>isHochli)W. k- k- Hoftibliothek, Si4& Wien „So5a" izkaja vsak petek s in velja t poSto prejeiaana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cet?rt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih iu prav tako pri „jpo-ilanicah" se plafiuje za navadno tristop-no trsto: 8 kr. it se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ " » » » » ** „ ZaveSe crke po prostoru. V Gorici, 5. decemTbra 1879. -%^y i IX loi^mi^f^ sposki nllci blife'ri na atarflwi trgu.-V Trstu T.lobkkatnt; ex „V^ dell* ease W 3«, • ¦ Ml .»«'¦ ffl %W>?;oHno ffqSiljajo uwauifitvii wSo«e" y Gorki v Mb&k-ot tiskarni, ntaroenirifr pa* opi<4vnMwL:So5tf< na K<*enji«h ozirili velika: cesti etc nainreC silip potiebni preqra^vnave in ljudstv o je su Biluejso potrebup zaslu^ka. A ker za M caBtl' - ker sti drssavni — u6 priia(fuj{)tn,o predpla^ all posojil, ampak da se nredefati na dria,vne utroSkp, —vlada pajevdraaviieny zboru omeuila, <|a nainerava dovoiiti tudi predplace za javue stavbe in yriinQ-ma za ceste, (udaj maiimo, da bi se imele dovoiiti take prudplutc cestiiiin odboroiu in obpjoaui za ppi tiebiia dela na skladovuih iu vaJSuejaih obCinakili cer stall. Prcbivalstvo sironmsnega Krasa — in po slabi ictuii enako hudo zadeti Unci uemajo prile^tie prill-ke iskali si zaslu^ka pri javnih delib na tej ali na oni dizuvm cesti — imujo pa dricwaim ccstam skoro o-uako vazue skladovue ccste, katere silno potrebujejo razumne preuravnave. Cesta, katera dr2i od goriSkega mosta skozi Pevmo in potem skgzi yaa Bm do dr-zavue meje na Idriji, je gotovo prevaLna obCevanjaka 2ila ne satno za dowa^o kupfijja z vinom in sadjemi ampak po spoznanji vojaskih strokovnjakov tudi itf lira-, tegiCuih ozirpv za degalup in drlavno brambo* In ta cesta ne zadostuje y svojerti sedartjem stariji vslecfe muogih nevaruih strmiu nikakor ni lokalnim potrebanVf ni viSim napenqnr; marivefi je ve|ika potreba, da se klauec za klancem odstraoi iu cesta tako viavnaf da se v tem ozira no bode avstrjjskini Bricem sramova* ti, primerjaje svojo cesto z novo krasuo cestnO mrc* zo, s katero je sosedna driava prepreiila itajijanuka Brda - ee smemo taka imenoyati deisiico mej Iftrij* in Nadizo, kder stanujejo na§i beneski bratje. Tam iinajo pac fpreiepe ceste, izde\ane vse z drfcavno pornocjo.-r-Iu tudi na Kr^su so uekatere skladovnq ceste velike va^noski -r uzemimo cesto od krAnjskei meje skozi Naklo in Lokev proti Trstu, cesto mej Sczauo in Komnom, ouo Cez Bavajak nad Riheribetv gom proti Komuu in vec drugih. Vsesozelo potrebne, nega sveSnika z roCmi Velil* obro.6, ob kterfepi Vise na deske natnalani svetci i krilatct bbzji, 1?a Ooroc imenujo kolo matere bo2je i je biofinb spnStqvan. §L-mo duhovnik sine med maSo tJOtieiy stoplti, jjotf'qjujf polagajo se najsvetejSe posledic polae ptisegd. VfetjuiT „kat humajamit" od leta 1S56, s kterim je bila ^a TurSkem proklicaiia ravaopravdOst ver, n$j smtjl ^ Hcrcegoviui uobeden samostan rii razobesifci ivdmk nt zvoniti. Mestu zvonov rabili so KrSi&nje neko' pred samostanom pribito desko, ob kteto je cSfkyehec o^: koliko iasa tolkel, kedar je hptiet Ijiidi k sMbj bp-zjej vabiti, Kakor srao u2e omehitt, so Bambs&rii y fijftiij, 1 Hercegovini prava vede in omijce ct^ojl4Sa< fte" pnw je red'ovuik neoSenjeii i C6 pray zivi $r4vbslay$ %m nik z diuzino svojo med narodom, je veuda|:le fcajftpSi kaludjpf (inenib) dokaj ugledflejSi qd^vetaega dubo nika. "V""' temu davno, da i|ej bilo ni y L|qshi, ni y Hercegovini nobene ljudske krgeaqske Jple. Krican. le mogel po tem tacem, poslati svojega'siua, alio je ftp; v tel, da se kaj navadi, samo v monastir |samo^tan)' % 'mehihoni. Ker pa po turSkih postavah nej mogel ppV stati krsCauski uCenec ni cmovnik (uradiiik) v\i Q$$\V, bil mu je jedini oilj, da postane 2upnik aiipampuiii, Pravoslovni krSCanje ustauovili so' si pa le v zadajein 5asu svoje ljudske Sole itdkd nej ubo^i diak (ijfJebejij uCil se brati iz kake aliecede, Mop je!pri na^ na« vada, temu(S iz c'erkyen:h| ^pjig| ktew so' mu ty> da 8e vduhu napredka sedanje dobe kategoricno popra-vijo, prevravnajoin predelajo. A okraji, cestni odbori, ob-eroe ne morejo tega v sedanjem zalostnem polozaji iz Iastnih moci — oni potret jejo mocne podporue roke, katere jim ob onemoglosti dezelnega zaloga ne more uihce drugi ponuditi—nego driava into temve6,ker je tudi v araamenitem drfavnem interesu, da ae javni promet po dobrih obcevanjskih sredstvih — po do-brih cesiah — koiikor mogoce pospeSi. Za ta javna dela bila bi torej drzavna pomoc na pravem mestu in menimo, da bi okraji in dezela radovoljno sprejeli poroStvo za jovrafiild; saj bi pod-vzetja pod razumnim in vestnim vodstvom izwSena ob' rodila bogati sad. Kakor smo a poCetka omenili, pride drzavna nredplaca 60.000 gld. naSej deifeli v crato n e*natno korist; zato naj bi nam bila vlada tern radodarnejSa, kedar pojde za podelitev obijub\jenih predplafi za jav-ne, obce koristne stavbe. Do zdaj smo ? primed z letro fie pri vsakej piiliki lovili samo drobtioice odpa-dajote od skupne drzavne mize; placevali smo pa vse-lej t polni meri in glede drzavne zvestobe sme se niia groftja ponosno uvricati mej najzanesljiveje kro-novine avetrijskega cesaratva. Vm bi ne bilo torej pravicno, da nam tudi drzava zdaj, ko smo brezsvoje krivde priSli v tako hude stiske in nadloge — po-nadi ne samo mezinca — ampak celo krepko roko — to je tako izdatno pomoC, da srecno prebije-mo sedanje reve in zopet okrepimo sebi in drzavi v korist. Za driato bi pafi ne bilo dostojno, da bi ime-la lacne straiarje na svojih mejah, in po nasem me-nenji bi se moralo vStevati v naglavni greh vsakej vladi, katera bi ne zoala tega o pravem caan o«~ Ce smo y tern clanku marsikaj pogreh, kar smo uze veikrat povedali in razpravtfali, storili smo to, ker smo boteli §e enkrat o pravem casn opozoriti naSe cestne odbore in druge javne zastope, naj tr-kajo; nas dezelni odbor in politiCne oblastuije, naj podpirtjo, naSe drzavne poslance, naj store* vse, kar morejo, da bode na eni strani naSemu ljudstvu pomagano, na dragi strani pa, da se kaj iz-datnega atori v povzdigo najvitaluiSih interesov naSe dezele. — Svesti smo si, da smo izpolnili svojo dol-fnoit___________ Dopisi. S Tolminskega, 2. dee. (Izv. dop.) (NaSe ter-jatve.) MZora puca — bit* c*e danaa; ce nas znamenja ne varajo, zaCne tudi nam Slovencem kmali sijati soln-ce boljSe narodne bcdociiosti. In zares zadnji Cas je, da nam dajo narodne pravice, koiikor jib uzivajo vsi dragi narodi naSe mile Avstrije. — Mi ne kratirao druziia pravic, pa tudi noCemo biti podlaga „ptujCevi peti'1; mi hoCemo in zelimo ostati zvesti Avstrijci, ostati bocemo Slovenci in kot gfaktor* ravnopraveu v naSem cesarstvu zlveti, razvijatt se, omikati, da dospemo do prave veijave.— Da se pa to zgodi, treba, da nam naSa slavna vlada dovoli pred vsem ravnopravnost slovenskega jezika v Solan. Ta potreba je vtrjena po naravnib, pa tudi po pedagogiCnih zakouik; saj je mozno Ijudstvo poduCiti in izobrazevatise le v svojem, ne pa v ptujem jeziku. Kdor bode imsti nemSke sole, naj gre na NemSko. Zakaj se pa Nemci na NemSkem slovenski ne nee ? Ja bauer...... Ljudske Sob naj bodo izkljucljivo slovenske. — Tukaj mj se oie otrok net spozna- j vati svoj mili materni jeak; naj se gaaavadi ljubiti; I tako se uze iz ljudske Soe Siri vednost in omika mej j narod; dobre narodne Sob so temelj obCueinu uarod- I nemu blagostanja. — Kei ima tako solo skoro vsaka I vas — razvidno je nie h tega, da so namenjene vse- I mu ljudstvu, vsemu narocu; v teh solah se otrok na-uci brati, pi^ati, raCunati in drozih znanosti; marljiv mora biti uCenec, da si vse to prisvuji, a truditi se mora posebno ucitelj, fie hoCe, da se uLenci dobro iz-urijo. Ta trad je pa izdatno polajsan, ako se otroci poduCujejo samo y materinSeiair Tega prepriCanja so vsi znani pedagogi: ljudske Sole imajo dober nepeb, kjcr so osuovune cisto ux maternem jeziku, — Ce se hoCem enega jezika dob» nauclti, treba je, da razu-mim, kar slisim, bereui, pisein 0 raznib predmetih v tern jeziku; vaditi se m*ram vet let v ioli, doma in drugod. Kako moramo pa terjati od otroka, da se vpar letib nauii poleg sloven^Cine setako dobro nemifiine, da lahko vstopi v srednje Sole?—To nij moiuo; ker se pa v to prisiliti bode, vidimo tako zalostue nasled- | ke, da ctroci najvazuejie zanemarjajo. j Mi vemo, da se rahajajo tudi na kmetih ljudje, ki zelijo. da se otroci nauCe nueii]§kia; mi vemo tudi — zakaj. Pri nas je do sedaj veljala skoro le nemS6ina, dragi jeziki — posebno slovenski — so biii le za kmeta; bill so pre nguaajn*. Ravnopravnost je bila doma morda stoperv v 8devetej dezeli*. — Povsocl je bilo vse le nemSki in zopet neuiSki; kmet je dobival vse sptse v nemslem jeziku; zelel je znati neinskega, da bi i/vedel, kaj odlok zabteva; ker on tega ne more doseii, zelel je, da se otrok tega uci. Zdaj so to — tempi passati. (Zalibog, da ne Se; na GonSketn ura-dnjejo §e vse vladne oblastnije v neinscini alt itaiijau-§cini — izjeme so — bele inuhe. Op. ured.) Vsak narod se je zbudii iz narodnega spanja; tudi mi Slovenei se zavedamo svoje narodnosti; tudi mi vemo, da gredd vsem narodom enake prsvice. — Mi imamo sicer ljudske Sole na narodni podlagi, a kaj nam to pomaga, ko imamo nemske srednje Sole ? Kar se otrok v ljudski Soli nauLi, je podlaga vsej pri-todnjej omiki; pa treba je, da, ko iztopi iz Sole, se zmirom Se potrudi, da ne pozabi vsega, kar je slisai v Solah. Treba je, da stopi v sreduje Sole. Tarn je pak ucni jezik nem.Ski. — Kje je logikaVl — Tako ne more ostati. — Zdaj so ljudske Sole slovenske, kako se pa zdaj v srednjih Solah godi? zalostue dokaze imamo za to. Mi menimo, da bi moral biti tudi na srednjih Solah 'ucni jezik slovenski. To je na-ravno; tako imajo Hrvati, Cehi itd. Zakaj bi mi tega ne imeli? Zakaj pa mi to terjamo ? Ker naSa mladina kon-cavsi srednje Sole — ne zna yec popolnoma materi-nega jezika. Dokler ostanejo srednje Sole nemSke, kakor do zdaj, tako dolgo ni mogoce terjati od naSe mladezi — znanje siov. jezika. NaSe zelje so tedaj: Dajte nam poleg slovenskih narodnih Sol, tudi slovenske srednje Sole, na umver-zah pa naj se vsaj nekateri predmeti v materinem jeziku predavajo. To so naSe terjatve! Videant con-sules I Danilo. Iz CerOVega, 26. novb. (Izv. dop.) PoSiljaje u5ni natfert slav. c. kr. okr. Sol. sveta v Gorico v pregled in poterditev, spremlja naj ga mala opazka, katera naj se biagovoli v „Sofra ponatisniti. ludjeri tako dolgo prebirali i v glavo tolkli, dokler si nej ubogi djak znanja azbuke (abecede) pridobil. VeCkrat se je pripetilo, zlasti, kedar je menih na ka-cega trdoglavnega uCenca naletel, da je uLenec vedel vse molitve i molitvice poprej na pamet, nego je brati se navadil. Temu ima se pripisati, da se nahaja v 0-nib zemljah dokaj pravoslavnih popov, ki prav poSteno i vestno svojo cerkveno sluzbo opravljajo, Le prav brati i pisati ne znajo. Sploh se pa kaludjer ne trudi. da bi iz svojega djaka kacega uCenjaka napravil. Djak je namrec sluga za vse. Za rano mora on prvi ustati, on mora potern nanesti vode iz vodnjaka, mora ogenj zanetati, svoje-mu gospodu kavo skuhati ter mu pomoft, kedar se oblaci. On mora drva iz bliznjega gozda dorau sprav-ljati, mora pri sluzbi bo2ji sluziti, Credo ovac 1 pras-cev na paSo goniti i navadno mora tudi vse delalce svojega gospodarja, da i celega samostana nadzirati. Zivenje v samostanih je po prilici tako, kakor-Sno je y bosensko-hercegovskih druiinah. Samostana naCelnik (pater guardian), igumau iraenovan, ima pravice i dolzuosti zadrage domaLina. On razpolaga ne samo 0 delovanji menihov, ker izroCi temn hiSno nad-zorovanje samostana, onemu kako zupo (faro) zopet druzemu pa duSno pastirslvo v samostanu, — temuc" upravlja tudi kakor sam svoj gospodar s premo2enjem samostanskim. Menihi ga fieste vsem poStovanjem i kaludjer, kteri je kamo na dezelo poslan, da CloveSke duSe pase, mora vselej sluibeno koncem svojih molitvl Se pristaviti: nnaj milostivi Bog v svojem velicem ce* ^rstva potnilnje uaSega igjunana," Kakor smo uLe omenili, so menihi jako ugledni mozje, mnogo uglednejSi, nego svetni duhovnici. Kedar Hercegovec kacega valnejSega sveta, ali kake I cerkvene pomoCi Mit hiti, nikakor§oedatjeseneboj6, I vselej rajSe h kaludjerju, nego k popu. Krst, svatba, j pogreb, kakor tudi vsaka draga hiSna slovesnost je j dokaj veljavniSi, ako kaludjer, a ne zupnik, zbranim I krS^anom cerkveni blagoslov podeli. j Samostani vzdrzevajo se nckaj svojimi dohodki, j nekaj pa s prostovoljnimi i s podatki po doiznosti J Tako daje vsaka zadruga bliznjemu samostanu na leto j deset ok zita, ali pa dvanajst piastrov v denarji. Krst I stane Sesfc piastrov (Sestdeset naSih soldov), poroka, t pogreb ali pa trebine (osmine) dvajsetStiri groSe, na-j vadno blagoslovljenje raznih jedi pa deset piastrov. j IzdatnejSi so prostovoljni prinesci ljudstva, kajti Her-1 cegovec ne gre nikdar skozi ozka samostanska vratca, I ako ne nese sabo kacega darn. Razen tega obhode I menihi vsako leto svoje ozemtfe i takrat dopadne jim I marsikak lep dar zlasti, kedar vodo blagoslove. Po j tern tacem zamogo samostanski duhovnici svojemu stanu Se precej primerno zlveti, a temu nasproti mo-j rajo svetni duhovnici, ako se hote preziveti, Bajtezja j kmetovska dela opravljati. Marsikak pop mora sam : orati, sam sejati, sam drva domu spravljati, — ka-j ludjer pa, Ce prav berafii od vasi do vasi ne loti se I pikedar tako teSkih del, kajti njega ne skrbf, kaj bo jutri jedel i pil; saj Bog, ki zaticepod nebomskrbi, I skrbi tudi za-nj. Lukavefiki. U'citelj in otroci uze prej z delom preoblozeni, udobili so sedaj po novih urnikih in ucmh liacertih veliko ve6 posla. Pa saj ufiitelj je pokazal svojo te-lesno in duSevno zmoznost za ta tezaven stan; tedaj se ne sun ustraSiti dela. In res marsikater ucitelj nstraSi se ne taistega, akoravno terpi v primeri z gg. uradniki gled§ dela in plate velike krivice. In Se nad to, bogme, boro, boro ufiiteljsko plafio, spravljajo se, posebno nekateri gg. KraSevci in Vipavci, kedar gre za kako Stedanje. Ucitelj, kakor sem uze omenil, telesno krepak, skozi in skozi korenjak, vesel svojega stanu, dasiravno nema iasa dvakrat v tednu Se jesti ne, uie dela. Kaj pa otroci ?! OdkritoserCno Vam povem, Cast. gg. predstojniki, da spustim otroke ob avemariji domu. In Se to je bosim, na pol nagim otrokom hudo, ko morajo sedaj po ziini 1 uro, red „eno urott da-leC po noCi v de^ju in mrazu domu hoditi. In tako bom delal toliko casa, ne glede na nove urnike in uc-ne naCerte — saj je tudi druzih reCi vefi, katere so le na papirji — dokler sa ne vmislijo v Solo „gasB, otroku pa spremljevaka. To pa veliko stane in pride na rame naSim u-bogim uze tako preoblo^enim kmetotn, kateri ne morejo Se sedanjitn tirjatvam zadostiti, Tedaj: naprej ne moremo, nazaj ne smemo. — Potem takem bati se je v resnici, kakor uze kanalski g. dopisnik v „So6i" St. 45 poroCa, Solskega kraha. To ne piSem nadejaje se zlatega kriza ali kaj druzega za zasluge; tudi vein, da inalo s tera dose-zem. Ali vendar moj trud ne bo zastonj, saj bodo ve* deli Cast. gg. nadzorniki, da, ako se ne spolnijo na* vedeni pogoji, me pri uadzorovanji po uoCi v Soh ne dobe. Kaj pa Vi drugi gg. kolegi, posebno hribovci ?! Imate uze v Svojih Solah gas? Pazite, da gosp. nad-zorntk ob 43/4 ure, reci Stiri in tri Ceterti ure, — ob Stirih je pa u^e noC — prazne Sole ne udobi I Bodite raji odkritoserCni, kakor je VaS kolega And. Vertovec, uCitelj, Z Dunaja. (Izv. dop.) S koncertora, ki [se je verSil 19. nov t 1. v prostornih dvoranah nBlumon-sale<* odperlo je „Slavjansko pevsko druStvo** svojo ziniiko pevsko saisou-o. Kakor navadno bila jo tudi ta vecer stranska dvorana uLe ob osmi uri napolnjeua odliCnih gostov, med kojimi so posebno pozornost vz-bujali, Ceski der2avni poslanci dr. Rieger, dr. Srom, dr. Trojan i JireCek, poljska poslanca Kaminsky i Czeiahowsky i slovenski posianec V. Pfeifer. — Ne-potrebuo bi bilo kritizirati posainezne toCke progra-ina, ko so se dunajske uovme zelo pohvaluo izrazile 0 izidu tega koncerta. Saj druzega tudi ni bilo pri-Cakovati, ker SI. pevsko druStvo slovi na Dunaji, i to ne samo pri Siovauih, ampak tudi pri Kemcih, kot eno najpervih. Toraj hoCem le v kratkein omeniti po-samezne toCke. MogoCni zbor „Svoji k svemu*, v ko-jem se nahaja sluCajuo Riegerjev moto: „Nedejme se," se je jako dopadal. Zborom „Unas inaczej" (poljski), „Com riCenko" (ruski) i aStrunam" (sIovensKi) ie ob-Cinstvo ^ivahno ploskalo. NajveCo pohvalo pa so ieli ZajCevi „Nodni strazari", »Bosausko-hercegovaCki na-pjevi", koje je vglasbil ud Si. pevskega drustva g. Jahoda i Jenkov zbor „Nek duSman viditt, ki se je s posebnim navduieujem pel. — GospodiCno Elso Wag-ner-jevo, ki je pela s gosp. S. WeltUnger-jem dva dvo-speva in potem tudi samospev iz opere nSalvatoi* Rosa*, klicalo je obCinstvo po vsakej pesnii veCkrat na oder. Njeu simpatiCni glas je posebuo v nizjih legah, jako moCen in prijeten. — ObCuo obfiudovanje je za-sluzil mladi umetnik na gosli kouservatorist gsp. St. Koehauowsky. Ka Dunaji znani pianist prof. Smietan-ski igral je jako virtuozno. Po koncertu svirala je vojaSka godba v glavni dvorani do 1. ure po polunoci. Slovence bode gotovo zanimalo, da je bila perva toC-ka Ouvertura Vilharjeve slovenske opere BJamska I-vanka." — Temu koncertu, ki se je tako sijajno verSil, sledil bode ineseea decembra drugi, ki gotovo ne I zaostane za pervim. — Ker sem uze pri petji, naj mi bode dovoljeno, da spregovorim 0 zvezdi, ki je pri-WiSCala na muzikalnem obnebji slovauskem. Ta zvezda je CeSki skladatelj Anton Dvorak, ki si je naenkrat pridobil siavuo line se svojo skiadbo aSlavjanska rap-bodija za orkester", ki se je igrala uze v Berolinu, Bresiau-u in v PeSti in sicer z najveCim uspehom. V glavr^h nemSkih mestih in ceio vLoudonuje tasklad-ba za ziinsko muzikalno saison-o na programu. V zadnjem casu se je je poprijelo tudi dunajsko fiihar-momctto druStvo in slavnoznani strogi, a nepristranski kntik Ed. Hauslick se jako ugoduo izraza 0 tej sklad-bi ter prorokuje skladatelju lepo bodoCuost; pri tej prilozuasti pa mahne po nekaterih uepristranskih (?) kritikih s temi besedami: „Narodna autipatija in po-litiCno nasprotstvo, ki se izrazata v nekaterih dunaj I skih sodbah 0 Dvorakovej rapsodiji paC nista tu na I pravem mestu, tudi Ce bi se sinelo v Cisto umetniSkih I praSaujih iz tega stal.SCa soditi\ To so mozate be- 1 sede iz ust poStenega Nemca, kakotSne smo res red-j kokrat navajeni shSati. Kdaj bodo vendar popolnoma j neha'i predsodki nemSkth kritikov, kadar govore 0 J slovanskih *ecehl — Koncno Vam Se poroCam, da je imela jSioveaija14 ? sqjo^o 22. nov, t, 2, gvojo SeUtc. redno sejo, pri kateri je bral g. Skofic svoj jako za-nimivi spis „Mertva hcerka". Glavna tocka, predlog o nstanovljenji pvavniSkega oddelka v „Sloveniji,a mo-rala se je preloziti na prihodujo sejo, ker nas je o-biskalo obilno gostov in je uljudnost zabtevala, da se preide prej ko mogoce k zabavnemu delu. Gosti, ki so nas obiskali, bili so dr. Pogaenik, dr. Kozifc se soprogo, Hervaski dijaki pa §e dva cudna redka gosta, kojih gotovo nobeden Slovenec ni pricakoval. Bila sta to dva Bo§njaka, kupca iz Serajeva, oba navduSena Slovana, akoravno mub&medanca. Nij-li to eudno? Hadzl HusseinoviC Aarif (tako je bilo enemu ime) se je celo" v gladkem govoru zahvalil za prijazen sprejem ter rekel, da se bode prijetnega veeera vedno z ve-seljem spominjal; obljubil je tudi, da pride k bodo-eerau komersu, ki se bode ver§il 3. dec. na east Pre-Sirnu. Kdo bi si bii pred dvenii leti mislil, da bode Bosnjak muhamedanec „Siovemjou obiskal { Sic tern* pom rautantur! riean, je potrjen za knizo-§kofa trientinskega, mestni Lupnik Leiss V, Insbruku pa za brik- Politi&ii pregled. Z DUNAJA. — Poslanska zbornica je po veeJnevni razpravi sklenila postavo zoper go-vejo kugo, po kateri se 1. dan 1882 leta po-polnoma zaprd avstrijske meje proti Rusiji in Turdiji, od koder edino se trosi kuga v naie deMe, — Kranjski poslanec g. Adolf Obreza in tovarsi so stavili do ministra za dezelno brambo interpelacijo o zloglasnem judu Abend-roth u, kateri je vabil kranjske in primorske voznike v Bosno in Hereegovino, pa jih je sled-njic osleparil za kakih 200.000 gld. postenega zasiu^ka. Interpelanti so prasali, kako je mogel c. k. erar temu mozu, kateri je nopremozcn in v vsakera oziru nesposoben, izrofiiti tako veli-kansko podvzetje in sicer brez razpisa ofertov v vladnih in drugih Hstih — in ali hoSe vlada poniagati ali ufiiniti, da (lobe kranjski in pri-inorski vozniki zasluzeno voznino? Minister Se ni odgovoril na to interpelacijo, katera je vzbu-dila v zbornici veliko senzacijo. Ta teden je pri§el v razpravo glavni pred-met sedanjega zborovanja: voja§ka postava, Opozieija, katerej je poroeevalee dr. Rech-bauer, boce pri tej priliki dokazati svoje ne-zaupanje sedanji vladi s tern, da predlaga, naj se dovoli sedanje stanje vojske, 800.000 mo2, samo za eno leto. Toda ker s tern predlogom ne more prodreti, stavil je poslauec Czedik po sklepu liberainega ktuba predlog, naj se sicer dovoli 800.000 moz vojne sile za bodoelk 10 let, a v mirnem casu naj se zniza stevilo vojakov v aktivni slu^bi na 230.000 moz\ Splo§na razprava je trajala tri dni, vceraj je koncala se sijajnim govorom ministra H o r s t a, kateri je v 2 tiri trajajofiem govoru preprifcevalno doka-zavai potrebo, da se vladni predlog sprejme — nespremenjen. Danes se je saiela specijalna debata. Prvi §. bo gotovo potrjen po viadnem predlogu, ker zadostuje za njegov sprejem ve-tina glasov; zoper §. 2. pa, kateri dolocuje, da bi se nabiranje letnega itevila vojaskih novincev (54.000 moz) dovolilo za 10 let, bodo nekda glasovali vsi centralisti, ee§, da se sicer znebe vai&ne ustavne pravice. Ker je ogerska zbornica Tojasko postavo uze potrdila in ker jo gospod-ska zbornica najbrie tudi potrdi ne po sklepu poslanske zbornice, ampak po viadnem predlogu, nadeja se vlada, da se slednjic vdajo tudi usta-voverci, kedar pride nacrt iz gospodske zbornice zopet v poslansko. Ob svet ne bo in ob Av-strijo tudi ne, Se ostanejo ustavoverci pri svoji tnr*. Ker se razprava drz^avnega proraSu-na ne more letos koncati, prosila bo vlada, da jej drzavni zbor dovoli pobiranje davkov in pri-stojbin v dosedanji meri se v I. detrtletji 1880. — Dr. VoSnjak je v budgetnem odbora po-roeal o proraSunu glede soli. Sklenilo se je priporocati vladi, naj skrbi za to, da bodo mo-gli kmetovalci dobivati isivinsko sol po ceui. Delegacije se snidejo 14. t. m., de-2elni zbori pridejo po najuovejsih poro&lih najbrM se-le po veliki noci skupaj. ' Msgr, It, Jak. Della-Bona, rodom Go- Cesar je porailostil znanega serbskega ro-doljuba dr. Mileti6-a. Avstrijske kupdijske in colne obrav-navezNemdijo so se naenkrat pretrgale. Poobla§6enci na§e vlade so se vmili s praznimi rokami iz Berlina. Pa se toliko govori o prija-teljskih avstrijsko-nemjkih razmerah! PE^TANSKA zbornica je sprejela v pctek zakon gled6 nabiranja vojaSkih novincev za leto 1880 in tako tudi zakon o upravi Bosne in Hereegovine, oba zakona sta bila sprejeta v tre-tjem branji, Nadalje je Ml sprejet zakon glede odprave colnega izkljufienja mesta Brodi, zakon o odpravi pet malih slobodnih Ink, zakon o pri-klopljenji Istre in Dalmacije k skupnemu colni-narstvu. Za civilno uprav© BOSNE in Hereegovine ne bo treba ni6 pladati iz avstriJBke Mmm blagajne, ker bodo pokrili vse stroSke dohodki novookupiranih dezel. IZ KUSIJE se poroCa, da so hudodelske roke 1. t. m. zopet profile po/dragem Sivenji cara Aleksandra. Ko je ob 11. uri zvefier vha-jal v Bogo6, del moskovskega mesta, vlak sea-rovimi stre^niki in njegovim blagom, odvrnila je mocna eksplozija vlak iz tira; en vagon z blagom se je ra/bil na kose, dva vagona s poto-valci, sta sepa zasuknila po6rez dez Meznicni tir. Nobena oscba ni po§kodovana. Hiso, v kateri je bila nastavljena mina, so hitro naSli in zdaj iz-tikajo po hudodelcih, kateri so najbrle mislili, da se s tern vlakom pelje car, ki se je bil pa u2e malo poprej pripeljal Cara so §e isti veior dostojanstveniki v Kremlinu navduseno pozdrav-Ijali. V BERLINU so obsedno stanje podalj§ali §e za eno leto, ker se ie vedno boje* socijali-sticnih rovarij. NA SPANJSKEM so te dni z najveeo slo-vesnostjo obhajali poroko avstrijske nadvojvodinje K r i s t i n e s kraljem Alfonzom. — Zopet se slisi o velikih povodnjih in doslednih nesredah. Domace stvari Gori§ka ditalnica bo imela v saboto dne 13. t. ra. svoj letni obeni zbor. Na dnevnera redu: tajni-kovo porofiilo, letni ra6un in volitev novega odbora. Obravnave pred porotniki so se vCeraj za-fe\e pri tukajSnji c. k. okrozni sodniji. Vceraj je se-del na obtoM klopi Josip Grion iz Kormina za-stran uboja. Obravnava, o kateri porofiimo prihodnjit, je koncala z obsodbo zato^enca k smrti na vesalih. Jutri bo obravnava proti Petru Valentin-6 i 6 - u iz Zagorja nad Plavami v kanalskem okraji zastran za&gatija. Zapalil je namrefi nedavno polne senik tamoSujemu posestnika in ^apauu, g. Andr. Konjedic-u. Zirna je letos se snegora, burjo in mrazom za-precila semenj sv. Andreja v Gorici. Od ajdovske strain in s Krasa ni bilo akoro nikogar v mesto, ker je razsajala straSna burja; Furlanijo pa je sneg u2e v uoci poprej tako hudo zakidal, da si ni nihee upal z vozom na cesto, s »ko§pamia pa Se manj. Tudi nase mesto je dobilo za semenj debelo snezeno odejo, ka-tero spira juini, zel6 neprijetni de2 neprenehoma uie drugi dan, pa je se ne bode tri dni kos, Ce pojde tako naprej. Po ulicah je strasna brluzga; 6q pa popi-ha nenadoma Grgarec cez sedlo, potem bomo cepali kakor muhe po ooolzlem tlaku. Iz Ljubljane pa pi§e SI. N.: Ziraa se nam ta teden zbilja ponuja. Uze v nedeljo in ponedeljek se je snega za silo naletelo, vtorek pa je creznofi pritisnil hud mraz; v sredo zjutraj smo ga imeli do 16 sto-pinj pod 0 in do poludne je iSivo srebro komaj zlezlo na — 10°; zvecer je pa u2e spet odjenjalo in vCeraj je bil pravi zimski april: zjutraj debel sneg, potem pa je v prestankih sipalo babje v§eno vcasih tako go-sto, kakor po leti ob hudej plohi del Bog ne daj zdaj juga 1 Na Krasu so bill u2e hudi zameti; zaradi njih so morali vtorek tovorne vlake mej Ljubljano in Trstoni ustaviti. Na istrskej leleznici od Diva6e do Buzeta celo ni6 nijso vozili. Na morju je bil hud vi-bar m v Trstu — sneg pa tekft burja, da se vojaW nijso mogli izkreati. Dva dni uie tramway nij vozili po mestu. Cesarica Elizabeta je ljabljanskej bolnici za otroke podarila 100 gold. Iz primorske drevesnice, kakor druga leta, tako se tudi letos dobi za placilo pa tudi brezplafino 1 railijon in 80,847 firnega gozdnega lesa (smreko-vine, borovine, jeloviue itd.), 428.746 listnatih dreves in pa 13.300_sadnega drevja. C. k. ministerstvo kme-" tijstva je doloftlo ceno, po kateri naj se prodaja to drevje posameznim gospodarjem ali pa obcinam, pa je dovolilo tudi, da se sine revnira obcinam in posameznim gospodarjem, ki zelijo gozd zarediti, tudi brez-plaCuo dati. Kdor tedaj Mi enega ali druzega drevja iz te c. kr. velike primoiBke drevesnice dobiti za placilo ali pa brezplacno, naj se obrne do c k. namest-niStva v Trstu. „Ooncordia." V uaSej lepi Gorici 2ivi precej znamenito stevilo Nemcev, kateri se odlikujejo po in-telligenciji in kapitalu. Ne menite, da He fta-limo; kajti naii Nemci nabirajo se zarea iz omikanib premo^tih fabrikantov, tu zastran ugodnih kllmatlCnih razmer statno ali zacasno naseljenih rodbin veCinomi iz viSih krogov, razne vrste ponzijonistov, nekaterih, profesorjev, gozdnarsKih in posameznih drugih urad-nikov itd. Tudi nage domaCe plerastvo pristeva se vefijidel Nomcem, ne da bi bilo v obce nemlke kore-nine, ampak menda bolj za to, ker se je nekdaj nera-stvo identinkovalo z avstrijstvom, kar bi nekateri is dan danes radi videli, Ti Nemci, katero bpoStujemo mi kot ljube, v m\ho deldo dobro dosle goste, in as hocete tudi kot sode^elane, ustanovlli so si v Gorici pred kakimi 15—16 leti svoje zabavno drufitvo nCon* cor.' katero je imelo najlepSo dobo v svojem po-aetku uo leta 1867 ali 68, Takrat je zares cvelo na samo no obiltiem dtevilu svojib Clanov, ampak tudi po muogili prav prijetuih zabavnih vecorih — pri kate-lih m ju v pi'ttvem yomenu bescde rasvijala nekdaj tako priljubljena nemska „GemUtl!chk(ilttt privabivia celo niuogo domacih goriskih rodbin k iivahnim ve* selicam. Pozneje se je drufitvo nekako prevzelo; t* gnjezdila se je bila vu-nje polagouia neka aristokra-ticna sapa, katera so je ccdaljo huje fiopirila, dokler je razgnala vso staro MGemUtlichkeittt. „Concordia1* je nevedoma zaceia pojemati, ko se je iz poblevnih prostorov n\m ogerski kroni" prcselila v mestno sre-disao, v Stab.le-jeve prostore na Travniku. 3 pofietka je drustvo zares mislilo, da je s tern zadelo „ternott in da se zdaj Se le prav razvije do popolnega razevita* V tej zanesljivi nadi je celo svoje prostore raziirilo in okrasilo. da je v tern ozirji prekosilo vsa druga drustva. Vsled tega je „Concordia" v onem casu ne* kako slovela po svoji 'zvunanji blisSobi — a prave concordiae le ni bilo ve6. In zato se je jelo Stevilo drustvenikov — ne mnoiiti — ampak kicitij da je v novejsl dobi padlo uze precej pod sto. Ne prav reduo gospoddrstvo je menda tudi pritegnilo, da j« druStvo sledujic tako osiromasilo, da je nastala neobhodna potreba nagle, izdatne pomoLi. Tistega dne invistem casu, koje nasa iitaluica priredila besedo sia korist nesrecim koritniskim pogorelcem, posvetovali so se in konecno so skle-pali zastopniki Concotdije, kako bi obvarovali svoje osiromaSeno druStvo pretedega poloma. In kaj so skle-nili ? No, sklenili so,—Cesar bi ne bii uihee pricakoval, kdor una se kaj verev nemsko intelligencijo in nem§ki kapital, — priporociti se javni rado-darnosti. Kak dan potem so veliki plakati na ulicnih vo-. glih v italijanfkem jeziku naznanjali, da priredf B Concordia" z blagoduSno pomocjo glavnih moCi %e-> danje italijanske opere in nekaterih glasbenih diletan-tov in pod zavetnistvom vedinoma onih plemenitih go-spd, — katere priskrbujejo po svojem preblagem ia po^rtovalnem prizadevanji o zimskem casu nminjeStroK (najpefrebnejSo hrano) nasim mestnim reve^em,—ve« likansk koncert z vstopnino po eden for int. V CV gavo korist pojde ta vstopnina, tega sicer niso pove-dali italijanski plakati; pad so pa rasodela nemska, druStvenikom razposlana vabila, da siromak, kojemu je sila na pomoc prihiteti, je nConcordiatt (o katerej tece po vsem mestu govorica, da je do grla zadel-zena.) Tedaj, v Casu, ko vlada po vsej deSeli vsled slabe letine najveca revsfiua, ko se povsod nabirajo milodari za nage in stradajoCe druzuie, ko prircrajo druga drnstva v Gorici in Trstu koncerte v korist isterski iromakom, koritniskim pogorelcem itd., ne vidijo u iateri gospodje v Gorici nobene vece sile, rego pogube resiti nem§ko drudtvo in ne iScejo v ta namen nobene dostojniSe poti, negopo jav-nem koncertu, napravljenem pod patronatom zrianih plemenitih dobrodeloic vpot reb 1 j ati rad od arnost goriskih me§6anov. — Nam se ne zdi ta korak dru§tvenega odbora ni Casu, ni sedanjim razmeram primeren — najJianje pa, msnirao, se vjema z do-stojnostjo mogoCnega naroda, kateremu jq ^Q0ncwdia,, y avrtci takp yekqC za^topnic*, KoBcert je bil ? torek, kakor sliiimo, prav o-bilno obiskovan in je donesel kakih 800 gld. skapne-ga dohodka. Na vpraSsnje, kako se je zabaval in ka-ko mu je, dop&dalo, odvrnil nam je nek odkritosrcni Nemec: nJa, ,es war ein glanzendes B e t te 1 c o n-zert.« OdernStvo je sicer dandanes knje razsirjeno, nego kedaj poprej, a poznali so je vendar uze v sta-rih eaaih in zanicevati so vsacega po vredoosti, kdor se je i Djim ukvarjal. Nek pridigar je hotel syojim vernim poslasalcem prav zivo predociti grdobo te pre-grehe. ^li ja kaj fievjjarjev takaj?" prasai je oziraje act po, pnoMd. .Dal" odmelo se je nekoliko glasov. .Jediktj krojadevtukaj?- ,Dal« - „MUiiarjev? Mesar-jet? Ifcavcev? Tigovm? Vsakrat se jih je ve* ali raanj oglasalo: da! „Je-li konjederec tukaj?4 ,Kaj bi neki tajii*, flliial se je pohlevea glas ,saj sempo-Iten in pravioea, tar opravjjam avoje delo tako po ceui, kakor nikdo drugi; tu sera". —¦ Dobro, pomme pridigar a povzdignjenim glasom: Zdaj pa praSam, je-li kateri oderub tukaj? Nihfte ne odgovoril Vidite torej. to je alabo rokodelstvo, slab posei, kojega se vaakao acainaie. Povem vara pa, da se jih audi6 ne bode sramotai, ampak, kedar pride njib ura, pograbi jih ia ponese t peklensko irelo. Dunajska borza. Eaotat dr*. doly ˇ bankovcia Ettotni dr*. dolg ˇ .rebra . W60 4rt.po.oiib '. ! ', • AokU« narodne bank* . . KredUne akcije ¦ '. . . . Louden .'...... , 8w*ro........ Ifapol......... G. tar. Cfkini ...... Draavae marke..... 68 S 55 kr. 70 55 80 86 130 n 90 n 843 — 280 n 75 n 116 n 50 » 1 o n 305/u," 1 6 WVio* 1 57 n 60 V Ms oM id ptal prevzame podpisani slovenskega, nemSkega in italijanskega jezika teoreti6no in prakticno zmozni uCitelj. On prevzame dva ali tri otroke premoz-nih atarSey v popolno odgojo in prehranenje. Ker je njegova hisa jako prilezna in v zdravi legi, ima dvori&e, vrt in pray blizo tndi sadni vrt in vinograd, je gotovo za ta namen jako pripravna. Podpisani bode za to skerbel — in lehko uze naprej zagotovlja — da bodo otroci, tndi Se niso posebno nadarjeni, dobro napredo-vali in da se nance zraven maternega tndi se enega zgorej omenjenih jezikov. Kdor ieli kaj vec pozvedeti, naj se blagp-voli pisnieno ali osebno oberniti da Mat^ja Leban-a ufiiteJja v Ronchi-ju na Primorskem. ooooooooooo* Anton Gregoric I y „Via AseoUa (v Getn) Stev. 18 od ^ znotraj— v Gorici ODVEINIE sprejema vsako mizarsko in delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvrSeno. Priporoiia ob enem svojo bogato ^l [ zalogo hi§ne oprave (mobil'i) tape- \j dobnih blaga in srcal po prav spo- >l. dr. Morpirgo v Gorki je preMii svojo pisamico v hi§o Kohen na Korenji §tv. 252, II. nadstropje. Dobre, pravitfne,. nepoka^en& vpl^eiste svede, za katere dajejo poro§tvo, iz cajboljSega Cistega ce-belaega voska, katere izvrstno lepo in prav pofiasi gore, prodajata. po najnizjej Ceoi F. & B. Seemann v Ljubljana. !!Skoraj zastonj!! : Zavollo ntd«Tno n* ntc »riile velike FABKIKE ZA BKITA- tttii oJ BKITANIJA-SUEBKA mm I* gU. 6.75, kot jed*a Eetrti «i«l uoikov U<|eluT*^i«, udaj »kuraj taatcij, in *ieer: « kom. vrlo dobrib mimiZltfll HOZCV, z ro^at- 4 i «'* k«M 04 briUi»ya-*r«bn», » pravu »»gte»ki- ^'= *, g* Si iruberfto-jeklBnimi o.trinami. v « « 2 "S • kom. j«k« ttitik \iiiC, bri»Mij»-arebro, ti j«ritanija-»«- bca »rebrut¦ g 4iii~konk Vseh teb 42 recij jo ixdeUito U najnaejsrga b»iEanija-»re-bra, ki je aa calom areta jedina kuvina, katera o»tane vecno be la, in no od pravega arcbra tndi p<> 'juiutncm iabljenju na moro razlu-iiti, ZA kAK »L OAtiASrtJK. «a»lov in jedini kraj zanaruiilav c. k. ivstro-ogerskih prOvincijah; Qeanal-Ospot der L esgl, Britaania-Siiber-Fabrikea i BlamfcKann, WienJ. Eiisabethstrasse 6. :L^ 15 5.^1 ^S?5 Noveje^sodbe zdrav. veljakov o Franc - JoMovi peiHi sti FRANZ JOSE (BITTERQUEU* _ _ _ mo8iiejiih grenkih Tod, ki. ne prouzroiii nobeaih zllh Qasledkov, tudi ce s« daljo 5a»a rabi. Uunaj, 1877._______________________________ Prof. dr. C. pi. Braun-Fernwald, Dunaj. Prav mnogokrat sem se uze prcprical o znanem naglem ia zant!*-ljivem ucinku te grenke vodo; zatv priporocam najtoploje to Yodo bolnim guapcm. Duimj 1873.________________________________ Prof. dr. Meyuert, Dunaj. Jtf&L2&ZS. hnimi dozami se doscze rabll ucink, ia pri zacstth boleznili r »lu-cajih psych, klinike ovajft pogustoma uzrok bolezni. Dunaj 1819. Kavnat. c. k. bolniee dr. Lorinser, Dunaj. mcnita po sroji prijetni tabt-ozanzita brcz nadleinib stran-akili uiiinkoT zaaealjivo pomagu. Dunaj 1877. C. kr. bulniea Itudoitstiftuiij;, Dunajr Lctno porocilo 1878. Moz z orgunicno napako na area je pil skozi en mesec vsako jutro pol kozarca, voda je Todno enako rabio udi-gjala in njemu je bilo prar dobro. pod-rod.dr.bra- sche-ja. „Pri zelodecnem in orevesnem kataru, babit zaprtji, breztci-no»ti, krvencm zgoscenji, hemoridab, jeternih boleitin in ienskih boleznih ao ae doaegli izTrstui uspobi.- 1878. ___ Uobiva so v Uurici v lekarnici C. ZANEIU, pa tudi t v»eb iekarnicab in zalogah minerulnih tod. — Kazkazi itd. zaitonj po razpoitljevalnemrodatvu t Budapest! iii mm mu> Domafie in molitevne buk-ve, 2. natisa, 1879. Kolikor bolj nesppdobno se mnogi obna§ajo pri najsvetejsem opravilu sv. mase — da se Bogn nsmili! ne le miadina, ampak veckrat celd njeni odgojniki, — toliko bolj je 2eleti, da se naukotej veliki skrivnosti raz-sirja med vernike. Omenjena knjiga obsega pre-lepe in glojboko v sree segajoSe nauke o tej preimenitni skrivnosti, o nebeski dobroti sv. mase, o vdeleievanji, poboznosti itd. in kako hudo se pregreiijo tisti, ki se pri tem sv. opravilu nespodobno obnasajo. Bazna teh premislje-vanj pa so v tej knjigi tudi razne molitve pri sv. ma§i in druge molitve na 510 straneh. Cena tej — vsega priporo&la vredni — knjigi je v pol nsnje 1 gk 20 kr. in v usnje vezane 1 gl. 40 kr. ,z zlatim obreskom pa 2 gld. Dobiya se pri knjigotricu H. Mdman-u v Ljubyani. Pri zalozniku H. Nidman-u v Ljubljani je na svitlo prisla knjiga pod naslovom: „Slovenska kuharica" ali navod oknsno kuhati navadna in imenitna je-dilaza933jedil, tudi popis kuhinjskega orodja, katero je v vsaki dobri kuhinji potrebho. in pri-stavek 14 jedilnih listov za vse okolisfiine in potrebe. Spisala in na svitlo dala Magdaleaa Pleiweis-ova. Drugi, pomnozeni natis. Da so te bukve „SIovenska kuharicaB ob-cinstvu jiko potrebne, koristne in priijubljene, dokaz temu je nrna razprodaja prvega natisa: ker je pa drugi natis ie pomnozen in tudi po-pravljen z novo in staro vago in mero, upamo da bodo naie slovenske kuharice radostno po njih segale. Cena je mehko vezaniro 1 gl, 50 kr., trdo vezanim pa 1 gl. 80 kr. isam ima na tirolsko ornovino tisto naravno oddaja je manj, nego po 5 skupaj. Alojzij Bader, l^SSS^S^ JAKO VAZNO vsakterenni za odi. Prava dr. White-jcva voda za oci od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Thiiringen) slovi u^e od leta 1822 po celem svetu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni „ Carlo Zanetti" Vianuova27 in v Gorici tudi v Zanetti-jevi lekarni na Travniku. Odlomki iz pisem: Ker Vase prave dr. Wbite-jeve ocesne vqde ne morejo niti v Arae-riki pogreSati, in ker sem i njo prav mnogipi bolnikom pomagal, kateri me piosijo, naj si jo naro6ira, prosim Vas (sledi narofiilo). Wiliaras-burg-New-Yoik ^Nordamerika) Wilcb. Hoffmann. Javna izjava. Blago, prejeto od zapuScinskega oskrbnistra ne-darno propale velike tovomice lgrac, prodalo se je za 4. del prave vrednosti. Za neverjetno majhuo ceno 2 gld. 95 kr. dobi vsakdo tledecih 58 komadov krasnih i-grac, aposobnih za deike in doklice vsake starosti; po-iiljejo se proti poitnemu povzetji; to je; 1 Parisko Variet^-glediste, praT difno in zanimito okincano. 1 C'arobno skriiyico, obsegajoiSo ujetega paso, kateri hode pobegniti. 1 Sv. aiiklavza. 25 krasnih,kmcevzabozicnodrovosce,najnovejse bale. i kitajca, vedno dclavnega in sinek vzbujajocoga z meknnizmom. 12 krasnib svednikov za boiicno drt/esce. 1 japanski kiosk, umetno delo, obsegajoCe kolibrija, kt se giba in prepeva. 1 pajacelj, umetno napratljen, zna vsake baze umetnij. 1 gozdni skrat, kazoc jezik na porelje. 12 pisanih svecic za razsrecavo. 1 punca V k«