'olnk.na v jrotnvinl T, Sm i ,--- T ETO UX V Unrbljam. ▼ shSo 27. maj« 10*51 Štev. 116 Cena 2 Din (Narodni nu meeečno 135 Din, za iw»£em-,»tvo 40 Dio ue-£delj*ke i/de-ja celoletno 96 Din. ro •inozcuiclvo ICODin t" tUredništvo jc t 'Kopitarjevi ul. 6/11! VENE Telefoni uredništva: dnevna »luži« 2090, — nočna 2996, 2994 in 2050 ■v ' •* Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec?« Ček. račun: Ljub- tjana St. 10.650 in 10.34'» za insoratc; Sarajevo štv. <"563, Zagreb štv. 39.011. Prapn-Dunaj ^4.79; U prava: Kopitar jeva 6, telefon 299C Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondcljka in dneva po prazniku Osnove moderne katoliške sociologije. Socialna okrožnica Q u a d r a g e s i m o a n n o , ki jo jc izdal papež Pij XI. na letošnji binkoštni praznik, 24. maja, tvori s prejšnjima dvema okrožnicama o vzgoji krščanske mladine in krščanski družini socialno trilogijo, v kateri so dokumentirane osnove moderne katoliške sociologije. Oznaka mdobnega življenja je lajicizacija morale in razkristjanjenje javnega ter zasebnega življenja. Cerkvi, ki ima od svojega božjega ustanovitelja poverjeno nalogo, da uči in vodi narode, so pričeli odrekali najprej brezbožni modrijani teoretično, z istimi idejami prežeti državniki in politiki pa praktično pravico ttčiti in vzgajati mladino. Takoj v prvih dobah zmote o državni omnipotenci so v tem duhu vodene države zahtevale zase vso in izključno vzgojo mladine, zahteva, ki sta jo v povečani meri in dosledno izvedla idejna otroka državnega liberalizma: državni socializcm in komunizem. Cerkev jc proti temu nasilju nad svobodo iz vsega početka energično protestirala, kar priča vrsta okrožnic zadnjih papežev, po-čenši z encikliko Humanum genus 1884, dalje Officio Sanctissimo 1887, Sa-pientiae christianae 1890, A f { a r i vos 1897 in zadnjo vzgojno okrožnico Pija XI. 31. decembra 1929 Rapprescntanti, v katerih papeži energično zavračajo nekrščan-ske vzgojne programe in metode, ki odtujujejo mladino vzgojnemu vplivu Cerkve. Zlasti zadnja vzgojna okrožnica Pija XI. ponovno in z vso odločnostjo ter jasnostjo obravnava kom-petenco obojne družbe v vzgojnem vprašanju: Cerkve, družine in države, vprašanje spolne vzgoje, fizične vzgoje, mešanih šol ... sama aktualna življenjska vprašanja, ki posegajo najgloblje v sodobno mladinsko vzgojo. Po okrožnicah Quod Apostolici m u n. e r i s , Novum Argomcntum in Arcanum je okrožnica Pija XI. Časti Con n ubii (31. decembra 1930) v zadnjih petdesetih letih največji dokument skrbi katoliške Cerkve za zdravo in ncomadeževano zakonsko in družinsko življenje. Napovedi o žalostnih posledicah razrvanega zakonskega življenja se žal vse bolj uresničujejo. Pijeva okrožnica se mora pečati z vrsto velikih zahtev sodobnega človeka, kakor je nazor, da je zakon zgolj človeška ustanova, zločinsko preprečevanje zaroda, pretirana emancipacija žene, civilni zakon, razporoka, svobodna ljubezen, državni otroci itd. Proti vsem tem rak-ranam, ki razjedajo zakonsko in družinsko vez in uvajajo moderni paganizem v družinsko življenje, podaja papež rešilne smernice in zdravilo v krščanski etiki in morali. Sv. oče opozarja, kaj je božja volja in zamisel v zakonu ter navaja sredstva, katerih naj se zakonci poslužujejo, da bodo božji ter naravni zakon prav izpolnjevali. Obširna in misli polna okrožnica o krščanskem zakonu je sredi silne zmede pojmov, ki vlada baš na tem polju, eden najpomembnejših in najsvetlejših dokumentov, da Cerkev spremlja človeštvo r.a vsej njegovi oivljenjski poti in da ima pogum ter sposobnost, z javno in ne-chrottmno besedo osvetliti tudi najtežje življenjske probleme. Za Časti C o n n u b i i jc te dni prišla Q.;u a d r a g e s i m o a n u o. Kakor se idejno vzgojna papeževa okrožnica naslanja na Leonovo eaciklško Arcanum (10. febr. 1880), a. jo izpopolnjuje in clovršuje za današnji čas, tako fe Q u a d r a g e s i jn o anno nadaljevanje in lahko ui rekli praktična sodobna aplikacij« socialnih idej I,cona XIII., izraženih v snameruti Rerum novarum. Ko bi človeška dražba sledila socialnim smernicam Leona XIII., bi danes gospodarsko življenje kazalo pač čisto dvagačen obraz in bi odnosi med stanovi in socialnimi razredi ne bili pretrgani s •koro nepremostljivimi prepadi. Že okrožnica Leona je bila kakor plat zvona, ki je pred gro-rečo socialno vihro klicala oblastnikom in bo-.gKfhtom v spr>roin načela krščanske pravičnosti Jh ljubezni, dclavcem ^Dol z Brian-dont, dol z mešetarjem Francije!«. V političnih krogih vlada velika nevolja, da je sploh prišlo do teli naročenih manifestacij, prvič, ker so nekam namerjene proti novemu predsedniku republike, na drugi strani pa slikajo položaj tako, kakor da bi bil Briand edini pacifist v Franciji, medtem, ko je vsa Francija tudi brez Brianda vdana idealu ntiru. Bruselj, 26. maja. fr. Francoski vojni minister Maginot je predsedoval zadnjemu zborovanju XIII. kongresa Zveze belgijskih frontnih bojevnikov. Pri tej priliki je izrekel zelo značilne besede, ki dobijo še posebno važnost spričo dogodkov na zadnjem zasedanju Sveta Zveze narodov kakor tudi spričo izida volitev za predsednika francoske republike, ki so, kakor je znano izpadle porazno za Aristida Brianda; Maginot jc med drugim izvajal sledeče: Nas, Francoze in Belgijce ni združilo na današnjem kongresu navadno naključje. Mi to zelo dobro vemo- Danes se nekateri trudijo, da bi izpodkopali vero in zaupanje v mirovne pogodbe, ki so sledile naši zmagi. Mi jih boino branili te pogodbe, zato ker vsebujejo naše pravice na odškodnino in ker so trdna garancija za našo varnost. Mi ne trdimo, da so te pogodbe nedotakljive, nobeno človeško delo ni nespremenljivo, toda mi zahtevamo, da se jih smatra za svete vsaj dokler niso ustvarile vseh koristnih pogojev za našo varnost. Na vsak način pa ne moremo pripuščati, in tudi ne smemo dovoliti na noben način, da bi vsakdo po mili volji predlagal revizijo na tej ali oni meji. Mirovne pogodbe so podpisale vse zvezne sile. Revidirale jih bodo tudi one, samo one in vse skupaj. Mi mnogo govorimo o miru. To je naša pravica. Za mir smo mi doprinesli največ življen-skih žrtev. Toda mi smatramo, da je prvi pogoj za vzdrževanje miru spoštovanje obveznosti mednarodnih pogodb. To velja za vse mednarodne obveznosti, za prošle ravnotako, kakor za bodoče.« Vsi listi zelo komentirajo izjave vojnega ministra, ker očividno otvarjajo zelo resno ofenzivo Francije proti vsem tajnim in priznanim revizijonistom v Evropi. Premogovni trust Belgrad, 26. maja 1. Tukaj so se danes sestali zastopniki rudarskih podjetij iz cele države. Pri tej priliki jc bila ustanovljena zveza rudarskih in topilniških podjetij. Sestanku je predsedoval znani belgrajski industrijalec Dragiša Matejič. Cilj tega novega društva je seveda čuvanje interesov velikih rudarskih podjetnikov. Novo društvo je poslalo brzojavne pozdrave Nj. V. kralju Aleksandru, predsedniku vlade in gozdarskemu ministru ing. Sernecu. Sprejeta je bila obširna resolucija, ki se glasi takole: 1. Ustanovni občni zbor Zveze rudarskih in topilniških podjetij kraljevine Jugoslavije pozdravlja delovanje kraljevske vlade za ureditev in konsolidiranje političnih in gospodarskih razmer v svojem manifestu od 6. januarja 1929. 2. Zveza pozdravlja iniciativno delo gozdarskega ministra ing. Dušana Ser-neca za objavo uveljavljenja enotnega rudarskega zakonodajstva in prosi, da se za nova izvajanja potrebni pravilniki izdelajo s sodelovanjem predstavnikov zveze. 3. Zveza priporoča na temelju najnovejših gospodarskih izkušenj gospodarsko koncentracijo celokupne domače premogarske industrije v o-bliki sindikalizacijc in bo v to svrho svojim članom dala konkretne predloge. 4. Zveza prosi gozdarskega ministra, da prouči mere za preprečitev uvoza premoga iz tujine, in sicer naj bi se to storilo s pomočjo banovin-skih in drugih trošarin. 5. Zveza apelira na kraljevsko vlado, da zaradi zaščite naših šele v razvoju nahajajočih se rudarskih podjetij ob priliki sklepanja trgovinskih pogodb v nobenem slučaju ne odstopi od minimalnih carinskih zaščit. 6. Zveza prosi prometnega ministra za tarifne ugodnosti. 7. Zveza zahteva, da se v najkrajšem času ukine doprinos za pokrajinski sklad, ki ga brez razloga in celo za nerudarske potrebe plačajo premogovniki dravske banovine. 8. Zveza prosi kraljevsko vlado, da izda naredbo vsem državnim in samoupravnim ustanovam, da za svrhe, kjer premog iz tujine ni neobhodno potreben, uporabljajo samo domač premog. Dalje zahteva, da se ustvari enoten načrt elektrifikacije države. Končno izjavlja zveza svečano, da je ona edinstvena in stanovska organizacija, ki je legitimirana, da zastopa v vseh teh vprašanjih interese jugoslovanskih rudarjev. V odbor te nove organizacije so seveda izvoljeni zastopniki rudarskega velekapitala iz vse države, na prvem mestu zastopniki trboveljske premogokopne družbe. Delegacijo je sprejel gozdarski minister ing. Scrnec. Poulični pokoli v Pragi Praga, 26. maja. AA. ČTK poroča iz Bratislave: Včeraj je prišlo v mestu Košutin do spopada med skupino komunistov in policijo. Komunisti so šli na svojo skupščino, ki pa je bila prepovedana, in napadli stražnike, ki so jim hoteli razgnati skupščino. Stražniki so v samoobrambi rabili orožje. Pri tem so našli sinit trije komunisti, pet jih je nevarno ranjenih, nekaj pa lahko ranjenih. Pet stražnikov je ranjenih od kamenja, eden pa z nožem. Policija jc več komunistov prijela. Jugosl.-čsl. Liga Občni zbor Jugoslov.-češkoslov. Lige ho danes v sredo 27. t. m. ob pol 21. v restavraciji »Zvezdi«. Ker so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora, pozivamo gospode člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora Kongres Lige za DN Budimpešta, 26, maja Včeraj dopoldne in popoldne so zasedali odbori kongresa Lige za Društvo narodov. Ukrajinska zveza je zaprosila, naj se odpošlje mednarodna komisija, ki bi proučila razmere Ukrajincev v sovjetski Rusiji in na Poljskem. Odbor za prosveto in Rusiji in na Poljskem. Odbor za prosvetno vzgojo se je posebno bavil z vprašanjem filmov. Volitve na Mad jurskem Budimpešta, 26. maja. ž. »Magyar Orsag« piše, da se v vladnih krogih pričakuje razpust parlamenta za i. junij. Grof Bethlen ima navedeni dekret v svojem žepu. Čeprav volitve še niso razpisane, se je po celi Madjarski razvila velika borba in se je včeraj in predvčerajšnjim vršilo nad 100 skupščin po celi državi. kulturnih področjih. Kapitalizem jc poslal prva in vodilna velesila sveta in se že pripravlja, da od nacionalističnega imperijalizma presedla k internacionalističncmu. Denar organizira stranke, banke, oligarhijo, ki vodi države, in države same. Delovno ljudstvo, ki nima kapitala, pa ima v clobi »človcčaustva*: manj socialnih pravic kot kdarkoli preje v zgodovini. Liberalizem, ki jc započetnik tega idejnega in gospodarskega kaosa, sc danes ruši sani v sebi. Toda ob svojem zatenu jc kumov.il socializmu in boljševizmu, katerima siccr n! nio-; tudi drugi ekstremni in nepotrpcžljivi nau'; rornc?L Hvaležni smo namreč sv očetu, da ":fi rrccli človeških mnenj in teorij nudi izrecno rvr'1'ko.' da morem • v n - ■ j-• '••• liijših v pr;; -.- •:znali /a edino merod > 1 n; uk vekovite Cerkve. Kardinal Paceiit se umakne? Rim, 26. maja. »L' Italija d'oggi« poroča, ! da se po Vatikanu širi glas o bližnjem od-, stopu državnega tajnika kardinala Pacellija. Kardinal Pacclli je baje prosi! Sv. očeta, 1 naj ga pošlje kot škofa v provinco na eno izpraznjenih mest, to je v Flore nco uli P igo. j Ako Lii do tega res prišlo, bi Pacellijevo mesto zasedel mons. Pizzdrdo, sedanji podtu.jnik j v državnem podtajništvu. Vest je treba seveda promatrnti z vso rezervo. Žcxeč: šplojc,ails Dr. Marin kovic nezadovoljen Belgrad, 26, maja. 1. Zunanji minister d"r. I Voja Marinkovič, se je danes vrnil v Belgrad. Uredniku Pravde je dr. Marinkovič dal sle-i dečo izjavo: »Glavni predmet, o kalerem se j jc razpravljalo na majskem zasedanju D. N., | jc bilo vprašanje nemško-avstrijske carinske unije. Zadela je poslana na mišljenje haške-mu razsodtsču. Pridobljeno je na času in to , bo dalo možnost gotovim diplomatskim akcijam, ki bodo do septembra meseca spre-in drugega sestanka precej relativen. Sele čas menile položaj. Kakor se vidi, je uspeh enega bo pokazal, če je v tem kaj definitivnega.« Aretacije v Pri morju Milan, 26. maja tg. Radi večkratnik političnih umorov v južni Istri je več miličnih oddelkov iz Trsta in Pulja pod poveljstvom generala Diamandija preiskovalo deželo in aretiralo med slovanskim kmečkim prebivalstvom več oseb, ki so radi svojega mišljenja sumljive zločina. Osebne vesli Belgrad, 26. maja. AA. Predsednik češkoslovaške republike dr. Tomaž Masaryk je odlikoval z redom Belega leva III. stopnje Frana Pavliča, višjega svetnika finančnega ministrstva in komisarja finančnega ministrstva pri upravi državnih monopolov. Nova pogajanja Nemčija—Romunija Itukarešt, 25. maja. tg. Iz resnega vira doznava Vaš dopisnik, da se bodo začektom junija obnovila v Berlinu neinško-romunska trgovinska pogajanja. Bodočnsot na plečih narodu Bukarešta, 26. maja. ž. Predsednik vlade Jorga je bil včeraj in predvčerajšnjim na sgita-cijskem potovanju po Bukovini iti Moloaviji. ! kjer jc imel dve skupščini v Kišnjevu in čeruo-| vicah. Govoril je, da bo vlada neposreden sori-j nik vsem onim, ki so hoteli zidati svojo bodoč-: nost na plečih naroda. Program Alba Jpiije oe 1 ne more izvesti. Finančni minister Argdoanu j* ! na nekem zboru izjavil, da vlada išče v isorem-, stvu v"eliko posojilo. — Nacijonalna kmečka ' stranka vrši v Transilvaniji veliko agitacijo Fa stranka je sla v narod s Karlovim . . okužba z.oz.l1ubl3ana //.s s ^mORIENT^ , 1 PPODAJAINA 1 DUNAJSKA C.14 LJUBLJANA potegtugovina SCHNEIDEft tVEROVŠEK PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII PENS10N STURII1" Polite pri Lescah. Mirno, brezprašno letovišče. - Planinski zrak, velik park, zračne, solnčne. prsne in tople kopclj. Odlično za slabokrvne, nervozne i.t.d. Pemija od Din 80'— dalje. Zahtevajte prospekte. Najemnik Bo2o Plahuta ROGAŠKA SLATINA je svetovno znano zdravilišče za bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca in živcev. Naravna, mineralna zdravilna voda iz znamenitih vrelcev TfcMPEL - STYRIA - POKAT se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu. SEZONA od 1. maja do oktobra Izven glavne sezone t j. od 1. maia do 15. junija in od I. do 30. septembra je zdravljenje najuspešneje, bivanje v zdravilišču najudobneje in znatno ceneje. Za glavno sezono naročite stanovanje takoj I — Prospekle dobite v vseh pisarnah „PUTNIK-a". Podrobna pojasnila zahtevajte od RAVNATELJSTVA ZDRAVILIŠČA ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA O. O. V L J LI H L JANI (MIKLOŠIČEVA CESTA tO) TELEFON ŠTEV. 2057. 2471). 297« aao . rt« PAA PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šlbenik, .. . . , nnn. Vloge nad Din 500.000.000 ~ Maribor „očevje, Celj6i Sombor. Diakovo. Splil Kapital in rezerve nad Din 16,000.000 -Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu Prodajalna: DUNAJSKA CESTA 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek Brezplačna pojasnila daje list finančnikov .,Der An- Sigurna naložba denarja lagebote", AVicn L, Gluck- _ , _ . gasse 2, poleg kapucinske 97« obrestovanie francoskega denarja grobnice Zoboietjmk samostojen in prvovrsten se sprejme s 15. junijem. Ponudbe na upravo „Slovenca' pod: „Zobotehnik" št. 5731. Polytechničha univerza — Pariš 20 leto. Študij za inženerje »tn Absentia«. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, železobeton. • Centralna kurjava. V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila io programe daje: General-Sekretariat, dept. L. S. 38, rue Hallč, Pariš. S\mti\ ŽMOOA HOf »IMASTB11 HttSf V DRAVSKI D/I IMOVIIMI Koviuaste krste za deco: 30 do 160 cm dolge, Din 650 — do 1100 —. Kovi-naste krste za odrasle: 200 cm dolge, Din 1500'— do 2300'— iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 'IO°/0 prihranka potoni nakupa pri izdelovalcu. ranhs Ussar. Marmor Gregorčičevo ul. n Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Uakuveo. Udobna, zračna in dovršeno elastična letna obutev. 59,- Urednik: Franc Kremžar, Redna stolica lahka in naravna, brez bolečin in driske, se doseže z uporabo staroznanih KROGLJIC IZ KRVAVINE. Domača cascara. To izvrstno domače sredstvo čisti želodec, urejuje stolico, zmanjšuje lenost in natrpanost črev. Cena škatljice močnejših 12 Din. cena škatljice slabših 10 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zaqreb, Je-•ačičev trg 20. Dobiva se v vseh lekarnah. Za birmo je najlepše darilo fotografična slika, poceni in dobro, edino pri F O TO M E VER, Maribor Gosposka ulica 39. Z zlato kolajno odlikovana Zvonoiivarna vvZvonoglas" v Mariboru, (Dravska banovina.) Priporoča se za livanje in prelivanje bronastih cerkvenih zvonov, po danes najnižji konkurenčni ceni in to proti večletnemu odplačilu brez vsake kapare ter z večletnim jamstvom za dober materijal, glas in harmonične intonacije zvonov velike in male količine. Vrsta 4232-37 Za Vaše ljubljenčke so potrebni ob nastopu poletnih dni lahni in higijenski čevlji. Evo jih iz belega lanenega platna z gumijevim podplatom po neverjetno nizki ceni. Vrsta 4542-05 Otrokom za igranje, skakanje in tekanje so ti čevlji neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, se prilegajo vsaki nogi, se lahko snažijo in so trpežni. Vrsta 4235-37 Vsakdanja potreba vsakega gospodarja. - V teh čevljih se počutite udobno, s to neverjetno nizko ceno pa dajemo priliko, da jih vsakdo lahko kupi. Vrsta 1195-03 Tudi moda je zastopana pri teh čevl|ih. K lahni poletni obleki morete izbrati čevlje bele, sive ali drap-barve, okrašene s paspuli raznih barv. Vrsta 2145-09 Evo jih tudi s športno peto v vseh barvah. Fino češko platno trpežen podplat, eleganten okusen čevelj za vsako priliko, za urad, šport, izlete, tenis in morsko obalo. Vrsta 4737-76 Specijalni tenis čevlji z debelim podplatom iz predelane gume. Nosijo se z obleko, na morski obali so pa vsakdanja potreba. Moški in ženski po isti ceni. Češke tkanine dobite direktno iz ČSR franko, izcarinjeno. - Pišite po vzorce (dopisnica Din 1-50) VOLNENIH in drugih tkanin, ki jih dobite franko na vpogled. So izvrstne kakovosti in po zmernih cenah. Hočete tudi znati pogoje prodaje na obroke? Tkalnica M ARE K, Bystre ua Metuji. C'SR. »■ssaHBHiaHHiiiairaMraigssHHHumHHasnHaHHE Birmanska darila kupite poceni in dobro pri SUTTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica St. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur z znamkami Glashiitte, J.W.C. Schaffhausen, Solvil, Omega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 2 Otomane Najcenejše in najboljše modroce. feder-modroc®, divane, fotelje, zložljive postelje, mreže in garniture Vam nudi r. Safovic, Stari trg 9 2000 Dinarjev mesečnega pavšala in poleg tega še provizijo zaslužite lahko pri nas. Mi Vas namestimo z dogovorom za zaposlenje v Vašem lastnem bivališču, ako hočete z.a nas delati marljivo in pošteno. Dela se z brezkonkurenčnim mnogo-iskanim specialnim predmetom. Akcepriranim damam in gospodom dajemo kolekcijo proti plačilu 28 Diu. Prosimo samo pismene ponudbe z znamko za odgovor. »Commerciac, trgov, podjetje, Osijek. RAZPIS. Oddelek naše Zadruge za - hišni obrt ustanavlja rajonska zastopstva. Iščemo nujno ajiil-ne in zanesljive zastopnice za prodajo naših strojev za pletenje in za poučevanje v obratovanju istih. Prosimo samo pismene ponudbe s priloženo na ime reflektauta glasečo se markirano povratno kuverto. - Zadruga jugoslov. pletača (oddelek z.a slušni obrk), Osijek. »fil^O^fi^BC^i dne iiMBrii IM4. t —*__ Misijonarka dr. Mitium ZobmikoM o grozotah v Indijk ihansi, St. Francis' Conveut 29. aprila 1^34. -Kavno šo v času, da so Vam morem zahvaliti šc s totedensko pošto, sem prejeta obvestilo tukajšnje Iniporiat Bank of India, dfl sle mi poškili denur. Vse je prišlo »ravno prav«, kajti mogla sem takoj včeraj dvigniti denar. Dunes je velik praznik moluimediancev, pa je splošen praznik. In za rlunes je vse pripravljeno ii it velikanski spopad med mohamedanci in Indijci, kakršnega so pred kratkim doživeli v nekaterih drugih mestih. Tako sem se še bolj požurila, da pridem v posest denarja. Zalo V«m bo morda v majhno zadoščenje zavest, da jc dospela Vaša počiljatev prav ob zelo kritičnem en.su in pričarala ne le veselja, ampak tudi novega poguma. Nad vso Indijo sc zbirajo temni oblaki, ki no obetajo nič prijetnega. Naj Vam v naglici le povem, kar doživljam. V zadnjih 14 dneh se je cela fiaiognomija Ihansijo docela spremenila. Tudi pri nas občutimo gospodarsko kri-:o; brezposelnost sc širi ko kuga, na tisoče ljudi jc odpuščenih. Pri železnici so začeli in to je bilo naravnost porazno. Tu v Ihansijm smo seveda tudi zelo občutili, ker železničarji tvorijo dober i+i premestiti (fireme-stitev v Bomba v je pomenila »službeno odpoved za mesec dni«!!!) Snoči sein črtel« v časopisu, da je v Bombo yu na en dan izgubilo sl»7ibo 5.000 ((!) morimrjev m delavcev v lutki. Seveda to nc ostane brez posledic. Lj4id>je se nohajatjo v obupnih razmerah. Ali verjamete, d« smo v teku prejšnjega tedna izgubili eno tretjino naših otrok in ravno takih, ki so plačevali. Brezplačni še ostanejo! Sta>rši vzamejo na jprej dekleta iz šole, čez čas bodo vzeli šle fante; ljudje kar beže kot iz Gomore. A'H bodo tudi ubežati preteči bedi in gospodarski krizi'? Zraven pa pride šc ta nesrečen spor med Indijci in lnohamedanoi, ki se gledajo kot psi in mačke. Gotovo ste že čitali o sita-Mi spopadih v nekaterih mestih. Vsak hip smo na isto pripravljena. Ne moremo vedeti, ko.j bo prinesel jutrifcnjii d«w. Noj V'am povem, ka-r sem črtala v nekem privatnem pisnvu iz Oawmp«r»re, im*tn kake t Sodnik Alojaij Hočevar v Novem mestu, ki te utonil v Krki. Nkmjov pogreb je prcčal, kako prHjoblien in spoštovan jc bd vrti mož. k tri-štiri iwe z železnico, kjer imamo tedi mi svojo hišo. Začeli so s pobijanjem ki razbijanjem mohamedanskih trgovin. Vse ck> zadnjega je bilo demolirano, kar pa je oetalo, so polili z bencinom ter zažgali. Mohamedanci seveda niso bili leni in so vračali z istimi ljubeznivostmi. Prišlo je do najbolj nwerjeinih s(jo|»adov. C>bglavljeni otroci, odsekane roke ali noge mož in žensk so spadali k najbolj vsakdanjim prizorom. Oseba, ki je pisala, je vse to doživela. Nekega dne se nedaleč od hiše ustavi auto s klici n« pomoč. Šofer je bil ranjen na glavi, eno roko je imel zlomljeno, le s težavo je prišel do tistih prvih hiš. Prosil je, če more in zna kdo šofirati in jib zapeljMi v bolnico. Štirje domačini, vsi ranjem, so ležali v vozu. v enem je še tičala sulica v rcbriti. Celo to se je ponovno dogajalo, da so ljudi žrve sredi ceste zažigali. Preden se je mogel zavedati kaj je. ž njim, je bil obtit z bencinom in zažga-tii ga. seveda ni bilo težko. Ne veste, kakšne težave imaimo s svojo slti-žinčadjo. Fni so Indijci, drirgi mohamedanci. Krona vsega 'f>a «o bolezni, katere pospešu- je aedunjc stalno naraščanje vročine: koze in dcugo. Tudi v naši šoli je izbruhnila epidemija, bolj nedolžne vrste koze so, pa le nalezljive. Pravijo jim >chicken-pox<. Žal se po mestu širijo tudi črne koze. Hvala bog-ii, smo me redovnice doslej smele ostati brez bolezni. Radi bolezni in pa radi napovedanega širajka železničarjev šoki nekaj dni prej zaključimo, drugače otroci še domov ne morejo, in ne vemo, s čim bi jih hranili. Zaključimo torej že 6. maja, čeprav še ni tako vroče; samo 42—49°C v senci. Najhujše šele pride. M. Miriani Zalaznik. Pripominjamo, da je Misijonska pisarna v Ljubljani začela z nabiralno akcijo za to misi-jonarko, ki je oktobra prejšnjega leta odrinila v Indijo in sedaj tam poučuje katoliško in pogansko mladino kot profesorica. Prejšn ji mesec so ji bile poslane razne knjige in tudi 2000 Din. Denar je že prejela, zaboja s knjigami pa še ne. V pismu, ki ga piše, piše med drugim tudi: »Prisrčne pozdrave Vam ter vsem neznanim dobrotnikom. Ribniški tabor Vefft&ofoo zborovanje mož m f anion na Zdenski rehri Dobrepolje, 25. maja. Nad 2000 mož in fantov se je danes zbralo pri sv. Antonu na Zdenski rebri na taboru katoliške akcije. Prišlo jih je na stotine iz vsake župnije ribniške dekanije, prihiteli so od Suhe krajine iz žužemberške dekanije ter iz župnij šmarske dekanije od Grosupla doti. Mogočne stoletne lipe na Zdenski rebri so videle zbrane v svoji senci moški cvet. ribniške doline. Prihitele so sicer tudi žene in dekleta, toda zborovanja so se udeleževali le tisoči mož iu fantov. Sv. maso je daroval ribniški dekan g. A. Slk u b i c , ki je v duhovitem cerkvenem go-voro poživljal moše in fante k zvestobi do kat. cenfcve in njemh večnih idej. Potem se je vršil tabor Katoliške akcije, na katerm je imel prvi verski govor vseuči-liški profesor g. dr. Jan. F a b j a n. Zajel j egloboko in temeljito napredek današnjega človeka v svitu večnih Božjih resnic. Katoliški katekizem bodi vsaki družini vodnik pni vzgoji otrok, v vsem življenju in gospodarstvu! Za njim je izpregovorrl urednik ••Slovenca' K r e m ž a r , kako naj bo kristjan v dejanju s posebnim ozirom na rešitev socialnega vprašanj«. K sklepu je domači g. župnik M r-k u n v navduaenem govoru pozval k ljubezni m udaoosti Sv. Očetu, ki so nm zborovalci zaklicali trikratno: >Siavai domovine razen v Jugoslaviji. S trikratnim klicem kralju Aleksandru je zaključil zborovanje. — Po popoldanskih petih lita-nijah se je pred cerkvijo oh spomeniku v spomin padlih v svetovni vojni vršila slovesna n>olitev za padle može in fante iz dobrepoljske fare. Ob tej priiiik je g. vseMČ. profesor dr. F a h i -jan spregovoril padlim v spomin, poživljal molitvi /MMhje ter na delo in molitev za mir, da bodo bodoči rodovi rešeni take katastrofe, kakršna je bila svetovna vojna. Kakor dopoldne pri sv. maši na Zdenski rebri in pri zborovanju je tudi popoldne pri spominski svečanosti igrala vrla godba izobraževalnega društva iz Nove Štifte. Po svečanosti se je v društvenem domu vršil prijateljski sestanek, ki ga je priredilo izobraževalno d ruštvo. Tabor pri sv. Antonu na Zdenski rebri ob 700 letnici sv. Antona je bil veličastna in plameneca manifestacija katoliškega slovenskega ljudstva iz prelej>e ribniške doline za katoliške in slovenske ideale. Žensko in otroško de-o v premogovnikih Belgrad, 25. maja. AA, Dne 28. t. m. se sestane v Ženevi mednarodna konferenca za delo. Na dnevnem redu bo med drugim določitev dobe dece za delo v neindustrijskih podjetjih, delovni čas v premogovnikih, nočno delo žensk, razprava o izvrševanju sklepov konferenc mednarodnega urada za delo itd. Ravnatelj mednarodnega urada za delo Albert Thomas bo poročal o aktivnosti mednarodnega urada za delo v minulem letu. Razen tega bo konferenca volila novi odbor za dobo treh let. Kraljevino Jugoslavijo bodo zastopali na konferenci ti>1r gg.: v imenu države naš pooblaščeni ministi^ in stalni delegat pri Društvu narodov dr. Hijo. Šumenkovič, kot njegov namestnik Dušan J e r e m i č , načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, kot eksperti pa ing. Stepan B o s a k , tajnik SUZOR-a v Sarajevu, Mila Tanackovič, šef odseka min. za soc. politiko in narodno zdravje in Dušan Rudolf, kontraktualai uradnik OUZD v Ljubljani, v imenu delodajalcev Gjoka Č u r č i n , generalni tajni' centrale industrijskih korporacij, C. Gre g o r i č , tajnik centrale industrijskih korp« racij, v imenu delavcev Bogdan Kreki.' tajnik sindikalnih organizacij. • l>nc ;i4. maja so sc n« zagrebškem letališču ftorongoj začele velike letalske slovesnosti s krstom treh letal zagrebškega Aerokluba. Letalskega mcctinga so sc udeleževali Angleži, Francozi, Poljaki, Wumiini. Čehoslovaki, Italijani, Nemci, Avstrijci in Madiari .— Na sliki vidimo nmboliše jugoslovanske letalce: tVajdaka, Sintiča, Nikoliča z generalom Maričcm in ravnateljem T. Sondcrmajeriem. Df, A^lrči«: Spornim s pott Ko prvič obiščemo tialijo nas očara s krasoto svoje zemlje in modrino jasnega, vedno se smehljajočega neba, z množino luči, ki vse ob-žarja in čudovito povetoča. Zadivi nas s pre-bogatimi zgodovinskimi spomeniki, ki spominjajo na sekularni rendez-vous vseh človeških ras, ki so tu ustvarjali zgodovino in dopolnili svojo usodo: Grki, Egipčani, Azi-jati, Judje, Galci, Španci, Germani, Afričani, Goti, Lombardi, Bizantinci, Normani, Slovani, Saraceni — kdo naj jih vse prešteje! Italijani bi pravzaprav na čistost svoje latinske rase ne smeli biti posebno ponosni! ... Za krščanskega človeka pa je Italija v prvi vrsti kraj brezštevilnih religioznih spominov, ki nas vodijo v prva leta krščanstva z njegovimi boji in zmagami. Italija jc za nas zemlja krščanskega he-roizma, kjer sledimo stopinjam in duhu neštetih mučencev in svetnikov, ki so s svojim delom in krvjo položili temelje vesoljni krščanski religiji. Rim velja v krščanskem svetu slejkoprej kot sveto mesto, ki hrani grobove prvakov apostolov in v svojem škofu, rimskem papežu ohranja živo nasledstvo vidnega poglavarja katoliške Cerkve. Ko smo prvič v Italiji, smo polni vseh teh dojmov, ki nas docela prevzamejo, da imamo težko še za kaj drugega smisla in časa. Šele če smo ponovno prestopili Rubikon, dobi tudi živo, tekoče življenje za nas več zanimanja. Mi Slovenci, ki smo neposredni mejaši Italijanov, se bomo radi pomudili pri opazovanju ljudstva in zlasti gospodarskih razmer pri naših sosedih, »Italijani so kolektivno vzeti jako simpatičen narod,« mi je v Rimu razlagal eden naših Hudi, ki ima že deset let in več opravka z njtmi. Odbijajo nas le njihove metode, njih perfid-nost, radi katere morate biti vedno pripravljeni n« prevaro.« »Dobro opazujte,« mi je rekel drugi, — dn bodete prišli na to, da Italijan nima karakterja. V Italiji ne bo prišlo nikdar do idejnih borb. Ljudje, ki stoje danes na čelu fašizma, bodo jutri mirno organizirali komunistične trojke, ako bo lako kazal položaj. Tragedija je močna le tam, kjer je borba, kjer je moralni konflikt. A današnji Italijan je daleč od tega. Poglejte v njihovo literaturo: prazna je vsakih globljih teoloških in etičnih idej. Ali še bolj nazorno: »Oglejte si Judito, ki jo je slikal Man-legna: Z veselostjo, ki bi pristojala kaki bachantinji ali muzi, vtika Holofernovo glavo v vrečo. To je italijanska značilnost... Sicer si pa oglejte pravkar otvorjeno razstavo moderne italijanske umetnosti, ki vam bo še več povedala ...« Spomnil sem se Macanleyejevih besed. Duhoviti pisatelj pripoveduje, da ni nikjer tolikokrat kakor v Italiji doživel, da misli in besede nimajo nobene zveze med seboj. Strašno trda je njegova sodba. »Ko te Italijan misli prevariti, ti z lahkoto prisega in še z večjo lahkoto najde povod, da te izda. Kadar si z njim v najprisrčnejšem objemu, razume spretno poriniti svoje bodalo. A ne v naglici, ne iz hipne strasti. Ne, Italijan se pri vsej vroče-krvnosti zna mojstrsko obvladati. Nikdar ne bo vzbudil z majhnimi provokacijami suma pri nasprotniku. Njegov načrt spoznaš šele, ko ga je izvršil. Zastonj skušaš brati v njegovem obrazu, ki je miren, v besedah, ki so vljudne in plemenite, dokler nasprotnik ni brezskrbno uspavan. Potem bliskovito udari: prvič in zadnjič . . .« Zanimivo je opazovati njihovo nezaupnost do tujca. Govore z jezikom in z rokami, nikdar ne z očmi. Pogled je miren in poln, a ne izraža ničesar, imate pa vtis, da vidi vse. Mehke, čiato ženske ustnice besedičijo, lepo čelo pa ostaja mirno in nobena beseda ni podčrtana z gfbom obrvi. Občuduješ jih, kako spretno skrivajo svoje misli in tipajo za tvojimi. To so lokavi in nevarni sovražniki, a malo zanesljivi prijatelji. Nobenega dvoma ni, da je učitelj in najvplivnejši vzgojitelj moderne Italije Machia-velli. Katekizem italijanske mladine je ona strašna Machiavellijeva knjiga, ki proslavlja junaka Castracanija. Kakšen je Castracani? Udan prijateljem, strašen svojim sovražnikom (ali nismo čuli pred nedolgim časom podobne besede z zelo visokega mesta!), pravičen do sorojakov, brez vere in brez zvestobe napram tujcu, ki ne uporablja nikdar sile, kjer more uspeti z zvijačo, ki je z eno besedo prepričan, da je zmaga sama na sebi tisto, kar krona človeka s častjo in ne način, kako je prišel do zmage. Ljudje so toliko preprosti in jih je zlahka mogoče usmeriti k gotovim nagonom, tako da tisti, ki hoče varati, vedno najde tudi nekoga, ki se da prevariti. To so vodilne ideje, ki jih danes italijanska mladina vsrkava. Tako ga uči njegov veliki narodni genij Macchiavelli, ki je po značaju in mišljenju gotovo eden največjih Italijanov. Macchiavelli je italijanski duh par excellence in izvaja slejkoprej najširši vpliv na narodno vzgojo. Njegovo mišljenje in metode si je pri-vzel neokrnjeno fašizem. Ako fašizem n. pr. poveličuje silo, godbo topov in mitraljez in lesk bodal«, ni to nekaj zgolj spekulativnega, kar najdemo pri Hobbesu in zlasti pri Spinozi, ' : jemljrta silo v višjem smislu in jima je meta- fizično identična s pravom. Fašizem sledi Mac-chiavelliju in mu je pojem sile zadeva praktičnega življenja. Politično gibalo je ljubezen do domovine in njena veličina. A sredstva so vsa dobra. Macchiavelli ni učil prince, da naj s čednostjo otmejo domovino, zato ker v čednost ni veroval. Pač pa je svetoval, naj se poskusi s silo, ki utegne družabno razrvanemu telesu prinesti zdravje, ker druge poti on ni videl pred sabo. V enakih okoliščinah in z istimi metodami je nastopil tudi fašizem. Karakteristična je njegova politika napram Vatikanu, kar je vredno posebnega razmišljanja. Sicer pa tujec opazi, da fašistična era ne ostaja brez sledu v narodovem življenju. Italijan je poslal bolj ponosen in bolj samozavesten. Tudi Srednja in Južna Italija, ki je zibelka in nositeljica fašizma, sc uvršča danes kot konstruktiven element v državno življenje. Južnjaška fantazija, ki se spretno neti ob slavni, a davni rimski preteklosti, jih navaja k megalomanskim imperijalnim ciljem, katere ji stavlja fašizem. Sanja o novem latinskem imperiju, je nadvse živa. Narodu in zemlji, ki jc imela tako veličastno vlogo v zgodovini, je težko odreči ambicije za bodočnost. Težko bi Italijanom bilo dopovedati, da so to tempi passati in da je za gospodstvo sveta potreba še kaj več kot oboroženih legij. Germanski »Obermensch« je v svetovni vojni doživel klaverno propast. Večji dobrotnik Italije kot sedanji fašizem — z D'Anunzijem — bi bil brez dvoma mož, ki bi ga učil narodne skromnosti, ki bi ga vzgajal k ljubezni do aurea mediocritas■••, do zlate sredine. (Dalje.) stava osrednjega dopis. urada * M ar t bor z Ljubljana, 25. 'inujn. Knl{or'sino nn Urniki" /p |u5t'nli. bo \ soboto :i(). t. in. oh '!>. uri dopoldne otvorjona v Jakopičevem paviljonu razstava Osredtijega dopisnegtf tiruda pred-sedi)isl\u'niiiiislisk(\n.i ki ppkazuje na- predek uaso države od PJPJ. dO 19'*>. leta. I'a/.-UiMi jc bila prv-ie btviirjena v Zcn.mi ob priliki lanskega zasedanja Društvu narodov. Poseliti so in mnogoštevilni diplomati raznih drž;rv ter znani hoviuarji. \ si so soglasno izjavili. da pomeni la ra&jUtVh volil; uspeli. Centralni presliiro je pi> Ženevi priredil to razstavo ver krnjili liaše države, prenesel pa in jc tudi v inozemstvo, kakor v Prago, Brno. Bratislavo. Poznanj, Varšavo in Budimpešto. L-. časopisnih poročil inozemskih listov smo lahko razvideli. du je naš Centralni presliiro lahko ponosen nn lo svojo priredite*. ki je vsakem oziru popolnoma uspela. Ker pi: ta razstav ni samo propagandnega, temveč tudi zelo poučnega značaju, se je sklenilo, da se da tudi prebivalstvu Dravske banovine, posebno pn Ljubljane, priliko, du si ogleda dokumente napredkn naše države od nrevrnta dalje. V soboto ob !). uri dopoldne ho torej gospod ban Dravske banovine dr. Drago Marušič olvoril lo zanimivo zbirko dokazov našega delovanja in napredku ua vseh poljih. " Nn razstavi vtd.itno-, kdo sin« In kaj spni, Icako smo močni in bogati, razstava na in kaže. kaj imamo, n kui nuni še innnjka iu koliko smo napredovali od Ujedinjeuja do dunes. V s i li podatki so prikazani v grafikonih, tabelah. devilkah, fotografijah itd. Uazslavu je razdeljena na več skupin. iSpl oš al tlel.-se liu-naša nu celo iuišo državo, 't ukaj Uoiuo videli v prvi vrsti podatke o številu prebivalstva. Prosvetni oddelek obsega razvoj šo]slvn pij banovinah, nalo socujilno medicino, soei-jaluo zaščito, hi-gjeno itd. Vzorno jc pokazan pregled vseli osnovnih šol. Posebna skupina je posvečena gradbeni delavnosti. Tukaj so vidi velik napredek naših mest. Itazne fotografijo nam jasno govore o napredku in razvoju naših glavnih središč. Nekaj fotografij lz prejšnjih let nam nudi pogled na posamezne dele mest, kjerj c takral takorekoc raslla Se trava, a isli deli mest slikani v najnovejši dobi, kako nam prikazujejo, kako so se izpremenili. Ker je na tej razstava zastopana tudi Ljubljana, se pričakuje, du bo to lepo prireditev poselilo, kakor v drugih krajih države, nuio-gubrujno občinstvo. Vstopnine ni. Poset razstave priporočamo zlasli posetnjkpm veiesejma, ki se vrši v istem času, dalje našim šolam itd. Sovjetski protetarci. Pariz, 26. maja. AA, Vdova pred tremi leti iumrlega poslanika sovjetske Unije v Londonu, Krasina, jc vložila pri pariškem sodišču tožbo y.a 350.000 frankov proti svoji nekdanji prijateljici ge. Cuinkevič. Krasinova vdova je imela ob smrti svojega moža pri neki st.ockholm-ski banki konto v znesku 70.000 švedskih kron, ki jih je prepisala nu svojo prijateljico, da bi bila varna pred poizvedovanji sovjetskih oblasti. Ker jc izjavila po smrti svojega moža, da jc brez sredstev, je dobila od sovjetske vlade pokojnino. Ko pa je po ureditvi pokojnine zahtevala od gc. Cuinkevič povrnitev prepisane vsote, ji ga. Cuinkevič denarja ni hotela vrniti z motivacijo, da si je Krasin pri njej izposodil večjo vsoto denarja, ki jo račun njegove vdove pri švedski banki samo deloma krije. Krasinova vdova bo po vsej priliki zgu-bila i pokojnino i bančni konto. Mednarodna trgovinska konferenca. Praga, 25. maja. tg. Danes se je sestala j v Pragi mednarodna parlamentarna trgoVlh-; skn konferenca. Namen te organizacije, ki jc j bila ustanovljena 191!L, je mednarodno zena-| če nje trgovinske zakonodaje v posameznih j državah. Na programu ,je vprašanje svetovne krize, vprašanje obtoka kapitala in poenostavljenje 'transporta. Jugoslovansko vlado zastopa poslanik dr. Kranier. Tokio, 26. maja. AA. Ker je vlada sklenila znižati vsem državnim uslužbencem pla-j če za 25%, so železničarji zagrozili s splošno ] stavko. Vlada je odredila vse potrebno, da se j v primeri stavke vzdrži železniški promet. Bombaj, 26. maja. AA. Vlada jč odposlala j v Birmo štiri bataljone vojaštva, da ojačijo i tamošnjc bojne siler ki sc bore proti upornikom. Porofil sc jc v tukajšnji baziliki Matere !! \\Uusti gMnž. ileiherf-Strunan h slin /. gdč. I.mlcu Silita iz Poljčiui. Poročal ju jc nevestin , stric g. profesor cjr. Josip Jeraj, Priči sia bila /jI' nevesto lijeit brat trgovce Karol Siiha iz Poljčiiii, za ženina pa njegov stric 1 ran Ster-inun- zasebnik v Gradcu. Obilo sreče! fuTetnico jc obhajal' tc čini' v krogu Spojili fiijjale|ioy tn'znancev ugledni mariborjli nt sfhn in trgovec Ivan' Brega r v Odsposkl uliti Icjieiii i-lavlin uaf.e najprisrčnejšo tcStitkc! Inštalacija novega stolnega kanonika go-. spod^i dr. Jož- Mirta bo v 'ponedeljek I. «>. ob sedmih rjui&j v tukajšnji stolnici. Inštitla cijsue obi'i de_Opri:\ i prevzvišeni' v ladika g 'ir. Ainhčj Karliii. Mohorkovo gnezdo. Aretirana jc bila Marija Klančnlk, ker je osuihljena,- tla jc vedela za razna zločinstva, lii se pripravljajo v kamniški okolici, pa ni ničesar prijavila oblastvom. tlo bi se na ta način preprečile nakane s'strani Rudolfa Kovačll in Rudolfa Mohorlta. Športne vesti. V Solitogrudu so izvojevali Rapitlovci časten .rezultat 'i : 3. - Rapldova rezerva je Zmagala vMurskr Soboti proti SK Muri z y;4. SK Železničar konib. proti SK Maribor rezerva 2 : 1 (1 : D). Mariborske učiteljiščnice na zavodu državnega ženskega učiteljišča priredijo drcvi ob 20 V dvorani Zadružne gospodarske banke koncert, ki bo obenem obsegal pevske, zborove in' solistnc ter orkestralne, točke. Cisti dobiček jc namenjen zavodovemu podponieniu fondu. Jubilej uspešnega zadružnega dela. lOlct-nico proslavi v nedeljo 31. t. m. tukajšnja Na-bavljalna zadruga državnih uslužbencev, ki je ena najdelavnejših v naši državi. Ob lej priliki bo ob 10 v veliki dvorani Narodnega doma svečana seja s slavnostnim govorom ter predavanjem znanega zadružnega znanstvenika in praškega vseučiliškega profesorja dr. Totomianza. 8M birmancev je prejelo na biukošttio nedeljo zakrament svete birme v tiiklljšitjl stolnici Dirniovala sta prcvzvlšeni vladika dr. Karliii ;ii pomožni škof dr. I. Tonia/ič. Zadruga mesarjev in prckajcvalrcv nam z čirom na svoječasuo i/isli članek o mesarskem ključu sporoča, da se gibajo nakupne ccite ntptl ■I 8 Din, včasih celo <) Din, in da o kakšni prodajni ceni do višine 20 do JI Din ue inure biti govora, t lanki, ki smo jili napisali z ozirom na vprašanje slaiiinarjev in mesarski ključ, sc seveda nanašajo samo na mariborske razmere. Celic Pevsko društvo Oljka priredi v soboto dne 6. junija svoj drugi pomladanski izlet, združen s koncertom v Slovenjgradcu ob pol 9 zvečer. Celjska krajevna protituberkulozna liga je priredila v četrtek 21. t. ni. v keramični industriji v Libojali nad vse uspelo predavanje s poučnim filmom. Predaval je zdravnik dr. Ločnikar iz Žalca. Družabni klub v Celju priredi v nedeljo dne 14. junija celodnevni izlet na goro Oljko. Odhod z vlako mob tričetrt na 8 zjutraj i* Celja, na Oljki sv. maša. Umrli so v bolnišnici v ponedeljek dne 25. t. m. Usar Jurij, star 75 let, prevžitkov iz Šmarja, Bauer Bernhard, zasebnik iz Celja i nJager Ivan iz Drcsinjevasi, ki se jc 18, t. TO. pri prevozu sena ponesrečil, ko se jc voz zvrnil nanj ter mu zlomil hrbtenico. Vojaški koncert priredi društvo »Rdeči križ« v sredo 27. t.m. ob 8 zvečer v mali dvorani Celjskega doma pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 5 Din od osebe. Hišne table za Gabcrjc in Zavodno. O-koliški občinski urad opozarja hišne poscsl-nike, da dvignejo hišne tablice med uradnimi urami v občinski hiši na Bregu, ker bodo drugače pribite na hiše na njihove stroške. Opozarjamo na Slovencev mati ogtasnik Klanjajoč sc neskončni božji Previdnosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Gospod življenja in smrti poklical našo predrago mamo franjo Novak trgovko, soproga župana in posestnico dne 25. maja t, I. v boljše življenje. Pogreb preblage mame sc vrši dne 27. maja ob 16. uri iz hiše žalosti v Ribnici na farno pokopališče v Ilrovači. Preblago njamo priporočamo v prijazen spomin. Ribnica, dne 25. maja 1931. Rodbine : Novak. Rigler, Rollac. V^vnciič^izuHi^i za takojšen nastop spreime Jugoslovanska tiskarna,, Ljubljana Zahvala Povodom težke izgube naše nepozabne soproge, sestre in lete, gospe julije dr. Ivaniševičeve čutimo dolžnost, da se tem potoni zahvalimo za vsestranske izraze odkritega sočutja, posebno pa onim, ki so nam ob težkih dneh tolažilo stali ob struni, kakor tudi za mnogobrojne darovane venec in šopke. Zahvaljujemo se proč. duhovščini, pri pogrebu korporativno nastopivšinia društvoma Prost, gasilnemu društvu in Unif. meščanski gardi, dalje članstvu Sokola, Rdečega križa, Tujsko prometnega društvu itd. Globoko občuteno zalivalo izrekamo ludi vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli k zadnji poti nepozabne pokojnice, kostanjeviškemu pevskemu zboru pa so zahvalimo za ganljivo pelje pri hiši zalo,sli, v cerkvi In ob preranem grobu. Kostanjevica na Krki. 22. tnaja 1931. Globoko žalujoči ostali. Umrla jc naša mama Uršulo iesenko rojena Pctcrnel in smo jo na hinkoštni ponedeljek pokopali na starološkcm pokopališču. Vsem, ki so jo .spremili, prisrčna zahvala. Skofja Loka, dne 25. maja 1031. rnin, niti Schrodertcva. lohana TomCeva, franeha lonCha GaDrova, Ana Sctilffova otroci ter zetje in vnuki,„ fo mno9oljrojne dokuze iskrenega sočulja, &HIII V flLf« ki smo jih sprejeli ob prerani izgubi našega nepozabnega in srčno ljubljenega sina, bralo, nečaka, bratranca fn svaka Anton® Guerra ler za poklonjene vence iu lopo cvetje, sc lem potem vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo njegovemu prijatelju gosp. Marijo Jurku zu veliko požrtvovalnost in skrb, ki jo je pokojniku izkazal. Dalje gosp. Erichu Klincu in njegovi družini, uradništvu in tehničnemu osobju zdravilišča, g. zdravniku dr. Ro/.iču, zastopstvu Trboveljske premog, družbe, steklarne v Ilraslniku, vojn, okrugu v Ljulomeru, domači pož. hrambi, društvu starih vojakov in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poli. Najlepša zalivala gosp. sodniku Schvvelgeru za ganljivi nagrobni govor, tovarišem in lovarišicam T. K. Skale i/. Ljubljane in njegovemu predsedniku za poslov, govor in planinski pozdrav. Daljo domačemu pevskemu društvu in čč. duhovščini. Mtiiiiš 7.5 200, bč. okol. S on) bor 187.5 190, bi potiska šlep 205 do 207.5 gbč. 202.5—205, gbn. in ban. Bega slep 200 202.50, sr. slav. 78 kg 182 5 187.5, bč. okol. Indjija 78 Ug 187 5 i92.5, slav. šlep 77 do 78 kg 177.5 182.5. — Otrobi; bč. sr. ban. slav. 115—120, V:-e ostalo neizpremenjeno, Promet: pšenica 11 vagonov, koruza 42 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 5 vagonov. Tendenca: mirna. Jajc« 1111 ji- dalje medel vsled m likih dovozov 111 \slcd •• l.ibeg. 1 povpr.'šcvania po blagu. Odjemalci •ti jako rczervii an> in sr bojijo pred velikim ruskim Iransporlotn, ki sc /r lokom mesecu inoj-nika pričukuic. Nakupna ccna sr jc torej za na-do lin jih '?./■■ pare znižala. Izgledi so popolnoma ncsigurp.i 111 odvisito od količine niskih Irunspor-lov. — Sv. |utii ob ju/ žel., dne 2.'!, maja |«)31. s 4-razreano srednjo ali meščansko šolsko izobrazbo sprejme Jiigoiiovantka tiskarna, UubUana 7% O/jro se le na pismene ponudile Klavirji in pianini v veliki izbiri. Priporočamo ogled na velesejmu v Ljubljani paviljon E. JOSIP BRANDL, Maribor Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo gostilno Balon na Zerkovski ccsti s 15. majem t- 1. oddala v najem g. Josipu Motl> Ob tej priliki se vsem svojim številnim prijateljem in gostom najvljudneje zahvaljujem za njihov obisk in jim obenem svojega naslednika loplo priporočam. Z odličnim spoštovanjem M. Balon. Zalivala. Z« premnoge dokaze iskrenega sočutju, ki smo ga prejeli ob nenadni smrti našega nad vse ljubljenega soprogu, očeta, brala, lasta itd. gospoda Janeza Škofa posestnika in gostilničarja v Zaklancu pri Horjulu kakor za poklonjene vence in cvetje, se lem Dotom vsem nujiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečasl. g. župniku Nastranu, vodstvu zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu, gg. dr. Sabec-u in dr. Justinu, proslov. gasilnemu društvu v Horjulu ter vsem znancem in prijateljem, ki so predragega rajnika v lako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poli, ter dolje vsem, ki so nas tolažili v prebridkih dneh. Bog povrni vsem! Zaklancc St. Vid, Dravlje, Beograd, dne 26. maja 1931. Oloboho žalujoči ostali. Tužnega srca naznanjamo vseni sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc nas ljubljeni soprog ozir. oče, stari oče, bral, svak in stric, gospod posestnik po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere dne 26. t. m. ob '/2! ponoči, v 70 letu starosti mirno v gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 28. maja ob 9 dop. iz hiic žalosti Stara Vrhnika na domače pokopališče. Vrhnika, dne 26. maja 1931. Jera Dcbevc, roj. Mcsec soproga France, Nacc, Janez, Andrej, Jakob, sinovi Franja, Ančka, Micka. Tončka Ivanka, hčere Jakob Debevc. bral, in ostalo sorodstvo. Autoprevozništvo |TclcJon 2059 ta vse tovorne vožnje po najnižjih cenah. NaroČila Kapilclska ulica 3. Gostilna »Zupančič« tel. 29-42. Gcspodinja-kuharica vajena vseh gospodinjskih del in živinoreje, ki je služila žc vcc let v žup-n(sču išče zopet mesta v kakem žtipnišču. Nastop takoj. Pismeno ali ustno Ha naslov »Anka. zavod jv. .Marte, Ljubljana. Hnncipijcnta aprcjine odvetnik v Mariboru. Ponudbe na upravo v Mariboru pod Kouci-jiijcnt. Lepa hiša »; 2 proslorninin sobama, kuhinjo, verando, pralnico. drvarnico, kletjo in velikim vrlom sc proda, J'obrežje, Gozdna ul. 21. Maribor. Lohal fc.i ključavničarstvo oven-tjelno kovačnicoz uporabo birojev sc odda. Vpraša se L ril ha nI, Maribor. Go-f pojmi 2. Čamernikova šoferska šola I jubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijoniran.i. Prospem št. 16 zastonj. Pišite poni! Oddam trgovino t mešanim blagom na ( 1 • tnclnem kraju na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji s stanovanjem vred. Naslov v upravi Slovenca st. 5779. Nov parizar 111 zapravljivček poceii prodani. Franc Petkovšck, Drenov grič. p. Vrhnika. Premog sulia drva Ponačnll:, Bohoričeva ulica 5 llodroce vrline iz la afrika močno blago Din 240 — olomani Din 550"— mreže - posteline odeje -žimo • cvith najcenejše kupite pri Rudoli Scvei Ljubljana, Marijin trg 2 Kravate majicc, srajcc, spodnje hlače, nogavice, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vctrinjska 18. Vilo z vrtom prodam v letovišču Laškem pri Celju. Naslov v upravi lista pod št. 5878. Služkinjo pridno in pošteno, vajeno vseli hišnih del razen kuhinje, sprejmem. Naslov v upravi Slovenca-1 pod št. 5891. Vsakovrstno Zlflfll KRPHfe po najvišjih ccnab CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica It. 3. Puhasto perje čisto čobano po 48 Diu kg, druga vrsta po 38 Dio kg. čisto belo gosja po 130 Din kg in (isti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, llica 82. Kemična čistil-niča perja. BIRMANSKA DARILA kupite najceneje pri urar-ju MULAVEC, Maribor, |e Ki Kralja Petra trg št. 2 (pri mostu na magdal. strani). Šest lokalov eden za pisarno, ostali za skladišča ali z.i obrl, sc takoj po z tremi ceni oddajo. Naslov v upravni-tvu Slovenca pod št. | _5881. Ovc parceli ' no 700 m' prodani po ugodni ccui. vrt popolnoma urejen. Izve se Ccmc-tova ulica 32, I. nadstr.. Ljubljana 7. Kašo (ešprenj, ajdovo moko Trdno iveio oddal« na debelo »cletTKOTtnii A. VOLK, LJUBLJANA Realjeva čuta 21. Parcclo za vilo vogalno, solnčno ležečo, 1300 m', mestni del pod Rožnikom, ugodno prodam. Informacije: Slaščičarna, Dunajska cesta 7. Prazno sobo strogo separirano, parket, elektrika, oddam. Rožna dolina, cesta IX štev. 30, Pod Rožnikom. Vajcnca kateri ima veselje do pekarske obrti, sprejmem. -Hrana in stanovanje pri mojstru. Karol Bele, Rožna dolina, Vič. i Kol a v. pomočnika in vajenca sprejme Franc Petkovšck, kolar, Drenov grič, p. Vrhnika. Krušno moko in vse ralevske izdelke vedno ivaže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Turisti! Izletniki! Pozor! Sv. Lovrenc na Pohorju, penzijon Giittner, nizke cene, mednarodna kuhinja, stalni avtobusni promet od žel. postaje v trg in nazaj. Motorno kolo s prikolico, 500 ccm OHV, brezhibno, malo rabljeno, radi bolezni poceni prodam. Ponudbe na upravo pod .Angleški stroj' 5853. Več plctilnih strojev zelo dobrih, skoraj novih, se takoj zelo ugodno proda ali zamenja za drugo blago, ter sc ludi brezplačno nauči. - Naslov v upravi pod št. 5868.. Služkinjo pridno in pošteno išče slovenska obilelj v Rosni. Plača zelo dobra. Poizvedbe Rimska ccsta 18-11 Dvokolo žensko, poceni proda; Tavčar, Glince 53, Vič. Essex-Auto t—5 sedežen, vožen 1600(1 km dobro ohranjen (auto-laksi) prodam cv. s koncesijo vred. Ogled Blci-vveisova cesta 52. Hišica z vrlom pod sv. .loželom pri Celju sc takoj proda. Naslov v podružnici Slo-vcnca v Celju. Register blagajna National Cash, fina sc proda. Pismene ponudbe pod -Blagajnam na upravo »Slovenca«, Stanovanje 2 parketni sobi, kuhinja, velik balkon z vsemi pritiklinami, ae odda takoj. Nailov v upravi pod 5950. Sobo zračno v sredini mesta s prostim vhodom, parkeli, elektrika se odda boljšemu gospodu. Polzve sc v upravi Slovenca pod st. 5918, Krojaškega pomočnika takoj sprejme I.ud. Slak, krojač, Dobrnič, Trebnje Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - L|ubl|ana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidov danske cede pri gostilni Možina. Visokopritlična vila lepa, visoka, s krasnim sadnim in zelenjadnim vrtom na Kodeljcvem v bližini Mladinskega doma se proda. Pripravna je za upokojenega duhovnika. Naslov v upravi pod 5917 Krcjaškega pomočnika za velike kose .sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Likozar, krojač, Predoslje 39, p, Kranj Železne stopnice okoli 6—7 m, široke čez 1 m, rabljeno mrežo za ograje v večji množini, stebre, kupimo. Ponudbe na upravo pod 5949, Malo posestvo v Kranju ali v predmestju kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 5952. Hlapca h konjem zanesljivega ler vajenega vseli domačih del sprejmem v bližini Ljubljane. Plača po dogovoru. Istotani sprejmem 11 lcl starega lartla za krmljenje živine. Naslov \ upravi pod št. 5952 Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava .Merkur«, Ljubljana • Selcnburgova ulica 6. II. nadstr. Gospodično iz boljše rodbine, ki zna dobro Šivati in govori slovensko in nemško sprejme odlična dama za hišno. Naslov v upravi pod 5954 Striženje psov po nizkih cenah pri Oswald, Glince, c. VI 4 Izjava Podpisani izjavljam, dn ne plačam dolgov, ki hi j," napravila ga. Irena Mež.ni kjerkoli in pri komurkoli. Mcžan Jan., profesor na državni realni gimnaziji v Mariboru. Prodajalka mešane trgovine želi radi nadaljnje izobrazbe plemeniti službo v kako večjo in boljšo trgovino na deželi aH v mestu. - Ponudbe nn upravo Slov. pod Izobrazba« št. 584 !. Dekoracije in tapete za razslavne koje no velesejmu, oskrbi hitro in cc-nene oleljc .IR1S", Ljubljana, Gregorčičeva štev. 11 Tapete za izložbe v pol|ubnlh vzorcih izgolavlja alelje „1RIS", IJano, Oregorčlčeva 11. r.jub- Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pcčnik, pljučni zavod (Privat Lungcnhvilanstalt) Scčovo, postaja Rogaška Slatina. Šofer z dobrimi spričevali in zmožen popravil išča službe. Ponudbe na upravo pod »trezen šofer«. Na stanovanje se sprejme gospod ali gospodična. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 5915. Šofcr-bivši orožnik zmožen popravil isčc službo. Ponudbe na upravo pod vesten. Plctilni stroji Šakart 10/80—8 80—8 10 in skoraj nov Overlok šivalni stroj in več Singer šivalnih stroje* za Din 600 prodam. Kolodvorska ul. 27, dvorišče. Starejša trgovina sredi Ljubljane dobi o. vpeljana sc vsled opustitve pod tovarniško ce- . no takoj proda. Ponudbe : na upravo Slov enca pod I »Takoj 100.000«. Hiša naprodaj z dvema sobama, shrambo in vrlom, vse v dobrem stanju. Doma je pilna voda, pralna voda 3 min,, kopalna 10 minut, do cer-k\e 3 minute in do šole 3 minute. Od domžalskeui kolodvora samo 10 minol. Rodica št. 40. Schulz-Univcrzal tehtnico za 15 kg brc/ uteži, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi pod št. 5951. Na I i novec pristen, naraven, trn m.do in veliko prodaja lekarna l>r (>. I'H » Ol.l. Ljubljana, ihniii.r-kn r. ti Dvigalo rabljeno, za strešno opeko, takoj kupim. Ponudbe z opisom na Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano Čebelarji, pozor! Prevoz čebel prevzame a poldrugtonskim in trilun-skim auloniobilom po ugodni ceni »Brzopro-met«, autoprevozništvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182. Za selitve in prevoze kakršnegakoli blaga v Ljubljani ali na deželi, je najpripravncjši velik tovorni aulo, katerega lahko dobilo z izurjenim osobjeni, po nizki tarifi pri Hrzopromet , atiloprcvoznišlvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182. Žagar navajen cirkularkc in vešč popravil išče mesta. Naslov-pod št. 5946 Brusnice prvovrstne, nudi v vsaki množini tvornica SrečVo Potnik in drug, Ljuhftana, Metelkova ul. 13. Stran »■SLOVENEC-, dno 27. maia 1931. Stcv II6. f ______ JU|UUI|UIIU Velik vlom v obrtno banho Vlomilec odnesel 90000 Din J Dnevna kromhm Ljubljana, 20. maja. M (.'(.I biokoštnimi prazniki sc je izvršil v Ljubljani velikanski vlom, kakršnega naša kriminalna kronika vsaj v tem obsegu zadnja leta dl' pomni. Za svoje delo si je vlomilec izbral binkoštni- praznike, tako da je imel dovolj časa in je mogel v miru izvršiti svoje zasnovano dejanje. Da si je izbral za žrtev svojih vlomilskih nakan Obrtno banko na Kongresnem trgu, je vzrok najbrže v tem. ker so lokali te banke urejeni tako, da je mogel vlomilec vdreti iz veže v bančne lokale. Obrtna banka je, kakor vse druge banke, bila zapi ta od sobote popoldne pa do davi. Kdaj jc vlomilec vdrl v banko, je težko reči. Verjetno je, da vnoči na nedeljo, ali v noči na ponedeljek, ali pa v noči na danes. Težko pa je verjetno, da bi vlomilec izvršil svoje dejanje čez dan, kar bi motalo povzročiti že nekoliko ropota in bi bilo tnožno, da bi ga dobil kdo, ki je šel skozi vežo v hišo. Ko se je vlomilec utrl pot iz veže, Kjer jc p silo odprl vrata v bančni lokal, se jc spravil lakoj nad veliko \Verthciniovo blagajno, v kateri je slutil denar. Vlomilec je moral biti najbrže že zelo izvežban v svojem poslu, zakaj po vseli pravilih črne vlomilske umetnosti je iztezal iz železnega oklopa blagajne dovolj veliko odprtino ter pobral iz blagajne ves denar. Vlom je bil opažen šele davi. ko je prvi prišel vurad sluga g. Ivan S i in o n č i č. Ta je takoj, ko jc spoznal, kaj se je zgodilo v batič- bo danes? Drama: Zeleni kakaduj On jc vsega kriv.. Reci E. Opera: »Oj la prešmentana ljubezen«-Red D Nočno službo imajo lekarne: mr., Bahovec, kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Ljubljana Vil, Celovška ccsta 34. Kom t rt nn orgel««- priredi drevi ob 7. uri v Ljubljanskem dvoru Narodno želez-ničarsko glasbeno društvo Sloga . Koncertni program obsega narodne pesmi in ga pod vodstvom g. prof. K. Je raja izvajajo gojenci društvene glasbene šole. Vstopnina običajna ,1. j. za železničarje 2 oz. I Din, za ostalo 4 oz. <> Din. • Predavanje o predzgodovinskem človeku. V sredo dne 27. t. m. bo predaval prof. S. Brodar iz Celja o svojih dognanjih pri izkopavanju v Potočki Zijalki na Olšcvi. Odkril ' jc tam važno nahajališče ostankov palcolit-skega človeka in njegove kulture. Predavanje sc vrši ob priliki občnega zbora društva za i raziskovanje jam v mineraloškem institutu • univerze (Dvorec, pritličje levo) ob 18. uri. — Člani in prijatelji društva vabljeni. • Tivolski nasad preurejajo. To smo že videli lansko leto v jeseni in letos vso pomlad. Delo pa napreduje tako počasi, da ga komaj opazimo. Velikanska cesta, ki se vleče sedaj od Aleksandrove ceste do parka pod gradom Tivoli pa je že nad pol leta enaka. Jc sicer tnalo povaljana, drugega pa nič. Ce dežuje, je polna blata, ob L;v m vr-menu pa šL-lijo- \z ce. Vnilc. [Telefon šl. 27GH Telefon št. 2708 Obenem zagotavljam cenj. občinstvo, da se tiom od sedaj s posebno vnemo potrudil, da vse eenjcii ■ naročnike ločuo, vestno in ceneje postrežem. >r doslej. Luka A/tačic spin.-no strojno mizarstvo LJl BIjJANA. Kupi Iti večjo množino okroglega "•iirekovcga. borovega in meccsnovcga nem lokalu, obvestil o dogodku policijo in pa tudi svoje predstojnike- Na litre mesta jc prišla takoj policijska komisija, ki si je ogledala vse okoliščine, obenem pa sta ravnatelj banke g. O r u m in blagajnik g. Z b r i n š e k na podlagi zapiskov ugotovila s policijsko komisijo, da je izginilo iz blagajne približno 90.000 Din. Obrtna banka jc za ta znesek krita z zavarovalnino. Po vseli okoliščinah sodeč je vlomilec delal pri vlomu zelo skrbno in ni bil nič v zadregi s časom, zakaj v lokalu je napravil celo potrebo-v koš. Vsi znaki kažejo, da je vlomilec izvršil vlom zelo hladnokrvno- Policija je napravila tudi nekaj prstnih odtisov. Zaenkrat nima policija točnih sletli za vlomilci. Verjetno je, da jc bilo vlomilcev več in tla je moral vsaj < den. Iv V na straži. Plen vlomilcev. Ljubljana, 26. maja. Vlomilec jc odnesel 66 bankovccv po 1000 Din, 234 bankovcev po 100 Din, 218 rlc-setakov in v tuji Valuti 98 dolarjev v bankovcih po 1, 5 in 10 dolarjev, 1 srebrni francoski novec po 5 Din, 14 srebrnih madjarskih pen-gov, 4 srebrne avstrijske šilinge, 12.85 belgijskih frankov v srebru in 35.15 nemških mark v srebru. Skupna škoda znaša 95.843 Din. Odprtina na Werlheimovi blagajni je štirioglata in jc bil vlomilec opremljen z najmodernejšim vlomilskim orodjem. <»K V2KM. Moste pri Ljubljani :ttoz in kamenje, tako da za sprehajanje gotovo ni primerna, če bodo šla de!s tako naprej, bomo čakali še pol leta, da bo nasad s cesto vred preurejen. Nadvse primerno bi bilo, z deli tnalo pohiteti, saj bo stalo prav toliko, pa naj dela pet delavcev eno leto, ali pa trideset delavcev dva meseca, samo s to razliko, da bi bil nasad urejen in cesta hodita in parku primerna. Čez pel dni bo velesejem; kaj bodo rekli obiskovalci k takemu krpanju. 0 Nova pot uu Grud jo dograjena. Vodi pa s strmega pota do Ceste na grad med vrtovi iu ul .strma. Sedaj št- ni shojena, u prehod je žc mogoč. Začne se s cementnimi stopnicami na obeh straneh; one na vrhu pravkar dogotavljajo. Dovršena je že rdeče barvana žin ao graja na eni strani. Ko bo postala pot znana, bo gotovo ena najprijetnejših poti in je tudi menda najkraišn med potmi ua (i rad. Nesreče sn poškodbe Ljubljana, 26. maja. O številnih nesrečah in poškodbah, ki so sc pripetile med prazniki, jc poročal žc »Slovenski lisi«. Od ponesrečencev, ki so bili prepeljani v bolnišnico, ni do sedaj k sreči šc nihče umrl, čeprav jc stanje nekaterih šc vedno nespremenjeno resno. Dalje je bolnišnica sprejela deloma nicct prazniki deloma pa danes še nekaj ponesrečencev. 8 letni posestnikov sin Viktor Svigclj i/. Ohanice 3 pri Borovnici jc pasel včeraj na domačem pašniku živino. Pri pašnji jc padel z brega iu si zlomil levo nogo. V Mostah pri Ljubljani jc prišlo v noči med nedeljo in ponedeljkom do krvavega spopada. Alkoholizirani nasilnež je napadel 26 letnega Karla Gašperlina, ključavničarja, stanujočega v Delavskem domu v Kranju. Usekal ga jc z nekim ostrim predmetom po glavi in mu prizadejal znatno rano. Gašpcrlin jc bil prepeljan v bolnišnico, nasilneža pa jc aretirala policija in ga iztočila sodišču. 57 letna užitkarica Pavla Gregorič iz Retja 5(1 pri Loškem potoku jc včeraj doma na cesti padla in si zlomila desno nogo. 17 letni tnesarsik vajcnec Janko Marinko, stanujoč na Tržaški cesti 5 ua Viču, sc jc včeraj na Viču ruval za šalo s svojim tovarišem, pri . tem padci in si poškodoval desno roko v zapestju. Včeraj popoldne jc bil reševalni avlo poklican na Mirje, kjer je z zidarskega odra padel neki delavec- Poškodba jc bila k sreči le malenkostna in se je delavec le nekoliko opraskal na bradi. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico, kjer so mu rano izčistili in ga odpustili. Ostali ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. Koledar Srcua, 27. maju: livaUc. Beda (Atida) Caslll-Ijivi, cerkveni ufonik: Osebne vesli Poročila sc je gdč. Vida M e j a č iz vclc-ugledne rodbine v Komendi z dr. Francetom M a r u š i č c ni iz Gorice, Bilo srečno! Oslale vesli Smrtna nesreča na Breznici. Železničar Ivan Preželj se je danes 24. maja ravno vrnil od dopoldanske božje službe domov, ko mu jc njegov slarejši sin ves vesel začel razkazovati revolver, ki ga je fant sam naredil pri svojem stricu v Novem mestu, kjer se uči ključavničarstva. Od samega veselja monda je pozabil venkaj vzeti patrone, pritisnil petelina, sprožil in porinil patvono svojemu očelu v trebuh. Domači so lakoj poklicali župnika; ki mu jc podelil sv. zakramente, pa ludi zdravnika clr. Slivnikn iz Radovljico, Ta je ugotovil, da ima mož prestreljena jetra, nemudoma odredil pre-pcljavo v bolnišnico, medtem pa je prišel rešilni voz rdečega križa iz Ljubljane, ki so ga lelefonično poklicali na pomoč. — A mož je žc med vožnjo izdihnil. — Pogreb bo v torek dopoldne. — Naše sožalje in sočutje njegovi družini, ki naj je v tej hudi preskušnji tolaži zavest, da je bil rajni nad vse vesten, zelo krščanski mož. — Naj počiva v miru. Izredna lovska sreča. Iz Kolovrata nam poročajo: Ker delajo po naših vrane spomladi posebno na koruzi mnogo škode, krene večkrat ta ali oni lovec ..s puško v gozd ob polju, da preganja to škodljivo ptico. Tako sc jc ludi napotil dne 22. maja na pregled po polju posestnik z Dolgega brda Končnik Martin. Na samotni smreki je zapazil ogromno ptico in ustrelil. Bil je lep 7.5 kg težak in 2.62 m v razpetosti velik beloglavi jastreb. Pri nas redek gost. Čestitamo! — O obsodbah komunistov v Ljubljani smo poročali 5. t. m. Med drugim jc bilo v poročilu navedeno: Maks Viternik je bil obsojen na 7 dni zapora. Razlogi sodbe utemeljujejo, da so bili obsojcnci člani komunistične organizacije. Prejeli pa smo obvestilo da g. Maks Viternik ni bil obsojen na 7 dni zapora, ampak 7 dni samo v o g o j n o. Ni bil član komunistične organizacije, kot je bilo splošno objavljeno, ker bi bil siccr dobil večjo kazen; ampak sc mu jc dogodil lc iz neprevidnosti vsled neke poštne pošiljke neljub prestopek. — Espcrantski kongres v Subotici. Ob bin- koštnih praznikih sc jc vršil v Subotici IV. jugoslovanski espcrantski kongres, katerega so se udeležili delgati Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada in drugih jugoslovanskih mest, kjer obstoje močnejši espcrantski klubi. Okoli Kit) delegatov je zastopalo približno 20 espe-rantskih klubov. I jubljansik csperantski klub jc zastopal tajnik g. Joško K o z I e v č a r. Kongresu je predsedoval g. K I a i č, inšpektor finančnega ministrstva iz Belgrada. Kongres je sprejel več važnih sklepovglcdcjugoslovanske-ga csperantskega glasila »Balkan Konkordo« in reorganizacije csperantskega gibanja v državi. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji kongres prihodnje leto ob Binkoštih v Brodu na Savi. Udeležencem ua čast je bila po kongresu na !-liž-njem Paličkcnt jezeru krasna razsvetljava jezera. — Obiskovalcem XI. ljubljanskega vclcspj- ma. Uprava ljubljanskega velesejma jc tudi letos izdala kaor druga leta permanentne legitimacije in siccr po Din 30.—. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku: Pri odhodni postaji jc treba kupiti cclo vozno karto in istočasno dati žigostati legitimacije. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri odhodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih kra-jih po celi državi, naroče sc pa lahko z dopisnico pri velesejmgkem uradu. Za zdrava in cc-nena stanovanja v hotelih in privatno je pre skrbijeno. — Avstrijski časnikarji na tetin,m- N ponedeljek je potovala skozi Cetinje večja skupina dunajskih časnikarjev, ki so prišli na daljši izlet v našo državo. Popoldne so nadaljevali svoje potovanje, in sicer skozi Kolor v Dubrovnik. V razgovoru z našimi eusnikiu so izražali svojo navdušuje nad veličastno >;-polo naših južuili krajev. — Iluda nesreča pri avtomobilski dirk Belgrajski avlontobilisli so priredili v nedelj veliko cestno dirko. Dirkali so ua progi !'.. grad-Mladenovac. Dirke se je udeležil im i znani belgrajski športnik S ve ti sin v Marinki, vir, ministrski uradnik. Z njim so je vozll-n tudi uclca dama. Pri Bolem Potoku, kakih '2'.' kilometrov od Belgrada pa jo na nekimi ov■ • t ■ kit počila pnevmatika uu zadnjem kolesu i ' avlo je zletel v jarek. Marlnkovie si- je nt i leni smrtni) ponesrčil, njegovo sprondjevTlko pa so prepeljali v bolnišnico, kjer sc buri s smrtjo. — Bon H tir, povest iz Kristusovi!! ča:;ov. Spisal Levvis Wa(lace, iz angleščino pre vel I Griša Korilnik, I. del, 2-1 slrani. Cena '15 Din, vezano 45 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. O malokateri knjigi se mOre I idili, da jc >o naših knjižnicah toliko povpraševanja med čilalelji kol pn Ben llur-ju. Knjiga jc bila dolgo razprodana iu jo bodo sedaj brezdvomtio vsi z vesoljem pozdravili. M. del izide v juliju- v psjanosK Krka, '20. utaja Na binkoštni ponedeljek ob 11 ponoči so se stepli pijani fantje v Mariuči vasi pri Zagradu Povod za pretep je dalo staro sovraštvo In pa alkohol, brez katerega tudi pretepov ne bi bi' > Okrog 11 ponoči jc prišla v Marinčo vas slepimi okoliških fantov, med katerimi jc bil tud brat že lansko leto ubitega fanta. Družba ji razgrajala iu klicala: »Auf biks!«, zlasti pre t hišo, v kateri je doma fant, ki jc ubil onega fanta, čegar brat je bil v družbi razgrajajočih. V bližini jc bilo približno enako število domaČih vaških fantov, ki so seveda na izzivanje odgovorili, zlasti še zato, ker jc bil med domačimi fanti tisti, kateremu jc veljalo izzivanje. Razvil se je pretep, pri čemer jc izkupil eden od vaških fantov in tekel domov, Fantje so leteli za njim. Pred hišo sta pritekla bežebemu na pomoč dva brata, ki sta pa dobila prav tako s sekiro ali matiko po glavi. Celo mati, ki jeprišla iz hiše pogledat, jc dobila s koloni po hrbtu tako, da jc padla takoj v nezavest- Pri prelepu jc dobil tudi med napadalci eden težje poškodbe, drugi lažje. Meti napadenimi pa sta v isti hiši dva težko ranjena, dva pa lažje. Ko jih je enkrat zadosti ležalo, se je seveda vsem vroča kri ohladila in so poslali po zdravnika dr. Fedrana iz Stične, ki jc ranjence še ponoči obvezal. Žalostni pretep bo seveda šc bolj podnetil sovraštvo in oblasti bodo morale napeti vse sile, da sc grda razvada maščevanja in vračanja enkrat za vselej konča. Posebej pa bi bilo treba kaznovati krčmarje, ki podajajo fantom tolik" vina, da popolnoma podivjajo. Trbovlje Naše de^anslvo jebinkoili obhajalo v naravi na mrzlij in Sv. Planini, ki so gotovo jako prijetno izletne točko iu jih seveda ludi domačini radi posečajo. Nad 200 jih je v teh praznikih prebivalo tudi kar v nočeh v zraku nuravo in zapustilo zatohli dim doline. Poroke: V binkoštnikih praznikih sn se poročili: šproc Anton, kapetan 51. peš. polka v Somboru in Pust Alberta, hči veleposestnika. — l)ožič Anton, stavbeni so-pudjetnik in Mahkovcc Marija trg. hči. Mladim zakoncem želimo obilo sreče. Zlnia poroka: Zlato poroko sla obhajala na binkoštno nedeljo Florjane Josip ln Podmrrnik Katarina v krogu svoje številne rodine. Oba sla šc zdrava in čvrsta, zasti ženin še vedno opravlja težavno delo cestarja v splošno zadovoljaost predstojnikov. Tudi njima želimo, naj Ilog rosi obilno svojega blagoslova šc prav mnogo let na njuno življenje. Dre nezgodi. Po delu se jc šel delavec Glavač umivatv bajer pod Dobrno, pri čemur sc mit ju udrla zemlja in je padci v votlo ter utonil. Otroi so sicer nesrečo videli, a so zežali in tako je prišla pamoč prepozno. — Na binkoštni pondeljek pozno zvečer jc nek krojaški pomočnik v prepiru z nožem zabodel rudarja A. Paša tako nesrečno, da je isti takoj izkrvavel in so ga žc konoči prenesli v mrtvašnio v Tr' J je. (Votio mesto Prvo sveto obhajilo deklic. V sredo dne 20. maja se jo vršilo v kapiteljki cerkvi, prvo sv. obhajilo deklir. K mizi Gospodovi je la dnu prvič pristopilo :>(> deklic. Popoldne jc iirvoobhajankc peljal na kratek iziel k sv. Ani >. Franc Kck, kapiteljski vikar. Obiskali so ludi grad Graben, lasi g. Jalena, kjer je otroke pogostila z mlekom grajska oskrbnica Roža. Podružnica Slovenca v Novem mestu rabj iu (udi lakoj sprejme stalnega in zanesljivega kolpt»rlerja. Himen. \ Zagrebu se je poročil Novomo--čan g. Ogrin Tone, dipl. eonnn. /. bančno liidnico gdčuo Justino 7. ura. Obilo sreče! P o r o c i I sc jo v Ljubl jani p. Tomo K r j u-e c, dr/, uslužbenec v Novem mostu, / gdč. o Kilipfifpvo, zas. uradnico istotam. Ml/«-um paru obilo sreče! serijo AVTO ZA ŠPORT in turistiko v dvoje: rhnes nič več nedosegljiv luksus, /a kur gre zasluga Chcvroletovemu vozu Roaditer Šport. niZRi ceni vsak tip avtomobila v seriji C.lic-vroletovih voz. Evo vam na primer luksusnega Scdanat udoben otmen avlo v trezni i zevet novih modelov — z razkošnimi karoserijami Fisherja, tistega ameriškega konstruktorja, ki dela osnutke za najdražje av--vo, lo vam daje letos UCOVlIl LUKSUSNI SEDAN. velik, luktusen von v vseh ozirih, razen v ceni. lotno one v z IVI tiarvah o serijo Ul.il je drnzba Vje-neral Motors napravila spet nov korak za dosego svojega ideala : zn ustvaritev velikega, mogočnega. razkošnega vozn — po Vsem pa je skupen sloveči scslci li.id rski motor — lii se je proslavil s svojo močno konstrukcijo in pn s tem. da so mu reparature sploli nepotrebne. zmerni eem anes vam jc moči d GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. Azija napreduje bf&ua mištifanstkega nadškofa Rim. A. F. >Gotovo je, da Azijo pretresajo revolucije, toda te revolucije so samo epizode v velikanskem razvoju, ki je zajel polovico ljudstva ua zemeljski krogli. S temi besedami je msgr. de Guebriant, titularni nadškof Marcianopolisa, kot vrhovni general tujskih misijonov v Parizu, ki ima pod seboj 1800 misijonarjev, raztresenih po skrajnem vzhodu, označil ogromno gibanje, ki vznemirja orientalne narode. Msgr. de Guebriant je svojo duhovsko službo začel kot misijonar v osrčju Kitaja. I.. 1910. je bil imenovan za apostolskega vikarja v Kienčangu in I. 191 ti. pa premeščen na apostolski vikali jat v Kantonu. L. 1921. ga je sv. oče imenoval za apostolskega vizitatorja Kitajske. Na ta način je imel sam zadosti priložnosti, da je prehodil to ogromno deželo. — »Azija potrebuje mož in žena, ki bi se popolnoma posvetili samo temu kontinentu, je zelo rad odgovoril msgr. de Guebriant, ki je sedaj v Rimu, na vprašanje časnikarja »Agencije Fides«. Ne gubimo časa s tem, da bi govorili — kakor po navadi pravijo — o nevarnosti, v kateri se nahaja krščanstvo na vzhodu. Kes je, da se godijo velike grozote in krvoprelitja in bodo naši misijonarji morali prestati še veliko težav, vendar pa mi dovolite takoj poseči na dno vprašanja. Misijoui v Aziji so cerkve in občine, ki so jim postavili temelje misijonarji, toda za vsako ceno jim mora priskočiti na pomoč lajični apostolat. Sedaj morajo vse delo opravljati sami misijonarji. Mi hočemo pa ta '-pcfoža-j rešiti s tem, da bi si pridobili pomoč, na katero papež že dolgo časa apelira. Treba nam je dati učiteljev za pouk, zdravniškega osebja za izvrševanje zdravniške službe, kon-templativcev, ki bodo ustanavljali samostane, vsi ti pa bodo delali skupaj pod avtoriteto škofov, ue pa vsak zase. Med vsemi verskimi in redovnimi družbami ni danes niti ene, ki ne bi te inicijative sprejela ter si pridobila zaslug z vedno večjim naborom svojih članov, da bi z njimi oskrbovala krščanstvo skrajnega vzhoda. Azija je sedaj v polnem razvoju. V lem trenju raznih idej so neizbežno tudi izgredi, pretiravanja ekstremistov in množic, ki jim sledijo. Zato se ni treba čuditi, če se v nekaterih okoliščinah ta evolucija razvije v nasilno revolucijo. Toda kljub vsemu temu gre Azija naprej in ludi mi smo se odločili iti naprej z njo. Kina je bila štiri leta pod vplivom boljševizma in se je hotela zato kar enostavno misijonarjev otresti. Nekaj časa smo se zares upravičeno bali, toda višek te nevarnosti je minul. Za to se moramo zahvaliti le Previdnosti in poleni srčnosti in poslušnosti misijonarjev, mož in žena, ki so zmeraj ostali na svojem mestu, večkrat tudi za ceno strašnega trpljenja. Modre direktive in bistrovidnost misijonskega papeža sv. očeta ter lakta polna energija apostolskega delegata msgr. Constantinija so tudi dokaj pripomogle k vsemu temu. Če smo danes lako močni ko le kdaj prej, smo gotovo zato, ker nas je Kina lahko bolje spoznala in ker je tako rekoč z rokami občutila moč naše odpornosti. Kina je razumela, da predstavljamo moč, ki je svoje korenine spustila že globoko v njena tla iu ve, da smo z njenim narodom ustvarili duševne vezi, katere se ne bodo mogle več potrgali. Upam se trditi, da ima Indokina najlepše misijone na svetu. Kar se tiče boljševistične nevarnosti, je v notranjosti Jndokine ni, temveč v Kantonu in Parizu, kjer študira na stotine mladih ljudi pod vplivom, ki jih pripravlja, da bodo enkrat v lastni domovini postali pokončevalci reda. Od Japonske kljub malemu številu katoličanov sme Cerkev največ upati. Skušala se je organizirati v moderni narod brez religije, toda izkušnje so ji pokazale, da se je motila in se zato povraca k svoji stari poganski veri. Vendar je Japonec preveč inteligenten, da ne bi čutil, da ga to ne more zadovoljiti. Odtod tista velika njihova delavnost in volja za učenje, ki jih ho kmalu pripeljala do krščanstva. Čeprav so tu spreobrnjenja še maloštevilna, so pa zato velikega pomena in jih zelo rad vzpo-redim s spreobrnjenji na Angleškem, kjer so se v zadnjem času zgodila zelo pomembna spreobrnjenja iz anglikanske vere v katoliško. V Koreji, kamor so ravno pred 100 leti (1831) tajno vstopili prvi misijonarji tujskih misijonov iz Pariza, se krščanstvo lepo razvija. Alberl grof Apponyi znani ogrski politik in državnik, bo 29. maja praznoval 85-lctnico rojstvu. Grof Appori\'i ie igral važno vlogo v politiki stare avstro-ogrske monarhije ter tudi v Društvu narodov. )e sloveč govornik in govori vse evropske jezike. Mučeništva in preganjanja skrbnih delavcev evangelija so,tu označevala to stoletje. Končno •je prišla svoboda in Z njo hitri napredek. Tudi tukaj je vsak misijonar preobložen z delom kakor v državah, ki sem jih prej omenil. Edina rešitev je, da se pošljejo na pomoč nove sile. Kdaj se človek najlažje uči? ,.» . AiS^ffVi'' Z * ' -C • ,_} BS98B89BjnseispjMBttssMifiHpi 1- ' <> 1 , < • V. 4 ■'■■>■; .• -V«'-: >«\v- • Angleško bombno letaki vrženo v zrak s katapultom. Doslej so letalu metali s katapultom (posebno pripruvo, ki meče v /.rok težke predmete) le na ntoriu z voinih Indij, kar sc ie /elo dobro obneslo. Sedai so poskusili na angleškem letališču v lamboroughu vreči lelalo v /rnk na suhem. Na.*«)! slika nam kaže loko napravo in pa pravkar v /rak spuščeno lelalo. Poskusi so doka/ali. da ie lo mnogo nqodneic in hrtreie, kakor če sc mora letalo samo dvignili. Kako iščejo petrolej? V severnoameriškimi /.družni it i držav trti so v letih od 1913 do I925 nu "MrJ.*>+l mestih vrtali /a petrolejem. (HI lepa je ostalo 65.>64 poizkus-nih vrtanj brc/ uspebu. Stroški za vsa i/\ ršena vrtanja ho znašati ogromno vsoto pel milijard dolarjev, a brc/uspešmi vrtanja so |n>/rlti 719,300.0IX» dolarjev. Turti po uuiofrih drugih de-/didi j/e stalo brezuspešno iskanje petrole.jn doslej že ogromno vsote. Slednjič s«' je /liunosti po-ro< itn najti z-aiiosljjvo citrodcjjio -iliHo« za ortkrivuirje |K-4role j<4>»h vrelce* — v obliki okrajno ostroumnih metod hi posebnih meri hi i h iBStrunuMrtov. ZnaOnst m* opira ua tnosti kamenja. Poracedetitev fizikalno merljivih veličin nu površini zemlje. n. pr. zemeljskega magnetizmu in t«ž-n<*-1i. je odvisna od |>oložaju in obsegu podzemeljskih inus iu njihovih fizikalnih laM nosti. iV sino i/vršili tostvuriNi merjenja, moremo 'iz porazdelitve -polj« sk lopa t i nu kakovost geoMkr formacije v s|x>dnjili plasteh Drug način temelji na spoznanjih, ki jih moremo pridobiti 'n. poteka v tlu idočih električnih tokov. Talne plasti imajo po svoji fizikalni laskov osti večjo ali manjšo .sposobnost z.u prevajanje električnih tokov Natančna in i/redmi komplicirana merjenju od|M>rn. ki ovira prevajanje električnega toku. omogočajo, du moremo s precejšnjo gotovostjo sklepati, ali se v zemlji mdiajnjo iskani zakladi ali ne. — Tretji pripomoček je seismična metodu, ki s polnočjo umetno |*>v /ročen egu potresa (ruz-•rtrelbci ugotavlja različno razširjenost olek-terrnili lastnosti kamenju. Tudi merimo razširjenje električnih valov pomočjo izredno bistroumnih instrumentov ter nu podlagi u«po-bov sklepamo o kakovosti notranjih zemeljskih plasti. Vse te metode so raziskovalci že (mli praktično preizkusiti. Pri teh preizkusih so odkrili nova dejstva ili metode izpo|x>lnili. Sedaj -ode-hnejo pri isknnju zenicijskih zakladov fiziki m geologi, /on not ven tki in praktika. Podobnih /sshig so si nu tem poprišču pridobili nemški znanstveni zavodi: Geodetski institut in Mngne-(jvini observatorij v Pfrtsdamu, Geofizikalni in-mtitiil goHinške univerze i. dr. Vse t ost varno merilne aparate izdelujejo v Nemčiji, u v rabi an že sirom sveta. V zadnjem času so ko začeli v Ameriki pri iskanju petroleja uspešno posluževati tudi (stala. Iz vodno enako višine fotografira letalec pokrajino v številnih posamoznih slikah, ki iih poten t zlože skupaj kakor močnik. Geolog potem proučuje stiko in nn |K*Magi ustroju foto- grafirane pokrajine. |>o njenih |>ogorjili. iti/a-va-h. gozdovih, izsušenih rečnih strugah itd. s precejšnjo gotovostjo sklepu o kakovosti no-, trunjih plasti. Vsekakor tu nučin ni vselej zanesljiv. kakor je |x>ka/ala pruksu. Sicer pa pe-trolojsko družbe tudi drugače v vedno večji meri izkoriščajo letala: z, njimi odpravljajo v kruje brc/ prometnih sredstev matorijal za Zgradbo vrtalnih stolpov. delavce, živilu in denar ah izplačevanje mezd. I.etalo postuja polagoma >sliižkinju /u vse«. kolikega pomenu je. če se išče petrolej mi |Mirti dejstev, dokazuje naslednji primer iz Kalifornije. Z natančnimi raziskovan ji so bili strokov njnki ugotovili, du se mora nahajati v morju tik obali izdaten petfolejski vrelec. Oblast je dovolila družbi trimesečen rok /u poi/kusno vrtanje. Vsa obal na tistem mestu je bila pa v rokah konkurenčne družbe, ki je tukoj postavila težko oboroženo -tražo. du nasprotni družbi če trebu šiloma zabrani vsako vrtanje na suhem. Šefinj je prizadeta družba z ogromnimi stroški poti morjem skopuhi pot do nekega mentu v morju, kjer so zgradili vrtalni stolp in zuč-eli vrtati. ( eln armada delavcev je bila v treh uicnjnjnč.ih s«- - k upi no Ii neprestano nn delu: po vrsti so prihajale skupine na delo. h kosilu in spat na taista ležišča. Vodo. živilu iu vse druge potrebnim- so morali dova/ati J00 km duleč z ladjami; majhen parnik je hit neprestano na |>oti. Pri vrtanju samem so morali skrajno previdno ravnati, du petrolej, ako bi došli do njega, ne bi tekel v morje in ga tako onesnažil, zaradi česar bi nastali med družbo iu oblastmi težki sjx>ri. Sploh jc bilo to vrtanje zvezano z ogromnimi težavami in silnimi stroški, a slednjič se je vendar /plačalo, ker so ,se predhodno ugotovitve strokovnjakov izkazalo za pravilne: v določenem roku so zadeli na petrolejski vrelec, ki ni bil samo obilen, marveč- jc bilo olje tudi jki kakovosti 'prvovrstno. Znan je rek, da se mora — ne le more — človek do smrti učiti. Vendar se nanaša ta resnica le na splošno življenjsko modrost in praktične izkušnje; glede pravega učenja v šolskem zmislu pa je po splošnem mnenju zanje sposobna samo mladina, starejši ljudje pa da nimajo več potrebne duševne gibkosti za učenje. To mnenje je zelo napačno in za tiste, ki v mladosti niso imeli prilike ali zmisla za šolanje, naravnost usodno, ker jim jemlje pogum. da bi skušali kasneje zamujeno nadomestiti in raje bogve kako nezmiselno tratijo svoj prosti čas. Tudi v poklicnem življenju ta predsodek zelo škoduje starejšim pripadnikom, ki jih začno višji in nižji zapostavljati in izzivati, češ, saj niso več sposobni, da bi se česa novega naučili, da bi šli s časom. In vendar jc resnica ta, da je človek do visoke starosti sposoben za učenje in napredek, samo če mu ne manjka za to potrebne volje in zmisla. To so znova potrdila obsežna raziskava-nja, ki jih jc nedavno dovršil vodilni ameriški psiholog profesor Thorndike na univerzi Co-loumbia v Newyorku. Za raziskavanje mu je služilo 465 učiteljev in šolskih vodij, ki so kandidirali za magistrski naslov. Prof. Thorndike je razdelil kandidate v tri starostne skupin: od 20. do 29.. od 30. do 39. in od 40. do 49. leta. Pri izpitu sta pokazali prvi dve skupini približno enake uspehe, dočim se je tretja, najstarejša skupina odlikovala pred njima po večji duševni gibkosti. Nadaljnji eksperiment je izvršil profesor Thorndike z osebami raznih starosti in z otroci glede sposobnosti za učenje jezikov. Razdelil jih je zopet v tri skupine po starosti: od 20. do 25.. od 26. do 34. in od 35. do 57 leta; vse tri skupine so poučevali esperanto taisti učitelji in enako število ur. Uspehi so bili v vseh treh skupinah približno enaki. Potem je prol. Thorndike postavil nasproti skupini 35- do 57-letnikov skupino 18-lct-nikov in dosegel presenetljiv uspeh, da so stari dvakrat hitreje napredovali ko mladi. Slednjič je raziskovalec izvršil poizkus s svojo najstarejšo skupino in skupino otrok v starosti od 9. do M. leta. Ti otroci so od vseh treh skupin pri iičtnju esperanta najpočasneje napredovalil Prol Thorndike je raziskal tudi vprašanje glede učenja stenografije in strojepisja. Koliko žensk, ki v starosti 30 do 40 let ostanejo popolnoma same na svetu in nimajo nikogar ki bi zanje skrbel, se dvomeče vpra- šuje: »S čim naj se preživljam? Ali bi sc še mogla naučiti stenografijo in strojepisje?« —■ Thorndike odgovarja na podlagi uspehov svojih raziskavanj, da morejo to z enako lahkoto kakor v mlajših letih. Pod vodstvom dr. J. W. Tiltona so izvršili obsežna raziskavanja s 307 kaznjenci v starosti od 17. do 54. leta, od katerih ni nobeden imel višje izobrazbe nego sedem razredov osnovne šole. Čeprav so bili le malo inteligentni in docela iz vaje, so dosegli v branju, pisanju, pravopisju, spisju in računstvu 82 % tistih uspehov, ki jih dosegajo povprečno nadarjeni šolski otroci, dasi je njihov šolski urnik štirikrat tako dolg. Ti odraščenci so se torej učili svojih šolskih nalog znatno lažje in hitreje nego bi to storili v starosti 10 do 12 let. Uspeh svojih raziskovanj povzema prof. Thorndike naslednje: Sposobnost za učenje je pri odraslih osebah približno enaka kakor pri mladoletnikih v starosti od 17. do 19. leta. Najboljši čas za učenje kakega predmeta je doba tik pred praktično uporabo doseženega znanja. Kajti še-le s praktično uporabo v življenju (poklicu) si kako znanje resnično osvojimo in organično vključimo v svojo izobrazbo. Po vsem tem, sklepa Thorndike, bi se morala dati ljudem vseh starosti prilika za šolsko izobrazbo. Prof. Thorndike je s svojimi sotrudniki nanovo raziskal tudi vprašanje, v kateri dobi svoje starosti je človek na višku svojih tvornih sil. Raziskovalci so na podlagi življenske-ga dela 381 najslavnejših mož, ki jih pozna svetovna zgodovina, ugotovili, da so izvršili svoja najboljša dela v povprečni starosti 47 V, leta. Slednjič je prof. Thorndike s pomočjo raziskovanj ugotovil, da morejo tudi stari ljudje izpremeniti svoje nazore, svoj okus itd. Tako jc tedaj človek do svoje smrti sposoben, da se uči, napreduje in duševno obnavlja. »PENSION STIIRITI" PaHCc pri Lescah. Mirno. iirnprnMin IntnvNM-e. - Planinski irirt, velik park. »ra