedno v tisku, vendar so oblju- bili, da jih do septembra dobijo. In kako je s cenami? Pripravite si čim debelejše denarnice, saj ste lahko prepričani, da se knjige niso pocenile, raje obratno. Za vse učbenike -jsmo- šolca boste odšteli približno 1.000 din, za prvošolca, ki je bolj skromen, pa okrog 2(X) din. Zdaj pa le veselo v knjigarne! Tatjana PODf^ORSEK VRANSKO: MLADINSKE IGRE Osnovna organizacija Zveze sociali- stične mladine Vransko pripravlja za 27. avgusta na Laporju v Bordeh pri Vraruskem mladinske igre. Gre za ša- ljivo tekmovanje, v katerem se lx)do mladinci in mladinke pomerili v ple- zanju na drevo, gašenju požara, reše- vanju kraljice iz zmajevega gnezda, hoji s hoduljami, nošenju pošte, pre- našanju pivskih steklenic in obiranju hmelja. T. Tavčar KONJICF: TABORNIKI NA ROGLI Taborniki odreda »Heroja Bračiča« iz Slovenskih Konjic letos že četrtič taborijo na Rogli. Svoj tabor so po- stavili prvega avgusta, podrli pa ga bo- do danes. Včeraj pa so medse povabili tudi starše in druge goste in jim z le- po pripravljenim programom prikazali svoje delo. —mb ŠENTJUR- DAN 8,000 JAJC ln to iz hleva za kokoši nesnice v Šentjurju. To je le en obrat v okviru šentjiirskega kmetijskega kombinata. Večji in modemeje urejen je v Sliv- nici. Toda. tudi šentjurski, blizu šole. je pomemben, sai mese 10 400 kokoši vsak dan r>o 8.000 jajc. ki iih tri delav- ke v obr«tu hitro embalirajo in poš- ljejo nn trs —^m ^AtA ANKETA v pletilnici »Dekorativne« (nekoč »VOLNA« v Laškem se preusmeritvena dela približujejo h kraju. Prav tako prekvalifikacija zaposlenih. Po več kot dveh letih »go- spodarske depresije« so v tem kolektivu lažje zadihali in njihov delovni elan spremlja zavest o tem, da ne visi nad njimi nenehna grožja blokii-anega žiro računa in celo likvidacija podjetja. Kolektiv je močno skiaj- šal rok montaže novih strojev, tako da bodo v zna- njem četrtletju polno proizvajali, čeravno za letos pro- i27vodnja ni bila planirana. MARIJA PEGANC, pre- dilfca, prej tkalka: 23 let že delam v tem kolektivu. Bilo mi je hudo, ko je bi- lo vsak dan slabše. Kot starejši delavki bi mi bi- lo težko najti drugo zapo- slitev. PriučevaJa sem se v domači predilnici. Pri predilnih strojih je manj hrupno kot pri tkalnih, je pa več tekanja. Vsi se zdaj bolje počutimo, ko nas ni več strah za me- sečne prejemke in tudi za bodočnost nas ne skrbi več: JOŽICA KERIN, preva- jalka, prej tkalka: Za me- ne je bil obstoj tovarne usodnega pvomena. 28 let že delam v tej tovarni in kje bi našla pri mojih letih drugo zaposlitev, pu stiti 28 let minulega dela pa bi bilo prehudo. Seve- da sem kot tkalka bila navajena svojega dela, to- da tudi dela na novem de- lovnem mestu, za katere- ga sem se priučila, se ne ^m ustrašila. Iz tovarne bi odšla le, če bi me od- slovili. Skrbi, ki so bile Izven krivde kolektiva, so zdaj mim<». Se\eda brez težav ludi v prihodnje ne bo šlo. kajti nik,ier ne teče kot po loju. Zato pa se vseh >eko- čih problemov lotevajo z vnemo in voljo. Pravi .spopad jih čaka na jesen, ko bodo zahru.neli stroji in ko sr bo kolektiv posvetil svoji osnovni nalog;! — izdelova- nju preje. MIRA TRAVNER, eko- nomski tehnik in pred- sednica DS: Poudariti mo- ram, da so se naše de- lavke dobro izkazale pri postavljanju novega stroj- nega parka. Prijele so za vsako delo. Kolektiv se zdaj čuti socialno varne- ga. Tudi OD se je popra- vil. Navzlic drugačnemu delu v teh mesecih nismo odstopili od stimulativne- ga nagmjevanja. Tudi pri- učitev za nova delovna mesta je potekala zelo ^obro. Mislim, da je ko- lektiv v celoti pripravljen na nove proizvodne nalo- ge- ZDENKA RAZBORSEK, skladiščnica: Odkrito po- vem, da sem v času, ko je Volni trda predla, raz- mišljala o tem, da si po- iščem delo drugje. Ni mi žal, da se nisem prenagli- la in ostala kolektivu zve sta. Zdaj ni več tistega morečega strahu, ali bo ob mesecu osebni dohodek adi ne bo. Ko bomo začeli s proizvodnjo, bo od nas odvisno, če bo:uo zaslužili še več, čeravno so od la- ni na letos dohodki občut- no popravljeni. Jaz se ni- sem prekvalificirala, osta- la sem na svojem deloiv- nem mestu. JOŽE POŽARŠEK, prej mojster v tkalnici, zdaj vodja izmene v predilnici: Pri demontaži prejšnjega strojnega parka in monta^ Ei novega prime vsak tam, kjer je potrebno. Vmes se je večina naših delavk in delavcev prekvalificira- la. Jaz sem se s predil- ništvom seznanil v Kočev- ju in na Poljskem. Mi- slim, da je malo kolekti- vov, ki bi bili tako sezna- njeni s stroji kot bo naš, saj ves čas z delom spo- znavajo stroje ob monta- ži. 116. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 10. avgust 1978 SAVINJSKA DOLINA HMELJ DOBRO KAŽE PO RAZGOVORU Z VINKOM KOLENCOM Letošnje leto v Sloveniji je za kmetijstvo neugodno spri- čo nedavnih nizkih tempera- tur. V l-imeljarstvu pa lahko ugotavljamo, da so te obilne padavine od aprila naprej ugodno vplivale na razvoj rastline. Vegetacija se je normalno razvijala brez po- sebnih zadržkov. S tem, da so padavine bile občasno precej hude, so bila potreb- na dodatna škorpljenja. Le v dveh, treh primerih je bilo tako, da se ni dalo ta- koj s škropilnimi agregati v nasade in to je povzročilo delno razširjanje peronospo- re na spodnjih poganjkih. Ko stojimo pred sezono je treba pridelek oceniti. Smatramo, da bo pridelek med boljšimi in ga bo od 3000 do 3050 tem. Dogovo- rili so se s komisionarjem, ki prodaja slovenski hmelj, da s to količino tudi računa in jo tudi proda. Rečemo laliko, da so pri- delki v letošnjem letu v vsej Sloveniji enaki razen na ti- stih zemljiščih, ki so nepro- pustna. Tu je z ozirom na obilico padavin rastlina v razvoju malo zaostala. Imeli so tudi sestanek s predstav- niki Vajivodine in ugotovili, da bodo tam pridelali cca 15 dogajan.)« in ga v klani, doneči besedi pranesal na paipir. Ušla mu ni niti najmanjša podi-ob- nost. Jože Perčič je bil lik člo- veka, ki se je z vsemi moč- mi boril za napredek, ki ni stal v senci, ko je vsa slo venska družba sklenila po magaU. nerazvluemai Kozjan- skemu. Njiegov delež pn teži naprezanjih gotovo ni nepo. memben, a kot že rečeno, bolj kot vse drugo je l«la pomembna njegova dobro- dušnost, ki je nemalokrat očarala in pomagaila preona- govati težave, Jc»etu Perčiču, brigadir- skemu atu, nobena pot ni bila pretežka. mst ŠOŠTANJ: SREČA V NESREČI l2a'edno lep ogrevan bazen v Sostan^iu je že dolgo anan in prilj.ubljion številnim obi- skovalcem, ki prihajajo od blizu in daleč. Po izjavi pro- dajalca vstopnic se je tudi v nedeljo. 6. avgusta, prišlo kopat okrog 2(KM) ljudi. Odkar je gradbeno indu- strijsko podj.etje GRADIŠ agraidilo bazen, je poteklo že IS let in začele so se pojsv- Ijati nekatere pomanjkljivo- sti, ki bi jih bUo treba nuj- no popraviti, predvsem tiste, ki so bile nevarne 2a obi- skovalce. Na ploščadi za son- čenje je 70 m doLg oporni zid, katerega polovica je že nekaj let močno odstopala od betonsike ploščadi in vi- sela navzven. V nedeljo pa se jie agodila nesreča, ko je okrog 15. ure 36 m dolg in pol metra visok in 15 cm ši- rok betonski zid oziroma ogiTaija začel popuščati in se končno povsem povesil v gl»- bino. Ravno pod tem deli^iti ploščadi ima gostinsko poii jetje Kajuhov dom svoj bife in številni kopalci so nič hu- dega sluteč sedeli pri mizah pod omenjenim zidom. Tisti kopalci, ki so se na ploščadi naslanjiali na oporni zid, so ga takoj, ko so začutili, da popušča, za nekaij trenutkov še zadržali, dokler se ljudje pri mi^zah niso odstramiM. Telesno-vzgojno društvo Partizan šoštartj, ki hsrzsn upravlja, je že lani stoliosto strokovno komisijo, ki je ugo|.ovila, da je aa popravila vseh ix>mfinjikljivosti potrtih, nih 85 starih milijonov din. Čudno pa je, da omenjena komisi.-ia zaradi varnosti ko- palcev in obiskovalcev bifcija ni dala odstraniti visečega zi- du, oziroma ograje, ki bi lah- ko bila usodna. V. KOJC NA TRZr^lOI Oe slišimo besadia tržnica, verjetno avtomatično pomi- slirao na sadije in zelenjavo. Tu najdemo budi mlačne izdedke. Kilogram skute do- bite po 32 dinarjev, amet^^no pa po 40 dinarjev. Jajca so po 2 diin 50 para. Cene sad- jia pa se še vedno gibljejo po prejšnji cenah: hruške so od 20 do 25 din, groadije 26 din, bresOcve so od 20 do 25 din in aUve po 20 din 90 para. Opazimo lahko tu in tam kakšno pocenitev, saij. lahko dobimo prav lepe bre- skve po 22 din, prejšnja ce- na pa je bila 25 din. Pa po. gle,^no še mailo suho robo. Ivan Horvat iz Džurmanca ponuja copate od 10 do 60 din, cokle pa od 130 do 200 din. Mato Sprem. iz Varaždi- na cefcarje po 120 din. Iva.n Parka iz Varaždina prodaja denarnice po ceni od 10 do 40 din in nekatere so prav lepe. Torbatrstvo Irena Džo- kič iz Zagreba nudi torbice od 45 do 250 din. Iz Slavo- nije pa so prtički od 30 do 120 din in pLeti od 100 do 250 danarjev. Ce je to dobro blaso ali ne, bi se dailo raz- pravljali. Marsikao dobrega lahko najtdemo, oe se malo bolj razgledamo odcroig. Bes pa je tudi, da je tu dovolj kiča, ki je morda privlačen aa oitro^ke oči. ai^VCDA TPM-\TNIK 6t. 31 — 10. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 13 REPORTAŽA IZ CELJSKE BOLNIŠNICE POL DNEVA NA POŠKODBENEM ODDELKU Zakaj sem se pravzaprav odločila, da preživim nekaj časa na poškodbenem oddelku celjske bolni- šnice? Zanimale so me predvsem tamkajšnje razmere in osišče čakajočih ljudi pred poškodbenimi ambulantami. In konec koncev, vsak dan močno zavijajo sirene, ki dajo vedeti, da se je spet zgodila nesreča in da bo potrebno na urgentni ambulanti hitro ukrepati. Saj gre včasih za minute. Poškodbeni ali traumatološki odde- lek v celjski bolnišnici sem obiskala v četrtek, 27. julija. Ker sem svoj »šiht« začela ob sedmi uri. zjutraj, je bilo pred ambulantami poškodbenega oddelka še vse mimo. Ta čas sem po- rabila za razgovor s strokovnjaki— kirurgi in za to, da sem si ogledala oba poškodbena oddelka, moškega in ženskega. Težke delovne razmere Predstojnik oddelka dr. Rado Pilih me je seznanit s težkimi delovnimi razmerami, ki vladajo na oddelku. Ima- jo premalo postelj in premalo prosto- rov za operiranje. Pacienti spijo na zasilkah in z^odi se, da jih leži tudi po trinajst v eni sobi. Na oddelku je včasih tudi 96 težko poškodovanih bol- nikov. Ko sem bUa na obisku, jih je bilo na oddelku 73, šok soba pa je bila tudi čisto polna. Mimogrede — za šok sobe bi nujno rabiti aspiratorje, a jih ne morejo dobiti. Dr. Pilih me je povabil tudi na redni jutranji sestanek zdra^vnikov, kjer si ogledajo 'rentgenske posnetke po^ škodovancev in določijo potrebne ope- racije. Malo boljše bivalne razmere so na ženskem poškodbenem oddelku, ki ga pravkar adaptirajo. Moreče ambulantno vzdušje Primarij dr. Edo Lakner — koordi- nator kirurgije ima na skrbi pet od. delkov kirurgije, med njimi sta tudi dve poškodbeni ambulanti. »Poznam moreče ambulantno vzdušje pred po- škodbenimi oddelki, a razmere se ne bodo spremenile, dokler bomo delali v dotrajanih, premajhnih in kletnih prostorih. Nov traikt celjske bolnišnice bo predvidoma zgrajen v petih letih in tam bodo tudi novi prostori za kirur- gijo. Prostori bodo modemi in funk- cionalni. Ambulantno delo za kirurge je mo- reče. Po siiistemizaciji imamo na -na- šem oddelku dovolj zdravnikov, vendar se jih veliko specializira in jih zato primanjkuje. Nekaj zdravnikov manjka samo za ambulantno delo. Zdaj delajo v ambulantah oddelčni zdravniki. Sa- mo poglejte kako so vprežene naše sestre! Saj ne mimjejo niti za tre- nutek.« Tn to je res. Prepričala sem se na lastne oči. Dodala bi samo še to, da isto velja za zdravnike in za dmgo zdravstveno osebje. Četrtek — miren dan »Ce ste hoteli spoznati našo naj- večjo ,gužvo', si niste izbrali najpri- mernejši dan,« mi je že v začetku na- jinega razgovora, ko je bilo na hodni- ku ambulante za poškodbe vse mimo, dejala glavna sestra skupnih služb ki- rurgije Ana Terseglav. »Najhujši dan aa nas je ponedeljek. V soboto in ne- deljo se na podež^ju ponesrečijo, po- tem pa v ponedeljek iščejo zdravniško pomoč. ,Hudi' so tudi petki. Ljudje se zboje, da bi se jim kaj" ne zgodilo čez vikend. V ponedeljkih imamo tudi po 60 sprejemov. Da o prometnih ne- srečah ne govorimo. Te so poglavje zase. Pred kratkim smo imeli v eni prometni nesreči deset i)oškodovancev. Peljali so se z ohceU. Veliko poškodb pa je odvisno tudi od vremena, letne- ga časa in izplačila osebnih dohodkov. Poleti imamo veliko tujcev in to okoli prvega ali petnajstega, ko se na morju menjajo in se vračajo domov.« V ambulanti se je pričelo Dve uri pogovorov s strokovnjaki je kaj kmalu minilo. To je bil le be- žen pogled v njihovo težavno delo, ki dela timsko in po strogo določenih pra- vilih. Tu ni obotavljanja. Vsakdo ve za svoje delo in kje mora poprijeti, zla- sti tedaj, ko gre za sekunde, ko rešu- jejo človeška življenja. Umi kaizalec se je bližal deveti uri in tedaj prično na poškodbenem od- delku z dedom v ambulantah. V dveh. V prvi so pregledi, v drugi pa imajo prve sprejeme, kjer se zvrste bolniki s pošdkodbami. V četrtek je v tej ambulanti ordi- niral dr. Miodrag Vlaovič. »Delamo v neustreznih prostorih, operiramo pa najmanj dvajset ljudi dnevno. Strokov- no smo na višku in zdravimo ljudi iz vse Jugoslavije. Ljudje tudi predolgo čakajo na operacijo. Skratka,, saj se boste sami prepričali, da delamo v ne- mogočih pogojih. Da o ljudeh zunaj, ko nimajo niti čakalnice, ne govorim.« Resnično, zunaj se je medtem na- brala vrsta ljudi. Kaj vrsta! Gneča te- les in bolečih obrazov, ki je čakala, da jih odrešijo bolečin. Tudi na vozičkih jih je bilo precej. Triažna sestra je spretno razmeščala bolnike in dr. Vla- ovič je pričel s pregledi. Istočasno je v sosedni ordinaciji ordiniral dr. Rado Pilih. ki je opravljal preglede. Moja radovednost v beli halji Oblečena v belo haljo sem priso- stvovala delu dr. Vlaoviča. V prvem, drugem in tretjem primeru so bili po- škodovanci s težkimi zvini. Četrti je imel poškodovan prst, petemu i)a so odvzeli šive po težki prometni nesreči. Starejši možakar je imel kolenski sklep poln vode, sedmemu in osmemu pa so slikali gleženj v mavcu. Pet tednov mavca je dr. Vlaovič odredil za težko poškodbo gležnja. Ogledala sem si še nekaj podobnih primerov, dokler ni v ordinacijo sto- pil delovni kolega Janez Sever, kd je imel grdo rano na glavi. Staknil jo je pri opravljanju službene dolžnosti, ko je bil prisoten pri veliki nesreči v velenjskem rudniku. Pa naj še kdo reče, da naš poklic ni nevaren. Tragična nesreča Zdravnik dr. Pilih je moral ob dva- najsti uri iz ordinacije, ker je moral asistirati kolegu. Doktorju Vlaoviču je »zapustil« še veliko število pacientov. Že tuljenje sirene je opozarjalo, da se bliža rešilec z bolnikom, ki bo te.-- jal hitro pomoč. Tako se je tudi zgo- dilo. Pripeljali so moškega srednjih let, .ki ga je zbil na cesti tovornjak. Imel je zlomljeno golen, desno nad- laht in prizadeto možgansko bazo. In vso glavo v krvi. Zdaj sem videla, kaj se pravi hitro ukrepati. Zdravnik, se- stre, rentgenolog, vse se je sukalo oko- li njega. Ko so postorili najnujnejše, so ga odpeljali v šok sobo na oddelek. Iz dokumentov pa je bilo razvidno, da je bil to človek, ki se je tistega jutra odp ravil v Vojnik, z napotnico v žepu in ogromno lastne volje, da se bo zdravil proti alkoholizmu. V Vojni- ku ni bil sprejet na oddelek, zato se je odpravil peš domov. Na poti pa ga je podrl tovornjak. Zunaj osje gnezdo Seveda je ta težka prometna ne- sreča za nekaj časa zaustavila druge delo. Ljudi se je nabralo, da je bilo vse čmo. In vršalo je kot v osjem gnezdu. Doktor Vlaovič pa je mimo in hitro nadaljeval s p.'egledi. Rana na kolenu štirinajstletnega fanta, ki jo je dobil tako, da je padel z motorja, je grdo zevala in potrebno jo je bilo zašiti. Hujših primerov do tretje ure popoldan potem ni bilo več. Skupno pa je bilo to dopoldne pregledanih v dveh ambulantah 76 pacientov. Delali so, dokler niso odpravili zadnjega. Tako storijo vsak dan in pacientov ne za- vračajo. Popoldan in noč — mirna Kirurg dr. Miodrag Vlaovič je od dvanajste ure naprej delal sam. Se- veda, z nepogrešljivo eikipo sester, ki so bile vseskozi prisotne. Na njihovih obrazih sem sicer zaznala malce utru- jenosti, a vsi so hiteli zatrjevati, da današnji dan ni najhujši dan. Da so še veliko bolj čmi, naelektreni, skrat- ka, težavne j ši. Tudi popoldan je bil sorazmerno mi- ren. Dežurna zdravnica dr. Janež-Biz- jakova je pregledala 27 bolnikov, nočna ekipa pa je imela mirno noč. Zvrsti- lo se je samo pet primerov. Najbrž bo res držalo, da je v teh jjasjih dnevih manj nesreč kot drugikrat in baje sploh ni primerjave z zimo. En dan — le bežen utrip Pokukati za dvanajst ur na poškod- beni oddelek v celjski bolnišnici, da spoznaš razmere, je vsekakor prema- lo. Zajameš lahko le bežen utrip vsak- dana, ki ni enak drugemu. Pa vendar je bilo zanimivo že zato, ker je čakal- na doba pred ambulantami vsekakor na prvem mestu v vsej bolnišnici. Po- skušali smo odgrniti zakulisje, zakaj je tako. Uvideli smo, da ni nikjer no- bene krivde, da so le trenutno razme- re tiste, ki narekujejo takšno stanje. Ljudje v belih haljah, na katere vča- sih v nervozi lete neupravičene besede pacientov, ki čakajo zunaj po več ur skupaj, niso ničesar krivi. So tudi ljudje, a morajo svojo preobremenje- nost skriti za vljudnostni nasmešek ali vsaj topel glas. In če bi preživeli vsi, ki negodujejo nad dolgostjo čaka- nja na poškodbenem oddelku, tako kot sem nekaj časa preživela jaz, potem bi spremenili. svoje mišljenje, pa če- prav bi jim bilo še tako hudo. Re- snično, hitro poskrbijo za najnujnejše primere, ostali pa morajo pač počakati. Tako bo vse do tedaj, dokler ne bo zrasel nov trakt celjske bolnišnice, kjer bo več prostora za vse. ZDENKA STOPAR 14. »tran — NOVI TEDNIK , St. 31 -- 10. avgust 1978 NA VOGALU ULICE MILIJON KAR NA CESTI? Mislite, da ste rojeni pod srečno zvezdo? To lahko kaj hitro preverite na celjskih ulicah, ali pa si vsaj napasete oči, se malo zabavate in greste dalje. Prav gotovo ste že šli mimo prodajalca srečk, ki sedi na kakšnem vogalu sredi me- sta. Mož je že star in sključen. Na glavi mu tiči črna kapa, tudi ostala obleka je orna. Nekako zlovešča je njegova podoba, pa vendar se ljudje ustavljajo. Na nizki mizi pred seboj ima razvrščeno svojo robo. Vroč dopoldan in ljudje hitijo vsak na svojo srtan. Nekateri z nezaupljivim pogle- dom ošinejo to njegovo razstavo. Vendar je včasih kar zanimivo opazovati ljudi, ki kupujejo pri starcu. Pri mizi se ustavi mož srednjih let in kupi 20 srečk akspresne loterije. Ko takšno srečk odpreš, takoj vidiš, če si zadel, ali ne. Že so tu tudi prvi »firbcd«. Mož spretno od- pura zavojčke. Očitno je v«ijen tega. dela. »Gotovo bo milijon«, se norčujejo ljudje, to- da kljub temu ostanejo in taho opazujejo. Pomežikne mi in reče: »Punca, drži pesti, da bom zadel, potem bova pa pila!« Na- smehnem se. Ljudi je vedno več in nekateri menijo, da je neumen, ko tako zapravlja denar. Mož pa je prepričan, da bo zadel večjo vsoto, zato ponovno kupi 20 srečk. Počasi jih zmanjkuje in v igro se vključita ,še dva. Mož postane nervozen, saj noče, da bi mu kdo izpred nosa pobral dobitek. Hitro po- grabi ostale srečke in škatla je prazna. Vsi napeto strmijo v njegove roke, opazujejo njegov obraz. Nenadoma se nasmehne, se obrne in odhiti po ulici proti loterijskemu zavodu. Nekdo se oglasa: »Saj si je zaslužil, ko je toliko ,reskiral'!« Prodajalec pa mo- dro: »Kdor resklra, profitira!« Seveda, zado- voljen je z zaslužkom, saj je plačan po šte^ vilu prodanih srečk. Vprašam ga, ali tudi on igra. »Seveda,« mi odvrne. Vsi igrajo: stari in mladi, moški in ženske. Tu ni razlik. Saj vendar lahko dobite milijon in to kar na cesti! Tatjana PODGORŠEK INFORMACIJE O CELJU Ce žeU obiskovalec natančnejših navodil, kam naj se napoti v Celju, da bo imel čim- več od obiska, potrebuje načrt mesta Celja. Tu pa so že težave. V trafikah nimajo ne mestnega načrta, ne turističnega vodiča. Na žalost je podobno tudi v F>oslovalnicah Kom- pasa in Izletnika, kjer imajo o Celju le dva, tri prospekte. Najbolje je založena Mladinska knjiga, ki Ima poleg Načrta Celja še kup brošur o zna- menitx5stih Celja in bližnje okolice. Na raz- polago imajo tudi Celjski zbornik. Založba Obzorja ima le načrt Celja, papirnica v ve- leblagovnici »T« nima niti t^. Državna založba ima načrt, ima pa tudi brošure o celjskih muzejih, o celjskem gradu in o zgo- dovini Calja. Na spošno obiskovalec lahko dobi zadost- ne informacije, samo, če jih ve kje iskati. Alenka Markovič CELJE PRED REFERENDUMOM ZA SAMOUPRAVO CELJSKIH KMETOV v zadnjih tednih so se celjski kmečki proizvajailci zbrali na zborih kooperantov v Celju, Vojniku, na Dobrni, na Frankolovem in v Šmart- nem v Rožni dolini. Razprav- ljali so o pripravah na usta- novitev kmetijske zadruge Celje in o problemih, ki jdh celjski kmetje že dolgo časa čutijo, a jih zaradi različnih razlogov ne morejo uspešno rešiti. V Hmezadu in v celjski občini znotraj socialistične zveze že dve leti poteka ži- vahna razprava o samouprav- nem organiziranju celjskih kmetov. Spremembe v samo- upravnem in družbenoeko- nomskem položaju kmeta ni zahteval le zakon o združe- nem delu. čeprav v vsej Slo- veniji intenzivno iščejo nove oblike samoupravn^a orga- niziranja in se v večini pri- merov odločajo za kmetijske zadruge in za temeljne za- družne organizacije. V Celju je narekovalo odločitev za samostojno organiziranost kmetov v KZ Celje tudi spo- znanje o premalo izpostav- ljenem mestu kmetijstva v družbenem razvoju Celja. Na to so opozorili kmetje tudi na zborih koop>erantov. Eden izmed razpravljalcev na zbo- ru na Dobrni je kritično raz- členil zapostavljenost kmetij- stva v celjski občini. Obe- nem je FK>stavil vprašanje, koliko bo družbena skupnost v Celju v novi zadružni or- ganiziranosti kmetov in de- lavcev namenila hitrejšemu raizvoju kmetijskih dejavno- sti. Kmetje v Cel|u so za javno raizpravo o novi za- družni organiairanosti dobili v roke gradivo o predvideni samoupravni organizaciji za- druge, ekonomsko analizo o možnem poslovanju zadriige in osnutek samoupravnega sporazuma o zjdi-uževanju kmetov in delaivoev. Pomemb- no je, da so celjski kmetje o teh gradivih razpravljali vzporedno s tremi pomemb- nimi republiškimi zakoni — o zKiruževanju kmetov, o kmetijskih zemljiščih in o preživninskem varstvu kme- tov. čeprav v vseh krajevnih skupnostih niso z enako po- zornostjo pristopili k izvedbi javne razprave, so kmetje sorazmerno dobro seznanje- ni s cilji in prednostmi or- ganiziranja v kmetijsko za- drugo Celje. Zavedajo se, da bodo v kmetijski zadrugi Ce- lje, ki bo imela dve temeljni zadružni organizaciji, Vojnik in Celje, lažje in neposred- neje samoupraivno odločali. Doslej jim je bilo odločanje o temeljnih ekonomskih in razvojnih vprašanjih vendar- le nekoliko odmaknjeno. V zadružnih enotah so imeli njihovi organi samo posveto- valno vlogo. Kmetov glas se ni dovolj slišal, poleg tega pa je premalo vpival na od- ločitve, ki so žavo prizadevale usodo in položaj kmeta v celjski občini. Na zborih ko- operantov so celjski kmetje opozarjali, da bodo v lastni kmetijski zadrugi lažje orga- nizirali odkup in prodajo, da se bodo lahko bolje povezali s trgovskimi organizacijami v občini, da ne bodo nave- zani samo na eno organiza- cijo in da bo nekaj več mož- nosti za prodajo povrtnin in sad,ia. Predvsem pa bodo kmečki problemi mnogo bolj prisotni v skupščini, v iizvrš- nem svetu, v političnih in drugih organizacijah. Kajti kmetijska zaidruga bo poslo- vala po načelih organizacije združenega dela. To bo tudi pred občino postavilo dru- gačne obveznosti za njeno po- slovanje in bo zahtevalo skrbnejše spremljianje samo- upravnega in družbenoeko^ nomskega položaja kmeta. Z ustanovitvijo kmetijske zadruge prav gotovo ne bo- do rešeni vsi problemi sa- moupravnega položaja celj- skega kmeta, njegovega go- spodarskega položaja in raa^ voja. Nedvomno pa se odpi- rajo nove možnosti za bolj dinamičen razvoj kmetijstva v Celju. Kmetijska zadruga bo dobila osnovna zagonska sredstva, da bo lahko že na štartu začela uspešno delo- vati. Zbori kooperantov so bili v zadnjih tednih pravza- prav zadnja priprava na re- ferendimi, ki bo 15. avgusta. Več kot 700 celjskih kmetov- kooperantov se bo na refe- rendumu odločalo o izstopu, izločitvi iz TOZD Kooperaci- ja Hmezad tn delovne orga- nizacije Hmezad. Taka odlo- čitev pomeni ustanovitev kmetijiske zadruge Celje, ki bo imela dve temeljni za- družaii organizaciji. S 1. ja- nuarjem 1979 pa naj bi kme- tijska zadruga Celje začela z delom. V tem času bodo mo- rali še ugotoviti določene ob- veznosti med Hmezadom in bodočo kmetijsko zadrugo, prav gotovo pa bo kmetijska zadmga Celje tudi v prihod- nje sodelovala s Hmezadom, saj bo KZ sestavni del pre- udarno začrtane kmetijske politike na celjskem ob- močju. Ml IN ZDRAVJE DELOVNO OKOUE PIŠE: MGR. DR. BOGOMIL HRAŠOVEC (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Po vsem, kar je bilo dose- daj povedanega i>a je seveda potrebno vedeti, kakšni so ti delovni pogoji, če govorimo o previsoki temperaturi ozi- roma kakšne so vrednosti, ki jih lahko za ix)samezne de- javnike toplotnega okolja še štejemo za primerne in z normativi usklajene. Č5e hočemo ocenjevati to- plotno okolje, moramo upo- števati zlasti fizične obrame- nitve pri delu, čas trajan^ja, dela, letni čas, v katerem se neko delo odvija in pa '/rsto nošenega oblačila, da našte- jemo samo najpomembnejše. Temperatura delovnega oko- lja za večino del, ki se op- ravljajo v zaprtih delovnih prostorih, mora zjnašati od 12 do 22 stopinj Celzija v zim- skem ter od 17 do 25 st.>pinj Celzija v letnem časovnem obdobju. V okviru navedenih stopinj se mora nahajati tem- peratura, seveda je pri tem treba upoštevati poleg težav- nosti del še vire toplote v delovnih prostorih. Ce upo- števamo še vrednosti za rela- tivno vlago od 30 pa do 70 odst. pa hitrost kroženja zra- ka od 5 do 35 m na sekun- do, lahko vidimo, da imamo v navedenih razmerjih za p> samezne dejavnike res og- romne možnosti kombinacij za urejanje primernih toplot- nih delovnih pogojev, se/eda vedno upoštevamo takšne kombinacije, ki vsaka po svoje ne škodi človeškemu organizmu. Tako znana stro- kovnjaka na področju toplot- nega okolja Watts in Bell pri- poročata kot okvirne vred- nosti za temperaturo ob re- lativni vlagi 30 do 60 odst. za letni čas vrednosti 18—26 stopinj Ctelzija. Ce se tem- peratura dvigne preko 27 sto- pinj Celzija za daljši čas, pri- de do padca delovne storil- nosti, dela v okolju preko 34 stopinj Celzija pa niso \'eč vzdržljiva, ker pride do raz- nih vegetativnih motenj v ob- liki glavobola, vrtoglavic in bruhanja. Glede na vzdržlji- vost našega organizma pred- lagata zgornjo mejo fiziolo- ških obremenitev s faktorji toplotnega okolja temperatu- ra 38 stopinj Celzija z rela- tivno vlago 85 odst. Kot smo že na kratko omenili, lahko pride pri. delu v vročem oko- lju do raznih motenj zdravja, odvisno od časa izpostavlje-' nosti organizma ter od vred- nosti fk>sameznih dejavnikov. Poznani so primeri izčrpa- nosti, ki se na zunaj kažejo v hladni in vlažni koži z zgo- raj opisano simptomatiko motenj vegetativnega živčne- ga sistem. Toplotni udar je posledica prekomerne otoplit- ve organizma, temi)eratura našega telesa se precej dvig- ne, koža je rdeča in vroča. V izjemnih primerih, ko se tempratura v danki dvigne do 42 stopinj C obstaja ne- varnost smrti, če ne reagira- mo po hladnih ledenih cb- kladkih z znižanjem tels^sne temperature. Ta toplotni udar največkrat prizadene neak- limatizirane ljudi pri pr^-^em stiku z zelo vlažnim in vro- čim zrakom v nezračenem de- lovnem okolj>u. Opisani so še toplotni krči, ki najpogosteje kot posledica močnega po- tence in istočasne izgube soli nastajajo v mečih. Opisani so še primeri okvar oči pri de- lih v vročini v obliki motne očesne leče. Statistično do- kazljivo je zlasti obolevanje zgornjih dihal pri delavcih v vročih obratih, isto tako na- stop zgodnjega invalidiziranja pri takih delih. PRIPOROČA nakup šolskih torbic na oddelku usnjen« galanterije v veleblagovnici T. Izbira je pestra — ne pozabite se oglasiti tudi na oddelku PAPIRNICE, od koder je spodnji posnetek. CELJE 6t. 31 — 10. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 MEHIŠKI ZAPISI (10) PIŠE: J02E VOLFAND Stanovali smo v hotelu Florencia. Sobe so prekašale marsikateri hotel, v katerih sem doslej prespal na vseh koncih sveta. Cene so uskla- jene s komfortom. Toda te. mu se nismo čudili. Mehika se ponaša z bogato turistič- no tradicijo. 2e ko sem pred osmimi leti poletje preživel v Little Rocku v Združenih državah Amerike, so mi go- stitelji navdušeno pripovedo- vali o mehiškem lovu. Mehi- ka je danes turistični raj za ameriške petičneže. Mnogi i^vni filmski igralci oskr- bi jo rezidence v najimenit- nejših mehiških kraij,ih. V Cuernavaci, znanem turistič- nem kraju nedaleč od Ciu- dad Mexica, v hotelu-restav- raciji LAS MAlšrANITAS smo morali čakati na kosilo več kot dve url. Na čudovitih vrtovih hotela ob rahli, živi mehiški glasbi mariačev, lah- ko dobi turist prostor le, če zelo zgodaj rezervira mizo, sedež, sobe. Imeli smo sre- čo. Neki beograjski igra- lec, sedaj zdomec, je kot naš prijatelj-vodič dobro potanal lastnika hotela. Zato smo brez rezervacije uživali v po- poldanskem hladu. Okrog nas so se na zelenih tratah in ob fontanah sprehajale meni povsem neznane ptice. Spoznal sem edinole baha- vega pava, ki se ni prav nič menil za goste. Poslušali smo nenavadne zgodbe o igralcih, igralkah in p>oslovnežih, ki v hotelu LAS MANANITAS preživijo po oele mesece ah pa si sobe. odkupijo celo za nekaj let vnaprej. Mehiški turizem živi od ameriškega dolarja. Ko je Fidel Castro izpeljal revolu- cijo na Kubi, je ameriški ka- pital začel turistično odkri- vati Mehiko. Pred štirimi le- ti je to latinsko ameriško državo obiskalo 3,3 milijona turistov. Dohodek od turiz- ma je že taikrat znašal sko- raj milijardo dolarjev. Samo glavno mehiško mesto pre- more četrtino vsega turistič- nega prometa. Mehičani se- veda mnogo manj potujejo. Turistična navezanost na Ameriko je dala Mehiki so- raznlemo dobre ceste in mo- deme turistične objekte, predvsem hotele. A če bi so- dil ameriški turizem po lju- deh, ki smo jiih srečevali — v hotelih, v marketih, na ve. likih ljudskih trgih s pisano kramo, v kulturnih centrih ali v baru — potem, potem se pač moram nepomirjen nasmehniti: Res, nikjer ni posebne, globoke, iskrene pri- jajznosti. Ce se le da, najbrž tudi zaradi mešetarjenja, pro- dajalec ne odneha prej, do- kler te ne olajša za nekaj pesosov. V hotelu Florencia so nam zajtrk stregli Indijanci. Svo- je pripadnosti rasi kljub uglajenemu vedenju niso mogli niti niso hoteli skriti. Američani so menda prvi uvedli samopostrežni način zajtrkovanja. Tako delajo tu- di Mehičani. Evropski, a kombiniran zajtrk — z jajci, slanino, z mehiškim »matev- žom«, s krompirjem, s sad- jem in še s čim — smo si na mizo nosili sami. A do kler se nismo izkaizali z na- pit:iino, s kulijem, s kakšno značko, so nas gledali zelo brezosebno. In se niso kaj posebno trudili. Najpridneje smo segali zjutraj p>o sadju. Mehika pozna čez dvesto vrst sadja. Za zajtrk smo do- bili na izbiro ananas, rdečo lubenico, papajo, dinje, ba- nane in dmgo sadje. Nisem se bal razvpite mehiške bo. lezaii, amebe. Zato sem sad- ne solate jedel z velikim ape- titom. Kmalu se mi je pri- družil Stevo Ostojič in na koncu še Milena Dravid. Ko so strežniki, po spoprijate- Ijitvi, uvideh našo željo po sadju, so nas večkrat prese- netili. A obisk se je že moč- no prevesil v polovico, ko so začutili nekaj malega več naklonjenosti za staLnejše ju- goslovanske goste. No, bistveno drugače je bi- lo v recepciji. Ne vem, ko- liko bi moral ponuditi vsaj za konfekcijski nasmeh. S turizmom in turističnimi na- vadami se očitno vse manj skladajo prijaznost, prepro- sta odkritost in človeška na- ravnost. A vse bolj jim vla- da denar. Mehičani se ne morejo pohvaliti z nasme- škom prijaznosti. Tujec si, ki prinašaš denar. In nič več. Mehika ima neizčrpne mož- nosti turističnega raavoja. Svet jo bolj pozna po Aca- pulcu. Po Ciudad Mexicu. Po zgodovini in arheologiji. Mi, Jugoslovani, Mehike ne po- znamo. Pred odihodom na Teden jugoslovanskega filma v Mehiko nisem našel pri no. beni turistični agenciji na- drobnejših podatkov in ilu- stracij o privlačnostih te iz- jemno zanimive dežele Ma- yev in Aztekov. V nemščini — da. V angleščini pa ne. In tudi ne v slovenščini ali srbohrvaščini. Skoraj ixxiob- no, kot se mi je zgodilo pred dnevi v Motovunu. V recepciji sem zaprosil za kakšno knjižico o zgodovini, kulturi, življenju in razvoju Motovuna. Lahko dobite, mi pravi mlada uslužbenka, a imamo Le v nemščini... Nekaj več zapisov o kuL turi tn zgodovini Mehike lah- ko najdemo v enciklopedi- jah. Toda Mehika bo čez ne- kaj let enako turistično vab- ljiva, kot je danes Brazilija ali celo Kitajska. To ugotav- ljajo mnoge jugoslovanske politične, gospodarske, kul- turne, športne delegacije, ki potujejo v Mehiko. Na jugo- slovanski ambasadi so nam pKjvedaU, da so v zadnjih dveh letih sprejeli kar 283 različnih skupin. Obiskov ni malo. Za gospodarske kroge bi rad še zapisal, da so ju- goslovanski ekonomski stiki z Mehiko popolnoma neraz- viti. Predvsem glede na mož- nosti, ki jih zmore ta dežela^ — v kmetijstvu in v vse bolj razvijajoči se industriji. Vendar Mehičani v turLs- mu niso na začetku. Mono. grafije mest, turistične bro- šure, informacije, razgledni- ce, diapozitivi, kulturni spo- meniki, turistične karte tn navsezadnje cene — vse to se harmonično ujema: lepo je tn drago. Navdušen pa sem bil nad njihovimi turi- stičnimi spominki. Ohranjajo izvirnost. Na bazarjih lahko turisti kupijo ročno izdelane tapiserije prav iz Indijatiče- vih rok iz Oaxace. Ožgana gli- na, lončenina, keramični iz- delki sploh, suvenirji iz žada, srebra, stekla, dokakijejo vi- soko kulturno in rokodelsko, obrtno spretnost. Vendar spo- minki že plovejo v kič, v ko- mercialno všečnost in zato smo morali s pazljivo zbra- nostjo brskati po sejmih, da bi odkrivali originale, pre. prostost oblik in črt, neza- krito okornost, ki pa je naj- lepše zadihala in spregovo- rila o nedosegljivi kulturi indijanskega ljudstva. Pred hotelom Florencia IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (3) PIŠE: FRANJO FIJAV2 V celjski okrožni partijski organizaciji je v prvih dveh- treh tednih nemške okupacije ostalo na svojih delovnih me- Btih (v Celju, Šentjurju, Po- nikvi, škof ji vasi itd.) okoli 30 članov KP, 10 partijskih kandidatov in 15 skojevcev (Zveza kom. mladine). Delo- vali so prikrito v industrij- skih in obrtnih obratih ter raznih trgovskih podjetjih. Med prvimi so šli v popolno ilegalo Franjo Vrunč, Peter (Stante in Dušan Finžgar. Ne- kateri so z dovoljenjem oi^ mzacije odšU v Ljubljano (Pok) Kudiš in dr.). Po na- padu Nemčije na SZ so se pričele množiti aretaijije. V ilegalo je odšel tudi sekretar okrožnega komiteja Tone Grčar. Na svojih delovnih me- stih so vzdržali le še redki, dobro prikriti člani KP, toda te malo jih je preživelo prvo vojno leto v Celju. Podatki kažejo, da je v prvem letu okupacije delova- lo na področju celjskega ok- rožja okoli 60 članov (skup- *>o s kandidati, ki so zvečine postali, v kolikor niso bili prej izseljeni odn. aretirani, medtem že člani organizacije) in 30 članov mladinske orga- nizacije. v navedenem številu fcktivno delujočih komunistov so všteti vsi kurirji in kurir- ke okrožnega in pK)krajinske- ga partijskega komiteja, par- tijski instmktorji in člani PK ter sodelavci v ciklostil tehni- kah ter enako tudi pomemb- nejši člani frontovske ilegale, četudi niso bih člani KP. Upo'- itevati je še to, da so neka- teri prihajali na celj.iko po- dročje po potrebi le za dan, dva ali nekaj več. Predvsem pa je treba poudariti, da šte- vilo vseh tistih, ki so delali tn vzdržali vse 1941. leto aH vsaj do konca oktobra, ni preseglo število 20. Kdorkoli je v tistih letih in predvsem v prvem vojnem letu deloval na Štajerskem, si lahko pred. stavi j a, s kakšnim naporom in v koliki napetosti je deloval tedanji partijski in frontovski kader. Gestapovski vdori v organizacijo Prvo leto ilegalnega fron- tovskega delovanja 'ji oboro- ženega boja na Štajerskem je zahtevalo strahovito velike kadrovske žrtve, še posebno, če pomislimo, da so padli v borbi in akcijah številni dol. goletni vodilni partijski kad. ri in med njimi Slavko šlan- der, Franjo Vrunč, Jože Her- manko, Leon Novak, Blaž Ročk, Angel Besednjak, Rado Iršič, Dušan Finžgar, Ivanka Uranjek, Peter Sprajc st., Božo Mravljak, Ivan Plaskan, Slava Klavora, Štefan Kovač, Jože Kerenčič, Franc Farčnik, Janez Pečnik, Anton Pečnik, Franc Lapajne. Se bi lahko naštevali imena ljudi, pozna- nih že v predvojnih letih, ko so stali v prvih vrstah delav- ske avantgarde, postali v času okupacije nosilci in organiza- torji odpora proti nemškemu okupatorju, a so žal že v prvem vojnem letu končali povečini svoja mlada življe- nja. Celjsko osvobodilno gibanje je doživelo prvo leto dva moč- na gestapjovska vdora. Fron- tovska in partijska organiza- cija sta utrpeli največjo izgu- bo po izdajstvu kurirk Po- krajinskega komiteja KP za Štajersko tn mariborskega okrožnega sekretarja Alojza Zorka-Tončka. Preživelim so- delavcem v osvobodilnem gi- banju tistega časa je ta vdor poznan pod imenom »izdajst- vo v slaščičarni Ru-Go«, do katerega je prišlo 29. oktob- ra 1941. leta. Zajelo je vse ti- ste, ki so imeli kakršnokoli povezavo z imenovanimi ku- rirkami, bodisi, da so le-te pri njih prenočevale, ali da so predstavljali javko, prevze- mali važna sporočila ali sode- lovali in imeU na skrbi ciklo- stilne tehnike. Aretirani so bili Marica Frece in Štefka štibler, Nada France-Primo- žič (preživele so konec tabo- rišča), aretirani in ustreljeni so bili Alojz Božič, Leopold Doler, Dominik Stibel, Ignac Ferdič in drugi. Mestna fron- tovska organizacija, oziroma njen frontovski odbor je iz- gubil enega člana. Izpadla je namreč aretirana Maiica Fre- ce. Odbor je bil potem v sre- dini novembra izpolnjen z dvema članoma (odogovor- nost za zagotovitev prostorov za sestanke in prehrana ile galcev). Tudi oborožen boj je bil v prvem letu zavrt radi gesta- povskega vdora v organizaci- jo. V Cretu, Zavodni, na Te- harjih in še drugod se je pri- pravljalo večje število mla- dincev za odhod v partizan- sko četo. To bi naj bila nova, torej druga celjska če^a. Do izdajstva je prišlo v začetku septembra pri Jožetu Farč- niku. Tiste dni je bilo v zve- zi s tem dogodkom aretira- nih 15 mladih ljudi raznih po- klicev in 12 jih je gestapo postrelil v novembru in de- cembru. Odhod sekretarja Toneta Grčarja - Johana Celjsko osvobodilno gibanje je močno prizadela prestavi- tev Toneta Grčarja na mari- borsko področje. Ta kadrov- ska sprememba, določena po CK KPS je bila potrebna iz dveh razlogov. Gibanje v Ma- riboru je bilo že v septembru mesecu močno prizadeto, kas- neje, v decembru — v boju z gestapovci je bil ubit se- kretar okrožja ing. Rado Ir- šič — je padel preoitali del partijskega vodstva. Razen tega je bila tudi že potrebna prestavitev Grčarja iz Celja iz razloga, ker so kurirke Sonja Onanova, Greta Rancin- ger in Hilda Kralj pri zasli- ševanjih na Gestapu veliko povedale o dejavnosti močnih osebnosti Toneta Grčarja m pravtako o Milošu Zidjnšku, za katerega je CK KPS od- ločil umaknitev iz štajerske. Miloš Zidanšek je postal ko- mandant bataljona »Ljube Sercerja« in je padel v bo- jih na Notranjskem (Hribar, jevo, 8. 2. 1942.). Imenovan je bil za narodnega heroja. Tone Grčar je prihajal ob- časno v Celje in najbližjo okolico, posebno še v drugi polovici 1942. leta, ko je bilo mesto tn okrožje brez poli- tičnega vodstva. Izostale so frontovske akcije, pretrgane so bile zveze. Na mestnem p>odročju je ostalo na svobo- di le največ okoli 10 nekdaj dobro povezanih iji aktivnih frontovcev in redkih članov KP. Ostali so prikriti do are- tacij v jesenskem obdobju, zvečine do dneva (irčarjeve smrti 12. novembra 1942. Ta- krat je prišel iz Maribora v Celje in se ustavil na svojem najpogostejšem zatočišču pri Rodetovih v Jenkovi ulid. Tu je padel v revolverskem boju z gestapovcem Avguštinom. Ko je bil Tone Grčar do. deljen mariborski organizaci- ji osvobodilnega gibanja, je bil nekje koncem no.embra ali v decembm 1941. postav- ljen za sekretarja okrožnega komiteja Mirko Gorenjak, za člana komiteja sta bila Fran- ci Sorčan in Cveto Coporda. Sergej Kraigher, ki je bil sko- raj do konca decembra par- tijski inštruktor za področje Revirjev in bil postavljen po poročanju o položaju na šta- jerskem članom CK KPS v Ljubljani za sekretarja Po- krajinskega komiteja KPS za Sevemo Slovenijo, se spomi- nja, da je bil Gorenjak ime- novan za sekretarja po pri- poročilu Grčarja. (Se nadaljuje) Mirko Goren.jak Franci Sorčan Cveto Coporda->Iiha 116. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 10. avgust 1978 VRNITEV Z MONT BLANCA Pretekli teden se je z Mont Blanca vrnila skupina planin- cev PD Aero Celje. Najvišji vrh Evrope je osvojilo pet članov odprave. Na poti niso imeli nikakršnih težav in nihče med njimi se ni pmd- škodoval. Za osvojeni vrh pa se imajo zahvaliti predvsem dobrim kondicijskim pripra- vam. MILAN KLANJŠČEK ANA FUNTEK, oskrbnica v Lokah pod Raduho pravi, da komaj čaka na otvoritev no- ve koče. Potem bo tudi za- njo delo lažje. Sicer pa skrbi za lačne želodce planincev že štiri leta in vedno jim lahko postreže s kislim in navad- nim mlekom, žganci, sendvi- či, čajem ... V zadnjih dveh mesecih je bUa le dvakrat doma v Lučah. Predvsem za- radi delavcev, saj jim je mo- rala vsak dan kuhati. foto: EDI MASNEC PLANINSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK HITIJO Z DELI 10. september ni več daleč. Prav zaradi tega pod Ra- duho, kjer bo dan slovenskih planincev, pospešeno grade novo planinsko kočo. Preteklo nedeljo so na delovni akciji spet sodelovali člani PD Prebold. Tokrat že četrtič zapovrst- jo. Sedaj v glavnem oblagajo zgradbo z lesom. Foto: Edi Masnec IZGUBA KALORIJ PRI KOJI Za vse, ki imajo težave z odvečnimi kilogramčki, bo verjetno dobrodošla naslednja tabela. Seveda bo treba vzeti pot pod noge in z dobro voljo bodo rezultati kmalu vidni. RAZDALJA ČAS IZGUBA KALORIJ 800 m 7 min. 30 sek. do 50 1.600 m 15 min. 50 do 100 2.400 m 30 min. 100 do 150 4.800 m 45 min. 200 do 250 8.000 m 1 ura 40 min. 300 do 350 9.600 m 1 ura 45 min 400 do 450 11.200 m 2 uri 20 min. 450 do 500 ADI VIDMAJER PROPAGANDA NEUMNOST? strokovnjaki za ekonom- sko propagando so pre- pričani, da lahko prodajo komurkoli karkoli, če se ti artikli propagirajo na strogo znanstveni način. Uspeh pri prodaji proiz- vodov je samo delno re- zultat lastnosti, ki jih ima- jo. V večji meri je uspeh odvisen od vešče uporab- ljene psihologije. Dokaz za to, da je propaganda vse- eno nekaj več kot »neum- nost, ki stane«, so astro- nomske vsote, ki jih pro- izvajalci namenjajo svo- jim propagandnim inšti- tutom. Ko ugotovijo »niti ne slabo plačani« propa- gandni strokovnjaiki, da se nek proizvod slabo proda- ja, takoj predlagajo spre- membo v obliki proizvoda, v barvi ali v načinu pa- kiranja. Tisti, ki propagi- ra svoje blago, nam ne reče odkrito »kupujte na^ še izdelke«. Prepričuje nas, da je proizvod nam nujno potreben za zado- voljitev naših interesov. Ta zamenjava interesov dose- že svoj višek v trditvah — katere so prevzeli ne- kateri misleci kot resni- ce, v katere se ne splača dvomiti kot »junaka pro- izvodnje zamenjuje junak porabe«, »ni toliko važna proizvodnja kot potroš- nja« in »kapitalitzem je mrtev — živel potrošnik — kralj«. Potrošnik kupuje in uži- va v iluziji, da je junak naše dobe in da od nje- govih potreb in od njego- vega okusa zavisi, kaj se bo proizvajalo, kako bo- do proizvodi izgledali. Ljudje smo se navadili misliti, da ima vsaka stvar namen zadovoljiti neko na- šo potrebo. Če se zgodi, da nečesa ne potrebuje- mo, se bo redko zgodilo, da bi prenehali s proiz- vodnjo. Nasprotno — pre- ko medijev masovnega ko- mimiciranja nas prepriču- jejo in navajajo na novo p>otrebo. Izjavlja se, da so najpotrebnejše prav ti- ste stvari, ki so običajno odveč. Ker ne proizvajamo več samo za realne potrebe, temveč za prodajo — je potrebno najti kupce, ka- korkoli in kjerkoli, če se hitreje prorjavaja kot tro- ši, bo zanesljivo prišlo do krize. Poglejmo si praktičen primer, na kakšen način se ustvarjajo umetne in luksuzne i>otrebe. »Majhen avbo kupuje majhen človek«. Kaj se skriva izza tega gesla in kaj lahko iz njega razbe- remo. Majhen človek se ne nanaša na njegov fi- zični videz, pač pa na nje- gov položaj v družbeni hi- erarhiji. čeprav ni nikjer izrečeno, pa se vseeno skriva v teh besedah tudi geslo: »Velik avto kupuje velik človek«. Ker malo- kdo želi pokazati, da je majhen človek, bo doka- zoval ravno nasprotno. Vložil bo vse svoje napo- re za to, da bi prišel do velikega avtomobila. V tem je ta psihološki trnek, na katerega propagandisti lo- vijo kupce velikih avtomo- bilov. "" Znamka in velikost aiv- tomobilov govori o tem, kdo smo Ali in kaj želimo biti. Avto je gibljivi sim- bol naše osebnosti in nar šega družbenega položa- ja... najenostavnejši nar čin, da ostalemu svetu sporočimo našo družbeno F>ozicijo. Najvažnejše v vsem tem pa je, da so nekatere last- nosti na prikrit način po- vezane z družbenimi in psihološkimi lastnostmi osebnosti. Največje zado- voljstvo pri nakupu veli- kega sijajnega avtomobila, ki ima močan motor, je v tem, ker daje kupcu ob- novljeni občutek moči in ga ponovno prepričuje v moškost. Star avto te emo- cionalne potrebe ne more zadovoljiti, če se za dolo- čen tip avtomobila trdii,_ da je staromoden, ekscen- tričen, grd, majhen ... po- tem se ti atributi, ki se nanašajo sicer na stvari, prenašajo tudi na človeka. Prihodnjič: PROPAGANDNI JEZIK LEON MOKOTAR vam ^ ^^^^^^^^^^ D^mi poklanja Kakor sem iz Tvojega pisanja razbral, si tudi sama tako ■pametna in t'so to uvidevaš.' Da bi Ti jaz kaj za- meril, tega se nikar ne boj; kajti jaz nimam Tebi nič več odpustiti kakor Ti m.eni; zato je najbolje, da se po- botava. Moja beseda, da nikoli druge ne vzamem, velja za vse moje Življenje. Na ženitev sploh ne mislim in tudi misliti ne morem. Toda Tvoji sreči nočem biti na poti. Ako jo drugod najdeš, ne oziraj se name, ampak jo za- grabi! Ne bom ti zameril. Pa prav me razumi! Pišem to le zaradi tega, ker mi je žal zate in nočem, da bi se zaradi tega odpovedala sreči. Meni si bila najljubše, kar sem na zemlji imel, in spomin nate mi bo vedno ljub in lep. Ne oziraj pa se name, temveč glej le nase! Najbrž se nilcoli in nikjer ne bova več srečala; zato nima pomena, da si s pogostnim pisanjem otežujem srce. Pozabil te ne bom nikoli, dokler bom živ. Ničesar mi ne zameri, zdrava ostani in spomni se včasih na svojega srčno ti vdanega Tevža! Koma) je odposlal pismo, se je že skesal. Kaj bo rek- la Marta? Bolelo jo bo, da se je poslovil. Preveč jasno ji je povedal, da noče nobenih zvez več. Ali res ne bo nič več čul o njej? O, saj mu bo gotovo še pisala. Enkrat še! Ne- strpno je čakal na odgovor — čeprav ji ga je prepovedal. Toda čakal je zaman, čakal dneve, tedne, mesece, šele v začetku maja je prišlo zopet od doma. Pisal mu je mojster Krištof: Ljubi Tevž, grešnik zakrknjeni, mutasti trapist! Kaj je s teboj? Ali si še živ? Ah pa so opravili že sed- mino po tebi? Ali pa si res odrinil k trapistom in si se jezika odvadil? Ali pa sem te jaz kaj razžalU in se kujaš? Ne v mislih, ne v besedah, ne v dejanjih se greha ne morem zavesti. Ampak po stari navadi te imam rad in bi ti rad vse storil, če bi ti le hotel. Kaj naj ti pišem? Ker je vsakdo sebi najbližji, bom pri sebi začel. Mežnarjeva hiša, ki sem jo kupil, je že lepo popravljena; v štirinaj- stih dneh bo v nji odprl moj sin, zaslužni bivši financar, trgovino z mešanim blagom. Seveda se bom preselil k nje- mu, kajti v novi hiši mi je bolj po godu. Kočo in krojač- niso sem mnogo prepoceni predal svojemu kranjskemu Ja- nezu in krojačija se imenuje zdaj: »Janez Laznik in drug, krojaštvo v Podkraju.« »Druga — ta sem jaz. Veš, da bi v trgovini moko in sladkor vagoval, za to imam preuma- zane roke; za vile in plug so prenežne; Zato sem se zopet lotil šivanja in sem šel k svojemu bivšemu pomočniku za pomočnika. Ta nehvaležnež pa trdi, da on ni mojster in da nima kaj ukazovati. Ampak zdaj ti prede prava! Ta Janez, to tele, se je v mojo hčero zatelebal. Pa bi ji lahko bil oče! Kajne, krave bi se smejale: tudi ti se boš. Tak osel! Ne, takega moja dečva ne mara. Saj sem mu dejal, naj gre 7ia Kranjsko po kako Mojco. Drugače smo zdravi in Živi. Pa ne vsi. Zvonika smo pokopali. Znotraj se mu je vnelo in je bolezen zamudil in umrl. Zdaj pa nategni uhlje in dobro poslušaj! Da se je Zvonikov Marka že dav- no v mojo hčerko, v mojo Rezko zagledal, tega še vedel ne boš. Tudi Rezka se je zatelebala v njega. Prejšnjo nede- ljo jo je prišel Marka, ki je zdaj gospodar, svatovat. Kri- štof, kaj naj sem storil, kakor da sem rekel da. Toda kjer je ena nesreča — ali sreča ti pride kmalu druga. Jurij, moj sin, bivši financar in bodoči trgovec, se je v Zvoniko- vo zagledal, ona pa v njaga. Zdaj sta ti kar iznenada spo- znala, da eden brez drugega ne moreta biti, in sta nad menoj, naj rečem zopet da. Jaz, stari norec: kaj hočem drugega, kot so mi Zvonikovi vsi tako pri srcu? Torej bomo jeseni — kar dva para ženili: sestro in brata z bra- tom in sestro. Ze danes te vabim, glej, da prideš! če te ne bo, pridemo pote in te borno vlekli s seboj na Trsat. Še dosti novic vem, ampak pero ni igla in pred očm\ mi že gomazi. Zato končam. Drugič še kaj! Piši vendar! Skr- biš me. če ti je kaj treba, vej, da ti nihče rajši ne stori kakor mojster Krištof! Vsi te pozdravljajo, oba mlada para Janez, najbolj pa tvoj stari stric Jurij Močilnik, p. d. Krištof, krojaški mojster v pokoju, pa brez pokoja. Tevž je bU bled kakor zid; ugriznil se je v ustnice, da so mu krvavele. — To ti je ženska zvestoba! Kakor in v vetru in kakor pena v vodi. Da, da, vse mu je jasno. Krojačev sin ima denar in lep dom — on Tevž^ pa je si- romak. Ne, zdaj noče čuti ničesar več o nezvesti Marti! Iz srca si bo izruval vsak spomin nanjo. Vendar je moral misliti nanjo. Srce ga je bolelo in najrajši bi bil umrl. Naslednjega dne se je nekoliko umiril in je jel trezno misliti. Ali je smel Marti zameriti, če se je vdala krojače- vemu sinu? Pač ne. Saj se je vsem pravicam odrekel in še silil'jo je, naj zaradi njega nikar življenja ne prežaluje, temveč naj se ozre po novi sreči! Toda ali'mu Marta ni že prelomila zvestobe, preden še je dobila njegovo pismol Pisala mu je vendar, da krojačev Jurij večkrat k njfm pride in da ji ugaja — tako nekako je stalo v pismu. Ali nezvestobe je tudi tedaj ni mogel dolžiti; saj sta se že onO bart v Suhem grabnu razšla. Zakaj pa je pisala, da nikdaf ne bo drugega vzela? Morda ji je bilo le bolj za njegi kakor za onega in je upala, da se bo med njima pot še uravnala. On pa je s surovo besedo podrl vse mostove iti razdrl vse njene upe. Dekle pa se vsako rado omoži — ifl tudi Marta bržkone. Ko je videla, da z njim ni kaj, st je pač onega oklenila. Mojster Krištof je gotovo tudi imel prste zraven. Pri tej misli se je Tevžu vnela huda jezi na krojača. Ko pa je preudaril, se tudi na tega ni mogel jeziti. Saj mu je vendar sam rekel, da ne mara več Marte in da nikoli več ne bo z njo govoril. Zato krojaču ne mo- re očitati, da je bil zahrbten: reči bi ceio moral, da se mojstru Marta smilila in je je s sinom združil, da bi nO Tevža laže pozabila. Ne nihče drug ni kriv, ko on sam- Ta misel mu je stiskala srce. A zakaj žaluje? Saj na ženitev ni mislil... O, pač! Nii dnu srca mu je vedno še gorela iskrica upanja, da si sčasoma kaj privarčevan in si kaj kupil. . . Ves bolan je bil. Da bi le še enkrat, le še enkrai mogal z Marto govoriti! Toda prepozno je: nič več ne pomaga. Tako ga je potrlo, da je tudi do dela izgubi veselie in bi bil najrajši samemu sebi ušel. Sicer pa služba itak ni bila nič kaj prijetna. S posli s" bili veliki križi, graščak pa se je briaal za gospodarsti"" le toliko, da je vedno in vedno terjal Tevža, oskrbniki za denar. 6t. 31 — 10. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 CELJE PRODOR MLADIH TEKMOVALCEV v celjski občini v teh dneh zbirajo strokovne službe re- zultate opravljenega dela na ■ področju telesne kulture. Na jesenskem zasedanju skupšči- ne TKS in ZTKO naj bi po- drobneje analizirali dosedanje dosežke in izvajanje srednje- ročne politike razvoja na tem področju. Bilanca v letošnjem prvem polletju na področju tekmovalnega športa je iz- redno razveseljiva in potrju- je začrtano pot v dokumen- tih, ki so jih pred leM spre- jeli delegati vseh treh zborov v TKS. V atletiki je očitna rast kva- litete v mlajših kategorijah, kjer se večje število mladin- cev in mladink prebija v vr- ste državnih reprezentantov. Mladinke so osvojile moštve- no prvenstvo SFRJ, Rok Ko- pitar je postal trikratni bal- kanski prvak in rekorder pri mladincih, članski rekorder in prvak džave na nizkih ovi- ah, kar 5 Cerljanov . pa bo nastopilo v teh dneh na BAI v Solunu. V rokometu so člani Celja pristali na 7. mestu v J. ZRL, mladinci so bili drugi v državi, člani so bili drugi na pokalnem prvenstvu SFRJ, Vlado Bojovič in Stanko An- derluh pa sta uspešno nasto- pala v državni članski in mladinski reprezentanci. V košarki so člani Celja pristan na 3. mestu v II. ZKL kot najboljša slovenska eki- pa, mladinci so postali dr- žavni prvaki, pri mladincih je uspešno nastopal v repre- zentanci SFRJ Aleš Pipan, pri kadetih, ki so postali bal- kanski prvaki ob vodstvu ce- ljskega trenerja Zmaga Saga- dina. V ženskem kegljanju so članice osvojile moštveno pr- venstvo SFRJ, postale so tu- di republiške prvakinje, Mag- da Urh in Janja Marine pa sta kot članici državne re- prezentance v moštvenem te- kmovanju na svetovnem pr- venstvu osvojili srebrno ko- lajno. Hokejisti na ledu so si pri- borili v novi tekmovalni se- zoni članstvo v I. ZHL. Celjski strelci so v strelja- nju z malokalibrsko puško osvojili moštveno prvenstvo SFRJ in Titov pokal, Alenka Jager pa je postala pri mla- dinkah prvakinja SFRJ. Alpinisti PD Celje so s svo- jo odpravo v Ande v dveh navezah osvojili v dveh raz- ličnih smereh 6.655 m visoki vrh Huascaran, ki pK) svoji zahtevnosti spada v sam vrh alpinističnih mednarod- nih storitev. Z izrednimi športnimi do- sežki nas vselej presenečajo jadralni in motorni letalci AERO kluba Celje tako na republiških, državnih in bal- kanskih prvenstvih. Tudi v alpskem smučanju zaznamujemo predvsem v mladiih kategorijah odlične uvrstitve na državnih prven- stvih, kjer prednjačijo mla- dinke. Žal v tekih in skokih ni več tekmovalne dejavnosti in iispehov izpred dvajsetih let... Dvigovalci uteži so se po- novno vrnili v drugo zvezno ligo, kjer uspešno nastopajo z močno pomlajeno ekipo. V vrstah judo kluba Ivo Reya poleg državnega repre- zentanta Fabjana raste šte- vilen perspektiven mlad ka- der. Konjeniški klub Celje s svogimi mladimi tekmovalci sega v sam jugoslovanski vrh. Saša Domanjko in Bojan Her- man sta bila uvrščena v dr- žavno mladinsko reprezentan- co za nastop na balkanskem prvenstvu! Tudi oba. karate kluba v Celju uspešno skrbita za rast vrhunskih mojstrov, kjer tre- nutno najvišje kotira na med- narodnem polju špiljak. še bi lahko naštevali vrhim- ske storitve moštev in posa- meznikov v vrhunskem špor- tu v celjski občini. Z uspehi v I. polovici letošnjega leta so presenetili širšo javnost. Ob vsem tem je treba upo- števati, da imajo osnovne or- ganizacije, ki segajo na pod- ročje vrhimskega športa, iz- redno majhno število profe- sionalnih trenerjev, večje šte- vilo pa prav nobenega in vse delo sloni na strokovnem de- lu zanesenjakov-amaterjev. Prav zato je treba še pose- bej vrednotiti dosežene uspe- he na tekmovalnem področ- ju in izreči vse priznanje športnikom in športnicam, njihovim osnovnim organiza- cijam in strokovnemu vod- stvu. K. JUG Zoran Gole, član KK Celje — mladinski reprezentant ATLETIKA: PET CELJANOV NA BAI Ob koncu tedna bodo v Solunu letošnje Balkan- ske atletske igre. Najbolij- ši jugoslovanski atleti in atletinje so bili v zadnjih 14-ih dneh na~skupnih pri- pravah v različnih mestih države, metalci in metal- ke, 20 po številu s tre- nerji, celo v Celju. Iz vrst Kladivarja bodo v državni reprezentanci Stanka Prezelj-Lovše, Ida Bunderla, Stanko Lisec, Rok Kopitar in Numan Ukič. Pet članov v držav- ni reprezentanoi pomeni ugocino številko, vendar glede na trenutno formo ostalih atletov v državi, bi bilo lahko število Celja- nov še večje. Tu mislimo predvsem na Diišana Prez- Ija, ki je trenutno v od- lični formi, saj je pred dnevi zmagal na atletskem mitingu v Celovcu v sko- ku v višino z 210 cm (že- na Stanka je preskočila 180 cm!) in metalca Miča Mijača, ki ni bil pravo- časno obveščen o pripra- vah, pa je odšel predhod- no na dopust. Razveselji- vo pa je, da je osrednja atletska zveza Jugoslavije imenovala za vodjo repre- zentance marljivega atlet- skega delavca Kladivarja Marjana Kopitarja. In še prognoza? Moška repre- zentanca SFRJ se bo z Grki borila za tretje me- sto, ženske pa bodo tra- dicionalno tretje na Bal- kanu. K. JUG NOGOMET Nogometaši celjske selek- cije Kladivarja so že pričeli z redno vadbo. Novi trener Vlado Glinšek je žezbrail naj- boljše igralce nekaterih klu- bov celjskega območja. Vsi skupaj pridno vadijo in z de- lom bodo nadaljevali vse do konca meseca avgusta. Potem pa bo posebna komisija iz- brala iz številnih kandidatov najboljših 18 igralcev, ki bo- do zastopali v prihodnje na- šo celjsko selekcijo. Ostali igralci pa se bodo vmih na- zaj v svoje matične klube. Prvi kandidati za novo se- lekcijo so se že predstavah v soboto v srečanju proti SAK iz Celovca. Igra je bila še kar dopadljiva. , V soboto so se predstavili: na vratih Marjan Kopiter, ki je popolnoma zadovoljil, Na- prutnik, Zelenšek, Šanlah, Kroflič, Juračič, Zukič, Ze- me, Budiša, Videnšek, Bevc, Jošt, Milan Kopiter, Djordje- vič, Kneževič in Mačko, tedni pa pridejo še z odmora Sa- vič, Skrbinek, Jurkovnik, Ben- čina, Kasesnik in Bojančič. Trener Vlado Glinšek pa nam je dejal: »Naša naloga je, da izbe- remo najboljših 18. V prvem delu priprav si bomo nabirali moči in kondicijo. V novi selekciji pa bodo igrali sa- mo disciplinirani igralci in tisti, ki bodo redno vadili. Ostali se bodo vrnili v svoje matične klube. Toda v pove- zavi s klubi v medobčinski ligi vidimo bodočnost naše selekcije.« V soboto se bodo Celjani pomerili s selekcijo Mozirja. J. KUZMA KOŠARKA AMERIČANI V CELJU V teh vročih dopustniških dneh nam bodo iuiikcionarji ŽKK Celje pripravili dve kvalitetni košarkarski predstavi. Izbrana ekipa Celja, ki bo od 10.—20. t. m. na višinskih pripravah na Ko2)i, z novimi igralci Milošem Sagadinom, llauptmanom iz Trbovelj in novim dvometrašem centrom Jovanovičem iz Niša, se bo 16. avgusta ob 19. uri spoprijela v dvorani Golovec z vojaško reprezentanco ZDA. Gostje bodo dalj časa v Jugoslaviji in tako bomo lahko tudi Celjani priče izrefino kvalitetni košarkarski tekmi. Gostje imajo v svojih vrstah kar 6 dvometrašev. Trener ameriške ekipe je Hal iFscher, našim košarkarjem že znano ime, saj je bil leta 1970 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani trener ekipe ZDA. In deset dni kasneje — 26. avgusta _ bo v dvorani Golovec gostovala kompletna državna reprezentanca Jugosla- vije, ki je trenutno na višinskih pripravah v BiH. Vodstvo ŽKK Celje bo za obe kvalitetni tekmi imelo nižjo vstopnino. Na prvo tekmo z ZDA pa so povabili tudi vse brigadirje s Kozjanskega, ki si bodo tekmo ogledali brezplačno. Prav je, da naše bralce seznanimo, da v taboru KK Celje marljivo trenirajo tudi ostale ekipe, kot članice pod vodstvom Dušana Erjavca, kadeti pod vodstvom Zdravka Novaka, pionirji pa pod vodstvom Marka Zorka, dočim mladince prav tako vodi Zmago Sagadin. Zgodnje priprave ob resnem delu igralcev, igralk, tre- nerjev in vodstva kluba, so nam porok, da lahko v jesen- skem delu prvenstva v različnih ligah, pričakujemo od tek- movalnih ekip dobre rezultate in uvrstitve. K. JUG NOGOMET: KOROŠKI SLOVENCI MED NAMI Teden dni so bili med na- mi športniki, naši zamejci, člani Slovenskega atletskega kluba iz Celovca. Bili so gost- je DO Aero in so pridno va- dili na štadionu Olimpa v Gaberju. V tem času so odigrali tu- di štiri prijateljske tekme in najprej premagali ekipo Aera 6:3 (3:1), Opekarja 1:0 (1:0) in Olimpa 5:2 (3:1). V zad- njem srečanju pa so v soboto igrali še proti selekciji Kla- divarja. Bila je to zanimiva in dokaj kvalitetna igra. Ce- ljani so z zadetkom Krofliča zmagali 1:0. Toda omeniti ve- lja, da so gostje v drugem delu igre imeU pobudo. Ob koncu priprav v Celju pa nam je tehnični vodja eki- pe Blaž Kordež dejal: »Bili smo lepo sprejeti. Treningi so popolnoma uspeli. Žal nam je ob koncu zmanjkalo moči in smo zato proti Kladivarju zaigrali nekoliko slabše, še enkrat hvala vsem, ki so nam omogočili prijetne priprave in bivanje v Citelju.« J. KUZMA Nogometaši Rudarja iz Velenja so v prvem srečanju doma, po kratkih pripravah v Škofji Loki prikazali v srečanju proti Merca- torju iz Ljubljane povprečno igro. Videti je bilo, da obe moštvi še nista popolnoma pripravljeni za štart v drugi zvezni ligi. Strelec za Rudarja je bil izvrstni Huda- rin. XXX Dva izvrstna celjska judoista Marjan Fabijan in Marjan Oštir sta odšla na kratke priprave v Rovinj. Tu se bosta pripravljala za državno prvenstvo. Prvenstvo, ki bo v začetku meseca septem- bra, je posebno zanimivo in po- membno za Marjana Pabijana, ki mora potrditi primat v srednji kategoriji in si priboriti že zdaj vizo za vstop v vrsto za olim- pijske in mediteranske igre. Šahisti Celja, Žalca in Šentjurja so tekmovali na spominskem ša- hovskem brzopotezn?m turnirju v šobskem bajerju pri Lescah. Le- tos so med 70 ekipami osvojili solidno peto mesto. V celjski eki pi je bil najboljši Draksler. Igra- li pa so še Pešec, Bervar, Pla- nine in Pertinač. Ekipa Žalca je bila v drugi skupini četrta, Šentjur pa v svo- ji skupini drugi. POPRAVEK v sestavku »JUBILEJ V LA- ŠKEM« se je v prejšnji šte- vilki vrinila napaka. Bili sta zamenjani imeni dobitnikov priznanj ustanoviteljev strel- ske družine »Stane Rozman«. Le-ta sta Elica in Domaiik Godler. Se opravičujemo! Že samo ime avtocrossnam pove, da pomeni to približ- no enako disciplino kot mo- tocross, to je vožnjo z avto- mobili čez dm in strn. Ka- ko pa izgleda ta atraiktivna vožnja na tekmovanjih te najmlajše avtomobilistične zvrsti v Jugoslavuijl pa ve prav malo Celjanov, čeprav se je jugoslovanski avto- cross rodil prav na našem področju, točneje v Vojniku, kjer je pionir te zanimive zvrsti avtošporta Hinko Hot- ko mlajši, pričel p»red pri- bližno štirimi leti divjati s čudno ropotijo po okoliških travnikih ter preskakovati jarke, da so se starejši Voj- hičani prijemali za glave in rnislili, da se je Hinku zme- šalo. In od kod ideja o a\'to- crossu? Pred približno dese- timi leti se je pojavila ta arvst avtošporta v Ceškoslo- Vaški, ko so ljubitelji izpuš- nih plinov in vneti pristaši avtomobilističnih tekmovanj v okviru svojih možnosti pri- čeli doma preurejati rablje- ne avtomobilske stroje na posebna podvozja in pričeli med sabo tekmovati. Ker ti avtomobilčki niso dosegali večjih hitrosti zaradi nižjega obsega cm' predelanih stro- jev in bi tekmovanja na as- faltnih stežah ne bila zani- miva, so pričeli teSonovati po travnikih in motocross pro- gah in tako napraviti vso stvar tudi aa gledalce zelo zanimivo. Danes je ta zvrst avto- športa razvita tudi v neka- terih drugih evropskUi deže- lah kot Avstriji, ZR Nemči- ji, Italiji, Madžarski in tako se pojavljajo na mednairod- nih tekmovanjih že avtomo- bili z zelo močnimi stroji, ki so prirejena varianta stro- jev iz formul, vendar imajo primat še vedno Cehoslovaiki, saj je pri vožnji veliko važ- nejša konstrukcija podvozja in sistem blaženja udarcev ter samaj^hnika vožnje, kot pa moč motorja, že sam po- d&.tek, da na večjih tekmo- vanjih zaključi zaradi velikih obremenitev in poškodb prav F>odvozja in krmilnega siste- ma samo ix>lovica tekmoval- cev ali še manj, nam pove, da lahko enačimo avtocross z vsemi avtomobilističnimi panogaimi, pri katerih pa je varnost vozaiika veliko več- ja od ostalih, satj pride le redikokdaj do poškodb. Lahko smo iKmosni, da je danes v najbližji okolici Voj- nika že sedem mladih fan- tov, ki imajo svoja vozila, v katera so vložili ogromno truda, prostih ur in denarja ter imamo tako edinstveno ekipo, ki ,bi lahko ob pri- merni organizaciji predstav- ljala močno dništvo, kot jih imajo le v Češkoslovaški. Nekateri od teh fantov so si s svojimi izkušnjami tn re- zultati priborili že medna- rodaie licence in se udeležili s svojimi vozili nekaterih mecLn^odnih tekmovanj: Hot- ko na predelanem BMW 2002, Petre in Jurčak na predela- nih FORDIH 2000, ter doseg- li tudi že visoke uvrstitve (Hotko v Kairlovcu leta 1975 1. mesto v predtekmovanju, letos pa 5. mesto v Tinjanu pri Kopru in 4. mesto na Pohorju nad Hočami). Na vseh tekmovanjih je bila mednarodna udeležba, sode- lovali pa so tudi Cehoslovaki tn med njimi tudi evropski prvak leta 77 in 78, Povon- dra. In tako se postavlja vpra- šanje. kako to zanimivo zvrst avtomobilizma razširiti in jo predstaviti občinstvu? Vsekakor bi morali organizi- rati klube, v katerih bi lah- ko delovali vsi tisti, ki ima- jo veselje in interes do te z\rsti avtošporta. Na žalost pa je organizacija takšnih društev vezana na ogromno dela in na finančna sredstva, tako da se obstoječa društva, ki se ukvarjajo s podobnimi panogami (avtorally, moto- cross), branijo dodatnih obre- menitev in ne sprejmejo medse avtocross voznikov. Tako so se morali fantje iz Vo-nika zaradi pridobitve mednarodnih licenc, ki so prvi pogoj z!a tekmovanje z mednarodno udeležbo, včla- niti v AMD Velenje, ki je or- ganiziralo vsaj pridobitev teh licenc. Vsekakor pa je tu še cel kup ostalih orgajnizacij- skih aktivnosti, ki jih fantje p>oleg dela. ki ga vložijo v pripravo vozil in treniranje, ne morejo ogpravljati. in ta- ko ostaja ta zanimiva panoga v anonimnosti, čeprav ima- mo prav na celjskem področ- ju naijiveč možnosti, da -po- stanemo vodilna jugoslovan- sika, če že ne evropska sila, saj ni nikjer takšnega poten- ciala vomikov z vozili na enem mestu kot v Vojniku. Razveseljivo pa je na dru- gi strani dejstvo, da se po- javljajo organizatorji avto- cross tekmovanj, ki prilaga- jajo motocross proge ali pa urejajo nove proge za avto- cross (Pohorje nad Hočami, Orehova vas, Tinjan pri Ko- pru, Karlovac), najirazveselji- vejša pa je vest, da bo pred, vidoma 30. tega meseca prvo večje tekmovanje na celj- skem območju v organizaciji gasilcev v Prožinski vasi, kjer si bomo lahko vsi Ce- ljani ogledali to zanimivo zrvst avtošporta in se sami prepričali, koliko hrabrosti, požrtvovalnosti in truda so vložili fantje iz Vojntka, da bodo prikazali čar te vrato- lomne vožnje čee dm ia strn. ŽARKO SAMEC Start na lanskem tekmovanju v Orehovi vasi. Z vozilom št. 15 je Hinko Hotko. 116. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 10. avgust 1978 STKESNO oinko, skoraj novo — navadno, prodam. Dolenc, Babno 10, Celje. POSESTVO, Iha, v ravnini, pro- dam. Golavšek Štefan, Šempeter 89, Savinj-ska dolina. VW 1300, letnik 74, prodam. Za- vec, Bernekerjeva 4, Zg. Hudinja. GL club, letnik 75, odlično ohra- njen, prodam. Ogled vozila vsak dan pri Medved Francu, Dobrova 16, Celje. RENAULT 16 TS, ugodno prodam tudi na ček, ali zamenjam za manj- ši avto. Bezovšek Franc, Arciin 66, Skofja vas. OTROŠKO posteljo z jogi vlož- kom, prodani. Košar, Bratov \oš- njakov 26 c, Celje. ŠKODO 100 Š in fiat 850, ugodno prodam. Lipar, Kompole 84, što- re. OTROŠKI športni voziček — avto- sedežni, prodam. Rebernik, Vrun- čeva 25 B, Celje, LEPO starinsko kredenco, prodam. Štefka Jug, Gubno 4, Lesično. NSU prinz 1000, letnik 71, ugodno prodam. Ogled popoldne po 15. uri. Mareš, Kopitarjeva 6, Celje. MANJŠE posestvo v izmeri 1,88 ha njive, sadovnjak, vinograd, ter hi- šo prodam. Elektrika, vodovod in dostop z vsakim avtom. Nova vas, Šmarje (Sladka gora), informacije na naslovu: Stanko Tratnik, Za- grad 83. Celje. SPOMENIK ploščo — belo, pro- dam. Viktor Roje, Cesta na grad 50 a, Celje. STKE^NO opeko, bobrovec, pro- dam. Franc Ožir, Polzela 20", 63313 Polzela. FRANCOSKO jogi posteljo, dvodel- no in enodelno omaro »dragica«, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 7.—9. ure ali zvečer. Carli, Go- riška 8, Celje. KNJIGE za 1. letnik Ekonom.ske šole, popolnoma nove, prodam. Olga Močinik, Socka 24 a. Strmec pri Vojniku. PARCELO ob Savinji za vikend, prodam. Tilka Florjane, Parižlje 29, Braslovče. KRAVO, 5 mesecev brejo, četrtega teleta, vozno, prodam. Blaž Ilor- vatič, Pongrac 13, Griže. SPALNICO, ohranjeno in pralni stroj prodam ugodno zaradi seli- tev. Informaci.ie popoldne: .\nka Rašovič, T.g okt. revolucije 3, Ce- lje. Z.\ZIDLJIVO parcelo v Šentjurju v izmeri 650 kv. m, z urejeno do- kumentacijo, ugodno prodam. Ivan Golub, Iršičeva 8, Lava — Celje. KAVČ, volnene vložke, električni štedilnik in i>eč na olje E.MO 8, vse skoraj novo, prodam. Maks Neznan, Šempeter v Savinjski do- lini 35 b (3. nadstropje) 63311 Šem- peter. BRAKO prikolico, čoln T .SOO in motor tonios 4 KS ter 3 nizke oma- re za dnevno sobo, prodam. Ogled predmetov vsak dan po 18. uri. Franc Romih, Pucova 2, Lava — Celje. STANOVANJSKO hišo in gospo- darsko poslopje z 2 ha zemlje, pro- dam. Ivan Rek, Mali vrh 111, Šmartno ob Paki. ZASTAVO I^zm, letnik 72, ugod- no prodani. Ogled do 18. ure. Bife Moškotevc, Laško. MERC:FJ>ES 1418, letuik 67, 8 ton, prodam. Stane Volner, Obredek 2, Šentjur pri Celju. SIMKO 1301 special, letnik 74, prodam. Slavko Stopinšek, Rimske ropllce. KAVČ, dva fotelja in mizo, pro- dam. Cena 4..500 din. Skok, Mai- strova 6. ZASTAVO 1300, avto konibi, ugod- no proda Osnovna šola Frankolovo. TAKOJ vseljivo hišo na \'ranskem, prodam. 5 minut od trgovine, avto- busne postaje. Informacije iiri Ob- rez, I./evec 40. V C;OTOVL,lAII pri Žalcu razpro- dajam na več mestih parcele, lep razgled, primeren dohod z avtom, primerno tudi za nasad vinske tr- te. Podlog 30, šenuieter. B.AS ojačcvalec, znamke holmer, cena po dogovoru, prodam. Franc 2užek, Zadobrova 35 B, Škofja vas. SPAČKA, letnik 74, ugodno pro- dam. Helena Ocvirk Šempeter 34. PET OKENSKI kozovec, prodam. C«na po dogovoru. Vprašati na naslov: Franc Setinšek, Podkraj 16, Velenje. NJIVO, 25 a, sadovnjak z zapu.šče- nim vinogradom, primeren za vi- kend 15 a, prodam. Ana štorman, Prebold 53. Z.\STAVO 750 in moped T 12, pro- dam. Udrih, Sp. Grušovlje 22, Šempeter v Savinjski dolini. OTROŠKI globok voziček, dobro ohranjen, prodam. Janko Stare, Debro 481 b. Laško. GUMIJAST čoln metzeler za 5 o.seb z motorjem crysler, prodam. Mirko Škorc, Celje, Cesta na Do- brovo 63. MOTORNO kolo .jawa, čz 350, športno urejen, letnik 77, prevože- nih 2000 km, prodam. Oznaka »Ko- lo«. TRI tridela okna z leseno roleto, eno dvodelno okno s pločevinasto roleto, eno enodelno okno tudi s pločevinasto roleto ln spalnico z vložki — ročno delo, prodam. Val- vazorjeva 1 (nasproti Ceste na Ost- rožno 25). ŠKODO 110 š, letnik 72, prodam. Boris Tomšič, Breg 24, Polzela. SPAČKA 74, registriranega do apri- la 79, prodam. Ogled možen 10., 11., 12. avgu.sta. Damjan Klajnšek, Celje. Trnovlje 194. LEPO gradbeno parcelo z lokacij- skim in gradbenim dovoljenjem, možnost takojšnje graditve stano- vanjske hiše 10 X II m ob asfaltni cesti — avtobusna proga, ter par- ccli 2189 kv. m — pretežno sadov- njak, na obronku naselja 2111 kv. m z objektom, kozolec ob cesti primeren za rekreiranje — čebe- larjenje, prodam. Informacije dnev- no od 17. do 19. ure šmiklavž 8 pri Škofji vasi. OSEBNI avtomobil za.stavo 101, let- nik 75 in opel manta, letnik 73, ugodno prodam. Ogled ob 20. uri zvečer vsak dan. Alenka Banovšek, Laže 13, 63232 Svetelka Dranilje. TELICO, čisto sivo rjavo, 6 me- sccev brejo, od dobre mlekarice, prodam. Janko Vizovišek, Ložnica 16, Žalec. TR.AKTOR ferguson 35 KM, dobro ohranjen, prodam. Koštomaj, Ze- pina 13, škofja vas. OSEBNI avto peugeot 204, karam- boliran — motor brezhiben, pro- dam. .4imon Jakovljevič, Velenje, Tomšičeva 35, tel.: 850-900. ŠKODO de lu.x, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Koštomaj, Za- dobrova 1100, škofja vas. STANOVANJE ali hi5o — manjšo ~ kupim. Ponudbe pošljite pod »Gotovina«. ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Petrovč—.\r.ie va.si, kupim za de- vize. Ponudbe pod »4000 DM«. STANOVANJA ZAMENJAM družbeno garson,iero v Žalcu za enakovredno kjerkoli na deželi. Ponudb* pod oznako »De- žela«. USLUŽBENKA bolnice Cel.je, išče sobo s posebnim vhodom, ali gar- sonjero v Celju. Oznaka »1500 do 2000«. ML.VD par išče garsonjero v C«- Iju. Poitudbe pkmI omuUio »Na- grada«. MIAD par išče sobo s kuhinjo aU garsonji-ro v Celju ali bližnji oko- lici. Informacije na tel. 23-448 do- poldne. KIX)R mi nudi neopremljeno sobo in kuhin^jo za d\e leti mu dt(m predplačilo. Ponudbe pod »Takoj«. STANOVANJE, veliko lIM m^, v centru mesta, zamenjam za dve garsonjeri. Ivan Breznik, Kovačl- čeva 16, 66000 Koper. MIRNA ln poštena dijakinja išče ognevaiio sobo v Celju ali bližnji okolici (lahko kot .sostanovalka). Ponudbe immI oznako »1. septem- ber«. PRAZNO .sobo, v Celju ali okolici, iščem. Milan Rožič, Ribarjeva 4, Celje. VZMMITEIJICA nujno išče sobo v Celju. Darinka Piiiter, Ljubljan- ska 88 a, Maribor. dekle išče sobo. Sonja, telefon 24-719. V KOMFORTNO stanovanje sprej- mem dijakaošljejo prijave z življenje- pisom in podatki o izobrazba v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Nastop dela 1. 9. 1978. OBVESTILO Občinska zdravstvena skupnost La- ško vabi vse upokojence, ki preje- majo varstveni dodatek ali imajo pri- znano najmanj 70% telesno okvaro, da si uredijo vpis v zdravstveno iz- kaznico, da so v celoti oproščeni participacije, v prostoru Društva upo- kojencev Laško dne 18. 8. 1978 od 7. do 13. ure s sabo naj prinesejo svojo zdravstveno izkaznico ter zdravstvene izkaznice po sebi zavarovanih dru- žinskih članov, zadnji odrezek o prejeti pokojnini, upokojenci, ki imajo telesno okvaro, pa še od- ločbo, oz. drugo dokazilo o priznani telesni okvari. Komisija za kadrovska vprašanja ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ŽALEC na podlagi sklepa izvršnega odbora razpisuje prosta dela in naloge voznika inštruktorja »B« kategorije za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil P0C30JI: zraven splošnih pogojev mora kandidat imeti poklicno ali srednjo izobrazbo, pedagoške sposobnosti, izpit za voznika inštruktorja, moralno in drugo neoporečnost, ustrezne delovne izkušnje in da je član ZŠAM Žalec. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osno- vah in merilih za delitev sredstev za osebno isa skupno porabo. Ponudbe z dokazili sprejema 15 dni od dneva ob- jave razpisa na naslov: Združenje šoferjev in «v- tomehanikov Žalec, 63310 2alec. KOMISIJA DIJAŠKI DOMOVI CELJE TOZD DOM VERE ŠLANDROVE Ul. 29. novembra 16, Celje razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE za nedoločen čas Za dela in naloge je p>otrebna višja šolska izobraz- ba i>edagoške smeri — domski pedagog. Kandidati morajo imeti politične kvalitete. Vloge z opiscwn dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe. POKLICNA GOSTINSKA ŠOLA CELJE, Ul. 29. nov. štev. 12 1. vpisuje v večerni oddelek za poklic KUHAR — NATAKAR pri Poklicni gostinski šoli v Celju in pri delavski univerzi v Mozirju. Prijavljenih mora biti vsaj 30 kandidatov. Vpis traja do 1. septembra 1978. P(XX)J: končana osemletna osnovna šola in 2 leti delovne dobe v gostinstvu. Akontacijska vpisnina 1.000 din. 2. vpisuje v večerno poslovodsko šolo za poklic POSLOVODJA strežbe, POSLOVODJA kuharstva POGOJ: končana poklicna gostinska šola in 3 leta delovne prakse. Vpisujemo do 1. septembra 1978. Prijavljenih mora biti vsaj 30 kandidatov. Akontacijska vpisnina 1.000 din. RAVNATELJSTVO ŠOLE 6t. 31 — 10. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 j(lN<) UNION: od 11- hopla v poste- lji, danski barvni film, predstave ob 16., IS ter 30. uri. jilno metropol: rtna oddaja 30.30 Izkušnje 21.00 Poročila aa.lD Celovečerni film TOREK 1B.0G Obzornik 1£.15 Daljnogled, otro£ka oddaja ie.45 Moaaik 18.50 Od vsakega jutra raste dan: Nova Gorica 19.20 Risanka 119.25 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Svet brez pohlepa — oddaja iz cikla Iz tropskega dežev- nega gozda 20.30 Propagandna oddaja 20.35 A. Tolstoj: Trnova pot — TT nadaljevanka S^lAS TV dnevnik 22.10 Glasba takšna in drugačna 2E.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 118.05 TV koledar 18.15 Otroška oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 .Vktualna oddaja 20.50 Akcije 21.00 24 ur 21.10 Znanost 21.55 Likovna umetnost (do 22.35) SREDA 17.4d Šahovski komentar — oddaja TV Beograd ie.l5 TV obzornik 18.25 Mozaik 18.30 Zadnji Mohikanec — mladin- ski film te 20 Risanka 1B.25 Cikcak je.ao TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.0(1 Hujšanje — zaba\na oddaja 20.30 Dosje našega čas« — leto 1947, dokumentarna oddaja l£ koncertnih dvoran — L. van Beethoven: Maša v C du ru 22 20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mrri- 18.00 Poročila 18.05 TV koledar ia.l5 Daljnogled 18.46 Popularna glasba, oddaja T^' Ljubljana 1» 30 TV dnevnik 30.00 Ziirich: Metinarodnj atletski miting 2B.15 TV dnevnik 22.30 Naši kraji ČETRTEK 18.05 Obzornik 1B.16 Glasbeni pejsaži Srbije; Pnz ren U8.45 Mozaik 18.50 Po sledeh napredka 19.20 Risanka lfi.25 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna; Edina moja 21.25 Jaaz na ekranu: Skupina Ne«' Ter je Rypdal — U. del X.50 TV dnevnik Oddajniki II. T\ mrršr: IB.eO Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Čudežno sedlo 1B.45 Vabilo na potovanje lfi.30 TV dnevnik 20.00 Beograjsko poletje — zabav- no glasbena oddaja aa .lft 24 ur 21.35 Ženska danes, dokumentarna serija (do 22.10) PETEK 17.40 Šahovski komentar — odda ja TV Beograd 18.10 Obzornik 16.20 Viking Viki — otroška seri- ja 18.46 Mozaik li8.50 Pevski tabor 78 — 5. del 19.20 Risanka 19.26 Cikcak 10.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Jadranska srečanja — prenos iz Opatije ai.lf) Propagandna odda.ia 21.15 Razgledi: Kitajska na novem, dolgem pohodu 21.45 TV dnevnik 22.06 Detektiv Shaft — serijski film 28.15 Kontrapunkt Vehudija Menu- hina 28^ Poročila Oddajniki II. TA' mreže: 18.C0 Poročila 18.06 TV koledar 18.10 Bdstrooki 18.4a Od vsakega jutra raste dan, glasbena oddaja TV Ljubljana 19.30 T V dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura: Dubrovnik 2il.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti: Kipar Kiraly Ferenc 21-50 J. Sibelius: Narava in umet- nik 22.35 Knjige in misU (do 23.05) SOBOTA L1.55 Berlin: SvetOTOO prvenstvo v vaterpolu — prenos srečanja Jugoslavija : Madžarska (do 12.50) 15.10 Tisoč mladih glasbenikov — mladinsko srečanje v Gospi- ču 16.10 Otroški spored 16.25 Nogomet Napredak : Crvena zvezda — prenos iz Kruševca v odmoru Propagandna od- daja 18.20 TV obzornik 13.30 Filmska burleska 18.55 Muppet show lfi.20 Cikcak 1S.30 TV dnevnik 10.55 Propagandna oddaja 20.CO F. Vlček — V. P. Boro\-ička: Bajtarja, TV nadaljevanka 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Veliko spanje — film 22.4)0 TV dnevnik 22.55 6125 Oddajniki II. TV mreže: 10.20 Kratek film 18.4(5 TV novela 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Straii.ss: Noč v Benetkah — I. del opere 2(1.00 24 ur 2ELEZNIŠKI PREHOD SLABO PREGLEDEN 3. 8. 19^78 se je na nezava- rovanem železniškem preho- du zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila Ivan Pocajt izgu- bil življenje. Poca.jt je vozil v smeri proti Šoštanju. Pred prehodom v Penku je prehi- tel avtobus in zapeljal na pro- go. Z leve strani je pripeljal motorni vlak in zaradi majh- ne razdalje strojevodja ni mogel zavirati. Pri trčenju je avto razpolovilo in iz raz- bitin sta izpadla Ivan Po<^jt, ki je bil na mestu mrtev in sopotnica Slavka Pocajt, ki je dobila le lažje poškodbe. Materialne škode je za 50.000 din. Pri preiskavi so ugoto- vili, da je železnica pri pre- hodu zaradi grmovja slabo pregledna. nenadoma zavil na levo V soboto, 5. avgusta se je na hitri cesti Maribor — Ce- lje zgodila nesreča zaradi ne- zjnanih vzrokov. Voznik oseb nega avtomobila Ivan Flor. jančič iz Kranja je pri Dram- Ijah nenadoma zavil na levo stran cestišča in nato naprej po travniku. Pristal je na bo- ku avtomobila. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe in je na kraju nesreče umrl. POMISLILI« Nft^OBJAVOif VRADIUČEUE ODBOJKA: VZORNE PRIPRAVE ODBOJKARIC GOLOVCA Na gimnazdjiskeim igrišču v Malgajevi ulici več ali manj vsak večer marljivo vadijo igralke Golovca pod vod- stvom trenerja inž. Rada Planteua. že polnih 16 let opravlja Rado Plarrteu trener- sko delo, vselej amatersko, saj je za odbojko izreden zanesenjak, kakršnega težko srečaš v naši športni drušči- ni. Takole je dejal o srvoji eki- pi: »Za nas po končanem pr- venstvu v republiški ligi ni bilo počitka. Vseskozi vadimo tn se pripravljamo za novo tekmovalno sezono. O nas pač v širšem Celju in celo v športnih kresih malo vedo. Živimo in delamo več ali manj anonimno. Trdno pa sem prepričan, da bomo tu- di v odbojki nekoč prišli na zeleno vejo. Dekleta so m.a- da in perspektivna. Treba pa je še veliko dela, da bado pridobila dovolj tehničnega in taktičnega znanja, moči in splošne kondicije. Upam, da bomo kaj kmalu dokazali, da se tej igri, ki je za nežni spol najbolj primerna tudi v tek- movalni obliki, dela pri pred- nostni ra^lelitvi športnih pa- nog in iger v celjski občini krivi-ca. Le z delom in uspe- hi na tekmovanjih želimo to tudi v prihodnje dokazati!« K. JUG IZ RFIA mVM: p^ii mmn h^^P^^H mmm v letu 1977/78 so tudi v celjski občini pristopili k iz- vajanju republiškega koncep- ta pri delu šiportnih sekcij. Gre za strokovni pristop pri nadalin.ji skrbi za razvoj vr- hunskega športa v vrstah pio- nirjev in pionirk. Na vseh ll-tih osnovnih šolah je bilo testi ranih nad I..")«© otrok v prvih in petih razredih. Po računalniški obdelavi rezul- tatov .je bilo izbranih 2» po- sebno tradbo, Id bi nai bila trikrat tedensko, po 200 ot- rok iz nrvih in po 200 otrok iz T>etih razredov. Z učenci petih razderov ie Športni zdravnik dr. Rudi <5aievec iz- vedel tudi posebne zdravni- ške preglede. Na rodite! iskih sestankih po vseh šolah so bili starši semanjeni z novi- mi oblikami dela. za kar so se Tzrpf^no nai-dušili tn so za t/> obliko dela svojih otrok daJi tudi nismeno soela^ie. Do tu \'se leno in prav. Po- tem na o povsod tam, kjer lahko pričakujerrK) otroke in r.la- dino na cesti ali ob njej, vozili šj posebej pazljivo, bomo lahko preprečili marsikatero nezgodo, čeprav po črki zakone zanjo mogoče niti ne bi odgovarjali. Kaj pa zavest, da bi se ob previdnejši vožnji usodni si- tuaciji lahko izognili? Vedno se moramo zavedati, da otrok — predvsem najmlajši, še nI sposoben objektiv- no ocenjevati nevarnosti. Ko je zatopljen v igro, pa nanjo pogosto tudi čisto pozabi. Prav zato pa na pre- vidnost ne sme pozabiti odrasel in zrel voznik. Prav zato, ker se otrok zaradi pomanjkanja izkušenj, tudi v cestnem prometu ne zna sam ctovolj varovati, smo dolžni mi nani toliko bolj paziti. Naj bo toliko dovolj za razmišljanje, de na otro- kovo varnost v prometu ne smemo nikoli pozabiti. Vsem želimo prijeten dopust, otrokom pa vame »n prijetne počitnice, čeprav se počasi že iztekajo. V poslovalnici VESNA v Stanetovi ulici imajo lepo izbiro moških srajc z dolgimi rokavi primernih za jesen- ski čas. Srajce je možno kupiti od 190 din dalje. -SUROVINA« MARIBOR — TOZD CEUE Mariborska cesta 63 — Celje vabi k sodedovanju in objavlja prosta dela in naloge: Za TOZD CELJE: FINANČNO MATERIALNEGA KONTROLORJA (1 delovna naloga) Od kandidata pričakujemo, da ima dokončano eko- nomsko srednjo šolo z zaključnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj v finančnem knjigovcxistvu F^zkusna doba dra meseca. Mesečni osebni dohodek 4.900.— din do 6.300,—din. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. Nastop (^a takoj. Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: »SUROVINA« MARIBOR — TOZD CE- LJE — MaribOTska cesta 63, Celje. Podjetje stanovanja ne more nuditi VTISI S POTOVANJA (14) NEW YORK PIŠE: FRANC KNAFELC V piravllnoist slovenskega pregovora, da jie svet majhen, sem se lalikio prepričal tudi v veliikanskeim, babilonsikem New Yorku. Pa o tem kas- neje! Ko smo po treh tednih po- tovanja po ZDA, potem ko smo bili v 10 zveanih držaA^, zagledali ponovno New York, se nam je adelo, kot da smo prLšld na obisk k staremu znancu. Večerni New York, veličasten v neštetih lučeh in ogromen v svojih razsežno- stih, se nam je zdel po De- tioitu pravi lei)otec. Po vsej verjetnosti je k temu vtisu pripomogla tudi zavest, da kljub vseanu, kar smo silišaU o gangsteri^zmu v New Yorku, vendarle ne bo treba, da smo zaprti v hotelu, kot je bil to slvičaj v Detroitu. Po drugi strani pa smo že poznali ne- katere navade, zaradi katerih smo imeli v začetku malo te- žafv. Vedeli smo, da v Ame- riki ne gre brez naipitndne. Ko smo prvič bih v New Yorku, sem hotelskemu uslužbencu, ki mi je nesel kovček do re- cepcije (cca 8 m) dal pol do- larja napitnine. Malo me je začudeno pogleclal, nato pa stegnil roko in mi dlan s pKDd doLarja pomolil pod nos ter gasno protestiral, dokler mu nisem dal še enega dolarja. Stvar se je ponovila pri pre- nosu kovčka od recep>cij3 do sobe. Tako me je prenos kovč- ka od hotelskega vhoda do moje sobe stal 5000 starih di- narjev. Zato sem sklenil, če bo le mogoče, da bom v bo- doče kovčke nosil sam. če pa to ni bilo mogoče, sem za vsak slučaj imel v žepu ved- no pripravljen 1 dolar. Napitnine moraš dati pred- vsem natakarjem, šoferjem, postreščkom, liftbojem, frizer, jem in podobno. Nenapisano pravilo je, da daj napitnino v višini 10 odstotkov račima.. Ni pa dobro tvegati in dati manj kot en dolar, kajti lah- ko se ti zgodi, da ti bo »ob- darjienec« s protestno kretnjo porinil tisti kovanec pod nos, kot da ne spada v družino dolarjev. Ce hodiš po ulicah New Yorka ali pa katerega koli drugega masta, lahko kmalu opaziš, da Amerika ni dežela elegance. Praktičnost Ameri- čanov je prisotna tudi pri nji- hovem oblačenju. Le težko vi- diš mladega človeka v oprije- tih hlačah m sploh v oblači- lih, ki ovirajo telo pri vsa- kodnevnih opravilih. Mnogo bolij ljubijo ohlaipna oblačila. Ljubijo pa tudi zelo živahne barve, ki so ponavadi zek) čudnih kombinacij. Nič nena^ vadnega ni, če vidiš Ameri- kanca v rdečerumenih hlačah v kombinaciji s karirastim suknjičem v povsem drugih barvah. Ponavadi je tudi sraj- ca vsa pisana, da o kravati sploh ne govorim. Nehote sem se ob vsakem prizoru spom- nil na živopisane papige! Ko nas je v Detroitu pri- čakal predstavnik znane fir- me za proizvodnjo računalni- kov Burroughs, je bil oblečen v precej prekratke hlače, zmečkan suknjič in pokrit s povaljanim klobukom. Da ne bi bilo kakšne pomote, me je kolega iz Beograda opozoril, naj ne. poskušam, da bi mi ta možakar nosil kovček, ker to ni nosač pri Burroughsu, tem- več predsednik te družbe. Ce je bil res kdo eleg-mtno oblečen, potem so bili pona- vadi to črnci. MEDICINA ZDRAVNICA, KI JE BILA MOŠKI, POROČENA v resnici je Yvonne Gerda Hoffmann pred zakonom še vedno dr. Gernot. Nemški za- kon še namreč ni dovoljeval, da bi rojen moški ali ženska lahko spremenil ime, ki jasno kaže, da hoče biti moški žen- ska. Dr. Gemot Hoffmann je torej transseksualen. Po štu- diju je nekdanji moški na sebi opazil spremembe, da na- giba k ženskemu spolu. Po operaciji se je sprememba še bolj izrazito pokazala. Pote- ae so postale bolj ženske, ob- line so bile bolj izrazite, koža je postajala satenasto nežna. Brada je izginila in ko je bila spremenjena še pričeska, je iz temnolasega moža nastala prikupna blondinka, o Gemotu pa ni bilo več sledu. Hofimannova si je ;«iaj na- dela še ženski imeni Yvonne Gerda, ki pa velja samo v nje- nem zasebnem krogu. V začetku leta je iz mo- škega v žensko prelevljena zdravnica naletela na moške- ga, ki ga je vzljubila. Skle- nila sta se poročiti, toda še prej je moral biti spreme- njen zakon. To se je pred kratkim zgodilo. Torej je nastal nenavaden zakon, kakršni so na primer v ZDA nastali že pred leti, tudi v Nemčiji. Tudi pri nas se razpletajo pravna vpraša- nja okoli tega. O tem je ne- davno pisal Telex. In kaj je z osnovnim po- slanstvom zakonske zveze med Yvonne in njenim Giint- herjem? Bo v tej zvezi kaj otrok? Lastnih ne bo. Kajti medicina še ni tako daleč, da bi spremenila notranje spolne organe, oziroma vsadila ma- ternico in jajčnike. Res ssdrav- niki znajo narediti nosmico, zagotoviti spolne užitke, toda plodu iz take ljubezni ni. Zato bosta Yvone inGlint- her posvojila dva otroka, da bi bili vsi skupaj prava dru- žina. Na naši sliki je Yvonne na desni, levo pa je njena foto- grafija, ki je bila še temno- polti moški. TURIZEM NAGCI DA, NAGCI NE! JUGOSLAVIJA JE NAJBOLJ SVOBODNA število nudistov v Evropi se naglo veča. 2e na milijone jih je. Vendar jim povsod niso enako naklonjeni. V ne- katerih deželah so dobrodoš- li, njihovo letovanje brez oblačil nima ovir. v Italiji in Španiji je kopanje urez ob- lek prepovedano, v Švici in Belgiji je dovoljeno v zato do- ločenih zaprtih kopališčih. V Franciji so nastali mnogi nu- distični kampi, izven a jih pa policija nastopi le .na prijavo in zahtevo oblečenih. Divje neuzakonjeno le- tovanje nagcev trpijo v Grči- ji, Bolgariji in še ponekod. Tam ni prepovedano, niti do- voljeno. Ravnajo se po nače- lu, kjer ni tožnika, ni sodnika. Strogo prepovedano je ko- I>anje brez obleke v medite- ranskih musliman.skih deže- lah Severne Afrike. In kako je pri nas? V Jugoslaviji je pravcati Eldorado za nudiste. Ni več- jega območja ob obali, kjer bi nudisti ne imeli svojega koščka obale, navad- no je zraven še poseben kamp ali hotel s ix>trebnimi pomož- nimi prostori. Tu izven teh nudističnih objektov pri nas kopanje brez kopalk ni prepovedano. Vendar je treba poudariti, da si nudisti sami poiščejo prostor, ki je odda- ljen od kopališč kopalcev v tekstilu. Nudisti radi oblegajo skrite zalive, majhne otočke pred obalo ali kakšne težje dostopne skalne čeri. Marši- kje se kopajo drug ob dru- gem oblečeni in goli. To pa je nek tih sporazum med enimi in drugimi. Kdor se oblečen pridruži golim, se po- temtakem strinja z nagimi so- sedi. In tako se nudizem širi vsem opričnežem navkljub. In baje je še bolj zdrav. O ŽIVLJENJU če ne znate peti, a vam je pri srcu, da bi zapeli, je dan srečno začet. Resnična modrost ne vre iz vodometa, pretaka se po pod- talnici človekove dmevnosti. Samo enkrat smo mladi. Več živo bitje ne zdrži. Življenje in katedralna okna je treba opazovati v pravi lu- či. Le s strastjo lahko preraste- mo sami sebe. Rajši sem revež v podstreš- ni sobici polni knjig, kot kralj, ki ne zna brati. Kako čudovita je moč, ki se druži z nežnos-tjo. Zmota nd nikoli resnica, če se še tako trudimo. In res- nica ne bo zmota, tudi če je nihče ne pozna. Najtežje v življenju je spo- znati, katere mostove upora- biti in katere porušiti za se- boj. Hodi zlagoma. Vedno se vra- čaš k sebi samemu. Naše napake so odpustljivej- še kot sredstva, ki jih upo- rabimo, da bi jih prikrili. KOSVIUNALNA KOLESA župan mesta La Rochel- le ob francoski obali At- lantika je dal po mestu razpostaviti 250 rumeno barvanih koles, ki so na voljo vsem občanom. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih org-inizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice. Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavm in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celol. naročnina 180 din, pol- letna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Lj. — Tel. 22-369, 23-105, ogl. tn naročnina