Ljubljana, ponedeljek 17. januarja ftfl Cena t Dir b^uavuiaivu. i-juoijana, rvnatljeva Ulica &. »r Telefon št. 3122, 8123, ' 8124, 3125, 3126. (nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2, — Telefon št. I9a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42, Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner! a. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Utfbtjana: Knafljeva ulica 5. Telefon 6tTsi221 8123, 3124, 3125 In 312®. vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- meseCno Ponedeljska Irdaja »Jutra« izhaja Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo» št- 2440. ] Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. ; Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pe tartfu. ospodarstvo Velika konferenca vladnih zastopnikov s predstavniki vsega lesnega gospodarstva Jugoslavije za odvrnitev katastrofe, ki grozi zaradi sankcij zanimamo za gospodarska vprašanja nego Ljubljana, 27. januarja. Zaradi gospodarskih sankcij proti Italiji jo naše lesno gospodarstvo prišlo zadnje mesece v sila težaven položaj. Lzpadek izvoza v I ta .'i jo, kann oc je prej šlo preko 60% vsega našega izvoza lesa, je povzročil popoln zastoj lesne industrije in žag, ziasti v Sloveniji, ki je še mnogo bolj kakor ostala produkcijska področja navezana na izvoz v Italijo. Lesna podjetja v Sloveniji so urejena skoro izključno za potrebe italijanskega tržišča, tako po dimenzijah blaga kakor po načinu obdelave in se zaradi tega mnogo težje preorientirajo za drugačno produkcijo, ne glede na to, da zaradi geografske in tarifne lege, po večini sploh ne morejo dobiti nadomestnih tržišč. Vrhu tega je lesna produkcija dravske banovine razdrobljena na veliko števi-k> majhnih podjetij in žag, ki s svojo razmeroma majhno produkcijo ne morejo iti na velika prekomorska konsoimna tržišča. Že ta dejstva nam' dovolj jasno pričajo, da je slovensko lesno gospodarstvo zaradi sankcij najtežje prizadeto. Glede na gospodarsko strukturo S'lovenije, kjer tvori les hrbtenico vsega gospodarstva, je razumljivo, da vsa naša javnost z veliko skrbjo gleda na usodo slovenske lesne industrije, obrti in trgovine, s katero je tako ozko povezana usoda slovenskega gospodarstva. Tri četrtine prebivalstva dravske banovine žive neposredno ali posredno od gozda, bodisi kot gozdni posestniki, trgovci, obrtniki, industrij ci, ali pa kot gozdni in lesni delavci in vozniki. Ne gre torej samo za nekaj lesnoindustrijskih podjetij temveč iza življenjsko vpraša- šanje Slovenije in produkcijskih področji v Bosni in v Gorskem kotaru, za velik gospodarski in socialni problem, na katerem mora biti interesirana naša javnost. Ne gre samo za interes prizadetih pokrajin, temveč za interes vse države in končno tudi za interes državnih financ, kjer se bodo kmalu pojavile posledice zastoja, če ne bomo kmalu našli izhoda iz sedanje situacije. Za ilustracijo položaja, v katerega je zašlo slovensko lesno gospodarstvo, naj navedemo, da je šilo od 1. aprila do 18. novembra, ko so stopile v veljavo gospodarske sankcije, samo preko Rakeka v Italijo 4980 vagonov lesa v vrednosti 52 milijonov Din, to je mesečno 665 vagonov v vrednosti skoro 7 milijonov Din. Če pa še upoštevajmo izvoz slovenskega lesa preko Bohinjske Bistrice in Su-šaka, tedaj dobimo še mnogo večji znesek, ki ga mesečno izgublja samo lesno gospodarstvo Slovenije. Naše gospodarske korporacije so že lani ob koncu leta naptravile korake na me-rodajnih mestih, da se po možnosti odvrnejo katastrofalne posledice sedanjega zastoja. Centralni odlbor jugoslovenskega lesnega gospodarstva je imel na imicijativo predsednika ministra n. r. dir. Uflmanskega 10. in 11. t. m. konferenco v Beogradu, kjer so predstavniki našega lesnega gospodarstva podrobno proučili sedanji položaj in sestavili vrsto predlogov za omüienje nastalih velikih težkoč. Med drugiim je bilo tudi sklenjeno, da se skliče v Ljubljani. kot središču zaradi sankcij najbolj prizadete Slovenije velika konferenca jugoslovenskega lesnega gospodarstva. Otvoritev konference Današnje konference, ki se je vršila v j na ^^ predsednik inž. Jerbič in taj- mi'bito polni dvorani Trgovskega doma, so s« udeležili: minister za šume in rudnike Djuro Jankovič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister brez portfelja dr. Miha Krek, zastopnik trgovinskega ministra načelnik inž. Dubravčič, barn dr. Marko Natlačen, podban dr. Jos. Majcen, predsednik Centralnega odbora lesnega gospodarstva kralj. Jugoslavije minister n. r. dr. Ulmansky, viceguverner Narodne banke dr. Lovčevič, referent Narodne banke dir. Lyubisavljevió. upravnik podružnice NB dr. Gregorio, predsednik Trgovsko-in-dustrijske zbornice v Sarajevu g. Kapeta-novič s podpredsednikom gosp. Sabanovi-čem, za zbornico TOI v Ljubljani g. Josip Lenarčič st. in tajnik gos p. Žagar, za Zvezo industri j cev v L jubl jan i predsednik g. Anton Krejči in tajnik inž. Šuklje, dr. Golja in Gorjup, predsednik Zveze industrij cev in lesnih trgovcev na Sušaku g. Ružička, predsednik Združenja malih žag v Sarajevu g. Čorovič, predsednik odseka sums'ke proizvodnje v Zagrebu g. Šutej in generailni tajnik iste zveze g. Mautner, predsednik odseka lesnih trgovcev pri Zvezi industri j cev v Ljubljani dr. Rek ar. predsednik lesnega odseka Zveze trgovskih združenj gosp. Fr. Skrbeč, generalni direktor šum inž. Miletič, svetnik ministrstva za šume in rudnike inž. Manojlo-vic, delegat Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Vitez, za Zvezo malih žag nik g. Čadež, predsednik Zveze industrij-cev na Sušaku g. Vilhar in tajnik g. Pe-trič in narodni poslanci gg. inž. Zupančič, dr. Ivan Lovrenčič, dr. Jure Koče, Raj-ko Türk in Milan Mravlje. Vrhu tega se je na konferenco zbralo veliko število lesnih industrijcev in trgovcev ter drugih interesentov, tako da je biila dvorana z galerijo nabito polna. Konferenca je bila zelo živahna in je mestoma potekla -, - — Bila je izraz nervoznega razpoloženja, ki vlada danes v krogih vsega onega prebivalstva, ki je zaradi sankcij posredno ali neposredno prizadeto. Zborovanje je ob ' 10. dopoldne otvoril predsednik lesnega odseka Zveze trgovskih združenj g. Fran Škrbec, ki ie v kratkem nagovoru pozdravil došle predstavnike kr. vlade, zlasti ministra za šume in rudnike g. Djura Jankoviča, ministra za zgradbe dr. Marka Kožuilja, ministra dr. Kreka, bana dr. Natlačena, zastopnika trgovinskega ministra g. Dubravčiča, viceguvennerja Narodne banke dr. Lovče-viča in predsednika cen tra'nega odbora lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije ministra n. r. in direktorja »šipada« dr. U1-manskega. Po kratkih pozdravnih besedah je izročil predsedstvo ministru g. Janko-viču, ki je nato otvoril konferenco z daljšim govorom, v katerem je dejal med drugim: Govor ministra Jankoviča Na obupni klic naše lesne industrije, ki j« je kriza zadela zaradi izvajanja sankcij, sem sklical to konferenco, da slišim na njej vaše stališče, in da vzajemno poiščemo zdravila, ki ga moramo pravočasno uporabiti. Obveza izvajanja gospodarskih sankcij, ki jo je naša država prevzela kot zvest član DN, je imela za posledico zastoj v mednarodni izmenjavi blaga. Gospodarske sankcije niso bile diktirane od naše volje. Kakor znano je imela naša država zelo živahne trgovinske zveze s sosedno Italijo. Skoraj četrtina vsega našega izvoza je šla v Italijo. Toda med vsemi predmeti, ki so se izvažali v to državo, je vsekako na prvem mestu les. Zato se danes tudi najbolj čutijo posledice izvajanja sankcij ravno pri lesni industriji in trgovini V našem celotnem zvozu lesa je bila Italija dolgo vrsto let naš najboljši kupec. Dolga leta je absorbirata več nego polovi-oo vsega našega lesnega izvotza. Leta 1935 je šlo v Italijo 59% vsega izvoza lesa. leta 1934 66%. leta 1033 pa celo 68%. Nekateri kraji naše domovine, kakor n. pr. dravska banovina, so vezani celo z 80% vsega lesnega izvoza na to tržišče. Vzajemnost in zveza med gozdno posestjo in lesnim gospodarstvom, med gozdno proizvodnjo in lesno industrijo in trgovino, je tako krepka in tesna, da vsak zastoj pri enem teh dveh činiteljev rodi zastoj tudi pri drugem. Zato je potrebno stalno in tesno sode-To-inje med gozdno produkcijo, gozdno posestjo in celotno organizirano gozdno industrijo, veliko in majhno. Težave, ki so danes pred nami, niso nepremagljive. Predvsem jih ne smemo pretiravati in slikati prevelike. Naš narod je imel v raznih časih tudi večje gospodarske težkoče, pa jih je obvladal. Namen tega sestanka je, da postavimo stvari, dejstva in golo resnico na njihovo pravo mesto, da se prouče z vso potrebno nepristranostjo in resnostjo. Zato bom zelo hvaležen gospodom poročevalcem, kakor tudi vsem drugim gospodom govornikom, če bo njihova siilka o razmerah na področju, ki mu pripadajo, čim stvairnejša in podprta s čiim več argumenti in predlogi o ukrepiih, ki jih je treba izvesti, gibati pa se morajo v mejah naših dejanskih možnosti. Vemo, da velik del našega delovnega naroda v dravski, savski, vrbaski in drin-siki banovini živi izključno od zaslužka v gozdnem gospodarstvu. Ne moremo ostati ravnodušni do tisočev družin, ki bi jim s prenehanjem dela v gozdnem poslovanju usahnil vir dohodkov za vzdrževanje družine. Z izvedbo javnih del v dravski banovini po eni strani, zboljšanjem cen poljskih pridelkov po drugi strani, se bo začelo ozdravljenje našega gospodarstva. Da se naše gospodarstvo poživi, bo kraljevska vlada izdala potrebne ukrepe, da da se denarnim ustanovam, kakor n. pr. vašim hranilnicam, in posojilnicam vrne likvidnost, in omogoči pravilno funkcijo-niranjem in vTačanie vlog onim varčevalcem ki so s trudom služili iin z zaupanjem v denarne zavode nalagali denarje, ki so jih prihranili za tiste dni, ko ne bodo več zmožni dela. Naša Narodna banka in drugi državni denarni zavodi bodo porabili svoja sredstva, da pomagajo k vrnitvi likvidnosti naših denarnih zavodov. Ce se ne bomo vdajali iluzijam o tem, kar je nemogoče, če se bomo vrhu tega zavedali, da so nekatere žrtve vendar potrebne — bo ta sestanek dosegel svoj cilj, za čigar uresničenje bo kraljevska vlada zastavila svojo najboljšo voljo. Referat dr. Ulmanskega Po končanih izvajanjih ministra g. Jankoviča je podal obširen referat o najnujnejših potrebah našega lesnega gospodarstva bivši minister za šume in rudnike generaci direktor »Šipada« g. L%nansky, ki je najprej na kratko očrta.l cilje današnje konference, poudarjajoč, da gre v prvi vrsti za vprašanje naših terjatev v Italiji, drugo najvažnejše vprašanje pa je vprašanje kompenzacij za sankcije. V zvezi s sedanjimi težkočami se mnogo govori o preorijentaciji našega izvoza. To pa ni tako lahka stvar. Na velikih zunanjih tržiščih, kakor v Angliji, v Egiptu in v Levantu ter Južni Ameriki so danes cene izredno nizke in ne moremo uspešno konkurirati spričo velikih bremen, ki obremenjujejo naš produkt pri izvozu. Mnoge države nudijo svojim izvoznikom celo izvozne premije. V večjem obsegu bomo lahko izvažali na druga tržišča le tedaj, če bodo naši izvozniki dobili ugodnejši tečaj pri vnovčenju svojih terjatev v inozemstvu Za primer je navedel težkoče pri izvozu v Anglijo, kjer dobi izvoznik le za ded dobljenih deviz svobodni tečaj okrog 260 Din za funt, dočim mora drugi del deviz odstopiti Narodni baiki po oficielnom tečaju, ki znaša le 215 Din. Öe bi naš izvoznik za ves znesek izkupička prejel po 260 Din za funt, tedaj bi se morda da/Io v večji meri nego doslej konkurirati tudi na velikem angleškem tržišču. Slično je tudi na drugih tržiščih. Velike težkoče izvirajo za lesno industrijska podjetja tudi zaradi terjatev v Italiji Narodna banka izplačuje te terjatve le po tečaju 315 Din za liro, dočim morajo naši uvozniki plačati svoje obveznosti v kliring po tečaju 35(5.40 za 100 lir. Zaradi te tečajne razlike trpi naše itak hudo prizadeto lesno gospodarstvo veliko škodo. V zvezi z vprašanjem preorganiizacije našega izvoza je treba razlikovati tudi velika industrijska podjetja ki našo malo industrijo. Velika industrija se laihko preo-rijentira, med tem ko se mala industrija ne more. Zato so potrebni v prvi vrsti ukrepi, da se pomaga naši mali industriji. Mala industrijska podjetja ne morejo sama nastopati na velikih prekomorskih tržiščih, temveč se morajo v ta namen združiti, da lahko skupaj ponudijo svojo produkcijo. V ta namen je potrebna organizacija, ki bi onemogočala izkoriščanje malih podjetij od strani velikih in močnih. Gospod direktor Ulmansky je med drugim navedel tudi uspeh g. V iharja, ki mu je v Gorskem kotaru uspelo združiti vse male žage, da skupno plasirajo svoje proizvode na inozemskih tržiščih. V tem pogledu je potrebna iuicijativa in intervencija kr. vlade, saj gre pri tem za življenjske interese naše narodne skupnosti, ki gredo preko interesov posameznikov. Po-set današnje konference nam dokazuje, da ne poznajo naših razmer oni, ki vidijo v našem lesnem gospodarstvu samo nekatera velika podjetja. Ta podjetja v resnici ne potrebujejo zaščite. Toda pretežni del našega lesnega gospodarstva so mali interesenti, ki si ne morejo sin za 100 lir še nadalje v veljavi. Končno je g viceguverner izjavil, da ie Narodna bsmVa pripravljena nrouc'ti u teme! iene nrošnie tistiih izvoznikov, ki bodo oošiliali svoie blago v nprtrVripške države rn sicer na ta način, da iim bo odobrila vefiii odstrel- skupne vuote d°v'7 za prodaja "a «vob"dne.m trgu po višiem teóaìu N^'^na h* nt-*» n;1 se n? more v celoti o^r^č" 'uri dcv-V^m ker jih potrebuje za potrebe države. Na- rodna banka bo tudi v bodoče pokazala posebne ozire nasproti izvoznikom lesa pri dajanju rednih kreditov. Ostali govorniki Z vprašanjem takse za prekomerno uporabo cest, ki hudo obremenjujejo vso našo lesuo produkcijo, se je obširno bavil g. Franc Dolenc, ki je zlasti opozoril, da se pri odmeri tega prispevka še danes uporabljajo navodila ministrstva za zgradbe iz leta 1928., po katerih se jemljejo za podlago takratne visoke cene gramozu, ki že dolgo ne ustrezajo več današnjim mnogo nižjim conam. Zato je obremenitev, ki se predpisuje lesnim podjetjem na podlagi teh navodil najmanj dve tretjini previsoka. Izračunal je, da je gospodar, ki uporablja voz za dnevni prevoz okrog 20 km, obremenjen zaradi tega prispevka na leto z zneskom preko 2.000 Din, to je še enkrat toliko, kolikor znaša danes taksa za luksuzni avtomobil. Taka obremenitev lesnega gospodarstva je nemogoča in nezmogljiva. Zelo občuti danes lesna industrija tudi previsok davek na poslovni promet, nadalje 2 odstotni prispevek v fond za pogozdovanje in pa izredno visoko zemljarino. Nerazumljivo je, da gozdni posesti ni bilo priznano znižanje zemljarine, čeprav je donos gozda padel za dve tretjini vrednosti nasproti letu 1930. 0 položaju v Gorskem kotaru je govoril g. Čadež, ki je opozoril na to, da gre v Gorskem kotaru po veliki večini prav tako za male ljudi, katerih eksistenca je odvisna od dela njihovih rok. G. Bradetič je v imena Zveze žag v Sarajevu obžaloval, da še ni izvedena celokupna organizacija našega lesnega gospodarstva, kar ima za posledico, da mala lesna industrija nima v zagrebški zbornici niti enega predstavnika. Obširno je še govoril predsednik lesnega odseka Zveze trgovskih združenj v Ljubljani g. Franc škrbec, ki je orisal potek naše gospodarske krize in izkoriščanja našega gospodarstva od strani inozemskega kapitala. Branil je tudi gospodarske kroge proti očitku, da oni niso storili svoje dolžnosti Naše gospodarske organizacije so bile vedno na svojem mestu. Tudi narodni poslanec inž. Zupančič je branil predstavnike gospodarskih organizacij, ki so ob pravem času opozorili na težko stanje našega gospodarstva in so v vsakem pogledu storili svojo dolžnost. Glede kompenzacij za sankcije je ostalo vse pri obljubah. Niti Francija se ni izkazala kot Prijateljica in zaveznica naše države, saj daje danes Avstriji večje ugodnosti nego nam. ki trpimo zaradi sankcij. Opozoril je tudi. da je treba v delegacije za pogajanja z inozemstvom poslati gospodarstvenike in »JUTRO« pansedeJjtì» isfeja Poocdetfefc, 27.1 1931 naie strokovnjak«. Ostro je grajal todi prakso pri naši Narodni banki. V imenu ljubljanske Delavske zbornice ee je oglasil k besedi še g. Joža Golmajer, ki je apeliral na kr. vlado, da ne pozabi na delavce in nameščence lesne industrije, ki so prišli ob zaslužek in so izgubili eksistenco in jim je treba pomagati Resolucije «ii Ko je bila izčrpana lista govornikov je predsednik Centralnega odbora lesnega gospodarstva direktor dr. Ulmansky podal kratek résumé o najvažnejših zahtevah, ki so jih podali posamezni govorniki. Te zahteve je združil v naslednje točke: 1) V pogledu kliringa z Italijo naj Narodna banka omogoči boljši tečaj pri izplačilu in naj gre v tem pogledu do skrajnih možnosti. Izvoznikom, ki jim je zaračunala liro po 3.15, naj razliko takoj doplača. 2) Narodna banka naj obračuna vse izvozni-ške devize pri izvozu v vse države po tečaju, ki ustreza stvarni tržni vrednosti do-tčne devize in ne po prisilnem tečaju, ker ta tečaj predstavlja za izvoznike izgubo do 18 odstotkov. 3) S Primernimi ukrepi naj se prepreči prodajanje lesnih podjetij, ki so že več let v aktivni krizi in so zadolžena pri denarnih zavodih. Z zakonom naj se izvede zaščita teh podjetij in sr naj ustavijo vse eksekucije in dražbe. 4) Izvedejo naj se hitri in uspešni ukrepi friede davčnih dajatev v vseh onih področjih, kjer je lesno gospodarstvo prizadeto zaradi sankcij. 5) Reorganizira naj se sistem naše zunanje trgovine z uvedbo kontrole uvoza, da se i izdajanjem kompenzacijskega principa zaščiti izvoz lesa. 6) Po vzorcu drugih držav naj se z izvoznimi premijami omojroči izvoz finalnih lasnih izdelkov na oddaljenejše trge. 7) Organizira naj se naša zunanje trgovinska služba v najožjem sodelovanju r našimi gospodarskimi organizacijami. 8) Tz-da naj se uredba za zaščito in pospeševanje lesnega gospodarstva, ki jo je Predložil centralni odbor lesnega gospodarstva. Centralnemu odboru naj se omogoči sodelovanje pri trgovinskih pogajanjih. 9) Znižajo naj se luške in lokalne železniške tarife na ono višino, ki bo v razmerju s sedanjo ceno blaga. 10Ì Uvedejo naj se stalne redne in brze paroplovne proge za prevoz v Levant.. ki jih naj subvencionira država. ti) Državni denarni zavodi naj stavijo na razpolago cenene kredite za obnovo in preorijentacijo lesneira gospodarstva. 12) Posvetiti je treba posebno pažnjo malem« gozdnem« Posestniku 1b propagandi za večjo uporabo lesa. 13) Ukinejo naj se takse za pogozdovanje od privatnih gozdnih posestnikov in izterjanje ostankov te takse. 14) S povišanjem zaščitne carine naj se omeji uvoz lesnih finalnih izdelkov, kakor celuloze in papirja. 15) G. minister za šume in rudnike naj izda uredbo, s katero naj se odložijo obveznosti podjetij za šumsko takso. 16) Nujno naj se rešijo vse prošnje posestnikov malih žag, ki so jih vložili na podlagi zakona o zaščiti domače lesne industrije. 17) Uredba, s katero se priznavajo olajšave domači lesni industriji, naj se podaljša PTeko marca 1936. 18) Glede na težkoče plasiranja blaga na svetovnih tržiščih naj trgovinsko in finančno ministrstvo podpirata zadružno, odnosno kolektivno prodajo mehkega mehkega gradbenega lesa malih domačih lesnih industrij, ker je v sedanjih razmerah mogoòe uspeti na inozemskih trgih Ie velikim podjetjem. Plačilni sporazum z Madžarsko Na pritožoe interes euuov za izvoz t Madžarsko zaradi zastoja madžarskih plačil je viceguvernar dir. Lovoevič podal še nekaj pojasniti, da je biil že v decembru dosežen siporazum z madžarsko Narodno banko, po katerem j« morala Madžarska, do konca decembra p, naj zaDei<-onno najprej, da je hu preuseoniK g. ar. vV munenti vpisan meu ustanovitelje aitaueiinje in gajeii-je. /j& öüietrueo ötrosainajeijeve gaierije je naša galerija posiaia v zaigieu svoje ^py-siiuice, ki so bratSKi ustanovi tzrocia v dar Steni eno v o siiKo j»žena v rožnatem Krilu«, amenški Slovenci pa su nasi 0aienji poklonili »Simiomjo ameriškega Zatioua*, delo našega znamenitega rojaita. PerusKa. Obisk zbuk, ki so buie vse leto Diezpiacno dostopne oDCinstvu ob neueijan in praznikih, je bil izza zaanjega oDenega zuura zelo povoijen. ub dnevni prostega vstopa je prihajalo v gaienjo po 40 do xou cev, tako da znaša njih skupno števno o540. Ob drugih dnevih, ko je galerija sicer za javnost zaprta, pa je piacmo vsiupmno 345 obiskovalcev. Med večjimi skupinami, ki so si ogledale zbrane umetnine, je oiio iepo število gostov od blizu in daleč, razne meščanske, srednje in strokovne šole iz Slovenijo, pa tudi skupine beograjskih, zagrebških, splitskih in skopeljskih dijakov, študentje Iz Koroške, iz Bolgarije in češkoslovaške, skupina francoskih časnikarjev m razne druge družbe časnikarjev, znanstvenikov, ljubiteljev in turistov). Ti skupinski obiski so galeriji prinesli okrog 1780 gostov. Narodna galerija je torej že danes reprezentativen zavod in postaja vse bolj in bolj narodno vzgajališče. Razveseljivo je dejstvo da prihaja velika večina obiskovalcev iz mladega rodu, ki bo, poučen po zbirkah NG, stopil v življenje s poznavanjem slovenske umetnosti .kakršnega starejša generacija ni mogla imeti. Predavanja, razstave Razen lepega števila predavanj, ki so nedeljo za nedeljo privabljala velik krog poslušalcev, naj navedemo še razstavo grafike slovenskih impresionistov in razstavo Kavčičevih risb, ki ju je galerija priredila v svojih prostorih, in razstavo mariborske »Brazde« v Jakopičevem paviljonu. Po dvoranah razstavljene umetnine so se ponovno dopolnjevale in preurejale. Mariborske slikarje je galerija strnila ▼ posebno skupino. Umetnostno-zgodovinski seminar univerze izdeluje znanstven katalog zbirk. Prof. Sternen je izvršil nekatere najpotrebnejše restavracije slik, medtem ko so se morale mnogo druge, nič manj potrebne, zaradi pomanjkanja sredstev odložiti. Danes je v galeriji razstavljenih 258 slik, 70 originalnih Skulptur, 118 grafičnih listov tn 50 odlitkov po antični plastiki. Pokloni in meceni Celotna zbirka se je v zaključenem letu pomnožila za veliko število deL Banska uprava je izročila Narodni galeriji naslednje umetnine: Sirkovo »Jezus in ribiči« in »Javernice«, Koširjevo »Tihožitje«, Jamovo »Hrvaško kolo«, Pavlovčev »Krompir«, Se-dejevo »Dvojico«, Pilonove »Oljke« in Sti-plovškove »Hiše ob vodi« (olja), Ivana Kosa »Oče in sin« (risba) in »Trogir« (lesorez), Tretenjakovo »Pri toaleti« (gvaš), Jakčevo »Otočec zvečer« (pastel), Lobodo-vo »Mater z otrokom« in Bulovčeve »Osnutek spomenika Ivanu Cankarju« (mavec), Dremeljeve »Mira« (bron) in Kalinovo »Mlado mater« (marmor). Mestna občina je galeriji izročila: Klemenčičev »Zimski motiv« A. G. Kosa j Ribe«, šantlovega »Metliškega tkalca«, Jirakov »Most čez Krko« ter Ivana Kosa »Krajino pod Pohorjem« in »V Logarski dolini« (olja). Izmed dobrotnikov, ki so se galerije spomnili z darovi, je predsednik g. dr. Windischer razen dragocene zbirke 85 Kavčičevih risb podaril galeriji še gotski leseni kip j sv. Petra. Bucikovo podobo »dr. Gradnika« Jakopičeve »Rože«, »Mulatax, »Načelnika ruske cerkve v Pragi«, Pavlovčev »Kruh«, Slapernikov »Kanal v Parizu«, Sternenovo »Glavo dekleta« in Sterletovo »Glavo starca« (olja) in Lobodovo pop rs je nadškofa Jegliča (kamen). Razen Peruškove »Simfonije ameriškega zahoda« (olje) ki so jo darovali ameriški rojak' je galerija dobila od Nj. Vel. kralja Petra n. Toneta Kralja »Kraljeviča Marka« (olje), od dr. Alojzija Resa pa »Napotnikovo ženo« (les). Za stalno prodajno razstavo in nov paviljon Proti koncu poročila je prof. g. dr. Cankar opozoril še na nujno potrebo, da se izpopolni gotska soba, da bi lahko postala nekakšna šola gotske umetnosti pri nas, v kateri bi naj bi bili zbrani originali s čim popolnejšo zbirko reprodukcij. Eno najbolj perečih vprašanj našega umetnostnega življenja pa je vprašanje razstavnega paviljona. Sedanji Jakopičev paviljon je skoraj neraben, je star in betežen ter zaradi vzdrževalnih stroškov drag. Ta paviljon je slab gostitelj domači umetnosti in je docela nesposoben, da sprejme vase reprezentativna dela tujine. Jakopičev paviljon je bil v pravem pomenu besede epohalnega • pomena v našem umetnostnem življenju, a zdaj je doslužil. Razmere v razstavnih dvoranah NG silijo odbor, da išče za njene zbirke novega prostora. Kabinet tujcev gotska soba, dvorane sodobne umetnosti so pretesne in edini prostori, k4 ne izzivajo kritike, so baročna dvorana in sobe modernih realistov in impresionistov. Najboljša rešitev teh vprašanj bi bila, da se zgradi nov razstavni paviljon in združi z galerijo sodobne umetnosti, z obema pa zveže možnost, da stopijo umetniki kot prodajalci v stalen in neposreden stik s kupujočim občinstvom. To misel nam vsiljuje*) več ko težke gmotne razmere sodobnih umetnikov in včasih skoraj groteskno stanje našega umetninskega trga. NG pa seveda ne more storiti drugega, ko da prevzame i"'~'-vtlvo pri izvršitvi tega načrta. znesek preko enega milijona dinarjev. V debati je prevladovalo stališče, da se naj akcija razširi na vse mariborsko meščanstvo, kj naj na ta način postavi impozan-ten Meščanski dom. V nadaljnjem poteku ^bora so poročali o društvenem delovanju predsednik g. Meglič, tajnik dr. Marin in blagajnik g. Merčun. Društvo se je mnogo brigalo za znižanje občinskih davščin tn doklad. Pri volitvah se je izvoJS stari odbor s predsednikom g. Megljčem, kot zastopnik posestnikov no-v-ih hiš pa se je pritegnil v odbor g. Lufcman. Nato so izvolili za častnega člana g. Leopolda Barto spričo njegovega zaslužnega 251«t-nega delovanja v društvu. Sledilo je obširno poročilo predsednika pokrajinske zveze g. Freliha o delovanju pokrajinske zveze in centrale. Mariborski gasilci in reševalci so imeJi dopoldne v Gasilskem dom«, rectal občni zbor, ki ga je otvoril predsednik g. Pogačnik. Zbor je bil dobro obiskan. Poročila, ki so pričala o velikj ^ožrtovalno-sti gasilcev, so se z odobravanjem vzete. na znanje Pri volitvah sta bjla izvoljena dosedanji odbor s predsednikom g. Pogačnikom in poveljnikom g. Ramšakom. PRIDE SVENGALI svetovni telepat, jasnovidec tn PSIHOGRAFOLOG v Elitni kino Matico 67 let na straži proti ognju Volitve Izid bo znan šele Atene 26. januarja. V zadnjih 10 letih so bile današnje volitve v parlament sedme, prve pa po xy24, pri Katerin ne gre za vprašanje režima, irai jo tudi, da je bilo po 10 letih prvič, da vojska m posegala v volilno borbo. Pri parianientarnin vontvah lam 7. junija 1935 so se borih samo vladna Koalicija Tsaldarisa in Konaiiisa ter rojaüsti Metaxasa. V enizelastična uberaina stranka in druge republikanske stranke so stale ob strani. Zaradi tega te volitve niso poKaza-le pravega razmerja strankarskih sil v Grčiji. Pravilno sliko razmerja so dale volitve od 5. marca 1. 1933, Ki se jih je udeležilo 12 strank. Glavno borbo sta vodiü unija opozicjie s populistično stranKo na čelu m takozvana nacionalna unija z "enizelosom. Venicelistična stranka je tedaj dobila 46.32% glasov, populisti pa 46.iy *. Današnjih volitev se je udeležilo 10 strank in nekoliko več ali manj neodvisnih skupin, ter komunisti, ki so nastopali pod drugim imenom. Glavna borba se je vodila med venizehstično liberalno in populistično stranko. Ker so sedaj populisti razdeljeni v Tsaldansovo skupino in skupino Teodo-kisa, so bile sedanje volitve podobne volitvam L 1933. Dalekosežni dogodki, ki so se v Grčiji danes popoldne odigrali v Grčiji lani, so bili vsekakor velikega pomena pri sedanjih volitvaa. Javnost misli, da bo liberalna stranka dobila večino. To bo olajšala tudi nesloga med nasprotniki Venizelosa. V javnosti so opazili volilni nastop, Kanebulosa v Atenah, Pire-ju ;n Patrasu. O njem trdijo da uživa kot vodja stranke mladine velik ugled med volilci. Njegova stranka naj bi odstranila venizeliste in protivenizeliste, ker bi samo to pomirilo državo. »Messagger d' Athenes« ugotavlja, da ne gre sedaj za borbo načel, marveč za borbo oseb. List ugotavlja tudi, da med strankami ni več posebnih nasprotij v naziranjih o zunanji in notranji politiki. T'se stranke so mnenja, naj se zunanja politika ne ravna več po notranjih izpremembah. Prav tako tudi vprašanje režima ni več pereč. Kralj stoji iznad vseh političnih frakcij. Njegov modri vpliv bo prišel posebno po volitvah do veljave. Zaradi proporčnega sistema teh volitev bodo končni rezultati znani šele jutri popoldne. Ta sistem je tako zamotan, da bodo izid v Atenah in v njihovi najbližji okolici mogli razglasiti šele v teku noči. Ob krsti kralja Jurija V. London, 26. jan. AA. Romanje London-čanov ta neštetih tjsočev z dežele pred Westminsterhallom Je snoči naraščalo z vsako uro. Okoli polnoči je bil sprevod ljudi, ki so čakali, da pridejo na vrsto za defile mimo krste kralja Jurija V., iolg dva kilometra. Snoči so se poklonili pokojnemu kralju Juriju V mnogi tuji poslaniki, akreditirani v Londonu. Včeraj je defiliralo mimo trupla kralja Jurija 150.000 ljudi JSeograd, 27. januarja, p. Snoči je potoval skozi Beograd T London grški prestolo- naslednik, Ki bo pri pogreba angleškega Kralja Jurija zastopal grškega kralja. Na postaji so ga sprejeli novi grški poslanik T kelaropulos s poslaniškim osobjem, zastopniki turškega poslaništva našega zunanjega ministrstva Ob 21.40 Je grški prestolonaslednik nadaljeval svojo pot v London. PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba □r > 11 n i « i » i a i n il li n nimm» Ljubljana, 26. januarja 67- občni zbori S takšno letnico se postavi pri nas maiokataro arusuo. Med umi reoKumi je ijuiaijUie0±*jj.«.a oocnie inaauiega itz^ui pri-maiijü g. cur. Kusa in g. mž. Perita ter prt** r'Hfc—, ua ito-upooiiio. posije ^mzoruV ixxuieruu preoseoiiLn-u z žeijo da oi čimprej utti'cvtu, ikckr je bjio ùogickamo sprejeto. Zatem je poveljnik p0 novin samaritano v. Poieg tečajev je uno tuoi vec stroKovnai picUavanj. V^ega skupaj je Dno P* IH"! .i«* Vitj ni pr^-.anj. x-usebej je govorniK opisai proslavo t o-letmee prtx*o«umKa ni »utiestue g. josipa lurida in naštel vrsto ar ugni prireditev in proslav pri katerin je una četa zastopana, tt koncu je kratko očrtai mnoge, ki čakajo gaisnce, in podal program uoaocega deda. Zaključil Je govor z apeioun na složno delo. G. Pristovšek je na .o preci taj poročilo tajiaiKa g. tiostise, ki je poua. ostavKo na svoje incito. U. poiocna je la-cviuno, ua šteje četa lito cviajid m da se letos pam-uun pripravlja na poinemono ravnost; na svečan način dos La nanuec oiagosiov-ljena novi avtomobil in nova orizgaina v luxuit nuuo IZOBČENCI (LES MISERABLES) v Elitnem kinu Matici Ob tej priliki bo v Mestnem domu vzidana spominska plošča v gasilski službi ponesrečenim članom čete. O stanju blagajne je poročal g. Polde Zupančič in pregledno statistično poročilo o stanju opreme ki orodja je podal orodjar g. Janko Vidmar. Po poročilu nadzornega odbora je bila odboru soglasno podana razrešnica. Pri slučajnostih je bil za delegata na župni skupščini poleg poveljnika določen tudi g. dr. Rus. Maribor čez nedeljo Lepo uspel zbor JNS Maribor, 26. januarja. Sinoči je bQ v Vertnikovi gostilni na Tržaški cesti redni občni zbor krajevne organizacije JNS za peti mestni okraj. Na zbor so prišli zavedni pristaši JNS v tako lepem številu, da so bili zborovalni prostori čisto polni. Zboru je predsedoval prof. g. dr. Pivko. Navzočna sta bila med drugimi tudi bivši mariborski župan g. dr. Lipoid in narodni poslanec g. Lukačič. Po poročilih o delovanju, ki so pokazala neutrudno delavnost te organizacije, so bile volitve. Za predsednika je bil izvoljen zaslužni prvoboritelj za koristi želez-njčarstva g. Ivan Kejžar. Mnogo pozornosti in toplega priznanja so bila deležna izvajanja narodnega poslanca g. Lukačdča, ki je očrta! politični položaj, ta bivšega župana g. dr. Lipolda ki je v stvarnih izvajanjih poudarjal da so predstavniki JNS pri mestni občni delovali vedno samo za napredek Maribora Poročilo podpredsednika senata g. dr Ploja je moralo zaradi njegove nujne zadržanosti taratati. Zbor JNS v petem mestnem okraju je potekel v znamenju krepke zavednosti somišljenikov. Meščanski dom v Mariboru O pomembni akciji Društva hišnih posestnikov v Mariboru za zgradbo velike palače z moderno mestno tržnico na Glavnem trgu smo že poročali Na današnjem rednem občnem zboru bišnih lastnikov je predsednik g. Meglič obširno poročal o zadrugi, ki se je v okviru društva ustanovila v gornji namen ta zagotovila dosbej Predvajanje filma o šteSaniku Ljubljana, 26. januarja. V soboto zvečer se je vršila v kinu Slogi pod pokroviteljstvom tukajšnje Jugosloven-sko-češkoslovaške lige slavnostna premiera češkoslovaškega nacionalnega filma »Himna svobodi« (M. R. Stefanik). Predsta vo so posetiU številni predstavitelji oblasti in kulturnih korporacij in drugi, še številnejši prijatelji češkoslovaškega naroda, zlasti pa člani JÖ lige. Poleg divizionarja generala Nedeljkoviča sta sedela nadškof dr Rožman in češkoslovaški konzul inž. Minovsky, izmed številnih navzočih častnikov še omenjamo generala Jovanoviča in načelnika diviz. štaba polkovnika Killerja. Bila je to ponovna in zelo lepa manifestacija jugoslov.-češkoelovaške vzajemnosti. Pred filmom so predvajali Češkoslovaški zvočni tednik, nato pa Je z okusno okrašenega podi ja spregovoril predsednik Jč lige dr. Egon Staré, ki je podal v lepem govoru oris življenja in dela glavnega junaka filma. generala dr. R. M. štefanika, kar je nedvomno pripomoglo k umevanju tega močnega filmskega epa iz novejše češkoslovaške zgodovine — izza legendarnih bojev za osvobojenje. Sam film je napravil prav dober vtisk zlasti po svoji plemeniti nacionalni vsebini. Največ pozornosti je seveda vzbujal protagonist glavne in naslovne vloge, v Ljubljani tako dobro znani tn priljubljeni Zvonimir Rogoz, ki je odlično rešil svojo težko nalogo in sijajno vtelesü osebnost astronoma, pilota, heroja in narodnega voditelja M. R. štefanika Tudi a tem filmom se je lepo uveljavila češkoslovaška filmska industrija in pokazala realne možnosti ožjega sodelovanja Slovanov na filmskem področju. Objave Na prihodnjem koncertu Glasbene Matice ljubljanske bomo siišali prvič v Ljubljani eno najnovejših del ru*ke literature. Izvajale se bo simfonična slika »Zelezoh-•varnica«, ki jo je napisal skladatelj Moso-k>v To delo je tako učinkovito, da sc je do danes ponavljalo le na vsakem koncertu na katerem je bilo izvajano. Jc izredno' močno m ostavi j« na poslušalca nepozaben vtisk. Izvajal bo dela pod taktirko ravnatelja Poliča pomnoženi operni orkester. Katastrofalna zima v Ameriki New York. 36. januarja. AA. Mraz v severnem delu Žedinjenih držav traja^ dalje in je zahteval doslej v 11 zveznih državah 129 smrtnih žrtev. Temperatura ss giblje med 35 in 49 stopinjami Celzija pod ničlo. Slap Niagare je ves zamrznjen. Ottawa. 26. januarja. AA. Mrzli val je zajel tudi Kanado in se širi. V zapadnih pokrajinah so ugotovili temperaturo pod 20 stopnjami Celzija. V pokrajini Ontario je zaradi silnega snega ustavljen ves promet. Vlaki prihajajo v Qusbeek z 12 urnimi zamudami. Nase gledališče Drama Začetek ob 20. uri. Ponedeljek: 27 Siromakovo jaguje. RedB Torek 28.: Zaprto Sreda 29.: Pesem & ceste. Red C. Četrtek 30.: Die6 irae. Premiera. Red Četrtek Opera Začetek ob 20 Ponedeljek 27.: Zaprto. Torek 38.: Kraijičin ljubljenec. Red A. Sseda 29.: Carmen. Red Sreda. ->JUTRO« ponedeljska fafeja 3 IVjufuteQdE. 22. X W3R Konferenca prvorazredni klubov Korotan iz Kranja nafnovefši prvorazredni kiwi? — V LNP se nadaljuje dosedanje prvenstveno tekmovanje Ljubljanski nogometni podsavez je ikli-eal v svoje prostora za nedeljo dopoldne zastopnike vseh podsaveznih prvorazrednih klubov, da se pomenijo o načinu spomladanskega prvenstvenega tekmovanja. Po sklepu savezne skupščine, ki je likvidirala nacionalno ligo, se morajo vrniti v podsavezno prvenstvo vsi pravi in navidezni li-gali. V izvrševanju tega sklepa je savez odredil da se mora podsavezno tekmovanje zaključiti v razdobju med 16. februarjem in koncem maja. Odredil je tudi, da smejo imeti podsavezni prvi razredi največ po šest klubov, kar jih je več morajo nazaj v druge razrede. Pustil je možnost, da se v podsavezih, kjer ni enotnih prvih razredov, tekmuje dalje po začetem sporedu in načrtu, vendar z rezervo, da se tekmovanje privede do konca maja h kraju, sicer ne bi podsavezni prvak imel možnosti udeležiti 6e torb za državno prvenstvo, ki začnejo s prvo junijsko nedeljo. V našem prvem razredu, ki je razdeljen ▼ dve skupini, je nastal z povratkom Ilirije in Primorja drenj ker je za dovršitev _ tekmovanja potrebnih 17 izkoriščenih terminov, na razpolago pa jih je z vsemi praznik; vred samo okoli 20. V tem težavnem položaju je hotel podsavez predno se odloči za eno ali drugo solucijo, konzultirati prvorazredne klube in jim obrazložiti položaj Slo je v glavnem za to. da se najde način, kako bi se dosedanje tekmovanje nadaljevalo. V tem primeru ti bilo potrebno po sporazumu klubov začeti s tekmovanjem še pred 16 februarjem ali pa da se dosedanje tekmovanje ukine in začne z novim v skupini šestih klubov, v katero bi prišli poleg »ligašev« po lanski tablici še Železničar. Rapid, čakovečki in Maribor. Na konferenco so poslali razen mariborskega Železničarja vsi prvorazredni klubi svoje delgate in so se takoj v začetku postavili na stališče kolegijalnosti, t. j., da ne pustijo pasti nikogar v drugi razred. K te- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES OB 4., IN 9% URI LUISE ULLRICH in MATIJA WiEMANN V VELEFILMU LJUBEZNI mu so Mariborčani sprožili vprašanje reorganizacije mariborske skupine, ki je z odpadom mariborske Svobode reducirana na štiri klube. Reklamirali so v svojo skupino enega izmed celjskih klubov, da se na ta način število udeležencev kompletira in da ne bodo ostali mariborski klubi brez tekem. Tudi v tem vprašanju se je kmalu našla sporazumna rešitev Celjski Atletiki so se prostovoljno priključili štajerski skupini ljubljansko bo pa komplctiral kranjski Korotan. Tako bosta obe skupini nadaljevali kjer sta začeli potrebno bo razveljaviti ' dosedanje rezultate Atletikov in izbočiti Korotana iz gorenjske skupine ter ga pri klopi ti ljubljansko-celjskemu prvemu razredu, kar ne bo delalo posebnih ležav. Glede terminov je največji drenj v sami Ljubljani, potreben je bil torej sporazum. da se ljubljanski klubi odločijo, da s predčasnim začetkom tekmovanja olajšajo položaj vsaj za ava termina, t. j. s^tem, da začnejo s prvenstvenimi tekmami že 2. februarja. V tem pogledu sta šla podsavezu na roko Hernies in Primorje, pa bomo na ta način — če ne bo vremenskih neprilik — otvorili spomladansko sezono že prihodnjo nedeljo s prvo tekmo v Ljubljani. Na konferenci se je tudi razmotrival ukrep saveza. po katerem naj bi se izves-ten odstotek iz podsaveznih tekem stekal v savezno blagajno. Ugotovilo se je da je ta ukrep v protislovju s pravili ki prepuščajo podsavezno prvenstvo administrativno in financielno povsem kompetenci podsave-zov. Konferenca je priporočila upravnemu odboru podsaveza naj ukrene potrebno pri savezu v varstvo gmotnih interesov podsa-veza. Vsa konferenca je potekla v izredno skladnem razpoloženju in je bil dnevni red kmalu izčrpan v popolno zadovovoljstyo vseh prisotnih Pričakujemo da bo tudi tekmovanje samo poteklo v isti harmoniji! PO ZNANEM DELU KNUTA HAMSUN A. Finale zimskega pokala Odprta vrata Hennesovega igrišča so zopet zvabila nekaj navdušenih »nogometašev«, ki so tokrat prišli gledat finalni borbi za zimski pokal. Za las je manjkalo, pa ti bilo tekmovanje prineslo presenečenje. Grafičarji so dali prvorazrednemu nasprotniku dober odpor in šele proti koncu igre so Hermežani utegnili dati zmagoslavni gol, ki je vrgel Grafiko s prvega mesta. Moščani so postali plen razpoloženih Svobo-dašev in je potekla s te strani stvar v smislu pričakovanj. Svoboda: Moste 4:1 (2:1) Svobodaši so postopoma tretjerazrednega nasprotnika potisnili v obrambo in se je proti koncu igralo že samo na en gol. Po zmernem odporu v prvem polčasu so Moščani padli v nadaljevanju igre v podrejeno vlogo in tedaj so si Svobodaši zagotovili uspeh. Sodil je g. Jesih. Hermes : Grafika 2:1 (1:1) Tekma je bila dobre poi ure prav lepa in zanimiva. Bila je dolgo odprta in so te igralci zelo trudili. Na obeli siraneh so v znatuem tempu proizvajali prav čedne kombinacije. Počasi se je pokazalo, da imajo Grali&arji prav dobro srednjo vrsto, v kateri se je do konca odražal Žagar ua sredi, in da razpolagajo s sigurno obrambo Le v napadu ui bilo vse v redu, zlasti leva stran je precej »šepala«. Nasprotno so bili Siškarji mnogo bolj uglajeni m so imeu vse vrste v ravnovesju. Napad je delal zlasti v začetku zelo energično, v ozadju je imel dobor oporo. Vendar je zelo tezKo pri šei do uspeha, tem bolj, ker je v nasprotnikovi obrambi trčil v izredno žilavo odporno silo. Score je otvoril Brodnik s težko ubran'ji-vo bombo, Gratičarji so zenačili iz enajst-ke. Po polčasu je prišlo do raznih pojavov nediscipliniranosti, kar je dalo sodniku povod za številne izključitve. Poleg tega se je vreme tekom igre zelo sprevrglo in je rnz-močen teren igro docela pokvaril. lJo zadnjih minut je vodila lirafika z neodločnim rezultatom in boljšim količnikom, zato je igro zavlačevala Naposled se je Siškarjem te posrečilo iz nenadnega napada izbiti aspeh in s tem je bi'a zadeva končana. Sodil ie g. Macoratti. Ostale nogometne tekme Zemun: Bask: Sparta 2:2 (2:0), Osijek. Gradjanski: Hajduk 6 = 1. Oporto. Avstrija: Portugalska 3:2. Bratislava: Bratislava: Liberias (Dunap Praga: Sparta: Bohemians 10:1. Rim: Palermo: Juventus 1.0. Napoli: ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. FRANZ - JOSEFOVA voda — je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Offl. reg. S Dr 30474/35. Sampierdarena 4:0 Genova: Bologna 1:1, Lazio: Bari 2:1. Alessandria: Milano S:t, Firenze: Triestina 3:1. Ambrosiana:, Brescia 1:0. Budimpešta: Hungaria: Kispest 8:0, F?-renevaros: Bocskai 6:3, Ujpest: Salogotar-jan 5:0, Budafok: Budai 1:0. Phöbus: Sze-ged 2:0, Törökves: III. okraj 2:0. Občni zbor §K železničarja Maribor, 26. januarja >• Sinoči je eden od najuspešnejših športnih klubov v naši državi SK železničar polagal obračun svojega dela v preteklem letu. Zborovanje, ki se je vršilo v klubskem domu in sjcer v veliki dvorani pod tribuno na igrišču na Tržaški cesti, je otvoril in vodil predsednik inž. Josip Gruden. Uvodoma je pozdravil številno članstvo ter zastopnike posameznih strokovnih in športnih organizacij. nato pa v daljših in jedrnatih izvajanjih orisal klu-bovo delovanje v pretekli poslovni dobi. Njegovo poročilo, ki so ga vsi sprejeli z velikim odobravanjem, je bil dokaz, da je SK železnjiar za napredek slovenske, ga sporta zelo mnogo pripomogel in da je tudi v nacionalnem oziru krepil slovenski živelj v našem mestu. Ob koncu svojega poročila je inž Gruden predlagal naj se odpošljejo vdanoetni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II ter Nj. Vis. knezu Pavlu, pozdravni pa prometnemu ministru dr. Spahu ter ministru za fizično vzgojo naroda Cvetkovjču kar je se soglasno sprejelo. Sledilo je tajniško poročilo. ki ga je podal neutrudni tajnik g. Josip Fišer. Iz poročila povzemamo, da šteje klub 1040 članov, ki so se udejstvovali v 7 sekcijah. V svojem poročilu je g Fišer podal izčrpno poročilo vsega klubovega delovanja ter glavne uspehe v lanskem letu. Praznik kluba je bila otvoritev modernega stadiona jn tribune, ki je eden najlepših v naši državi. Ob tej priliki se je tajnik zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do uresničanja tega ogromnega dela. V poročilu načelnika teniške sekcije g. Mazija se navaja gospodarska depresija, ki je menda v glavnem vzrok, da ta sekcija nj dosegla zaželjenih uspehov. Poročilo načelnika nogometne sekcije g. Stojčiča pa je bilo tem razveseljive jše. Ne bomo naštevali vseh uspehov kluba, ki \ so itak vsem znani Poudariti pa moramo, da je železničar zelo napredoval, zlasti v nogometni panogi Za šahovsko, zimskosportno in tablete-niško sekcijo je poročal g Fjšer Te tri sekcije so delale bolj skromno, vendar se vse tri prav lepo razvijajo Za kolesarsko sekcijo je poročal njih načelnik Vinko Glavič. število dirkačev se je potrojilo in je bila prav ta sekcija ena najagilnejših v preteklem letu Za lahkoatleteko sekcijo je poročal g. Fjšer. Lahkoatleti so bili najagilnejši v letu 1935 ter so dosegli marsikateri lep uspeh. Gotovo pa je. da so najboljši v našem mestu. Sledilo je poročilo gospodarja Cofa Vrednost inventarja znaša 325 123 dinarjev. Iz blagajniškega poročila blagajnika Podoečana je razvidno, da so znašal] dohodki 70.737 dinarjev ter 70.634 izdatkov Za upravo igrišča je poročal g. Steinbih-ler. Ko je Jože Bačnik predi egal razrešni-co, ki se je tudi soglasno sprejela, so bile po kratkem odmoru volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik inž. Josip Gruden, I podpredsenik Bvg. lajnlk Josip ri Sei ( tajnik U. Emil Arlič, —--o"*------- i —'— 'O ^-J--* - - Franc Radej, gospodarja Anton Cof in Jože Belšak, odborniki: Lojze Hov ar, Mirko Soršak, Ludrvjk Prebil, Steinibihler, Klinar, Hibler in Kurt Lorber. Za načel-^ke posameznih sekcij so bili izvoljeni: nogometno: Dimitrije Stojčič, teniško: Gvido Mazi, kolesarsko: Štefan Rozman, zimskosportno: Gradnik. Za ostale sekcije pa bo odbor naknadno kooptjral načelnike. V nadzorni odbor pridejo: F. Pregelj. Zavacflav, Paar in Jože Bačnik, Rassodi- šče: Andrej Jovič, inž. Hinterleehner, inž. Jože Završnik, inž. Josip Debevec in dr. Andrej Koren/čan. pri slučajnostih se je izvolil za častnega člana lesni trgovec Ivan čater iz Celja. Spregovoril je še g. Fjšer o profesionalizmu, nakar je bilo zborovanje po triurnem trajanju zaključeno » Beograjska Jugoslavija proti profesionalizmu Beograd. 26. januarja V svojih prostorih je beograjska Jugoslavija imeia danes izredni občni zbor, ki je bil sklican, da se rešijo mnoga aktualna vprašanja v klubu ter da klub zavzame stališče k sklepom, sprejetim na zadnji glavni skupščini JNS. Začetkoma se je zdelo, da na bo prišlo do sporazuma med raznimi strujami v klubu. Pri glasovanju o tem, ali bo Jugoslavija sprejela tolmačenje amaterizma, kakor ga je sklenila glavna skupščina JNS, pa se je pokazalo, da je velika večina članov, da klub o-:tane še dalje na stališču amaterizma, kakršen je bil pred glavno skupščino vrhovnega nogometnega foruma. S 40 proti 15 glasovom so sklenili, da se klub ne sme ravnati po tolmačenju amaterizma JNS. Skupščina je tudi odobrila korake, uprave glede ohranitve discipline in kazni igra-čev. V svrho pomiritve duhov kakor tudi v interesu samega kluba je skupščina sklenila črtati vsem igračem kaznL klubska tekma Hliik v Planici Kljub slabemu vremenu je Ilirija Izvedla prvo smučarsko prireditev prav dobro in tudi z lepo udeležbo Plan'ca, 26. januarja. Današnja nedelja, ki je bila sicer namenjena za svoječesno že enkrat odgode-ne državne prvenstvene tekme, je oßtala zaradi nesigurnega vremena skoraj do konca tedna brez programa na bektn polju. Zato se je Ilirija v zudnjem hipu, ko je dobila iz svojega doma prav ugodne vesti o snežnih razmerah v dolini Tamarja, na hitro roko odločila, da bo priredila majhno medkiubsko prireditev, lei bi morda vsaj nekoiiko zamašila vrzel, ki traja glede teh prireditev že prav od božiča. Vesti o snežnih razmerah so bile re6 točne in še v soboto dopoldne je toplomer v Planici kazal 10 stopinj pod ničlo, toda v teku popoldneva je pritisnila odjuga in proti večeru je začelo, kakor zdaj že štiri nedelje zaporedoma, na lahko rositi. De-žek je curljal vso noč, davi pa so se megle le nekoliko raztrgale, tako da so prireditelji računali že koliikor toliko na dobro smuko. Ob napovedani uri ze start pa so nebeški vremen ar jri zope+ odprli za-tvornice na široko in dež je nato lil ves čas tekme in tudi vse popoldne do odhoda vlakov. Kakor je bH ta vremenski polom skoraj usoden za precej številno smučarsko družbo v domu Ilirije ter Planici in Kranjski gori. tekmovalcev članov prireditelja ter klubov Ljubljane, Reke, Dovje—Mojstrane ni koraj prav nič odvrnil od starta. Na startu pred domom Ilirije se je javilo sodniškemu zboru, ki so ga postavili izključno člani ilnrijiainske smuške sekcije, 24 tekmovalcev, kar je za hitro organizacijo in brez prave reklame prav lepo število. Tekmovalci 90 šli na progo v dveh skupinah, in sicer juniorji na 6, seniorji pa na okroglo 16 km. Proga, ki je bila za obe skupini trasirana enotno in so njeno manjšo zanko (6 km) proti Slot ni imeli juniorji, je potekala od doma v velikem loku proti dolini, nato pa se je obrnila pod Ponci in mimo velike skakalnice nazaj v Tamar, se nedroča iz Addis Abebe: Visoka abesinska osebnost je snoči izjavila, da se vrše okoli Makale ogorčeni boji. Abesinskj oddflkj napadajo mesto na vseh straneh in Italijani se pripravljajo na boj na nož, da ga ohranijo v svoji posesti. Na obeh straneh se bore zelo pogumno. Abesinci zaplenili 600 strojnic In 20 topov Addis Abeba, 26. januarja, o. Abesinsko vojno ministrstvo je izdalo službeno poročilo iz katerega je razvidno, da je po brzojavki rasa Kase doživela italijanska vojska na severnem bojišču hud poraz i- da so Abesinci zavzeli važne strateške postojanke. V odseku pri Makali so zajeli Abesinci 600 strojnic, 20 topov in veliko množino municije. Italijanske izgube znašajo 3.000 mrtvih in ranjenih. Vojaški krogi pravijo, da je bila bitka pri Makali ena izmed najbolj krvavih, kar jih je bilo doslej na severni fronti Uničeni italijanski diviziji Rim, 26. januarja. O Tukajšnji dopisniki inozemskih listov sklepajo iz raznih nasprotujočih al vesti a severne bi Južne Pri treningu naée smučarske reprezentance, na olimpiadah v Los Angelesu in Berlinu, na zimski olimpiadi ▼ Gar-miseh - Partenkirchenu j e Ovomaltine službeno priznana okrepčujoča hrana. Hrana športnikov Ovomaltine abesinske fronte, da je bila poslednja bitka v severni Abesiniji ena izmed najbolj krvavih, v kateri je padlo na tisoče vojakov. Na obeh straneh trdijo, da so zmagalj. čas bo najbolje pokazal, kdo je res zmagovalec. Iz Addis Abebe razširjajo vesti, da so abesinski vojaki Makalo popolnoma obkolili ta da sta ras Sejum in ras Kasa popolnoma uničila obe italijanski diviziji, ki sta bili poslani da zamenjata utrujeno posadko v Makali- Bitfca je bila zelo krvava, vendar pa se je končala z zmago Abesincev. Kako opisujejo boje Italijani London, 26. januarja.. AA Reuterjev urad poroča z Addis Abebe: Usoda Makale je na kocki, je izjavü včeraj višji abesinski funkcijonar Reuterjevemu dopisniku v Addis Abebi, nasprotno pa trdijo Italijani, da so zmagali v severnem odseku in da je odstranjena vsaka neposredna nevarnost za Makalo. Reuterjev dopisnik poroča iz aJiestoske prestolnice, da se je abesinskim patruljam posrečilo obkoliti mesto ta da se vrše bojj ta manjše praske v vsem odseku okoli Makale. Na obeh straneh ee pogumno bore. Reuterjer dopfanffit pri sexrerrA tfcafija®-dfcl vojski poroča naslednje podrobnosti 0 tridnevni bitki v odseku pri Makali: Italijansko poveljstvo je zvedelo, da Je ras Kasa prodrl v pokrajini Temblerm 20 km zapadno od Makale s 40.000 voJaM 1 nda je poslal svoje čete proti Makali, da Jo obkolijo ter prisilijo Italijane k odločilni bitki Italijansko poveljstvo je naglo poslalo nad 40.000 mož proti ram KasI ta £m zapovedalo, da morajo v najkrajšem času stopiti v boj s sovražnfkoim. Ras Kasa je skušal obkoliti italijanske kolone ko so bile še na pohodu, ta je vrgel vse svoje čete proti njim. Prišlo je do boja na nož. V tej bitki so se posebno odlikovali miličniki, ki so ves prvi dan (21. januarja) ogorčeno napadali sovražnika in se jdm je naposled posrečilo odbiti ga z zeJo velikimi izgubami. Drugega dne 22. januarja je ras Kasa opustil vsako nepremišljenost in je zbral svoje čete pred italijanskimi četami ter dal povelje za splošen napad. Abesinci so ves dan v gostih rojih napadali, toda njihove vrste je kosil ogenj Italijanov iz strojnic, jedro abesinske vojske pa Je obstreljevalo težko italijansko topništvo. Kar se je rešilo pred topovskim ognjem, so pokosile italijanske strojnice. Vžlic hudim izgubam so Abesinci ves dan ohranili moralo. Tretji dan, 23. januarja, so Abesinci italijanske postojanke ponovno napadli v gostih rojih in v vrstah za vrsto naskakovab Italijane. Te napade v bo>i na nož so odbijali miličniki, med tem pa je italijansko poveljstvo poslalo nova ojačenja, M so prispela ob 16. popoldne jn odločila bitko. Sveže italijanski čete so prešle v protjnaipad ta potegnile s seboj utrujene divizije miličnikov. Napad se Je izvršil s tolikšno sfto in ogorčenostjo, da so Abestoci najprej polagoma odnehaM, nato pa v neredu bežali- Italijani so bitko dobili Desno italijansko krilo Je takoj nato začelo forsiran pohod proti re&i Takazi. Isti Reuterjev dopisnik Je zvedel, da so Italijani okrepili vso fronto z novimi četami in tako preprečili vsako možnost, da bo mogli Abesinci s četniško vojno prodreti skozi njihove črte Reuterjev dopisnik iz Hararja poroča^ da sta včeraj dve italijanski letali ponovno bombardirali Dagabur, v čigar o&olici si je ras Nasiibu izbral svoj glavni stan. Na mesto vrgli nad 2500 bomb, ki so terjale 30 človeških žrtev. Odpoklicani vojni poročevalci Asti lara 27. januarja, o. Skupina inozemskih vojnih poročevalcev, ki jim je italijansko vrhovno poveljstvo dovolilo, da lahko obiščejo severno fronto, je bila nujno pozvana nazaj v Asmaro. Inozemski dopisniki sklepajo zaradi tega, da se na severni fronti še vedno vrše hudi boji i ja da ae položaj italijanske vojske menja. »iOTWk jftwüeljgfe feefefa 4 « TEDEN DNI FILMA „Bedni" Victoria Hugoja v filmu Najpomembnejša ameriška filmska družba »United Artists« (Združeni umetniki) je pred kratkim izdelala firn po slavnem Hu-gojevem romanu »Bedni« (Les Misérables), ki ga bomo te dni gledali v Elitnem kinu Mati ci. 35e ime družbe, ki je ta film izdelala, je •dovolj prepričljiv dokaz, da mora biti film rea nekaj posebnega. Tudi glavni igralci, ki v njem nastopajo, so same veličine ameriškega filma. Naj omenimo samo Frederi-ea Marcha in zlasti Charlesa Laughtor.a, ki je po svoji sijajni vlogi v filmu »Henrik V1II.< prišel v Ameriko. Ženske vloge5 ma-jo Rochelie Hudson, Frances Drake in Florence Eldridge, najboljša igralka mlade ameriške generacije. Kdor je že bral Hugojev veličastni roman >Bedni« v originalu, ve, kaj pomeni ta knjiga za svetovno književnost, in to znal *udi dostojno oceniti film, ki jo bil narejen po njej. Vsem drugim pa moremo svetovali samo nekaj: da si ta film ogledajo, 5e hočejo spoznati filmsko mojstrovino, ki se lah ko meri z romanom samim Videli bodo delo umetnikov, ki so se znali z dušo in telesom vživeti v velikega pisatelja in človeka, delo, ki bo ostalo vsem nepozablje-no, kakor je ostal roman tistim, ki so ga brali. Film bo igrala Malica najbrž že od torka dalje. Nov film s Tauber jem Slavni tenorist Richard Tatiber je nedavno imel turnejo po Angliji in Irski. V Dtfblinu je v gledališču Rovalu pel pred èferimi tisoči ljudi, a Belfastu so bile več krovih trne. ki se zabodejo v sečni kanal, čim jo prizadeti potegne za rep, da bi jo izvlekel. Domorodci ki so kot kopalci pristaši nagotne kulture, si pritrde del lupine kokosovega oreha na ogrožena mesta, kot učinkovito sredstvo proti tem neprijetnim gostem. Iz roda somov je omembe vreden tudi Armado ali pikčasti som. ki se potika v vodah Brazilije, zTaste pa na 30 do 40 cm. kakor naš somčič (Ameiurus nebulosus). Armado je lepa čez dan bolj zaspana ribica, posejana po vsem telesu in po plavutih s temnorjav:mn pikami. Hrbtna plavut je visoka in dolga kakor pri lipanu. a tudi repna, prsni in trebušni pkwuti So velike, tolščenka in podrepna plavut j»a maihni. Ustnice so zelo debele in mesnate, gobček sicer podstojen. Ta ribica se drži z ustnicami tako čvrsto na steklu akvarija, da je ni mogoče odstraniti. Ravno tako se prilepijo s sesa Is ko ploščo, v katero se je pretvoril gobček, dletasti skalar na kamenje v vodi. Tudi on je kakor Armado nizkega, bolj ploščatega trupa. Majhen je kvečjemu 5 cm dolg, prebiva pa v hitro tekoè'h vodah, nairaje v brzicah in derečinah. Tega somi ča pa ni z lepa spraviti s skale in poslu-žiti se ie treba onvmliivih sredsW, sicer se precej raztrga kakor da spusti. Domuje v Guayonri. V državi Ekuadorju žive v vodah na pobočjih visokih planin in ognjenikov s- mi, tzv. ognjeniški somi, ki ne zrastejo čez 10 cm, a so tudi nizkega, ploščatega trupa. Halja je zelenkasta s črnimi pikami. Gobček z debelimi ustnicami je tudi njim losten. Ko začne bruhati katerikoli ognjenik, priplavajo množine poginulih ribic s hudourniki, povzročenimi po nevihtah, ki spremljajo navadno take izbruhe, v doline, kjer okužijo vse ozračje. Domačini mislijo, da jih izbruhajo ognjeniki, kar pa ni mogoče, kajti v levi bi izginila vsaka sled. Te ribice omamijo in ugonabliqjo strupeni plini, ki silijo za časa izbruhov skozi špranje in raznoke na mosto. V akvarijih gojimo ?e nekaj decenijev oklopnega pikastega som«, ki zraste na 10 om, živi pa ▼ vodah vzhodno And in Kor-diljer. Pri svadbi se ikrnica prime z gobčkom za trebuh mlečnika. ki izpusti pri tej priliki seme. Ikrnioa ga uiame z nagubanimi trebušnimi plavutmi, potem pa spusti ikre na razne predmete Schomburgh je našel v Guavani soma po imenu Hasar, ki doseže dolžino 15 cm. Hasar si gradi lično gnezdo nalik ptičjemu, za kar mu služijo vodne rastline, zanimiv je pa še zaradi tega ker potuje po kopnem, iskaje vode, ko voda v dosedanjem bivališču usahne. Prednji somi so glavni zastopniki tega rodu v Južni Ameriki. Vsi so odporni, trdni in preneso tudi hladnejšo vodo, glede kisiika pa niso posebno občutljivi, in zatorej za akvarije prav prikladni. O. S. Avtomobili za šahovske figure V Nizzi se je lani vršila čudna Šahovska partija. Igralca te šahovske borbe sicer nista bila svetovna mojstra, bila pa sta dobra šahista. Igro sta vodila z vzvišenega prostora. To je bilo potrebno, ker so avtomobili predstavljali šahovske figure. Ena vozila so bila bela, druga črna in so bila posebej opremljena, da so kazala vrste figur, beli je zmagal in en avtomobil je bil nagrada. Letos bodo to igro ponovili. Kralj, ki zna vezti Že več let je bilo na dobrodelnih bazarih po švedskih mestih videti nenavadno lepo vezenje, ki ga je vsakdo lahko tudi kupil. Ti vezeni predmeti so se odlikovali z izredno izdelavo in vse je rado segalo po njih. Šele zadnje čase se je radi neke in-diskrecije doznalo. da je to vezenje izdeloval švedski kralj. Vladar je znan kot izvrsten in strasten igralec tenisa, v drugih prostih urah pa je rad vezel. Za njegovo tajno so do zadnjega vedeli samo člani kraljevske rodovine. Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice — delovanja črevesja. Mednarodni ženski kongres in olhčevalni jezik (K svetovnemu ženskemu kongresu, ki bo letos oktobra v Dubrovniku in Beogradu.) Vsi se zavedamo, kako važni so mednarodni kongresi. Važni so za medsebojno »poznavanje, za spoznavanje dela in teženj naroda, ki je povezan v mednarodnem sklopa z drugimi narodi. Z napredkom tehnike in prometnih sredstev se je zemeljska oWa čudovito zmanjšala in zožila. Prav nič ee več ne čudimo. kadaT srečamo ljudi z »Daljnega vzhoda, zapada, severa in juga Doforo vemo, da imajo ti ljudje marsikaj sečnega z nami. Imajo skušnje, želje, zah teve, pravice in dolžnosti nasproti nam in mi nasproti njim. Kako naj se razumemo? Res so v človeku čudovite lastnosti, da z opazovanjem, z uporabo mimike prilično zadene misli rn zahteve drugega Toda vse tr> ne spada več v našo dobo Najenostavnejše sredstvo za sporazumevanje je pač beseda. Koliko srečnejši so v tem pogledu veliki narodi! Namesto učenja tujih jezikov se o>ni posvečajo učenju drugih življenjskih vešč m. Knjige, ki jih izdajajo, lajiko ;z idejo v poljubni nakladi, kar knjige poceni Zaradi tega njihove knjige lahko pridejo tudi v obožnejše hiše in si vsakdo lahko bogarfi duh- in nabira znanja z manjšimi izdatki kakor drugod. Taiko lahiko napreduje ves narod. Drugače je pa z malimi narodi. Koliko energije. Koliko skrbi m truda je vloženega v učenje tujih jezikov, kakor angleščine, francoščine, nemščine in drugih A kadar je treba govoriti, se jezik zatika, išče po izrazih in uspeh je zelo dvomljiv. V vsakdanjem življenju se prav malokdo tako poglobi v tuj jezik, da bi ga tako popolno obvladal, kakor obvlada materinščino Svetovni diplomati v Ženevi imajo seveda svojega tajnika, ki mora dobro obvladati več svetovnih jezikov, Ta tajnik prevede govor diplomata prav dobro in do pičice natančno v zaželeni jezik in g. diplomat prečita svoj govor prav lepo :n gladko v tujem jeziku. Vsi so ga morda tudi razumeli. Le nekdo si želi še majhnih pojasnil k neki točki. Tu je diplomatska modrost na kraju Zaradi malenkostnega nesporazuma je treba preložiti zadevo, da to tajniki in tolmači spet izgladijc in pripravijo v dotičnem jeziku Mednarodni kongresi pa danej niso več zadeva nekaj izbrancev, marveč je to zadeva najširših slojev. Kongresi imajo pač nalogo, da z idejo prodro čim globlje v življenje ljudstva, ki naj spozna tudi življenje drugih ljudstev, se od njih uči, sprejema in daje. kaT ima dobrega. Koliko ie žen, ki bi se mogle udeležiti takih prireditev v tuji dTŽavi? Zavoljo go- spodarskih razmer prav malo. Letos pa bo mednarodni ženski kongres pri nas. Govorilo se bo po angleško, francosko, morda se po nemško. Smo pa v Jugoslaviji, državi Slovencev. Srbov, Hrvatov. KongTes naj bi bil mednaroden. Kako je kričeča zahteva po mednarodnem jeziku, ki bi bil pripraven. preprost in prožen za uporabo v knjižnem. predvsem pa v neposrednem govoru. Zlasti na takem mednarodnem kongresu se kakor sama po sebi pojavi potreba po mednarodnem občevalnem jeziku. In vendar. koliko jih je. ki poznajo jezik espe ranto? Sicer je že zelo razširjen po vsem svetu, a vendar še mnogo premalo, da bi njegova praktična vrednost . . do veljave Veliki narodi ga zavoljo udobnosti in aamovšečnih razlogov malo uporabljajo Za majhne narode je pa esperanto naravnost velikanskega pomena Namesto za učenje tujih jezikov ki so vsi mnogo težji od esperantskega, bi se energija uporabljala v koristnejše svrhe. Kniige. izdane ali prevedene v esperantski jezik, bi našle več odjemalcev in čitateljev. S tem bi se poznanje malih narodov v svetu bolj razširilo. Zlasti b? pa mednarodni kongresi bili res mednarodni »n bi korist od njih i meh vsi udeleženci V časih mednarodnih kongresov letalstva, radia, zvočnega filma spada vsekakor esperanto kot posredovalec žive besede na častno mesto Skrajni čas je že. da se uvede na mednarodne kongrese Angela Boškinova. Hiter konec pustolovščine Pobeg brhkega dekleta in njenega Jožka, ki Je bil ie 1 sedel za zapahi, se Je slabo končal Maribor, 26. januarja Zanimiva ljubavna zgodba se je pripetila v Kačah. Dva zaljubljenca sta se dogovorila. da l>osta skupno potegnila od do-* ma. Brhko dekle, ki je stanovalo pri starših v Racah in bila gojenka tukajšnje »Vesne«. se je zaljubilo v 27 letnega trgovskega i>omočnika Jožka. Toda za pobeg od doma ni bilo denarja. Treba Je bik) priti z zvijačo do njega. Dekle je začelo materi tožiti, da nima veselja do šole in da bi najrajši vstopila v samostan uršulink v Gradcu. No. in starši so te dni res prejeli neko pismo iz Gradca od uršulinskega samostana. V pismu, ki je bilo seveda falsificirano, so bili navedeni pogoji za sprejem v samostan. med njimi tudi položitev kavcija v znesku 4500 dinarjev in oskrba potrebnega perila. Mati je hčerki vse potrebno nabavila ter ji izročila znesek 4500 Din. s katerim se je dekle napotilo 23. t. m. od doma. Peljala se je proti državni meji, v Pe-| snici pa je izstopila iz vlaka, ker jo je tam čakal Jožko. Pobegnila sta najprej v Medvode. Toda kmalu je prišla vsa zadeva na dan in na podlagi tiralice so ju našli. Danes ja policija zasliševala dekle in Jožka, W je zaradi roparskega napada odsedel že štiri in pol leta robije v mariborski kaznilnici. Zanimiva zadeva obeh zaljubljencev se rai-čiščuje. Umor iz ljubosumnosti Po treh tednih pojasnjena ljubezenska žalosgra Zagreb, 26. januarja. Zagrebška policija je te dni pojasnila zagoneten zločin, ki je bil izvršen že 4. t. m. v Grfldlštu pri Slavonskem Brodu. Tam je bila umorjena 301etna Merija Parasi lo vice va, žena posestnika Antona in mati enega otroka. Marija je prva leta zakona v slogi živela z možem. Mož je bil bogat in pomanjkanja ni nikoli občutila. Toda njena ži-vost jo je gnala za pustolovščinami. Začela je ljubavno razmerje s 33letnim ože-n j enim posestnikom Ivanom Dugaličem, ki te trajalo več let. Naposled se je pa ljubimca naveličala in si poiskala drugega. V vasi se je pojavil Dalma.tinec Nn'ko4a Svetina, ki ga je začela mešati. Dugalič je kmalu opazil, da se je Marija zelo ohladila nasproti njemu in ker so mu prihajale na ušesa razne vesti, jo je trdo prijel. Marija pa ga je znala potolažiti, češ da gre le za slučajno poznanstvo. Toda Ivan ji tega ni verjel in jo je neprestano »asle-dovaL Naposled je opazil, da sta drug drugemu puščala pisma v luknji zida Parasi loviče ve hiše in jih pokrivala z opeko. To je bilo zonj dovoij. PokücaJ je .Marijo 3. t. m. zvečer na sestanek in ji z ostrimi bsedamd očital nezvestobo. Ker mu je ugovarjala, je v razburjenosti zgrabil puško, ki jo ie bil prinesel a seboj, in jo je tako močno udaiil, da ji je razbil glavo. Nevarno ranjeno ženo je nato zavlekel domov in jo položil na posteljo, kjer je čez četrt ure umrla. Boječ »e, da ne bi prišel zločin r« dan, je z ženino pomočjo odnesel Parasi lov i č evo od doma in jo položil pred hišo njenega moža. kjer so jo drugo jutro našli. Zagrebški policiji se je po precejgnjem nepom posrečilo zločin razkrinkati. Zdxj sedi nesrečni Ivan za zamreženimi okni. Da'matinee Nikola pa je brez sledu izginil. Nič ne škoduje, če veš... Znani čudež s krvjo sv. Januarija v Na-poliju, kjer kane neki dam v decembru nekaj kapljic krvi iz svetnikovih ran, se lani ni ponovil. Italijani smatrajo to za slabo znamenje Ameriški Italijani so nabraR med setoorj pol milijona dolarjev In jih ob novem leta poslali Mussolini ju kot pomoč za vojeva-nje v Afriki, Hči nekdanjega češkega kralj» Pfesnisfta Otofcarja I, blažena Agneza, bo na prošnjo čeSkega kardinala Kašparja letos v Vatikanu proglašena za svetnico. Francoski vojak bo odslej JoMval pol litra vina na dan namesto četrt toke, da se poveča potrošnja domačega vina. Nadalje bo dobival enkrat na teden ostrige Na ta način hočejo pomagti številnim goji tel jem ostrig in ribičem. Na Francoskem bo letos IJwlsko 9 tet j«. Zadnjikrat se je vršilo pred 15 leta, ko to našteli 39,402.739 prebivalcev. Za rezultat vlada že sedaj veliko zanimanje ker se so. di, da je število prebivalstva znatno pacBo. Vlkarij ucerkve sv. Pavi» v Parizu abbeu Gubalu so vzeli duhovniški čin in ga areti-, rali; poneveril je okrog 200.000 frankov In špekuliral nedovoljeno s cerkvenim denarjem. žvižganje so ket šolski predmet vpeljali na neki vi«.'.® srednji šoli v Bengo, Teza«. Prosvetne obissti so stoi- e n zaradi tega, ker smatra-»-», da človek, ki zna lepo žiiž-gati, latje prekaša življenjske težav« kot oni ki ne zna. V Ameriki so pred kratkim do~ršili zgradbo > zlate trdnjave«, v kateri bo deponirano zlato fe-Jeralne banke in drugih velikih denarnih za -odov. ZgTadili so jo v državi Kentucky m sicer pod zemljo. Dohod tvorijo ježema vrata, ki tehtajo 200 ton. Trdnjavo bo neprestano .Tbražnl cel polk vojakov. Ameriški Indijanci venomer bolj izumirajo, dasi se v sada na vso moč trudi, da zaustavi njihovo propadanje. Število pravih rdečekožcev znaša samo še približno 300.000 duš. Amerikanc.i so izračunali, da je nekda-t nji predsednik Roosevelt znal najhitreje sprejemati obiskovalce In jim stiskati roke. L.. 1906. je ob novoletnem sprejemu v treh in tri četrt urah podal roko 9052 gostom Bele hiše. A me ri kanci pripravljajo novo naučmo odpravo v morske globine. Krogla ki jo bodo spuščali v morje, bo vse večja od one, ki jo je uporabljal učenjak Beebe. V njej bo lahko stalo več strokovnjakov z vsemi potrebnimi znanstvenimi pripravami za razsvetlievanje, merjenje, fotografiranje itd. V Newyorku so o tvorili osem posebnih šol, v katerih se bo 1600 nezaposlenih žensk učilo negovanja telesa in olepšavanja obraza. Skavtov je na vsem svetu 2,472.000. Njihove organizacije ohstojajo po vseh državah na svetu z izjemo Italije, Nemčije ln Albanije. Dosmrtni načelnik svetovne skavtske zveze in ustanovnik Skavtov general Baden Powel, ki se nahaja zdaj v vzhodni Afriki, je hudo zbolel. Ker je že 78 let star, so zdravniki v skrbeh za njegovo zdravje. V Londonu je začel izhajati časopis za pravice moških v ženski družbi in na domu. List prinaša članke, v katerih se za moške zahteva večja svoboda v ženski družbi. železniSkl stroji in Angleškem knajO vsak svoje tese. Severolztočna železidea jn nedavno odredila, da bo vsaka nova lokomotiva imenovana po kakesm kvotuvnem športnem prvaku. Angleška pošta je brta ob letošnjem «v vem letu tn božičnih praznikih izredno zaposlena. V 14 dnefc je odpravila 286 nrSV jooov pisem ki 10 milijonov paketov Nesmrtni labod V Londomi so dovršffi fihn, Iti mu glavna junakinja slavna plesalka Ana Pa»«» lova. Ime mu je »Nesmrtni labod«. Kakor znano, i*e je plesalka proslavila po najvefi 8 svojim plesom »Umirajoči labod««. Film predstavlja v večjem delu mozaik is krai* kih filmskih kosov, ki so jih posneE še te* daj, ko je plesalka živela. Ti kosi &o deh» tudi po 20 let stari in da »o jih zdnrfiH v nov film na viftkn moderne filmske tehnike, je bilo treba mnogo težkega dela. Prvič bodo ta film predvajal! ob petletni«* plesalk ine smrti, té j. 23. t. nu in Rio« istočasno v Londonu, Parizu, Berlinu, Br» siju, Stoekholmu, Kodaoju in Haagu. Umoril je $2 letno ljubico Kerricrmc, 26. Jerraa©^ je zgodit v Karlove« pretresi j i v» ljubezenska drama. Ran*rnsii vojni begunec, 291etm Vasilij Lucca in njegova 52!etna ljubica Ana Pil jugoma ste prišla popoldne v neki bife, kjer site pÄ» in »e zebavaila do poznega več ena. Vmes pa sta se tudi prepirala, ker je Ana o5» tala Vasiliju nezvestobo. Nato sta zepo-stiife bife, a ie n« cesti sta se neprestano, prerekala. Lucca je kričal, da je njene neznosne ljubosumnosti že sit, Ana, ki fa Ma pijan«, pa je preklinjala Lue co in dekleta ki so ga mešaJft. V tem trenutku je Loooa dcočfl k njej» potegnil izza pasa nož m zabodel Ano v levi bok. 'Ana je krikmla, Lucca pa jo zbežal. Nevarno ranjena Ana je še stekla za njim in ga spet ozmerjala. Ko je videla, dfl je med hišami izginil, se je vrofta, med pótjo se je pa začele opotekati in bi*-zu hotela Gorane se je mrtva zgrudila. Nesrečna ženska je bik v Karlove« znana zaradi njenega nemoralnega žrvije-nja in je zmerom imela po več ljubimcev, ki pa niso smeti biti stare® od 35 let. čeprav je sama štela že nad 50 let. Svoje Ijo-Ivmce je najrajši izbirale med delavci. Bil« je zelo nagnjena k ljubosumnost* in je imel ljubimec pri njej hud pekel. Ubijalec Vasilij Lucca se je sam prije-vfl policiji. Ko so ga vprašali, kako je mogel zagrešiti tak zločin, je dejal: »Sfrt sen» bil življenja z nj«. Zahtevala je nemogoče reči in mi neprestano očitala, da imam ljubavna razmeria z drugimi« Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din Sveže najfinejše norveško U I B i E OLJE te lekarne DR. G. PICCOLLTA V LJUBLJANI — ae priporoča bledim m slabotnim osebam. Urejuje Davorin Ravijea. — Izdaja ea Konzorcij »Jutra« Adolf ftibnikar. — 6a Narodno tiskarno (L