SLOVENSKI GLASNIK Cena polletna 1 gld. 35 kr. Lepoznansko-poducen list. Po posti 1 gld. 50 kr. Odgovorni vrednik in izdajatelj : Anton Janeiič. Št. 5. VIII. ZV. V Celovcu 1. maja 1862. Želje. (Zložil Gr. Krek.) Le enkrat priklical nazaj bi rad dneve, Ko ptuje so bile mi vsakošnje reve, Ko mamici gledal v premilo sem lice, In nježne po nji sem stegaval ročice, Ko nisem poznal goljufij še in sveta. Ki dade le malo, pa mnogo obeta. Ah! ko bi le enkrat še mogel bit' dete, Da tvoje poslušal bi, mamica, svete! Serce bi z verigami terdno zapazil, ' In misli bi svoje preskerbno ostražil. Za svoje izvolil bi raje sramoto, ¦ Da ptuja mi bila bi sei'ca tesnota. ^ V samoti bi slavec mi pesmice peval, ' Serce bojazljivo bi ž njimi ogreval, ^ Prijazne mi mesta bi bile neznane, i In ptuje skerbi in bridkosti in rane ; Domače bi živel in delal veselo. Kar koli bi mlado serce poželelo. Oživljal bi zjutraj pogled me danice, Za dne bi mi solnce unemalo lice, Zvečer na višavi bi luno pozdravil, In misli bi svoje veselo ji pravil; Zazibala ona bi v sladko me spanje In v persi sadila prijetne mi sanje. Pozabil tu svet bi, pozabil ljubezen. Pozabil bi rane in serca bolezen, Ko tiček na veji bi živel veselo. Želja bi posvetnih serce ne imelo; Življenje bi svoje tu čisto zamenjal. Le strun bi prebirati nikdar ne jenjal. Saj liro mi Modrica krasna je dala, Prebirati strune mi je ukazala. Zakaj bi nebeške zametal darove, In branil se miljeno peti glasove. Ki ona jih v mlado serce je vsadila, In ž njimi po petju želje obudila. Popeval narave bi rajske lepoto, Življenja samotnega čudno sladkoto ; Spominjal se v strunah nekdanjih bi časov, ' In serca nesrečnega žalostnih glasov; -Kar koli bi želel, bi strunice pele, \ Ljubezni pa peti bi nikdar ne ' smele. Ljubezen nesrečnega me je storila. Veselje iz serca mi je zapodila, Ucepila v persi bridkostne je rane, Ki želje zbudile so skrivne, neznane; Zatoraj ljubezni ne smele bi peti, Ne smele po sanjah bi več hrepeneti. Tako bi preživel v samoti življenje, Ogibalo mene se zmir bi terpljenje; Ko prišla pa s m e r t bi po mene nemila, Se zadnja bi pesmica nji se glasila, Potem pa bi duh moj zapustil niža v e. In vzdignil se kvišku bi v rajske višave. Glasnik Vm. 12 150 Ura bije, človeka pa ni! < (Domača pravljica, spisal Valentin 2^rnik.) They sate and listened silently To hear the monster's tread. *) Southey, I. „Meta ! le ročno vozi, da do polnoči vsaj do brega priveslava. Mesec se je skril za oblake. Mislim, da bova pred ko ne mokra, preden do srede Ižice prideva", reče star čolnar mladi tanki deklici, ki je pri krmi čoln zavirala. Bila sta oba iz Iga. Mož je že od mladih nog kupčeval z drvmi, ki jih je vsak tržni dan v Ljubljano spečeval. Bil je majhen, čokljat in poznalo se mu je na utrjenih rokah, da je že veliko veslal po Ljubljanskih vodah in dobro vedel za vsako globočino in krnico, za vsak grmiček in zraven tudi vedel strašne prigodbe, ki so se v tamnih nočeh predrznim čolnarjem pri-petovale. Vedel je prigodbe iz starodavnih časov, ko še močvirje ni bilo suho, ko še ni ravna cesta proti Igu peljala in ko je le gosta šuma bregove Ižice in Ljubljanice obdajala. Ljubljanica in'Ižica ste samotno tiho tekle, in stanovali so tu velikani vsake baze, vile in druge bitja čudne natore, ki so sicer vsak za se v svojem okrožji neomejeno vladali aU včasih se pa le hudo razprli in bojevali. Stari čolnar položi veslo na stran, vzame pipo iz žepa in vsede se na sprednji konec, da bi si enmalo spočil, ker roke so mu že ob-nemagovale. „No", povzame na dalje „draga hčerka ! kako ti kaj dopade v beli Ljubljani? Dolgo si se že veselila, zdaj se ti je spolnila želja — pa Meta hoče odgovoriti, pa vidi očeta, da bi še nekaj radi povedali, nekaj, kar jim srce teži. Molče jih gleda, ko jim je na enkrat besede zmanjkalo. Dolgo mož v tla strmi, kakor v tožnih mislih vtopljen, potem globoko zdihne, se naglo v stran obrne in debela solza se mu za ginjenje malo pripravnemu čolnarju utrne iz oči. „Kaj vam je oče?" s skrbnim glasom Meta povzame. „Saj veš", ginjeno odgovori, „mislil sem, da dobim morebiti danes kako pismo od Matija, pa mu ni duha ne sluha; Bog ve, morebiti je že pri tvoji ranci materi. Slišal sem, da so se nek hudo ¦) Slov.: Sedeta ia poslušata, ko pošast koraka. 151 zbili, in mi tako skoraj gotovo samega sina na Laškem zakopali. Kdo mi bo na stare dni pomagal? Sam sem že obnemogel, doli še spravim čoln doli; ali nazaj grede mu nisem več kos, ker semtertje me že vije". Ni se mogel več držati; očetovsko srce je bilo preveč obteženo, in kapljo za kapljo si je začel brisati iz oči. Tudi Meto je srce bolelo, ker pol leta je preteklo, kar je Matija osotla na nagloma v vojaški stan vrinila. Pa mlada narava nadvlada, posili se in smehljaje očeta popraša : »Kaj niste z meno zadovoljni, kaj morebiti prepočasi vozim? Danes je bilo še le prvikrat proti Ljubljani, nisem še dobro vajena in zato me je tudi tam, kjer selžica in Ljubljanica stekate, v stran obrnilo. Se dva pota grem, pa bom že do dobrega znala in vam bom lahko brata nadomestovala, če ravno nisem tako močna. V Ljubljani, oče, povzdigne Meta besedo, mi pa zlo dopade. Mislila sem, ko sem jo včasih od daleč pregledovala in premerovala, da ni veliko veča od Iga; ko sem pa danes semtertje hodila in štacune ogledovala, gotovo bi se bila zgubila, ko bi me ne bili „pred flečkajnarskim mostom" ogovorili." Metina šaljivost očeta zdrami in nekako lagleje odgovorijo : „Vidiš, Metka, to je prav lepo, da ti je dopadlo in morebiti te še včasih sebo vzamem ; za zmiraj pa to zate ni. ¦— Še jutri, če bo moč, poiščem si pomagača." „Oh ! kako sem se že veselila, da bom odslej saj enkrat vsak teden v Ljubljani, zdaj mi pa tako na hip vse nade poderate !" „To ne gre tako — imam za vse gotovih vzrokov." „Ktere? «Tega ti še ne povem zdaj." „Zakaj pa ne?" veli Meta, enmalo nejevoljna — „že vem, kaj mislite — en večer sle doma nekaj od povodneg— Komaj to izusti, zasliši se ne daleč ploskanje po vodi — nekaj pogodrnja — in zopet vse potihne. Dež je bil enmalo poprej hudo udaril -, pa kmalo se je spet zvedrilo in lesketeči odsev je iz tamne Ižice polni luni nasproti migljal. Obema na enkrat vesli obstanete; plašno gledata okoli sebe in obračala ušesa proti raznim stranem, pa ni bilo moč ničesar zapaziti. Ko se je Meta enmalo strahu oddahnila, popraša tiho očeta, ki so spet za veslo poprijeli in toliko ovirali, da čoln ni rakove poti začel : „Kaj je bilo ? Kaj to pomeni ? Pa ne, ko bi bil povodni mož za nama ? !" „Nič se ne boj !" zavrnejo ji, „povodni mož to ni, je že kaj v vodo padlo, ali pa se je kaka riba pognala, ali pa so še celo drugi čolnarji zadej. Povodni mož pa ni; ta vse drugače prihrumi : kar pribrede jo, včasih tuli, potlej se pa za krm prime, ali se pa celo v čoln vsede, da se pelje, včasih se ga le drži in zraven moško koraka. ' 12* 152 „Kolikrat, oče, ste ga vi že vidili ? ali ste ga morali že večkrat vozili? Unkrat zvečer ste nekaj pravili, pa nisem utegnila vas pazljivo poslušati. Zdajci mi kaj povejte, rada bi vas poslušala, saj se nama nikamor ne mudi, zvedrilo se je; da le toliko voziva, da nama čoln ne uide, do polnoči bova gotovo doma „na bregu". Tanka, nježna deklica ročno za veslo zgrabi in jame urno vodico na stran odrivati. Iz njenih tamnih oči je sijala nepopačenost in zaupnost v preljubega očeta, in ko je vzela pečo raz glavo, pokazale so se kite gostih, črnih las, ki so jo kakor krona okoli glave venčale. Z veseljem je obstal očetov pogled nad brhko hčerko, klera se jim je zdela nicoj še veliko bolj zala. Imeli so jo pa tudi neizrečeno radi, huje rane bi jim ne bilo mogoče vsekati, kakor Metko zgubiti. Po sinovem odhodu v vojaščino je postala ona njih edina nada. Ker je že mater davno zgubila, bila je Meta svojemu staremu očetu z nepopisljivo otroško ljubeznijo vdana, ubogala je z veseljem vse, če so ji le pomignili. Ob tržnih dneh, ko so oče kupčevali, čuIa je včasih celo noč in jih s skrbjo pričakovala. Zmiraj se je bala, da bi ne utonili, ali pa, da bi se jim kaka druga nesreča ne pripetila, ker včasih pri dobrih trgih so se ga tudi precej nasrkali. Ko so pa domu dospeli, bile so prve besede : „Meta ! ugani, kaj ti danes sv. Miklavž iz bele Ljubljane pošilja?" Na njeno poprejšno prošnjo oče odgovore: „Pocakaj, da si spet pipico nabašem; potlej ti pa povem, kaj se je primerilo mojemu očetu in tvojemu staremu očetu — Bog jim daj večni mir in pokoj !" Pravili so : „Ko so enkrat z Vrhnike voziH gori na široki Ljubljanici, kjer še ti nisi bila, tedaj so precej časa povodnega moža peljali. Dolgo prej niso hotli verjeti, in so dosihmal zmiraj trdili, da so vse te pripovedke bose: takrat so se pa sami prepričali. Obrnejo se nazaj, kjer so šumenje začuli in pri svilii luni zagledajo moža, ki je bil ves kosmat in sila velik. Ljubljanico, ki je vendar lam taka, da z nobeno žrdjo do dna ne prideš, bredel je do kolena, in kmalo je bil pri čolnu. Grozno so se ga ustrašili, ker so slišali, da, če je količkaj ljut, čoln prevrne, ali pa čolnarja za pete zgrabi in naravnost v vodo vrže. Ko je nekoliko časa za čoln drže dalje korakal in take valove poganjal, da je čoln sam tekel, vsede se le nazadnje v krm, noge v vodo mole. Rekli so, da so takrat mislih, da vse skup se mora potopiti." Nadaljevali so : „Saj sem vendar že po dvanajst sežnjev naložil, pa me še nikoli ni tako težilo. — Zakliče mi : Le naglo vozi I Le naglo ! — urno ! ~ urno ! — ročno ! vidiš, poprej bova v obljubljeni deželi ! Straha in groze poln z vso močjo za veslo zgrabim in veslam, da sem bil ves moker. Silno mi je bilo vroče in gledal sem pozneje, ali nisem krvavega pota polil; — čoln pa je tekel, kakor bi ga bila burja nesla ! Kedar tako do globokega „tunfa" prideva, Že blizo Ižice, reče mi ; Stoj ! do tukaj je dosti, zdaj smo doma ; le 153 dobro glej in pazi. Ce se bodo bele pene za meno cedile, počasi vozi, in jutri zjutraj na „breg" po plačilo pridi, pa dobro zapamti ! ko bo že polni solnčni odsev. — Ce pa zagledaš rudeče pene, pa jadraj hitro, kar je naj bolj mogoče!" — Ko to izusti, ploskne v vodo. Pocedé se take pene, da so mi čoln daleč naprej splavile, bile so bele. — Mene še le zdaj prava groza spreleti, še hitreje jamem veslati in dospel sem do doma v poldrugi uri, za kar sem sicer dobre tri potreboval. Bil sem pa tudi tak, kakor bi se bil iz groba vrnil, padel sem na klop in nisem se skoraj zavedel. Pripovedal sem potem, ko sem se enmalo oddahnil, dogodke te noči svoji ženi, ktera se je le za plačilo brinila in uganjevala, kaj da bo : ali bo zlato, ah srebro, ah škrlat. Zjutraj, ko je že solnce sijalo, prebudim se in vidim ženo s kislim obrazom pri postelji stati. Poprašam, kaj da ji je ? Odgovori mi, da je bila že na vse zgodaj „na bregu", ko se še ni solnce iz za gor pokazalo. Zagledam črn vehk pisker, pripoveduje mi dalje, ročno tje tečem in vidim noter samo oglje. Jezna ga zagrabim in vržem v vodo. V tem trenutku ravno solnce dobro posije, in voda se jame blisketati; pod noge pogledam in tri lesketeče vogle, ki so na kraj padli, poberem; vidiš jih, pristavi, in mi tri cekine pokaže. Nejevoljen sem se jel nad njeno lakomnostjo in nepotrpežljivostjo togoliti, pa bilo je prepozno, pravi trenutek sreče je bil za zmiraj zamujen l'| „To so mi tvoj stari oče pripovedovali," pristavi čolnar. i „Kaj pa vi sami", vpraša radovedna in enmalo preplašena deklica, „ali ga še niste nikoh vidili ? Ali —" Spet se sliši ploskanje in mrmranje — postane ropot, kakor da bi se bila skala odrušila in se z grmenjem v vodo zavalila — viditi ni bilo nič — kmalo vse zopet potihne. „0h, oče! mene je grozno strah," reče Meta; „bojim se, da bi se kaka pošast nama za krm ne obesila." „Ne boj se," tolažijo jo oče, »sva že daleč v Ižici in tu sem jo le malokterikrat pribrodi. Gotovo je truma drugih čolnarjev za nama, ki so danes bolj zidane volje." „Kje pa stanujejo povodni možje in kje jih je največ?" popra* šuje čedalje bolj radovedna Meta. ^ «Naj več jih je proti Vrhniki, kjer je v Ljubljanici toliko glo-bocih tunfov, posebno v Grmezu : to je ta hribec proti sv. Ani. Tu, pravijo, je njih prava domačija in stanuje njih cela rodovina, imajo žene in otroke. V Krimu pa stanuje Krimski mož, od kterega pravijo, da je še veliko veci. Vlada v ceh Krimski gori, prikazuje se drvarjem večidel, kedar grmi in treska, in marsikterega prekucne. Velikokrat se pa Krimski in povodni mož srečata in strašno zbijeta; gorje takrat čolnarju, če je s čolnom z drvmi napolnjenim, blizo — ta jih gotovo več ne prodaja." „Oče% povzame Meta, „uni teden sem jaz bhzo .brega* krave vračala in sem za grmom vidila majhna, kosmata fantička, ki sta se 154 tik Ižiee igrala. Stopim enmalo bliže, ob grm zadenem, zasKšita me in planeta kakor žabi v vodo in ni jih bilo več na spregled — „Kaj, povodne dečke si vidila ? ! res ! ? pa mi še nisi nič povedala ! Da sem jaz to vedil, ne bi bil le vzel v Ljubljano, to je nnj-bolj nevarno, posebno pa če se takim dekletom prikažejo. Le nikdar več tako doli k vodi ne goni!" Pri takem pogovoru sta se že daleč po Ižici pomaknila in vidil se je že razločno visoki stolp domače fare. Nebo se je spet jelo v oblake zavijali. Močvirje je bilo samotno, tiho; bilo je navdihnjeno s to tožno, rekel bi, britko in ob enem veličastno poezijo — poezijo, ki nam srce z neko nepopisljivo melanholijo navdaja. Bravka ali bra-vec! predstavi si obraz temnozelene obširne planjave — nebo je na pol s črnimi oblaki prepreženo, ura se polnoči bliža — včasih luna, pravo solnce k temu obrazu, elegično na samotno ladijo čolnarjevo posije, le semterlje kako drevesce na samem kakor puščavnika ugledaš; vode so temne, globoke, še kakor pravljica vediti hoče, marsikje brez dna in teško razločiš, ali na desno ali na levo tečejo. V ti čudni naravi se samega čutiš, nekaka groza le sprehaja in nenadama se ti pred oči stavijo spevi Osiana, Fingalovega sina, ali pa daljne neizmerne prerije poleg bregov reke Misisipi ali Misuri, kiere nam je Cooper z vso bogatijo svoje nevsahljive fantazije z neizrekljivo leske-lečimi barvami izrisal. Tudi našega prostega čolnarja so čudne misli navdajale. Utihnil je mož, viditi mu je bilo, da je premišljeval te čudovite vode, ktere je že tolikokrat prevozil in v klerih še le vendar ni bil prav doma; marsikrat je pogledal klobuku izpod širocih krajev, če se mu kak neljub gost ne bliža. Zdrami se počasi, vstane, vtakne pipo v žep in spet dobro za veslo poprime. Hčerko pa z besedami spodbada : „No Meta ! le hitro, kmalo bova na cilju in koncu !" Ali komaj to izusti, puhne mu Meta v naročje in komaj izklikne : ,,0h, oče, varujte! varujte me!" Čolnar, kakor okamnjen proti krmi strmi, vidi moža kosmatega, velikega, kakor smreko, oči se mu svetijo, kakor baklje. Bredel je k čolnu, v roci pa je držal izrovano vrbo in zarujove, da se je daleč po planjavi razlegalo : „Ti, le hitro! le hitro! le hitro! Meni je Krimski mož vse pobral, ženo in otroke, pa jaz se bom nicoj maščeval ! Ti le hitro vozi, da tudi tebi ta Krimec hčeri ne vzame !" Napoti se naravnost proti visokemu Krimu; slišalo se je še dolgo, ko je po močvirju cokljal. Čoln je obstal, stari Anton je oslrmel, kri mu je zastala in , pretekle so neklere minule, preden se je zavedel. Z močjo človeka v smrtni nevarnosti zastavi spet veslo in tekel je čoln, kakor naj huje zakurjeni parobrod. 155 II. Kakor povsod na Slovenskem, tako so tudi Ižanski fantje jako živi, rekel bi, tako da jim jih jo malo para. Vasovali so cele noči in se posebno radi dekletam okoli spavališč potikali, ker minul je božič in nastopil „presveti" predpust, čas ponočnega gibanja po vaseh in po mestih. Pričeli so se ženiti in ženili^so se brez konca in kraja; hodili so brez prenehanja na „razgled", ali porok se je pa le vendar malo zmetalo. Dve devi ste posebno navdušenost Ižanskih junakov vnemale : devi, v očeh naših Ižancov tako krasne, da bi bil vsakdo med njimi z znanim Parisovim zlatim jabolkom v peklenske zadrege prišel, ko bi bilo treba se za eno odločiti. Prva je bila hči starega čolnarja Antona, nam že znana Meta, druga pa po hišnem priimku občno-znana : Studencova Polonica. Kakor sem rekel, bile ste po enoglasni sodbi domače vasi in vseh podružnic prve dike cele fare. Razloček med njima je bil, da je bila Meta tri leta mlajši, v značaju tiha in molčeča, v premoženju le za vsakdanje potrebe obdarovana, kar ni ravno ne v sedanjih, ne v starodavnih časih znamenito priporočilo za ženina. Ali zato je pa imela dobro ime, in kaj je že to vredno pri deklici, ki šteje 19 let in je bila še tako srečna, uiti jezikom starih „bnimnih" ženic, ki so z nekim čudnim, dozdaj še ne stuhtanim mazilom namazani. Ali gorje Polonici, ko so se ob nedeljah popoldne po kerščan-skem nauku pred cerkvijo stare samice in vdove zbrale ! — Ta je pravila : kaj je na zadnjem sejmu v Tomišlu kupila in komu vse razdelila; druga je pristavila, kdo jo je nazaj spremljal. Ko pa tretja še pristavi : Ravno polnoči je bila, ko je memo mojega okna domu dr-drala, ne sliši se kar druzega iz dvanajsterih ust nego: Oh! Oh! — Ena se celo prekriža, ponižno, kakor čolnar v tempeljnu, oči k ne-besom povzdigne in zdihne mrmrajo : Bog se usmili njene duše, ker je svet zdaj na čudne viže poreden ! Star pregovor že pravi, kar ljudje veliko govorijo, je rado res. — Akoravno 22 let stara, je Polonica že marsikterega za nos zvo-dila, kar ravno ni bilo čuda. Bila je lepa in naj bogatejša v fari; imela je prvo krčmo v vasi, kjer ste z materjo tabernale — oče so ji že pred nekoliko leti umrli, in ji, samemu otroku, dva lepa grunta in, kakor je šla govorica, nekaj žakeljcev plesnjevih petič zapustili. Pri Studencu se ni skoraj nikoli prazna miza ali klop ugledala, ker rezni dolenec, sladki ipavec in prelepa zgovorna, šaljiva Polonica so proti desetim na večer jako prostorno sobo s fanti tako napolnili, da se skoraj ni bilo mogoče gibati. Studencovo mater je po devetih vselej tak zaspanec posilil, da se niso mogli več po koncu držati; in 156 potem je Polonica neomejeno kraljevala do ene ali dveh po polnoči, ker poprej so se fantje pred pustom malokdaj razšli. Pri Polonici je bilo središče, kjer so se vsi namisliki in naklepi skovali-, ona je bila živa kronika vseh zanimivih dogodkov, ki so Ižansko mladež zađe-, vali; poznala je skoraj zaveze vseh src. Kolikokrat se je smejala^v ko je čula, kake spletke se zoper to ali uno njeno sosednjo delajo ! Da so si vsi ljudje v glavnih zadevah življenja enaki, bodi si vaščani aH naj „viši' aristokrati, to je že davno znano. Da si je lepi spol od korenjaškega še bolj podoben, mislim, ne bo mi tudi nihče oporekal. Razloček je le ta, da se dame od „haute volée" v salonu pri kupici kofeta ali čaja pomenijo, koliko zaročil, porok in druzih zavez bo ta predpust, vaščanke pa to poglavje popoldne pri* perilu ali zvečer pri vodnjaku v red spravijo. Bilo je nek večer po novem letu, kteri prav za prav, to sem že pozabil, ko je Lovričeva Micka, samica, ki je že polovico stoletja za sebo imela, ravno drugi vrč v škaf zlila. Zraven je pa tako z ustnicama migala, kakor da bi hotla na vsak način komu, če drugemu ne, vsaj mrzlemu zraku, nekaj neznano mikavnega povedati, kar ji ni pri srcu mira in pokoja dajalo. — K sreči se ji pridruži njena največa prijatlica, stara Puhenca, tudi s škafom na glavi, žena, ki je bila zavoljo svoje radovednosti in svojega klepetanja v celi fari naj bolj glasovita. Komaj jo Micka ugleda, naglo vrč na tla postavi, z rokama ploskne in prične : „Kje si bila vendar tako dolgo ? Kar celi dan te ni na spregled! — Ovbe ! — Pa kaj sem že hotla povedati? — pač res, kar sem ti že pred adventom pravila, postala je zdaj resnica : Stembalovega Andreja bodo v nedeljo s Antonovo Meto klicali!" Puhenca kar ostrmi, škaf se ji skoraj z glave zmuzne, sicer tako gladki jeziček se ji odpove, druzega ne izreče, nego: ,Pa Meto bo jemali! kaj Polonica poreče?!" Zdaj si enmalo oddahne in nadaljuje : „Take pa še ne ! Stem-balov Andrej ! — ki sam pet čolnov in dve ladji premore, ki noter doli na Hrvaško z žitom kupčuje, ki ima osem konj, ki je najbolj zal fant cele vasi! — Pa Meto?! — ki še par volov vrednosti ne dobi, četrt grunta je še starega; Bog ve, kakšne muhe mu hodijo po glavi, morebiti se Anton sam še enkrat ženi ! — Pa kaj bo Polonica rekla ?" nadaljuje, „saj se že vendar več kakor pet let stimata; vsak večer do polnoči tam pretiči, in kar v Ljubljani zasluži, vse pri Studencu pusti. — Lejte si, kdo bi bil kaj tacega mislil?! — Pa prav je — je že prav tej ošabni Studenčovki, toliko jih je ona za nos zvodila, zdaj je pa sama enkrat na planem ostala!" Krohotaje se, riba si veselja stara ženica roke. Na to spet Lavričeva Micka pravi : „Kar se ni nikomur sanjalo, to sem jaz že davno vedla. — Andrej ni nikoh vehko maral za Polonico, ker je dobro vedel, kako da je lahka. Da še vedno tje zahaja, 157 to ni nič čudnega. — Stara krema je, dobro vino, dobra postrežba in on je naj bliži sosed Sludencovim. Polonica, se ve, še nič ne ve, in misli, da je Andrej še teh misli, kakor pred dvema leti — ali kar jo je iz Tomišla tisti neznani človek nazaj spremljal, pa je vse preč ! — Pred dvema leti je bila Meta še otrok; kako zala deklina je pa zdaj ! To je Andreja vsega prenaredilo. Pravil je že davno sam našemu Francelnu, ki mu je največi prijate), da mu Meta grozno dopade, da se je bo lotil, čeravno ni bogata, ker tako sam pol Iga premore. — Le poglej v cerkvi, kako se ji Andrej vedno bliža in kako Meto rudečica obleti, kedar se z očmi vjameta. Iz klopi pod prižnico se dobro vidi, kar se pri desnem stranskem altarju godi. — In zadnjič v Tomišel jo je Andrej tje in sem spremil. — Danes popoldne pa, ravno preden sem na vodo šla, našega Francelna na poti srečam, ki pravi : Teta ! Meta in Andrej bota v nedeljo prvikrat na oklicu, pisma so že narejene." „Lejte si, pa kako na tihem so vse to zmetali!" dostavi Puhenca. Da je že davno angepeščenje odzvonilo, ko ste naši prijatlici pri vodnjaku s praznimi škafi stale, tega mi ni treba praviti. Tudi njune kombinacije in doslednosti, ki ste jih iz tega sila važnega dogodka delale, tii dalje izpeljavati bi bilo odveč. Le to dostavljam, da je bila Lovričeva teta, kakor so Micko občno zvah, že od nekdaj poznana, da take reči precej zavoha, če ravno se skrivno motajo. Tudi tu je popolnoma golo resnico zadela. ' * (Konec prihodnjič.) . ^ » • Listek iz potne torbice. i (Spisal J, Parapat.) Večer v Benetkah. Strel iz topa na stražni ladji oznani delopust. Delavci vro iz arzenala in druzih delavšnic in prepevajo znano narodno : O Teresina ! la mama te domanda. La mama te domanda : Cosa vuoi da me ! hité vsak proti svojemu domu. Mornarji, ki so na morju celi dan, zapuščajo ladije; po mestu se pa odpirajo hišne dveri in na ulice stopajo zale Benečanke. Po ozkih ulicah se gnjete množica 158 vsakterega stanu ; vse hiti proti tergu sv. Marka, ki je središče bene-čanskega življenja. Terg, poprej prazen in tih, se kmalo oživi. Kavarne v „prokuracijah" se leskečejo v plinovi bliščobi; krasne njih orodja in lepe priprave vabijo gospodo sesti za mizo k cerni kavi ali hladni hmonadi. Pod oboki kraljeve palače in starih prokuracij se sprehaja ljudstvo, ki se množi če dalje bolj in hrup in šum nastaja, kakor se nahaja le med Lahi. Kar na hip se zaslišijo nježni glasi. Množica potihne in vleče na uho, ter pomikuje se k mestu, kjer poje mlada pevka mično melodijo iz „Lukrecije Borgije" ; siv mož, morebiti njen oče, spremlja s kitaro glasove, da odmevajo akordi po mostov-žih veličanskih poslopij in vlivajo neizrekljivo milobo v serce ptujega poslušavca. Pevka še ni končala, ko zašumi od nasprotne strani vesela godba, ktero delajo štiri godci. Tako in enako se godi pri drugih kavarnah, da ptujec skoraj ne ve, na ktero stran da bi nastavil uho. Kmalo se ta prizor spremeni, ker na enkrat se obernejo šetavci proti cerkvi sv. Marka. Tik nje prikoraka vojaška godba. V sredi terga postavi se okoli kandelabra, ki v tem trenutku jame svitlo luč razlivati čez vesele trume. Nakopičeni stoli in klopi se razprostirajo po celem prostoru, ljudstvo jih posede. Menil sem pri tem pogledu, da sem v kaki dvorani, ne pa pod golim nebom. Godba prične, pa šum ne jenja. Med vojaške glasove se mešajo kHci, s kterimi ponujajo mnogoverstni prodajavci svoje blago. Tu vpije nekdo : ^caramelle" (posladkano sadje), tam drugi kriči na vse gerlo : „Chi delFaqua*, ter derži pod fpazdiho jerbas s predalčki, v kterih tiče frakelnom podobne steklenice polne vode; tretji sopet kliče „pasti" in visoko nad glavami derži jerbas poln sladkarij, ko se med temi četerti neizrečeno dere „mandolini signori, mandolini" ! Zdaj se približa popotniku be-nešk fant, razgerne mu na mizo čolničke, škatljice in druge enake ropotije, Hčno narejene iz morskih ostrig. Pa komaj tega odpraviš, že je drugi pred tebo, ki ne more prehvaliti in preceniti raznih bla-gotin iz steklenih biserov, ktere so nekdaj samo v Benetkah znali delati, posebno na otoku Murano. Na to gibčno in živo dramo pa razliva skoz kipe nad streho „dozne palače" polna luna milo svojo luč, da se fantastično obrazijo v mračni svitlobi cerkev sv. Marka in sive, stare prokuracije. Ti-sučletni konji gledajo mirno iznad velikih dveri dol na terg, kjer se, kakor dan današnji, ljudstvo razveseljuje že čez tisuč let, kjer si je pred 5 stoletji nabiral Petrarka večne lavorike, kjer je obhajal novo izvoljeni dože pervi obhod, kjer se kaže javno benečansko življenje. Na „piazzetti" ni manj živo. Pod oboki ali arkadami dožne in kraljeve palače leže ali sede delavci in mornarji. Eni prepevajo mornarske ali druge narodne pesmice, drugi si pripovedujejo prigodbe iz nemirnega svojega življenja, tretji pa burke uganjajo. Posebno mično je viditi, kako brezskerbno leže na podnožju in stopnicah stebrov sv. Theodora, prejšnega beneškega patrona, in leva sv. Marka 159 ogoreli gondolieri in barkaroli : eni spijo, ko se drugi smejajo iz vsega gerla — živa podoba laškega „dolce far niente". — Od „piazzette" nimam daleč do „molo"; šetavci me sebo potegnejo, nehote se spre-hajffm tudi jaz med gospodo beneško po „rivi degli Schiavoni" memo krasno razsvitljenih kavarnic. Pa naveličam se kmali, mene mika morje. Stopim tedaj k železni ogradi ob morju in zrem daleč po cerni planjavi. Le nekaj lučic lesketa sem od otoka . „di san Giorgio Maggiore", da je tem veča tmina morska. Resnično nepopisljiv pogled ! V čarobni tihoti sanja neizmerno morje, miruje pa ne. Valčiki se slišijo ploskati, kakor bi šepetale morske deklice o preteklih lepših časih, iio so se zaročevali ž njimi vojvodi benečanski, kterim so one za balo prinesle vladarstvo čez sinjo Adrijo in lukapolno srednje morje. Pa glej, kaj pomenja nenavadna svitloba meni na desni ? Barka je, ki iz kanala privesla, pisane njene svetilnice in obla se čudno vjemajo z morsko tmino, in rakete veršijo v tihi zrak. Ko bliže priplava, bije mi strunin don na uho in sledeče vabljive verste slišim peti : Coi pensieri malinconici No te star a tormentar, i;^, ... Vien con mi montemo in gondola .111.USI Andaremo in mezzo al mar. Več nisem cui, ker pri tej priči zasukne ladija okoli „dogane" in zgine. »To je večer v Benetkah", misHm si in se ne premaknem od ograde. Ne vem, ktera čarna moč me je deržala na tistem mestu, nisem se mogel nagledati morja in, kakor da bi mu hotel viditi v dno, vanj stermini. Domišljija mi pred oči predstavlja slavno preteklost, ko so ravno na tem mestu ustavljale se ladje kupčijske z blagom jutranjih dežel; ko so se vračali domu vojvodi po slavno doveršenih bojih z neizmernim plenom, v rokah zastave lepe Grecije, Kandije, Cipra in Moreje. Tu sem se je pripeljal Enriko Dandolo, ko je premagal stari Bizanc; sledile so mu silovite ladje z brezštevilnimi dragocenostmi sloveče Aje Sofije in s tistimi štirimi konji, ki še sedaj doli iz nad cerkve sv. Marka oznanujejo nekdanjo njih slavo. Tukaj je tudi stopil na suho starček Carlo Zeno, ko je za zmiraj ukrotil najhujše zopernike Genovčane. Takrat je Venecija mogočno zapovedovala : na vseh otokih srednjega morja je vihrala njena zastava, njene ladje so plavale po vseh znanih morjih in nobeden jej ni mogel izter-gati žezla iz rok. Te in enake srečne dogodivščine cvetoče republike so se mi verstile v spominu, med tem se mi pa zdi, kakor da bi bil sHšal zdihovati nesrečneže v tamnicah in „svinčnih čumnatah" pod in nad dožno palačo. Videl sem v duhu brezupne obraze krivično založenih, kako gredo skoz strahoviti „most zdihljejev" v njim neznane kraje, iz kterih jih nikoU več ne bo nazaj, morebiti v ravno 160 tistem trenutku, ko verze neznana roka tožbo zoper njih tožnika ˇ* medeno levsko žrelo. *) Prešine me pri tem premišljevanju nekaka nevolja nad prevarljivo' srečo, ki kakor lepa zapeljivka ljubljencu lica gladi, da ne vidi pred^ sebo brezna, v kterega se vertoglavno zgrudi, ako ji pogleda pregloboko v oči. Zapustim tedaj kraj toliko srečnih in britkih spominov in grem nazaj na terg sv. Marka. Godbe ni več. — Še enkra* pogledam veličansko cerkev sv. Marka, prokuracije in vse krasne poslopja, ki obdajajo sloveči terg. Po časi bije kladvo na stolpu dvanajst. Množica se razide na vse strani in polagoma vse potihne; samo valovi bližnjega morja se vedno še zibljejo, kakor da bi šum-Ijali : lahko noč! ^ ; . <_____, , , Naj bolj potrebne stvari iz botaniške termi- iiolo2;iie. A. Popis posamnih glavnih delov cvetočih rastlin. Korenina, Wurzel; steblo, Stängel; list, Blati; cvet, Blüte; plod, Frucht. Prave zajedavke, echte Schmarotzerpflanzen; zračna korenina, Luftwurzel; glavna korenina, HaupUvurzel; vlaknata korenina, Faserwurzel; srčna korenina, Pfahlwurzel. Čebula, Zwiebel; gomolj, Knol-** len; korenika, Wurzelslock (rhizoma); bil, Halm (culmus); belva, Blütenschaft (scapus); deblo. Stamm (truncus); sleržen, Mark; slerženovi stremeni, Markstrahlen; belina, Sphnt; zelišče, Kraut; drevje, Holzpflanzen, enoleten, einjährig ; dveleten, zw^eijährig; večleten, ausdauernd (perennis); drevo, Baum; grm, Strauch; razrast, Verzweigung; vretence, Ouirl; pasha, Aslwinkel; listna nožnica, Blaltscheide; petlja,Blattstiel; Hslna ploha, Blaltfläche; hslna žila, Blaltnerv; vrtelasta črta, Spiralünie ; okrogel, kreisrund; okrogljast, rundlich; pokrožen, elliptisch; jajčast, eirund; po-dolgasl, länglich; suličast, lanzetllich; črtast, linieal; igličast, nadeiförmig; šilast, pfriemenförmig; ščetinast,borstenförmig; kupast, rautenförmig; Iri-voglast, dreieckig; konec lista, Blattspitze; dno, Blattgrund; rob, Blattrand; *) To so bile levskemu žrelu podobne nabiravšnice pisanih natolcevanj, ktere je smel vsak vanje metati zoper kterega si je hotel. Napravljene so bile pri cerkvah in na dožni palači, v kteri še sedaj v sobi „della Bussola" vidiš tako žrelo, ktero je bljuvalo od zunaj sprejete sumljive liste, da so jih in-kvisitorji hi ^consiglio dei dieci" toliko hitrejše sprejemali, aÄ^ttS» f 161 klinast, keilförmig-; lopatičast, spatelig; narobe jajčast, verkehrt eirund; ledvičast, nierenförmig; srčast, herzförmig; kopjast, spiessförmig ; narobe srčast, verkehrt herzförmig; napiljen, gesägt; zobčast, gezähnt; narezan, gekerbt; dvakrat napiljen, doppeltgesägt; dlanast, bandförmig; pernast, fiederformig; razcapan, lappig; razcepljen, gespaltete; razdelen, getheilt; razrezan, geschnitten; pernasto razcapan, fiederlappig; per-nasto nacepljen, fiederspallig ; pernasto delen, fiedertheilig; pernasto zarezan, fiederschnittig; prstast, gefingert; pernat, gefiedert; vedno zelen, immergrün; kosmatinice, Haargebilde; prilistek, Nebenblatt; popki ali brsti, Knospen. Popolni cvet, vollkommene Blüte; čaša, Kelch (calyx); venčič, Blumenkrone (corolla); prašnik, Staubgefäss (stamen); pestič, Stämpel (pistillum); plod, Frucht; seme. Same; prašnični cvet, Staubblüte; pe-stični cvet, Stempelblüte; obojni cvet, Zwitterblüte; enodomen, einhäusig; dvodomen, zweihäusig; cvetni obod, einfache Blütendecke (perigonium); obodnice, Perigonblüten; listič, Blumenblatt; večlistični venčič, mehrblättrige Blumenkrone; enolislični venčič, einblättrige Blumenkrone; cev, Röhre; rob. Saura; grlo, Schlund; obel, kugelförmig cevkast, röhrenförmig; zvončast, glockenförmig; lijast, trichterförmig kolesast, radförmig; latvičast, tellerförmig; ustnati cvet, Lippenblüte zijalasti cvet, rachenförmige BI. ; jezičast, zungenformig; žebica. Nagel glavica, Nagelplatte; križast, kreuzförmig; rožast, rosenförmig; žebi-čast, nelkenförmig ; slezinast, malvenartig; metuljasti cvet, Schmetterlingsblüte; prašna nit, Staubfaden; prašnik, Staubgefäss; prašnica, Staubbeutel; cvetni prah, Blütenstaub; plodnica, Fruchtknoten; vrat, Griffel (Stylus) ; brazda, Narbe (stigma) ; mednik, Honiggefäss (nectarium) ; krovni fistič, Deckblatt (braetea); krovna luska, Deckschuppe; cvetje, Blütenstand; tulec, Blütenscheide. Klas, Aehre (spica); mačića, Kätzchen (amenlum); betic, Kolben (spadix); storž, Zapfen (strobilus); grozd, Traube (racemus); češulja, Doldentraube (corymbus); kobul, Dolde (umbella); šopek, Köpfchen (capitulum); košek, Kopfblume; cvetišče, Fruchtboden (receptaculum); ovojek, Hüllkelch (anthodium); lat, Rispe; nepravi kobul, Trugdolde; preslica, Spindel ; kita, Strauss. Oplodje, Fruchthülle; seme, Same; golec, Schalfrüchtchen (ca-ryopsis); rožka, Schliessfrüchtchen (achenium); kodeljica, Federkrone (pappus); tvrdka (oreščič). Nüsschen; perotka, Flügelfrucht (samara); oreh, Nuss (nux); glavica, Kapselfrucht (capsula); strok, Hülse (legu-men); lusk, Schotte (siliqua); luščik, Schötchen (silicula); koščičati plod, Steinfrucht (drupa); ja'belko, Apfeifrucht (pomum); jagoda,Beere (bacca); storž, Zapfen (strobilus); storžasta jagoda, Zapfenbeere ; skle-dica, Becherhülle (cupula); semenska kožica, Samenhülle; jedro, Samenkern ; klica, Keim ; belak, Eiweiss ; steblice, Stängelchen ; korenin-cica, Würzelchen; kalica, Keimblatt (cotyledo); brezkaličnice, Acoty-ledones; enokahčnice, Monocotyledones ; dvokaličnice, Dicotyledones, 162 Red, Klasse; razred, Ordnung; pleme, Familie; rod, Geschlecht (genus) ; vrst, Art (species) ; zvrst, Abart (varietas). B. Popis nekterih rastlinskih ¦^^'^^*^ L Brezlistne in brezcvetne rastline. i (Steljkarice, Thailophyta). i 1. Alge (Algae). Potočni okrak, Bachwasserfaden (Conferva rivularis). Mehurjasta haluga ali morski mah, Blasentang (Fucus vesiculosus).* 2. Lišaji, Flechten (Lichenes). • Zidna plitvičarka (lorilovec), gelbe Wand-Schüsselflechte (Par-melia parietina) ; plučnjak ali izlandski lišaj, isländische Flechte (Ci-traria islandica) ; jelenovec, Rennthierflechte (Cladonia rangiferina) ; bradovec, gem. Barlflechte (üsnea barbata). m 3. Glive, Pilze (Fungi). :-\^w\ß Snel, Brand im Getreide (üredo segelum); navadna plesenj, gem. Kopfschimmel (Mucor Mucedo); navadna krvnica, gem. Flocken-stäubling (Lycoperdon Bovisla) ; črna gomoljika, schwarze SpeisetrüiFel (Tubereibarium); smrček, Speise-Morchel (Morchella esculenta); lesičji parkeljc, gelbe Bärentatze (Clavaria flava); kresavna goba ali trod, Zunderschwaram (Polyporus formenlarius): jedijivi goban, essbarer Röhrenpilz (Boletus edulis) ; jedijiva lesičica, Speise-Faltenpilz (Cantharellus cibarius); kukmak ali pečenka, Campignon (Agaricus campestris); rdeča mušnica, rother Fliegenschwair.ra (Agaricus muscarius). II. Listnate brezcvetne rastline. -^i^ (Listnate tajnocvetke, Cryptogamae foliosae). 4 j 4. Mahovi, Mose (Musei). Zdenski jeternjak, Brunnen-Lebermos (Marchanlia polymorpha); ostrolisti šotni mah, spitzblättr. Torfmos (Sphagnum acutifolium); navadna prapotica, Widerthonmos (Polytrichum commune). 5. Praprote, Farnkräuter (FiHces). Sladka korenina, gem. Tüpfelfarn (Polypodium vulgare): glistna podlesnica, männlicher Wurmfarn (Aspidium lilix mas); orlova praprot, Adler-Saumfarn (Pteris aquilina). Praprotam podobne rastlino : Njivska preshca, Acker-Schachtelhalm (Equisetum arvense); navadni lesičnik ali zaspanec, gem. Bärlapp (Lycopodium clavatum). IIL Cvetoče rastline z eno samo kali co. (Ostrokličnice, Spitzkeimer; enokaličnice, Monocotyledonae). 6. Trave (Gramineae). a. Latnale trave (Rispengräser). Navadni oves, gem. Hafer (Avena saliva); pravo proso, echte Hirse (Panicum miliaceum); rajz ali lasjso pšeno, Reis (Oryza saliva); 163 navadni trst ali mešiček, gem. Schilfrohr (Phragmites communis); cu-krov trsl, Zuckerrohr (Saccharum ofFicinarum) ; indijanski trst aH bambus, Bambusrohr (Bambusa arundinacea). b. Klasnate trave (Aehrengräser). Rež, Roggen (Secale cereale); navadna pšenica, gem. Weizen (Triticum vulgare); navadni ječmen, gem. Gerste (Hordeum vulgare); omotna ljubka, Taumellolch (Lolium temulentura). » c. Beličnate trave (Kolbengräser), 1 Hl Turšica ali koruza. Mais (Zea Mays). ( Travara podobne rastline: I Ostrica, scharfes Riedgras (Carex acuta); močvirska sita, Teichbinse (Scirpus lacustris); bič, Pfahlrohr (Arundo); loč, Simse (Juncus). 7. Lilije (Liliaceae). a. S čebulicami. Vrtni tulipan, Gartentulpe (Tulipe Gesneriana) ; carski tulipan, Kaiserkrone (Fritillaria imperiaiis); bela lilija, weisse Lilie (Liliura candidum); zlati klobuk, Türkenbund (Lilium Martagon); višnjevi če-bulček, zweiblättrige Meerzwiebel (Scilla bifolia); ptičje mleko, gelb. Milchstern (Ornithogalum luteum); vrtni hiacint, Garten - Hyazinthe (Hyacinthus orientalis) ; jesenski podlesek, Herbstzeillose (Colchicum aulumnale); navadna čebula, gem. Zwiebel (Allium cepa); drobnjak, Schnittlauch (Allium Schoenoprasum) ; češenj, Knoblauch (Allium satir vum) ; luk. gem. Lauch (Allium Porrum). > b. S plazečimi korenikami. ! Dišeče šmarnice, wohlriechendes Maiglöckchen (Convallaria ma-jalis); porabni biluš ali špargelj, Spargel (Asparagus officinalis); volčja jagoda, vierblättrige Einbeere (Paris quadrifolia). 8. Sabljarice, Schwertein (Ensatae). ) a. Perunike (Irideae). m Nemška perunika, deutsche Schwertlilie (Iris germanica); vodna perunika, Wasser-Schwertlilie (Iris Pseudacorus) ; pravi žefran, echter Safran (Crocus sativus). b. Narcisnice (Amaryllideae). Zvonček ali dremavka, Schneeglöckchen (Galanthus nivalis); beli narcis, weisse Narcisse (Narcissus poeticus). c. Ananasnice (Bromeliaceae). Amerikanska agava ali stoletnica, Aloe (Agave americana); pravi ananas, echte Ananas (Bromelia Ananas). 9. Kukovice (Orchideae). Dišeča mošnjica ali kukovec, gem. Ragwurz (Orchis Morio) ; mačje uho, fliegentragender Insektenstendel (Ophrys muscifera) ; lepi čeveljc, schöner Frauenschuh (Cypripedium calceolus). S kukovicami srodne rastline ali banane ; Muza ali rajska smokva, gem. Pisang (Musa paradisiaca). 164 Betičnice (Spadiciflorae). « »k w%«w*n Sterkovec ali kačnik, gefleckter Aron (Arum maculatum); navadni kolmež, gem. Kalmus (Acorus calamus); širokolistna trstika ali rogoz, breitblältriger Rohrkolben (Tvpha latifblia). 11. Palme (Palmae). ii : (staila?" « a. Pernaste palme (Fiederpalmen). / muailiff) Navadna dateljnova palma, gem. Dattelpalme (Phoenix dactylifera); prava kokosova palma, Kokospalme (Cocos nucifera); prava sagova palma, Sagopalme (Sagus Rumphii); navadna trstinasta palma, gem. Rohrpalme (Calamus Draco). b. Mahalaste palme (Fächerpalmen). Navadna pritlična palma, gem. Zwergpalme (Chamaerops humilis); navadna ščitasta palma, gem. Schirmpalme (Corypha umbraculifera). IV. Cveteče rastline z dvema ali več kalicami in enojnim cvetnim obodom. ^ (Brezvenčičaste listokličnice, kronenlose Blattkeimer; brezlističnice, > Apetalae). I 12. Jelove drevesa (Nadelhölzer); storžnjaki (Coniferae). a. S storži. Smereka, Rothtanne (Abies excelsa); jelka, Weisstanne (Abies pedinata); navadni bor, gem. Waldföhre, Kiefer (Pinus sylvestris); črni bor, Schwarzföhre (Pinus nigricans) ; gorski bor ali rušje, Zwergkiefer (Pinus Pumilio); žlahtna pinija ali pažulek, edle Pinie (Pinus Pinea); sibirski ceder ali lim]);i, Zirbelkiefer (Pinus Cembra); navadni mecesen, gem. Lärche (Larix europaea); libanonski ceder, Ceder des Libanon (Larix Cedrus); vedno zelena cipresa, immergrüne Cypresse (Cupressus sempervirens). b. Z jagodastim plodom. Navadna brina, gem. Wachholder (Juniperus communis) ; navadna tisa, gem. Eibenbaum (Taxus baccata). 13. Mačičarice (Amentaceae). a. Vrbniče (Salicineae). Bela vrba, weisse Weide (Salix alba) ; sviba, Sahlweide (Salix caprea); laška topola, Pyramidenpappel (Populus pyramidalis); trepet-Ijika, Zitterpappel (Populus tremula); beb jagned ali bela topola, Silberpappel (Populis alba). b. Brezarice (Betulaceae). Črna jelša, Schwarzerle (Alnus glutinosa) ; bela breza, weisse Birke (Betula alba). c. Skledičarice (Cupuliferae). Poletni hrast ali peceljnasti hrast. Stiel- oder Sommereiche (Quercus pedunculata) ; građen aU črepinjak, Steineiche (Quercus sessi-liflora); pluteo, Korkeiche (Quercus Suber); navadna leska, gem. Ha-selnuss (Corylus Avellana); navadna bukev, Rothbuche (Fagus sylva- 165 tica); pravi kostanj, echter Kastanienbaum (Castanea vesca); gabei", Hainbuche (Carpinus Betulus). d. Koščičnice (Drupaceae). Navadni oreh, gem. Wallnussbaum (Juglans regia). e. Perutkarice (Samaraceae). |S| .m«*'|- Navadni brst ali ilmovec, gem. Feldulme (ülmus campestris) ; navadni jesen, gem. Esche (Fraxinus excelsior). ¦ 14. Koprivnice (Urticinae). a. S suhimi plodovi (prave koprive, Urticaeae). -vf: Velika kopriva, grosse Brennnessel (Urtica dioica) ; mala kopriva, gem. Brennnessel (Urtica urens); navadna konoplja, gem. Hanf, (Ca-nabis sativa); navadni hmelj, gem. Hopfen (Humulus Lupulus). ß>M b. Z mesnatimi plodovi (kruhovci, Artocarpeae). Bela murba, weisser Maulbeerbaum (Morus alba)-, navadno figovo drevo, gem. Feigenbaum (Ficus Carica); pravi kr.uhovec, echter Brotfruchtbaum (Artocarpus incisa); vstooni platan, orientaHsche Piatane (Piatanus orientalis). ,>*i*>*ió. i{tm Se nektere znamenite brezlističnice. bju/iui uiiäüii a. Lebednice, Melden (Chenopodiaceae). >'!¦ ¦ ' ;f Navadna pesa, gem. Runkelrübe (Beta vulgaris) ; navadna špi-naea, gem. Spinat (Spinacia oleracea); metlja ali beli kozji rep, gem. Gänsefuss (Chenopodium album). am b. Mlečnice (Euphorbiaceae), Garjevi mleček, cypressenartige Wolfsmilch (Euphorbia Cypa-rissias); enoletni govšec, einjähriges Ringelkraut (Mercurialis annua), c. Kisličarice (Polygoneae). Navadna ajda, Buchweizen (Polygonum Fagopyrum); navadna kislica, gem. Sauerampfer (Rumex acetosa). -ijid-tu ,»<äJ^**^ d. Lavorike (Laurineae). v ^ , ..^j-Žlahtna lavorika, edler Lorbeer (Lauras nobilis). e. Volčini (Thymeleae). . • t Navadni volčin ali volčje jagode, gem. Seidelbast (Daphne Mezereum). UM)V. Cvetece rastline z dvema kalicama, s čašo in z enolisličnim venčičem. *¦ iahi (Enolističnice, Monopetaleae). ijih' 15. Košarice, Kopfblumen (Compositae). a. Kolobarčnice (Corymbiferae). ^** Navadni lapuh, gem. Hufflattich (Tussilago Farfara); navadna marjetica, gem. Gänseblume (ßellis perennis); volovske oko, weisse Wucherblume (Chrysanthemum Leucanthemum) ; navadni rman, gem. Schafgarbe (Achillea Millefolium) ; pelin, Wermuth-Beifuss (Artemisia Absinthium); očino zeljišče, Alpen-Edelweiss (Gnaphalium Leontopo-GlasnikVin. 13 166 dium); enoletna solnčnica, einjährige Sonnenblume (Helianthus annuus) ; navadni maselni griat, gem. Kreuzkraut (Senecio vulgaris). b. Cevkarice (TubuUiflorae). Plavica, blaue Kornblume (Centaurea Cyanus); navadni turk, gem. Stacheldistel (Carduus acanthoides) ; konjska potovica, grosse Eselsdistel (Onopordon Acanthium) ; navadni repinec, gem. Klette (Lappa vulgaris). c. Jezicarice (Ligulliflorae). ¦ « Navadni potrošnik ali cikorija, gem. Cichorie (Cychorium Inty- bus) -, navadni regrat, gem. Lövi'enzahn (Leontodon Taraxacum) ; travniška soncica ali kozja brada, Wiesen-Bocksbart (Tragopogon pratense); navadni skerbinec, gem. Gänsedistel (Sonchus oleraceus) ; vrtna salata, Gartensalat (Lactuca sativa) ; divja salata, vv^ilder Lattich (Lactuca Scariola). 16. Broščnice, Krappe (Rubiaceae). :m«n ows», ua. a. Zvezdnice (Stellatae). Perla ali dišeče strašnice, gem. Waldmeister (Asperula odorata); rmena lakota ali strdenka, echtes Labkraut (Galium verum); brošč, Färberröthe (Rubia tinctorum). b. Lesnate broščnice. ^»! mbmuYi Pravo kavino drevo, echter KafFeebaum (Coffea arabica); kozja pogačica, gem. Schneeball (Viburnum Opulus); bezeg, schwarzer Hol-iunder (Sambucus nigra); kozji parkeljci ali cevke, echtes Geisblatt (Lonicera Caprifolium). 17. Oljkarice (Oleaceae). «twlo«». ^tmmm Kalina, kostanjičevje ali zimolez, gem. Rainweide (Ligustrum vulgare); lipovka ali španski bezeg, Flieder (Syringa vulgaris); prava oljka, echter Oelbaum (Olea europaea). '^»u .m..,^ 18. Razhudnice (Solanaceae). a. Z jagodastim plodom. Podzemljica ali krompir, Kartoffel (Solanum tuberosum); raz-hudnik, bittersüsser Nachtschatten (Solanum Dulcamara) ; volčje jabolko, essbarer Liebesapfel (Solanum Lycopersicum) ; turški poper ali po -prika, spanischer Pfeffer (Capsicum annuum); norica ali volčja češnja, gem. Tollkirsche (Atropa Belladonna); kustovnica, gem. Bocksdorn (Lycium barbarura). b. Z glavičastim plodom. Navadni zobnik, gem. Bilsenkraut (Hyoscyamus niger); navadni kristavec ali svinjska dušica, Stechapfel (Datura Stramonium); navadni tobak, gem. Tabak (Nicotiana Tabacum). ^ 19. Bučnice (Cucurbitaceae). Navadna buča ali tikva, gem. Kürbis (Cucurbita Pepo) ; navadna kumara, gem. Gurke (Cucumis sativus) ; cukernata dinja, Zuckermelone (Cucumis Melo) ; rdečejagodasti blušec ali divja buča, rothbeerige Zaunrübe (Bryonia dioica). 167 I 20. Trobentice (Primulaceae). Pomladanska trobentica ali ovčica , Frühlings - Schlüsselblume (Primula officinalis) ; visoka trobentica, hohe Schlüsselblume (Primula elalior); iglec, Aurikel (Primula Auricula); smolnata trobentica, klebrige Schlüsselblume (Primula glutinosa). 21. Hrapavolisinice (Asperifoliae). Navadna plučnica, gem. Lungenkraut (Pulmonaria officinalis); navadna potočnica ali mačje oči, gem. Vergissmeinnicht (Myosotis palustris); rdeči gabez, gebr. Beinwurz (Symphytum officinale); volovski jezik, gem. Ochsenzunge (Anchusa officinalis); navadni gadovec, gem. Natternkopf (Echium vulgare); morsko proso ali ptičje seme, Acker-Steinsame (Lilhospermum arvense). -^W' 22. Ustnarice (Labiatae). Mrtva kopriva, gefleckte Taubnessel (Lamium maculatum); matrna dušica, Feld-Thymian (Thymus Serpillum); plazeči skrečnik ali bučnik, kriechender Günsel (Ajuga reptans) ; travniška kadulja ali žajbelj, Wiesen-Salbei (Salvia pratensis); prava sivka, echter Lavendel (Lavendula vera); bazilika, Basilienkraut (Ocymum Basilicum) ; poprova meta, Pfeflermünze (Mentha piperita); konjska meta, Krausemünze (Mentha crispa); rožmarin (Rosmarinus officinalis); šetraj ali čober (Satureja hortensis); majoran (Origanum Majorana); melisa, Citronenmelisse (Melissa officinalis); grenkuljica ali zlata ketnica, Gundelrebe (Glechoma hederacea). .ututuu! .mta y<ä«i;iv« m\i'Hiuiij 23. Zjalke (Personatae). " Veliki odolin ali žabica, grosses Löwenmaul (Antirrhinum ma- jus); rdeči naprstec, rolher Fingerhut (Digitalis ochroleuca); navadna madronšica ali majkalan, gem. Leimkraut (Linaria vulgaris); veliki lučnik ali papeževa sveča, grossblütiges Wollkraut, Königskerze (Ver-bascum phlomoides) ; njivskijetičnik, Acker-Ehrenpreis (Veronica agrestis). iui Zajedavke. Navadni lusnec, gem. Schuppenwurz (Lathraea Sqaumaria) ; veliki poletni koren, grössere Sommerwurz (Orobanche major). 24. Vresnice (Ericaceae). Navadni vres, gem. Heidekraut (Erica vulgaris); borovnica ali črna jagoda, gem. Heidelbeere (Vaccinium Myrtillus) ; brusnica ali tičje crnice, rothe Heidelbeere, Preisseibeere (Vaccinium Vitis idaea); planinski baisam ah rdeči ravš, Alpenröslein (Rhododendron hirsutum); rjavi ravš (Rhodod. ferrugineum). Se nektere enolističnice. Mali zimozelen, kleines Singrün (Vinca minor) ; veliki svišč, sve-drec ali zaspanček, grossblumiger Enzian (Gentiana acaulis); breskvi-nolislna zvončića, pfirsichblättrige Glockenblume (Campanula persici-fülia); njivski slak, Acker-Winde (Convolvulus arvensis); prava pre-denica, echte Flachsseide (Cicuta Epilinum); prava špajka, echter Speik (Valeriana celtica); vehki pripotec, grosser Wegerich (Plantago major). 13* 16» VI. Cveteče rastline z dvema kalicama in z večlistič- natim venčičem. Hiumri'i lißtiioitto skfffliiH) sU ' (Mnogolističarice, Polypetalae) l(-i4>ilßb 25. Kobulnice, Doldenpflanzen (ümbelliferae). .t>«S s^td a. Jedljive in dišeče. Stoglavež ali kozja brada, Feld-Mannstreu (Eryngium campestre); navadni peteršilj, gem. Petersilie (Petroselinum sativum); navadna zelena, gew. Sellerie (Apium graveolens); navadni koren, gem. Möhre (Daucus Carota); navadna kimena, gem. Kümmel (Carum Corvi); navadna biberneljica, gem. Bibernell (Pimpinelea Saxifraga) ; navadni dežen ali brš, gem. Heilkraut (Heracleum Spondylium) ; sladki janež, gem. Anis (Pimpinella Anisum); navadni koper ali smrdilj, gem. Dill (Ane-thum graveolens); navadni komarček ali koprec, gem. Fenchel (Foe-niculum vulgare). imMnydi-üh'i ,noimh b. Strupene kobulnice. ßlu Mala trobelika ali pasji peteršilj, Hundspetersilie (Aethusa Cyna-pium) ; pikasti mišjek ali smrdijivec, gefleckter Schierling (Conium maculatum); velika trobelika, grosser Wasserschierling (Cicuta virosa). Kobulnicam podobne rastline. Dren, gelbblühender Dornstrauch (Cornus mas); navadni bršljan, gem. Epheu (Hedera Hehx); vinska trta, Weinrebe (Vitis vinifera); ohmetje, weisse Leimmistel (Viscum album); ohmelje, Eichenmistel (Loranthus europaeus). 26. Debelohstnice (Fettpflanzen, Crassulaceae). a. Prave. ' ' " Navadna homuHca, gem. Mauerpfeffer (Sedum acre); navadni na»-tresk gem. Hauswurz (Sempervivum tectorum); vedno zeleni kreč ali kamenterica, immergrüner Steinbrech (Saxifraga Aizoon). • b. Kaktice (Cacteae). ii'ii Navadni kakt, gem. Feigendistel (Cactus Opuntia).>^'7fF 27. Zlatičnice (Ranunculaceae). Jeternik, blaue Leberblume (Anemone hepatica); vehkonočnica, grosse Küchenschelle (Anemone Pulsatilla) ; kosmatinec (Anemone pratensis); podlesna vetrnica, Busch-Windröschen (Anemone nemorosa); pomladanski zajčji mak, Frühlings-Adonis (Adonis vernalis); lopatice aU bradovičnik, ranunkelartiges Feigwurzkraut (Ficaria ranunculoides); travniška zlatica, scharfer Hahnenfuss (Ranunculus acris) ; kalužnica ali jurjevka, Sumpf-Dotterblume (Caltha palustris); črni teloh, schwarze Niesswurz (Helleborus niger); navadna potonika, gemeine Pfingstrose (Paeonia officinalis) ; ostrožnik ali svalnik, Feldrittersporn (Delphinium Consolida); preobjeda ali pasja smrt, echter Eisenhut (Aconitum Na-pellus); navadni srobot, gem. Waldrebe (Cleraatis Vitalba). Z zlatičnicami sroden je : Navadni cešmin, gem. Sauerdorn (Berberis vulgaris), .».a.uiö»; 169 . 28. Križnice ali lusknice (Cruciferae), a. S pravimi luski (Siliquosae). '(^-' Kapus, Garten- oder Gemüsekohl (Brassica oleracea). Zversti : a) Glavnato zelje ali brsota (beli ohrovt, rdečkasti ohrovt in kislo zelje; |3) ohrovt (zeleno, višnjevo, rjavo in kodrasto zelje); y) koleraba (Kohlrabi); 8) karvijol (Blumenkohl, Carviol); s) brokola (Spargelkohl, Brocoli). — Ogerščica, Repskohl (Brassica Napus); repa, Rübenkohl (Brassica Rapa) ; travniška kresa, Wiesen - Schaumkraut (Cardamine pratensis); povrtna retkev, Gartenrettig (Raphanus sativus). ^ b. Z luščiki (Siluculosae). t Kurje zdravje, Frühlings-Hungerblümchen (Draba verna) ; navadni plešec ali kobulica, gem. Hirtentasche (Capsella bursa pastoris); hren, Meerrettig (Armoracia rusticana); katran, Mehrkohl (Crambe maritima); poprovo zelišče, Gartenkresse (Lepidium sativum); vodna kresa ali Ijobovec, Brunnenkresse (Nasturtium officinale); bela gorčica, weisser Senf (Sinapis alba); riček, Leindotter (Camelina sativa); oblajst, Waid (Isatis tinctoria) ; rmene vijolice, Goldlack (Cheiranlus Cheiri) ; poletni in zimski seboj, Sommer- und Winterlevkoje (Matthiola annua et incana). % Z križnicami srodne so: , ; :;.d a. Resedice (Resedaceae). o : (ßrisfiij^iis Dišeča resedica, wohlriechende Resede (Reseda odorata); kata-nec, Färberresede (Reseda luteola); navadna resedica, gem. Resede (Reseda lutea). ^h» Am bmii) b. Makovci (Papaveraceae). ;(« Krvavi mleček, gem. Schöllkraut (Chelidonium majus); vrtni mak, Gartenmohn (Papaver somniferum) ; purpelica ali divji mak, Klatschmohn (Papaver Rhoeas). c. Lokvanji (Nymphaeaceae). Lokvanj ali beli pljučnik, weisse Seerose (Nymphaea alba) ; rmeni lokvanj (Nymphaea lutea). ;«I)k7FiK 29. Klinčnice (Caryophyllinae). Vrtni nagelj ali klinček, Gartennelke (Dianthus Caryophyllus) ; smolnica ali kleg, klebrige Lichtnelke oder Pechnelke (Lychnis Visca-ria); navadna zvezdnica ali kurje čeva, gem. Sternmiere (Stellaria media), i^)) ^iim^m iB8 :v'*i«n«H i^li 0 dresenu. '^"^ tt«i"«T" '^f- o dresenu (Flöhkraut) pripovedajo Slovenci, da kdor na bin-^ kostno nedeljo tri lističe te zeli na tešče poje, ne škoduje mu škorpijonov griz, , . , h»liüW ,nßJod .—-------^JliW :Mi)> ,fH«To> HiT#iiaif X dO -dl Pregovori in besedila na Štajarskeni. '^"^ ~X' (Zapisal J. Gomilšak.) ' ' Imam penez, kakor žaba perja. — Bojim se te kakor vrabelj nastave. — To si je pri svojem kruhu zmislil. — Cmiži se, kakor kisla Minka. — Drži se, kakor svete Lucije dedek. — Obira se po vseh kotih (ničesa se ne poprime). — Je legoden (schlimm) kakor divja stvar. — Trepeče kakor šiba na vodi. — Sladi se krog njega, kakor mačka krog sira (sala). ~ Je cusrav fraztrgan) ko bi se z vetrom tepel. — Je kuštrav, kakor jašjev (jelšin) germ. — Obnaša se, ko bi v staro leso ručil. — Žaba v mlaki, ptica v zraki. —¦ Sit kakor boben. — Reži se, kakor budalo iz brezja. — Srce mu treska, kakor pijancu hišne vrata. — Je mlada, kakor plava sliva. — Je še-mast, ko bi ga kršeli pikali. — Tako sem jezen, da bi devet gib debelo gibanico prejedel. — Se suhe žganice napiti (übel ankommen). — Glad pasti, in zobe v steno tiščati (Hunger leiden). — Je zamerljiv, kakor breja mačka, — Obnaša se, ko bi godle sit bil. — Se k deli drži, kakor mačka k žgeči kaši, — kakor žaba k orehi. — Je pre-teknjen ko lovski pes. — To je kislo kakor cvič. ITT Besednik. Na Danaja mesca aprila. 5 —Že v prvem letošnjem dopisu sem proti koncu nekoliko omenil, naj sosebno učitelji v šoli na sedajnost primeren ozir jemljejo. Ker se mi to imenitno zdi, hoČem še nekaj o tem spregovoriti. Da je šola sploh na vse strani imenitna naprava, znana je in čislana resnica, in sicer toliko bolj, kolikor veČ dobrega sadu donaša. Veliko, neizrečeno veliko je na tem ležeče, kako je vstanovljena, kakšne duševne in telesne pripomočke ima, kaka je doba in državna naprava sploh. Vse to ima do šole svoj upliv. Kjer so dobro vredjene šole, in imajo pametne, izobražene učitelje in potrebne pripomočke, da je vsakemu mogoče se izobraževati in uČiti, tam morajo dober sad obroditi. To se sploh sme upati, in se gotovo tudi zgodi, če niso posebni zadržki nasproti. Ali tudi je še gledati na čas, na državne naprave in druge razmere. Gotovo je, da so današnje šole že drugače ustanovljene, da se v njih na drugi podlagi uči in sicer bolj tako, kakor je sedajni dobi primerno, čeravno ne v vsem in povsod popolnoma. Veliko reČi se zdaj govori in uČi, od kterih se ljudem še pred nekaj leti sanjalo ni, ker Čas oČividno tirja svoje. Pa tudi je velika razlika med šolami v tej ali drugi državi, pri tej ali drugi vladi. Vsaka si zase kolikor moČ pripravne šole napravlja in v njih tako učiti zapoveduje, kakor je nji po volji in si more dosti pripravnih ljudi izučiti in pridobiti. Pa tudi razni stanovi na to pazijo, da si iz šol, za njihove namene vstanovljenib, kolikor mogoče v vsem in za vse sposobnih delavcev dobe, drugače bi se namen tacih in enacih Šol nikakor ne spolnil in ves trud, vsi pripomočki bi bili zastonj in zavrženi. Dozdaj se je pač večkrat primerilo, da če je tudi marsikteri več ali manj let šolo obiskoval, da ta ni bil ali ni mogel biti ali zavolj mnogih presoj ali pa tudi zavolj nepripravnosti , šolo zapustivši, posebno na kmetih obrajtan — in vendar je morebiti več let šolske klopi tako ali tako gladil! Zdi se mi, ker učenje v šoli ni bilo v nikakoršni razmeri z zadevami potlejšnih opravil. To pa je zdaj nekaj Časa drugače, ker se predmeti uče, ki povsod v djansko življenje segajo, in bo sčasoma gotovo še bolje, ko bodo šole, posebno srednje, v duhu narodnem osnovane in se bo povsod poleg vstavnosti in ravnopravnosti na deželne potrebe gledalo. Takrat bo gotovo vsak potrebo in korist dobrih in prav osnovanih šol Čutil in po vrednosti ceniti vedil, ker bo znanje obČno blago postalo in se bo vsak sam lahko prepričal, da ima „vednost moČ". K temu bo pa vse ali vsaj 178 mnogo tuđi svobodno gibanje in delovanje v vstavni državi pripomoglo. Da se pa to prej zgodi ali vsaj bolj pospeši, zato je zdaj poglavitni namen Soli in učenikom, buditi in oživljati ter vnemati mladeuče do vstavnosti in svobode, do domovine in sploh vsega, kar semkaj spada in opominjati in kazati dolžnosti, ki jih bodo zanaprej imeli, da bodo mogli vstavno in po postavah živeti in sploh domovini in državi koristiti z besedo in djanjem — v tihem domaČem življenji ali pa v očitnem, doma ali drugod iz doma. Drugi časi, druge naprave in navade! Če se pa po starem še uČi ali učilo bode, vse bo le enostransko ali slabo, in Anže bo, kar je bil Anžek. Nadjam se pa, da mi tu ne bo nihče očital, da govorim za kako razuzdanost ali sploh brezpostavnost. Nikakor ne ! Govorim le zoper enostransko ali slabo podueevanje, ali tako, ki je vse le na pol, brez podlage in stalnosti pravega poznanja sedajnosti. Za katolško vero pa nikakor ne more vece nevarnosti biti, kakor je že bilo in je še; in cerkev se je vjemala in se bode z vsako vlado tako ali tako, dokler bo svet stal. Slednjič pa vsak ve, [da se v boji, v nesreči krepost skuša ter bolja postaja, in da ima tudi najboljša reč nasprotnike in da se bo s svobodnim učenjem dobro bolje pospeševalo, kakor s pridrže-vanjem ali zatiranjem, kar se pa prej ali pozneje grozno maščuje — iz obeh strani, iz dobre, ker je premalo izurjenih borcev, iz slabe, ker je preveč nasprotnikov ali pa še celo vsi, ker ne znajo ceniti ali pa iz jeze nočejo ne tega ne druzega, Zatoraj sem po vsaki ceni za to, da se mladina posebno v srednjih šolah podučuje v duhu in po potrebah sedajnega Časa in menim, da tu ni ravno treba slabega si izvoliti, ampak dobrega, da se bo veri, vstavi in svobodi ter tako potrebam narodovim zadostovalo. — Kako more n. pr. Časništvo cveteti, če nima delavcev in dosti bravcev? — najbolje bi mor,ilo obožati in jenjati. In vendar nam ga je dan današnji potreba skorej bi rekel kakor ribi vode, pa ne samo političnega, ampak tudi znanstvenega, lepoznanskega in cerkvenega. Kje pa se bode vzelo, če bi šol ne bilo, ali se v njih nič zanj ne pripravljalo? Potem ni čuda. Če si ga nasprotniki osvoje in ga za njihove namene rabijo. Nadalje vzhaja iz pravega poduka tudi pravo spoznanje dolžnost, ki jih imamo po stanu do vseh spolno-vati. In ena izmed teb je gotovo tudi tista do domovine! Kaj pa, če je človek zadosti ne pozna? Gotovo je, da je ne more ljubiti in dolžnost do nje spolnovati. In Če jih, jih le povrhoma, zraven pa dela nemir in razprtje na vse kraje in ne ve ne dobrega ne slabega razločiti. KakoŠni ljudje so to — še veČ kakor trst od vetra semtrtje gnan — kar nam ravno neka kranjska brošurica zadostno priČa. „Thierfabel" se mora po pravici za najslabši produkt take spaČenosti in omahljivega značaja imeti, ki ne vem ali iz jeze ali nevednosti ali popaČenosti „s Knittelreimi" vso svojo mehkužnost in porednost svetu razodeva. * Spisovanje Šolskih bukev za naše gimnazije in realke po vseh straneh prav veselo napreduje. Ni dvomiti, da bodo do novega šolskega 179 leta, Če ne v natisu, vsaj gotovo v rokopisu popolnoma dogotovljene. Pervi sad te prizadeve je„Katekizem ali keršanski katoliški nauk", ki ga je za spodnje gimnazije in niže realke spisal g. Anton Lesar, katehet c. k. realke v Ljubljani. — Knjiga, po osnovi in po besedi enako izverstna, more se po vsi pravici kinč naše duhovne literature imenovati in se z vsacim enačim delom v druzih jezikih meriti. Naj g. pisatelj ne omaga v svoji delavnosti in nas v kratkem tudi z ostalimi verozakonskimi knjigami za našo mladino v šolah oskerbi. Knjiga, prav lepo v Blaznikovi tiskarnici natisnjena, šteje 230 str. in velja v Ljubljani le 64 kr. — Pri tej priložnosti pa no moremo zamolčati že mnogokrat razodete želje, da bi se vsaj imenitniše slovenske bukve po vseh slovenskih mestih in povsod po enaki ceni dobivale; posebno velja to o šolskih bukvah, da se ne bodo v vsakem mestu po drugi ceni prodajale. Pod naslovom „slovenski jezik pa krajnska špraha" prišla je na svitlo brošura, ki obsega poduČno-humoristični govor g. dra. J. Bleiweisa v ljubljanski čitavnici. Prav šaljivo, pa vendar tudi resnobno, da se mora na pervi mah vsakemu bravcu prikupiti, prebira ta knjižica : ali je slovenski jezik na svetu ali ga ni? in kaj je jezik slovenski, kaj pa špraha kranjska? — Prepričani smo si, dajo bo vsak brave^^ s tolikim veseljem prebral in prebiral, kakor smo jo mi od kDnca db kraja; tako prijetno po domaČe je pisana. Knjižica velja le 20 kr. in se dobiva tudi v Liegeluovi knjigarnici v Celovcu. — Naj razveseluje prijatle in spokorf vse nasprotnike našega milega jezika! * Tudi slovenska mladina se veselo giblje. Velika navdušenost za domaČo reČ se razodeva po vseh slovenskih gimnazijah. Marljivo prebirajo v domačem jeziku pisane knjige in časopise; kakor pridne buČelice se vadijo tudi v slovenski pisavi. Vso posneme in spodbuje vredno je početje ljubljanskih dijakov, ki so ravno kar med sebo osnovali majhno zbero lastnih slovstvenih izdelkov, ki po dvakrat na mesec na kamnu tiskana, pod naslovom „Torbica" izhaja in razno mnogo-obetavno pervino v prozi in verzih na svitlo donaša. Le marljivo naprej ! —Tako so si tudi naši celovški dijaki že pred pol letom osnovali „Lipico", v ktero vpisujejo svoje slovstvene izdelke. Prej ko ne imajo tacih vaj tudi po ostalih gimnazijah. * Preveselo novico so prinesle „Novice" : da se kmalo spolni splošna želja Slovencev po samostojnem slovenskem političnem časniku. Naš visoko spoštovani pesnik in pevec g. M irosi. V i Ih ar je namreč izročil sl. C. k. dež. poglavarstvu v Ljubljani prošnjo za dovoljenje slovenskega Časnika, ki ga želi vsak teden enkrat pod naslovom „Naprej" na svitlo dajati. Obsegal bo zraven političnega dela lepoznanska in tergovske reČi in mnogoverstna naznanila. — Temu veselemu naznanilu dostavljamo le dve želji : pervo, da bi kmalo nastopil svojo pot, drugo pa, da bi nas v tednu vsaj dvakrat obiskoval,.po oblici in po osnovi podoben češkemu ^Pozoru", ~ Pretekli mesec sta jela dva nova ne- 180 politična Časnika v sosedni ŠtajarskI v nemškem jeziku izhajati, namreč v Gradcu „Hoch vom Dachstein, illustrirtes Wochenblatt für Wissenschaft und Belletristik" (vrednik dr. E, Netolička, Četertletna cena 1 fi. 20 kr.) in v Mariboru „Correspondent für üntersteiermark", (cena 1 fl. 50 kr.) posebno sreiijskim in družinskim zadevam namenjen. Oba Časnika sta prav lepo vredovana in brez skerbi najdeta podpore tudi med nami Slovenci, če bosta, kakor doslej, pravična tudi slovenskim prizadevam. * Veteran serbske književnosti in izdajatelj serbskih narodnih pesem, ki se jim Čudi ves učeni svet, g. Vuk Štefanović Karadzic tiska na Dunaju Četerto knjigo z novimi biserji serbske narodne poezije. Ko bo ta dogotovljena, misli v kratkem še peto knjigo z enačim blagom na svitlo poslati. — G. J. Gjorgjević, vrednik „srbskega Dnevnika*, je izdal prevažno knjigo pod naslovom „Pa4Ha OJiaroBemieHCKor caóopa Hapo4a cpócKor y cpeiiCKiM KapjiOBUHMa 1861", ki obsega vse govore in obravnave lanske serbske narodne skupščine in vse privilegije in zakone od 1, 1690 do najnovejših časov, ki se tičejo sei-bskega naroda. Pridjana je tudi karta Bačke, Srema in Banata s predloženimi granicami za serbsko vojvodino. Gotovo bo ta knjiga dobro došla vsem /prijateljera. serbskega naroda in sploh avstrijanskim zgodovinarjem. Ravno kar se razpošilja 4. vezek „Cvetja iz domačih in tujih logov", ki obsega konec klasične prestave „V il jem a Telia" in začetek prekrasne pripovedke „Babica" od Božene Nemcove v prelepi Cegnarjevi prestavi. — Naslednji štiri vezki (kterih bota vsaj perva dva mesca junija, ostala pa po šolskih praznikih prišla na svitlo) obsegali bodo nadaljevanje „Babice" in „Ksenofontove spomine na Sokrata". G. g. naročniki, ki so plačali le za 4 vezke, nai blagovolijo naročnino (1 fl. 24 kr.) za naslednje štiri vezke kmalo poslati. Če žele posamezne vezke poštnine proste po pošti prejemati. Tudi na perve 4 vezke se naroČila še prejemajo po pošti in po bukvarnicah ; sicer pa velja „Viljem Teli" 1 gld. „Platonov Kriton in Apologija* pa 36 kr. Zahvala ilirski malici v Zagrebu. ¦ Podpisani poterjuje s tem sprejembo matičnih bukev za celovško gimnazijalno mladino in se v njenem imenu serčno zahvaljuje za prelepo darilo. Anto n Ja ne ž ič. '* ____ iJM lii^tniea. >h Da smo mogli natisniti celo botaniško terminologijo , priđe konec sostavka „0 obleki" prihodnjič; tako tudi nekaj druzega, kar je bilo za ta list namenjeno. G. A, Z. Povest ali potopis prihodnjič. G. F. L. v L. Če bo le mogoče, prihodnjič* G, J. B. v L. Ravno tako. G. G. K. Za ta čas prepozno; omenjeno le pošljite. Natisnil Janez Leou v Celovcu,