ZDRAVSTVENA

OBRAVNAVA PROSILCEV

ZA MEDNARODNO

ZAŠČITO

Co-funded by

the Health Programme

of the European Union

KAZALO

4

UVOD, mag. Franci Zlatar

6

1. DEL

7

Migranti in zdravje, Helena Liberšar

18

Poročila	socialnih	delavcev	s	terena, Jaka Matičič, Urška Živkovič

32

Zdravstvena	obravnava	in	oskrba	prosilcev	za	mednarodno	zaščito

ter	delo	v	okviru	projekta, Lea Bombač, dr. med., Špela Brecelj, dr. med.,

Helena Liberšar, dr. Erika Zelko, dr. med.

39

Skrb	za	duševno	zdravje	prosilcev	za	mednarodno	zaščito,

Špela Brecelj dr. med., Lea Bombač, dr. med., dr. Erika Zelko, dr. med.

42

Psihoterapevtsko	delo	z	begunci, dr. Zuzanna G. Kraskova

44 2. DEL

45

Naše	izkušnje	pri	obravnavi	prosilcev	za	mednarodno	zaščito,

asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med.,

Simona Repar Bornšek, dr. med., Neli Grosek, dr. med.

47

Izkušnje	z	zdravstveno	obravnavo	beguncev	in	migrantov,

prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., Eva Vičič, dr. med.

54

O	pomenu	vpeljevanja	medkulturne	mediacije	v	zdravstvene

ustanove	v	Sloveniji, dr. Uršula Lipovec Čebron

61 DODATEK 1

62

Pravni	okvir	slovenskega	zdravstvenega	sistema	in	dostopa

do	zdravstvenih	storitev	v	Sloveniji, Helena Liberšar

69 DODATEK 2

70

Zdravstvena	oskrba	prosilcev	za	mednarodno	zaščito	–

rezultati	ankete, Jaka Matičič, Helena Liberšar

3

UVOD

Mag. Franci Zlatar, vodja programa Migracije

Zaradi trenda vse večje komercializacije zdravstva postaja dostop do zdravstvenega var-

stva za nekatere skupine prebivalstva vse težji. Pri tem pa ne moremo govoriti o samo

določenih ranljivih skupinah na področju zdravstva, saj se te v odvisnosti od družbenih

okoliščin spreminjajo. Pred leti, ko smo v partnerstvu različnih organizacij v Ljubljani usta-

navljali ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, so imeli

omejen, otežen dostop do zdravstvenega varstva predvsem brezdomci. V ambulanti, ki

je bila ustanovljena začasno, dokler se ne uredi položaj nezavarovanih, pa se je kmalu

pokazalo, da se kar naprej pojavljajo nove skupine in posamezniki, ki niso zavarovani oz.

nimajo urejenega dostopa do ustreznega zdravstvenega varstva: v ambulanto so prihajali

brezdomci, izbrisani, migranti, kasneje, ko se je pojavila gospodarska kriza, pa tudi npr.

mnogi samostojni podjetniki z dolgom do zdravstvene zavarovalnice. Zaradi povedanega

tu ne govorimo samo o ranljivih skupinah, temveč o »ranljivostih na področju zdravstva«,

saj se moramo zavedati, da lahko v določenih družbenih okoliščinah ostane brez dostopa

do zdravstvenega varstva prav vsak posameznik.

Mreža za zmanjševanje ranljivosti na področju zdravstva, ki jo vodi mednarodna orga-

nizacija Zdravniki sveta in katere članica je tudi Slovenska filantropija, v svojem poročilu1

med drugim ugotavlja, da je med 30.000 intervjuvanimi pacienti, ki so obiskovali ambu-

lante organizacije Zdravniki sveta in partnerskih organizacij v različnih evropskih državah,

kar 65,5 % takšnih, ki nimajo dostopa do sistema rednega zdravstvenega varstva, okoli

40 % žensk nima dostopa do zdravstvenega varstva pred porodom in po njem, pri otrocih

pa jih prav tako okoli 40 % ni cepljenih. Kar 94 % vseh intervjuvancev je bilo migrantov,

večinoma iz držav, ki niso članice Evropske unije.

Številni podatki kažejo, da je za različne skupine migrantov dostop do zdravstvenega

varstva v veliki meri omejen. Posebno ranljivi so begunci, saj so pogosto deležni različnih

oblik nasilja tako v izvorni državi kot na poti, pa tudi v ciljnih državah. Tudi v Sloveniji

1 Medecines du monde/Doctors of the World, International network 2016 Observatory Report: Access to

the healthcare for people facing multiple vulnerabilities in health in 31 cities in 12 countries.

4

lahko nekatere skupine migrantov (nedokumentirani migranti in prosilci za mednarodno

zaščito, razen otrok) dostopajo samo do nujnega zdravstvenega varstva in samo v ome-

jenem obsegu tudi do nekaterih storitev dodatnega zdravstvenega varstva. Ob tem pa je

povsem nepotrebno poudarjati, da je ustrezen dostop do zdravstvenega varstva, tudi do

psihološke in terapevtske obravnave, bistvenega pomena za njihovo uspešno integracijo.

Zaradi vsega navedenega se moramo zavzemati ne samo za boljši dostop do zdravstve-

nega varstva migrantov, pač pa širše, za univerzalni dostop do zdravstvenega varstva za

vse skupine prebivalstva.

Pričujoči zbornik je rezultat projekta 8 NGO‘s for migrants/refugees‘ health in 11 countries

(8 nevladnih organizacij za zdravje migrantov in beguncev v 11 državah, v besedilu tudi

kot 8 NGO‘s), v okviru katerega smo zbrali ugotovitve, predloge in izzive, ki jih predstavlja

zdravstvena in širše psihosocialna obravnava prosilcev za mednarodno zaščito.

5

1. DEL

Naslednji članki prikazujejo rezultate in ugotovitve o zdravju

migrantov/beguncev v praksi in na terenu projektnega tima,

ki smo ga sestavljali koordinator projekta, socialna delavca,

koordinatroji in pomočnika za zdravstvene zadeve, psihosocialna

referenta in tolmači, ki s(m)o tvorili tako imenovano mešano

mobilno enoto, in drugi člani projekta.

Izraza migranti in begunci sta v besedilu lahko zamenljiva

in vključujeta različne skupine migrantov (migrante, begunce,

prosilce za mednarodno zaščito). Ker pa imajo različne skupine

migrantov v Slovniji različne zdravstvene pravice, smo pri

konkretnih primerih navajali izraz prosilci za mednarodno

zaščito, saj smo z njimi največ delali, hkrati pa predstavljajo eno

od skupin, ki imajo na področju zdravstvenega varstva najmanj

pravic, v Sloveniji pa lahko živijo tudi daljše obdobje, kar lahko

njihovo zdravstveno stanje oslabi ali poslabša prav zaradi

neustreznega dostopa do zdravstvenih storitev.

6

MIGRANTI IN ZDRAVJE

Helena Liberšar

- - - IZVLEČEK - - -

Ob prihodu večjega števila migrantov, kakršnemu smo bili

pri nas priča od oktobra 2015, se vedno poraja tudi strah pred

nalezljivimi boleznimi, pred obremenitvijo naciolnalnega

zdravstvenega sistema in pred izkoriščanjem zdravstvenih

storitev »mimo vrste«.

Ko govorimo o zdravstvenem stanju in

dati samo trenutnega stanja, v katerem

varstvu migrantov, ki so vstopili na naše

so se znašli pri nas.

območje, pa bi morali govoriti predvsem o

dveh vidikih:

To je zelo pomembno, saj je dostopnost

zdravstvene oskrbe in storitev zelo odvisna

■ Prvi je, da so s prihodom v Evropo, če go-

od statusa, ki je migrantu priznan v Repub-

vorimo o širšem geografskem območju liki Sloveniji:

s podobnimi karakteristikami, katerega

del je tudi Slovenija, zdravstveno veliko ■ Oseba s priznano mednarodno zaščito

bolj ogorženi migranti kot lokalni pre-

ima enake zdravstvene pravice kot dr-

bivalci, kajti dogaja se, da sicer zdravi

žavljani.

ljudje zbolijo šele na poti in zaradi nje.

■ Otroci prosilcev za mednarodno zašči-

■ In drugi, da bi morali zdravje migrantov

to imajo enake zdravstvene pravice kot

gledati širše – predvsem z vidika njihove

slovenski otroci.

begunske izkušnje. Marsikdo je namreč

moral svojo domovino zapustiti zaradi ■ Prav tako imajo nosečnice enake pravice

vojne in v zelo težkih razmerah. Zdrav-

kot noseče državljanke Slovenije, enako

stveno stanje migrantov je zato treba

pa velja tudi za vse zdravstvene storitve

gledati v tem kontekstu, upoštevajoč

za ženske, povezane s kontracepcijo,

pot, ki so jo opravili peš, v zaprtih tovor-

porodom in nego otroka.

njakih, na ladjah, v neugodnih vremen-

skih razmerah (zelo nizke temperature, ■ Najtežje je odraslim prosilcem za med-

dež, sneg ali visoka vročina), in ne gle-

narodno zaščito in drugim migrantom, ki

7

v Republiki Sloveniji nimajo takega sta-

prihod večjega števila beguncev v Evropo,

tusa, ki bi jim na zdravstvenem področju s tem pa smo imeli možnost vpogleda v

omogočal več kot le nujno zdravstveno zdravstveno stanje beguncev, ki so prečkali

pomoč.

slovensko ozemlje in predvsem tistih, ki so

v Sloveniji zaprosili za mednardono zaščito.

Konkretno zdravstveno stanje prosilcev za

mednarodno zaščito pogosto ne spada v Glavni cilj projekta: zagotoviti novo prispe-

nujno zdravstveno obravnavo, vsaj ne po lim priseljencem v EU, zlasti najbolj ranlji-

definiciji in na podlagi zakonov, ali pa se ta vim, lažji dostop do osnovne in preventivne

nujnost interpretira zelo različno. Z vidika zdravstvene oskrbe in krepiti zmogljivosti

celovitega zdravstvenega stanja in pred-

nacionalnih zdravstvenih sistemov držav

hodnih zdravstvenih stanj, predvsem pa z članic, da se bodo sposobne na primeren

vidika njihove begunske izkušnje (pot, trav-

način odzivati na zdravstvene potrebe be-

matiziranost, strah, beg, smrtna nevarnost guncev in preprečevati čezmejne nevar-

itd.) bi bilo zdravljenje nujno tudi v medi-

nosti za zdravje.

cinsko nenujnih primerih in bi jim bilo tre-

ba tudi v teh primerih zagotoviti ustrezno Projekt je zagotavljal tri komponente:

zdravstveno oskrbo, ki ne otežuje življenja zdravstveno, socialno in psihološko pod-

in ne slabša zdravstvenega stanja. Tako bi poro.

bilo treba, na primer, tudi pri preprostem

prehladu na njihovo zdravstveno stanje Prvotno je bil namenjen spremljanju zdrav-

gledati kot na nujno obravnavo, saj se ne stvenega stanja beguncev v tranzitu, po 9.

ve, kaj vse je ta oseba prestala in kaj se marcu 2016, ko so se meje zaprle, pa smo

lahko v zdravstvenem smislu razvije iz na-

se v Sloveniji usmerili na begunce, ki so za-

vadnega prehlada.

prosili za mednarodno zaščito pri nas. Tako

smo z rednejšo zdravstveno obravnavo

prosilcev v daljšem obdobju dobili vpogled

Projekt 8 NGO‘s: cilji in

v njihovo zdravstveno stanje in težave.

rezultati

Pokazalo se je, da je pri obravnavi prosilcev

bistveno, da:

V Slovenski filantropiji smo imeli leta 2016

priložnost, da smo se lahko bolj osredoto-

■ gledamo zdravstveno obravnavo v šir-

čeno posvetili zdravstveni oskrbi prosilcev

šem kontekstu, predvsem v kontekstu

za mednarodno zaščito.

njihove poti in razmer, zaradi katerih so

se bili prisiljeni podati na pot,

V sodelovanju z mednarodno mrežo Zdrav-

niki sveta smo sodelovali pri projektu 8 ■ si zaradi jezikovnih ovir pri obravnavi

NGO‘s for migrants/refugees‘ health in 11

vzamemo več časa za to, da jim razlo-

countries, ki je bil pripravljen za odziv na

žimo, kako deluje zdravstveni sistem v

8

Sloveniji in kaj lahko od njega pričakuje-

■ Pri zdravstveni obravnavi prosilcev je

jo, saj so bili doma pogosto vajeni dru-

treba premostiti tudi jezikovne ovire. Pri

gačnega načina, tudi z več pravicami ali

tem lahko pomagajo kulturni mediatorji,

z drugačnim zdravljenjem,

ki poznajo tako slovenski jezik in kulturo

kot jezik in kulturo izvorne države, po-

■ informiramo o njihovih pravicah tako

membno pa je, da dobro poznajo tudi

prosilce kot tudi zdravstvene delavce, ki

zdravstveno terminologijo in da znajo

jih sprejemajo.

prevajati, torej da prevajajo nepristran-

sko, da v prevod ne vpletajo svojega

mnenja in da podatkov med prevajan-

Predlog zdravstvene

jem ne spreminjajo.

obravnave prosilcev

Zelo pomembno je, da prosilci razumejo

svoje zdravstveno stanje, zaradi nepozna-

Naše ugotovitve so pokazale, da bi bilo vanja jezika pa marsičesa, kar jim zdravnik

zaradi specifičnosti dela zdravnika, ki ob-

pove, ne razumejo. Problem je tudi, če pri

ravnava prosilce, in zaradi posebnosti ob-

sebi nimajo svoje zdravstvene dokumenta-

ravnavane te skupine pacientov smiselno, cije, ker je ali nimajo ali ker ne vedo, da bi

da bi za prosilce ves čas skrbel en zdravnik, jo pri zdravniku potrebovali, in tako zdrav-

in sicer v vlogi družinskega in osebnega nik ne ve, kakšna sta bila njihovo preteklo

zdravnika. Zdravnikovo delo pa bi bilo ve-

zdravstveno stanje in že predpisana tera-

zano na specifično skupino, v našem pri-

pija. Zaradi zdravstvenih pravic, ki jih ima-

meru na prosilce, in ne na število oseb, ki jo v Sloveniji, pa jih pri nas vedno sprejme

jih mora sprejeti.

le dežurni zdravnik, to pa pomeni, da tudi

ta zdravnik ne more spremljati njihovega

Argumetni za to so predvsem naslednji:

zdravstvenega stanja tako, kot lahko dru-

žinski oziroma osebni zdravnik.

■ V prvi vrsti je treba zagotoviti dobro in-

formiranje prosilcev, zato si mora zdrav-

V okviru našega terenskega dela se je

nik vzeti čas, da jim natančno razloži nji-

pokazalo, da je med informiranjem pro-

hove pravice in delovanje slovenskega silcev za mednarodno zaščito pri nas naj-

zdravstvenega sistema ter do česa je pomembnejše informiranje o slovenskem

oseba na podlagi svojih pravic upravi-

zdravstvenem sistemu in o njihovih pra-

čena.

vicah na tem področju. Pogosto namreč

ne razumejo, da bodo morali, ko pridejo k

■ Zdravnik se mora podrobno pozanimati o zdravniku, čakati, da pridejo na vrsto, da

prosilčevem zdravstvenem stanju, njego-

jih zdravnik sprejme. Tega jim predhodno

vih preteklih obolenjih in morebitnih tera-

nihče ne pove. Nepoznavanje zdravniko-

pijah, da mu lahko na podlagi pregleda vega načina dela in delovanja slovenske-

po potrebi predpiše novo terapijo.

ga zdravstvenega sistema povzroča med

9

prosilci nezadovoljstvo, ker mislijo, da ne »čakalnih vrst«, to pa bi pomenilo, da bi do dobijo primerne zdravstvene oskrbe in da zdravstvenih storitev dostopali pod enaki-zanje ni primerno poskrbljeno, vendar gre mi pogoji kot vsi drugi.

pri tem pogosto le za to, da se obravnava v

Sloveniji velikokrat razlikuje od zdravstve-

Kot je povedala dr. Uršula Lipovec Čebron

ne oskrbe v državi, od koder prihajajo. Že na posvetu o zdravstveni obravnavi prosil-

osnovne informacije o tem, kaj jih čaka pri cev za mednarodno zaščito konec novem-

zdravniku, bi zato prosilcem in zdravstve-

bra 2016, ki ga je v okviru tega projekta or-

nim delavcem prihranile mariskateri ne-

ganizirala Slovenska fialntropija, pravica do

sporazum in tudi slabo voljo.

nujne zdravstvene pomoči ne bi smela biti

obravnavana kot pravica, temveč kot osno-

Upoštevati je treba tudi preobremenitev va, ki nato omogoča različen obseg pravic.

zdravstvenih delavcev v zdravstvenih do-

movih in pravila slovenskega zdravstve-

Ali je 31-letni Afganistanec. Ima ženo

nega sistema, vezanega na zdravstveno

in dva otroka, po poklicu je krojač.

zavarovanje.

V Afganistanu je bil žrtev talibanskega

Zdravstveno varstvo migrantov je pri nas

nasilja – med pretepom, so mu zlomili

za mnoge kočljiva zadeva. Veliko je namreč

nogo. Zaradi poškodb je šel v bolnišnico

očitkov, da ni primerno poskrbljeno niti za

in tam so ga operirali, mu vstavili orto-

slovenske državljane, zakaj bi potem dali

pedski vsadek in ga zadržali en mesec.

več pravic migrantom. Porajajo se tudi po-

V tem času so mu talibani ubili mater.

misleki o izkoriščanju sistema – da so pro-

silci sprejeti mimo vrste, medtem ko morajo

V Slovenijo je prišel po balkanski poti –

slovenski državljani čakati. Seveda je pro-

z družino je pobegnil preko Pakistana,

silcem mogoče ponuditi tudi samoplačniške

Irana, Turčije, naprej pa preko Make-

storitve, vendar je to precej kruto, glede na

donije, Srbije in Hrvaške. Med izčrpa-

to da jih večina nima denarja niti za preži-

vajočo 15-dnevno potjo ga je noga zelo

vetje, kaj šele za zdravstvene storitve.

bolela.

Če migrantom omogočimo večji obseg

V Iranu in Turčiji so namreč morali

zdravstvenih storitev, ni treba, da bi to po-

tudi čez gorske prelaze in reke, in stan-

menilo, da bi bili slovenski državljani zaradi

je njegove noge se je zato poslabšalo.

tega na slabšem. Razmišljati moramo v

Povedal je, da je bil ta del poti izred-

smeri večjih pravic za vse, torej da se vse

no težaven, a ne samo zaradi bolečin v

pravice na področju zdravstvenega varstva

nogi, temveč tudi zaradi tega, kar so tu

s tem samodejno povečajo za vse skupi-

videli, na primer številna trupla ljudi, ki

ne zavarovancev. Z vključitvijo prosilcev

so na poti omagali in zmrznili. Z druži-

za mednarodno zaščito v zdravstveno za-

no je bil tudi pet ur v čolnu, na morju,

varovanje bi bili ti vključeni tudi v sistem

na poti med Turčijo in Grčijo. Ko je

10

v čoln začela pritekati voda, so morali

jub temu potrebna, saj izboljša kakovost

odvreči vso svojo prtljago. Ob tem pa

življenja in lahko dolgoročno prepreči

so lahko samo nemo opazovali pota-

poslabšanje njihovega zdravstvenega

pljajoči se čoln za njimi.

stanja.

Njegove težave z nogo so se v zadnjih

V organizacijah, ki delujejo v interesu

šestih mesecih še stopnjevale. Boleči-

migrantov, se ob iskanju rešitev zanje

na je postajala vedno hujša, ob tem pa

pogosto srečujemo z izzivi in mora-

mu je proteza začela uhajati iz kolena.

mo pri tem pogosto prehoditi tudi še

Tako je 1. aprila obiskal medicinsko

povsem neuhojene poti.

sestro v azilnem domu. Povedala mu

je, da mu ne more pomagati, ker nima

Tesno sodelovanje z ranljivimi skupin-

zdravstvenega zavarovanja, in da lahko

ami, kar begunci vedno so - ne glede

v življenjsko neogrožajočih okoliščinah

na njihov spol ali situacijo, v kateri so

obišče zdravnika, šele ko si bo uredil

se znašli -, odpre posamezniku nov po-

status. Naš prevajalec pa je vztrajal, da

gled na življenje, ljudje, ki pri različnih

ga morajo poslati na urgenco. Konč-

storitvah sodelujejo z njimi, naj bo to

no so ga le poslali tja in mu tam nogo

zdravstveno osebje, socialni delavci ali

slikali. Zdravnik je ugotovil, da je kako-

prostovoljci, pa bi morali vedno upošte-

vost osteosintetičnega materiala dobra,

vati tudi migrantove osebne okoliščine,

da je material enakovreden materialom,

in to ne le v trenutku sodelovanja, tem-

ki jih uporabljajo v Sloveniji, le da je

več bi morali celostno upoštevati os-

proteza zanj predolga. Ker pa njegovo

ebno zgodovino posameznika, čas in

stanje ni bilo tako, da bi ogrožalo živl-

razdaljo, ki jo je oseba prepotovala, da je

jenje (dobesedno: pacient ne umira od

prispela na trenutno destinacijo, ter vse,

bolečin), mu ni mogel pomagati.

kar se ji je v tem času dogajalo - vsakega

posameznika bi morali obravnavati kot

Kljub temu pa je to ena od zgodb, ki

enakovredno človeško bitje.

so se končale srečno. Po spletu srečnih

naključij in s pomočjo predanih pros-

Da so Alija videli v tej luči vsi, ki so

tovoljcev je dobil napotnico za kirurško

bili vključeni v njegov primer, je bilo

obravnavo.

pri iskanju rešitve njegovega zdravst-

venega problema ključnega pomena.

Migranti brez dovoljenja za začasno/

Njegovo zdravstveno stanje sicer ni

trajno bivanje v Sloveniji, kot so na

ogrožalo njegovega življenja, je pa bilo

primer prosilci za azil, imajo pri nas

zelo boleče in je negativno vplivalo na

pravico le do nujne medicinske pomoči.

njegov vsakdan.

Zato mnoge njihove zdravstvene težave

niso obravnavane kot nujne in življenje

Zdaj, skoraj štiri mesece po operaciji, je

ogrožajoče, je pa njihova obravnava kl-

Ali srečen in ne trpi bolečin, uživa la-

11

hko v sprehodih in športnih dogodkih,

šanja zdravstvenega stanja nenadno

kar prej ni bilo mogoče. Njegovo stan-

obolelih, poškodovanih in kronično bolnih.

je pa ni vplivalo le nanj, temveč na vso

Storitve se zagotavljajo do stabilizaci-

njegovo družino. Njegova žena je bila je življenjskih funkcij oziroma do začetka

pod stresom in je postala zelo pasivna,

zdravljenja na ustreznem mestu. V storitve

otroci pa so postali neubogljivi. Zdaj je

nujne medicinske pomoči so vključeni tudi

družina spet bolj srečna in zadovoljna.

nujni reševalni prevozi.

Vsi so bolj optimistični in tudi ob-

našanje otrok se je, odkar se lahko oče

Tako nujno zdravljenje in neodložljive

spet ukvarja z njimi, zelo popravilo.

zdravstvene storitve so:

Z vključitvijo v zdravstveno zavarovanje ■ takojšnje zdravljenje po nujni medicinski

bi rešili le del težav, s katerimi se sooča-

pomoči, če je to potrebno,

jo prosilci za mednarodno zaščito in tudi

zdravstveni delavci – pravico do osnovne ■ oskrba ran, preprečitev nenadnih in

zdravstvene oskrbe. Ostali pa bi izzivi, kako

usodnih poslabšanj kroničnih bolezni

premagati jezikovne ovire in kulturne raz-

oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lah-

like med državami, iz katerih prosilci pri-

ko povzročilo trajne okvare posameznih

hajajo.

organov ali njihovih funkcij,

Na celotno begunsko situacijo ne smemo ■ zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb,

gledati zgolj iz enega zornega kota, situaci-

ki zahtevajo specialistično obravnavo,

je ne smemo reševati enostransko, temveč

se moramo tega lotiti večplastno in celovi-

■ zdravljenje zastrupitev,

to, in to začenši s spoštovanjem človeške-

ga dostojanstva.

■ storitve za preprečevanje širjenja infek-

cij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile po-

vzročiti septično stanje,

Nujna medicinska pomoč

■ zdravljenje bolezni, za katere je z zako-

nom predpisano obvezno zdravljenje, ali

Vsak človek ima pravico do nujne medi-

storitve, ki so z zakonom opredeljene kot

cinske pomoči, o nujnosti zdravljenja pa

obvezne in za katere ni plačnik država,

odločajo osebni zdravnik oziroma pristojne

delodajalec ali zavarovana oseba sama,

zdravniške komisije skladno s splošnimi

akti Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

■ zdravila s pozitivne liste, potrebna za

zdravljenje stanj iz predhodnih alinej,

Nujna medicinska pomoč vključuje oživl-

predpisana na recept,

janje, storitve za ohranjanje življenjskih

funkcij in za preprečitev hudega poslab-

■ pripomočki, potrebni za obravnavo stanj

12

iz predhodnih alinej, in sicer v obsegu, po

bolnišnico v roku dveh tednov. Vendar

standardih in normativih, kot jih določajo

mu obiska v bolnišnici ni uspelo urediti.

pravila (103. člen Pravil zdravstvenega

Pregled so preložili, Mohammad pa je

zavarovanja).

nad vsem skupaj obupal.

Mohammad je star 34 let, ima ženo in

Prosilci za azil so v Sloveniji upravičeni

dva otroka. Nekaj dni pred njihovim

izključno do nujne medicinske pomoči.

odhodom v Evropo so se začele njegove

V primerih, kakršen je Mohamma-

težave z ledvičnimi kamni. Zdravnik

dov, mora socialni delavec napotnico

mu je povedal, da se ledvični kamen

splošnega zdravnika predati komisiji,

premika proti mehurju, in mu pred-

ki jo sestavljajo vodja azilnega doma

pisal zdravila, ki bi jih moral jemati 10

kot predsednik komisije, zdravnik,

dni. Zdravila so mu lajšala bolezenske

medicinska sestra in socialni delavec/

znake, dokler niso prispeli v Grčijo,

psiholog. Komisija namreč odloča o

tam pa je v stresni situaciji vse izgubil,

tem, ali je prosilec za azil upravičen do

zdravila in tudi dokumente. Med potjo

specialističnega pregleda ali ne.

je tako dobival le različne analgetike, ki

so mu lajšali potovanje, vedel pa je, da

Pred dvema tednoma so Mohammadu

težava s tem še ni odpravljena.

opravili preiskavo krvi in ugotovili, da

je nekaj narobe – o tem priča povišana

Pred štirimi meseci je prispel v azilni

vrednost kalcija.

dom v Ljubljani. Petnajst dni je vsak dan

obiskal ordinacijo, da mu je medicinska

Mohammad je zelo utrujen in hkrati

sestra dala protibolečinske tablete, dok-

obupan. Sedi s prekrižanimi rokami.

ler ni končno pritegnil njene pozorno-

Najprej sem mislila, da mu je neprijetno

sti, in ga je napotila v bolnišnico. A je

zaradi intervjuja, nato pa mi je razlo-

bil prav ta dan z družino premeščen v

žil, da je tak zaradi bolečine, a zavrača

drugo izpostavo azilnega doma, in mu

tako obisk doktorja C-ja kot socialnega

tako ni uspelo priti do bolnišnice.

delavca ali kateregakoli predstavnika

organizacije. To pa je razložil: » Ne bom

Na novi lokaciji je bil Mohammad

jih motil, dokler mi ledvice povsem ne

trikrat pri socialni delavki, da bi dobil

odpovejo. Spoprijateljil sem se z bolečino. «

analgetike, doktor C pa je zanj napisal

dve napotnici za slikanje ledvic v bol-

Slaba stran nujne medicinske pomoči v

nišnici. Socialna delavka je trdila, da ga

praksi je to, da o tem, ali gre za nujno me-

je v bolnišnico peljala, vendar to ni bilo

dicinsko pomoč, odloči zdravstveno oseb-

res. Ko je doktor C napisal še tretjo na-

je na kraju samem in da lahko dostop do

potnico, jo je poslal socialnemu delavcu

zdravstvenih storitev tudi zavrne, če odlo-

nevladne organizacije, in ta je obljubil,

či, da pomoč ni nujna. O nujnosti primera

da bo Mohammada poskusil peljati v pa se lahko odloča tudi nakandno, in če se

13

ugotovi, da ni šlo za nujno medicinsko po-

zaščiti z dne 16. marec 2016 določa – v

moč, mora zdravljeni plačati račun.

86. členu:

Nujno zdravljenje prosilcev obsega pravico

Dostop prosilcev za

do:

mednarodno zaščito do

zdravstvenega varstva

1. nujne medicinske pomoči in nujne-

ga reševalnega prevoza po odločitvi

zdravnika ter pravico do nujne zobozdrav-

Zdravstveno varstvo prosilcev za medna-

stvene pomoči;

rodno zaščito določa Zakon o mednarodni

zaščiti, ki določa med drugim, da se pro- 2. nujnega zdravljenja po odločitvi le-

silcem zdravstveno varstvo zagotavlja iz

čečega zdravnika, ki obsega:

državnega proračuna.

■ ohranjanje življenjsko pomembnih funk-

Tudi če poznamo njihove zakonsko zagoto-

cij, zaustavljanje večjih krvavitev oziro-

vljene pravice na zdravstvenem področju,

ma preprečevanje izkrvavitve;

torej predvideno zdravstveno obravna-

vo, pa se že tu pojavljajo prve ovire pri ■ preprečevanje nenadnega poslabšanja

dostopanju do zdravnika, kajti slovenski

zdravstvenega stanja, ki bi lahko po-

zdravstveni sistem je vezan na Zakon o

vzročilo trajne okvare posameznih orga-

zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

nov ali življenjskih funkcij;

zavarovanju, zato tudi zdravstveni delavci

razmišljajo v teh okvirih in se pri vsakem ■ zdravljenje šoka;

primeru znajdejo pred vprašanjem, kdo bo

plačnik storitev in v kakšnem obsegu sploh ■ storitve pri kroničnih boleznih in stan-

lahko prosilca zdravijo.

jih, katerih opustitev bi neposredno in

v krajšem času povzročila invalidnost,

Druga ovira pa so dolgotrajni azilni pos-

druge trajne okvare zdravja ali smrt;

topki, zaradi česar ostanejo številni prosil-

ci v Sloveniji več mesecev, tudi nekaj let, ■ zdravljenje vročinskih stanj in prepreče-

in so v tem času brez možnosti za ureditev

vanje širjenja infekcij, ki bi lahko vodili

zdravstvenega zavarovanja, ne glede na

do septičnega stanja;

dolžino svojega bivanja pri nas pa imajo

pravico le do nujne medicinske pomoči. ■ zdravljenje oziroma preprečevanje za-

Mogoča rešitev bi bila, da bi po šestih

strupitev;

mesecih bivanja v Sloveniji vsi pridobili

pravico do osnovne oskrbe v obsegu, ki ga ■ zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov

zagotavlja naše obvezno zdravstveno za-

ter drugih poškodb, pri katerih je nujno

varovanje. Za zdaj pa Zakon o mednarodni

posredovanje zdravnika;

14

■ zdravila s pozitivne in vmesne liste v tudi visoko izobraženi in ljudje s specifični-skladu s seznamom medsebojno za-

mi znanji. Prosilci bi si tako lahko plačevali

menljivih zdravil, ki so predpisana na prispevke in bi razbremenili državni prora-

recept za zdravljenje navedenih bolezni čun.

in stanj;

Rad bi bil koristen in nekaj počel –

3. zdravstvenega varstva žensk: do najbolj ubija nedejavnost

kontracepcijskih sredstev, prekinitve

nosečnosti oziroma zdravstvene oskrbe v

K socialnemu delavcu je pristopil prosi-

nosečnosti in ob porodu.

lec in se začel z njim pogovarjati o tem,

da bi rad nekaj delal.

Zdravstveno zavarovanje lahko prosilci pri-

dobijo, ko se zaposlijo. Dovoljenje za delo

Prosilec: Mi lahko pomagaš? Rad bi

pa lahko pridobijo v skladu s pogoji, dolo-

nekaj počel, nekaj koristnega, pomagal

čenimi v Zakonu o mednarodni zaščiti, po

nekomu in uporabil svoje sposobnosti.

devetih mesecih bivanja v Sloveniji, če v

Uradno še ne morem delati, ker tu še

tem času še niso prejeli odločbe v zvezi s

nisem devet mesecev, ampak rad bi se

prošnjo za mednarodno zaščito.

nekako zaposlil, da mi bo čas hitreje

mineval in da bom naredil nekaj dobre-

87. člen Zakona o mednarodni zaščiti, o

ga za skupnost.

dostopu na trg dela in do poklicnega uspo-

sabljanja prosilcev:

Soc. delavec: Ja, to, da ne moreš delati,

dokler nisi tu vsaj devet mesecev, je res

(1) Prosilec ima pravico do prostega problem. Mogoče pa bi lahko poskusil

dostopa na trg dela devet mesecev

s kakim prostovoljskim delom. Bi bilo

po vložitvi prošnje, če mu v tem času ni bila

kaj takega v redu zate?

vročena odločitev pristojnega organa in če

te zamude ni mogoče pripisati prosilcu.

Prosilec: Seveda, karkoli. Največja

neumnost je, da ne morem nič delati in

(2) Prosilcu se po poteku devetih me- da se zato počutim nekoristnega. Zakaj

secev po vložitvi prošnje omogoči

bi tu ležal, če pa se lahko aktiviram in

dostop do tečajev poklicnega usposabljan-

kaj naredim, za kogarkoli.

ja v skladu s predpisom iz četrtega odstav-

ka 78. člena tega zakona.

Soc. delavec: Prav, bom preveril, ka-

kšne so možnosti za vključitev v pros-

Kazalo bi razmišljati, da bi se prosilcem

tovoljske programe. Kaj pa te zanima

omogočilo pridobiti delovno dovoljenje

oziroma kaj najbolj znaš ?

čim prej po prihodu. Tako bi imeli možnost

delati, to pa bi bilo dobro za vse, tudi za

Prosilec: V bistvu lahko delam res kar-

našo skupnost, saj so med njimi pogosto

koli, lahko pomagam s kakim fizičnim

15

delom, lahko koga učim ples ali rolkan-

roma, še večkrat, ker se z njimi ne morejo

je, lahko pomagam pri kaki industrijs-

sporazumeti zaradi nepoznavanja jezika.

ki obdelavi, ker sem se za to tudi šol-

al. Samo da bi bil nekako koristen za

Samira je v poznih dvajsetih letih in

družbo in bi se zaposlil, da ne bi imel

prihaja iz države, kjer govorijo perzij-

kar naprej negativnih misli, ko samo

sko. Pred sedmimi meseci je z možem

čakam in čakam.

prispela v Slovenijo, še v obdobju zgod-

nje nosečnosti. Ob prihodu v azilni dom

Soc. delavec: Prav, bom preveril, ka-

je zaradi bolečine v želodcu zaprosila za

kšne so možnosti, in se bova potem

obisk pri zdravniku. Medicinska sestra

pogovorila.

ji je rekla, da je to nekaj normalnega in

da jo bodo naročili na ultrazvok, na to

Določene skupine prosilcev pa imajo širši

slikanje pa je nato čakala kar dva mese-

obseg zdravstvenih pravic. Tako 86. člen

ca. Na srečo se je vse dobro izteklo, ven-

Zakona o mednarodni zaščiti določa še:

dar je bilo čakanje zanjo zelo stresno.

■ Ranljiva oseba s posebnimi potrebami,

Pri pripravah na porod ji je pomaga-

izjemoma pa tudi drug prosilec, ima pra-

la prostovoljka Ana, sama mati dveh

vico do dodatnega obsega zdravstvenih

otrok. S pomočjo tolmača ji je razložila

storitev, vključno s psihoterapevtsko

tudi, kako bo porod potekal, in skupaj

pomočjo, to pa odobri in določi komisi-

sta pogledali tudi posnetek poroda.

ja iz četrtega odstavka 83. člena tega

zakona.

Njen otrok je zdaj star 20 dni. Spomin-

ja se, da je bil porod dolgotrajen, težak

■ Mladoletni prosilci, tudi mladoletni pro-

in zelo boleč. Po porodu je dobila vnetje

silci brez spremstva, so upravičeni do

slepiča in je morala v bolnišnici ostati

zdravstvenega varstva v enakem obse-

dlje, kot je običajno. » Ob sebi nisem ime-

gu kot otroci, ki so obvezno zdravstveno

la tolmača, ki bi mi pomagal izraziti moje

zavarovani kot družinski člani. V enakem

želje in skrbi glede otrokovega zdravja.

obsegu so do zdravstvenega varstva

Otrok je imel majhen izrastek na prstu,

upravičeni tudi šolajoči se otroci po 18.

ki so mu ga kasneje odstranili. Zdravni-

letu starosti, in sicer do konca šolanja,

ka nisem mogla povprašati o postopku,

vendar največ do dopolnjenega 26. leta

kaj naj storim in kako naj zanj skrbim.

starosti.

Kmalu po porodu pa je moj otrok še zbolel,

za meni neznano boleznijo (šlo je za zlat-

Čeprav imajo mladoletniki in ženske v po-

enico), in prav tako nisem mogla vprašati

vezavi z reprodukcijo in kontracepcijo za-

strokovnjakov, kaj se dogaja. «

gotovljene enake pravice kot naši državlja-

ni, pa se pri tem v praksi velikokrat zaplete,

Ko je k njej prišla babica, da bi ji razlo-

ker zdravniki ne poznajo njihovih pravic ozi-

žila, kako naj skrbi za otroka, se zaradi

16

jezikovne prepreke nista mogli spora-

Komisija je sestavljena iz predstavnikov

zumeti. Tu se je v dogajanje ponovno Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva

vključila Ana in Samiri vse še enkrat za zdravje, zdravnika in predstavnika ne-

razložila in pokazala.

vladnih organizacij.

Otroci in nosečnice, prosilci za azil, so

pri nas upravičeni do polnega kritja

zdravstvenih storitev. To je pomemb-

na informacija, ki pa je večina od njih

ne pozna. Negotovost glede otrokove-

ga zdravja in nosečnost po dolgotrajni

poti pa sta izredno stresna dejavnika, in

mnoge bodoče mamice zaradi tega ne

morejo spati.

Največja ovira v okoliščinah, kakršna

je opisana zgoraj, pa je jezikovna pre-

preka. Prvi porod v neznani deželi, v

nepoznanem zdravstvenem sistemu, z

neznanimi zdravstvenimi posegi, brez

možnosti spregovoriti v jeziku, ki bi

ga zdravstveni strokovnjaki razumeli,

ter negotovost glede otrokove bližnje

prihodnosti – to je izziv, ki bi ga lažje

premagovali s pomočjo tolmačev in/ali

kulturnih mediatorjev.

Komisija za dodatni obseg

zdravstvenih storitev

V okviru Ministrstva za notranje zadeve de-

luje posebna komisija, ki lahko odobri do-

datni obseg zdravstvenih storitev tudi odra-

slim prosilcem, ki imajo po zakonu pravico

le do nujne medicinske pomoči. Vloga te

komisije je zagotavljati dodatne zdravstve-

ne storitve in širšo zdravstveno obravnavo,

ki ne spada med nujno medicinsko pomoč.

17

POROČILA SOCIALNIH

DELAVCEV S TERENA

Jaka Matičič, Urška Živkovič

- - - IZVLEČEK - - -

Prispevek o poročilih s terena predstavlja opažanja socialnih

delavcev v projektu in je povzetek tedenskih poročil o stanju na posameznih lokacijah, o sprejemu prosilcev v azilne

domove in sprejetosti prosilcev pri lokalnem prebivalstvu.

Poročila so namenjena zaznavanju in spremljaju posebnih

okoliščin in potreb prosilcev.

V celostno oskrbo prosilcev za mednarodno Psihosocialna pomoč in

zaščito so vključeni številni akterji: social-

na in druge službe Ministrstva za notran-

integracijske akitvnosti

je zadeve, nevladne organizacije, lokalna

skupnost in drugi. Pri Slovenski filantropiji Pri psihosocialni pomoči in integracijskih

smo pri spremljanju stanja prosilcev sode-

aktivnostih predstavlja največji izziv po-

lovali pri njihovi oskrbi s t. i. mobilno enoto, manjkanje kadra za konkretno delo s takš-

ki smo jo sestavljali tudi socialni delavci, no ranljivo skupino. V teh aktivnostih je na-

spremljali pa smo predvsem psihosocialni mreč treba upoštevati med drugim njihov

vidik zdravstvene oskrbe, ki naj bi zajel širši položaj, povezan z begom iz države izvora,

pogled na zdravje in splošno zdravstveno dolgo potjo in travmami zaradi nasilja, ki so

stanje prosilcev za mednarodno zaščito. ga mnogi doživeli v svoji državi ali na poti,

Naše delo je zajemalo spremljanje po-

hkrati pa naj bi jim že med čakanjem na od-

ložaja prosilcev za mednarodno zaščito, ločitev o mednarodni zaščiti v tem novem

evidentiranje njihovih osnovnih življenskih okolju pomagale premagovati socilane raz-

potreb, pomoč pri napotovanju k zdravni-

like, ki temeljijo na drugačni kulturi in jeziku.

ku in informiranje o njihovih zdravstvenih

pravicah.

Na že tako slab položaj prosilcev, na njiho-

vo splošno počutje in tudi zdravje pa še do-

18

datno dolgoročno slabo vplivajo dolgotrajni trebuje pri svojem življenju v državi, kamor postopki in zavrnitve prošenj za mednarod-je pribežal. Pri tem predstavlja največje

no zaščito.

težave ravno dostop do zdravstvenih stori-

tev, saj so prosilci zdaj omejeni z obsegom

To stanje lahko delno pripišemo tudi dej-

nujnih zdravstvenih storitev, kot jih defi-

stvu, da je naš pristop h konkretni integra-

nirata Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon

ciji slab. Integracija bi namreč morala o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

potekati že med čakanjem na odločitev o zavarovanju. To pomeni tudi, da nimajo

zaščiti, da bi to olajšalo kasnejšo integra-

pravice do osebnega zdravnika, temveč le

cijo, ki se zdaj prav začne šele, ko te osebe do dežurnega. Za boljšo vključenost in lažje

pridobijo status begunca ali status subsi-

samostojno urejanje življenskih situacij pa

diarne zaščite.

bi morali prosilci podrobneje poznati tudi

slovenske zakone in s tem povezane pra-

Pri našem delu smo zaznali, da izvira ve-

vice, ki jim pripadajo.

liko zdravstvenih težav pri prosilcih ravno

iz splošnega slabega počutja, njihovih stra-

Če prosilci sami nimajo nekoga, ki jim vsaj

hov in travm, ki jih spremljajo. Pri obravnavi v začetku pomaga pri dostopu do zdravnika

prosilcev se je tako največkrat pokazala in kasneje, v primeru kompleksnih

potreba po njihovi razbremenitvi s pogovo-

zdravstvenih stanj, tudi pri dostopu do

rom. Socialni delavci smo zanje predstavspecialista in bolnišnic, lahko pride pri

ljali psihološko prvo pomoč, naši pogovori njihovemu psihofizičnemu zdravju in pri

pa so bili zaradi njihovih travm in strahov počutju do večjih zapletov.

pogosto zelo zahtevni. Pri zagotavljanju

širše psihološke podpore v okviru projekta Na lokacijah azilnega doma na Kotnikovi v

se je ravno zato izkazala za zelo dragoceno Ljubljani in v Logatcu dela s prosilci trenuprisotnost psihoterapevtke in psihologinje, tno v eni izmeni en socialni delavec, in to za medtem ko imajo prosilci sicer na voljo le od 50 do 70 prosilcev (govorimo o kadru, ki

psihiatra, in to le v azilnem domu na Viču, ga zagotavlja Ministrsvo za notranje zade-

enkrat tedensko po dve uri.

ve), v azilnem domu na Viču je slika podob-

na. Ob primerjanju s podobnimi programi,

Za prosilce bi bilo nujno zagotoviti stalno leta 2016 financiranimi iz javnega razpisa

psihološko in/ali psihoterapevtsko pomoč za sofinanciranje programov socialnega

in tako okolje, v katerem bi se počutili var-

varstva, ki vključujejo neposredno in večne in sprejete. To je namreč osnova za člo-

urno socialno delo z uporabniki (programe

vekovo dobro počutje in za primerno stanje razpisuje Ministrstvo za delo, družino, so-

duha, kar predstavlja temelj za začetek cilane zadeve in enake možnosti), lahko

integracije, saj je ta lahko uspešna le, če ugotovimo, da predvidevajo ti enega st-

je posameznik dovolj motiviran za to, da rokovnega delavca za kontinuirano delo z

postane čim hitreje samostojen član skup-

8 do 25 stalno vključenimi uporabniki. Ker

nosti, da sam dostopa do storitev, ki jih po-

pa naletimo pri delu s prosilci na prime-

19

re, ki spadajo poleg tega še v kako drugo

nje, njene družine in socialnega delavca,

ranljivo skupino, predlagamo, da naj se za

ki jih je spremljal, pristopila medicinska

delo s prosilci zagotovi strokovno oseb-

sestra in informacije, ki jih je dobila že

je s kompetencami s področja socialnega

družina, podelila še s socialnim delav-

varstva ali drugih sorodnih področij in za

cem.

delo z ranljivimi skupinami ljudi, ki jim bo

lahko zagotavljalo uspešno psihosocial-

Med. sestra: Tako, deklica je bila pre-

no pomoč ter preprečevalo zdravstvena

gledana. Zdravnik ni ugotovil kakšnih

in socialna tveganja, in sicer enega stro-

tveganj, povezanih z njenim stanjem.

kovnega delavca za skupaj največ do 20

Če se stanje poslabša, pridite na pon-

oseb. To predstavlja maksimum glede na

ovni pregled, sicer pa ste naročeni spet

kompleksnost dela s to ranljivo skupino, v

čez 14 dni.

kateri niso le travmatizirane osebe, ampak

tudi druge ranljive skupine, kot so gibalno

Soc. delavec: Ampak, kaj je bilo ugot-

ovirane osebe, ostareli, žrtve nasilja, otro-

ovljeno pri njej, nič?

ci ipd. Seveda pa je pri tem treba imeti v

mislih tudi oteženo komunikacijo zaradi je-

Med. sestra: Drži. S seboj pa imejte

zikovnih in kulturnih razlik, ki zahtevajo še

novo napotnico, ker je bila ta ‚nujna‘

dodatno angažiranost strokovnega delavca

in velja samo 24 ur. Pri zdravniku po-

in več njegovega časa.

skusite dobiti tako za dalj časa. Aja, saj

je ne bo mogla dobiti, ker do nje niso

Ključnega pomena pri zdravstveni obrav-

upravičeni.

navi je tudi pretok inforamcij, ki pa je veli-

kokrat slab, kajti veliko inforamcij o prosilcu

Soc. delavec: Aja, sploh nisem vedel, da

lahko ostane pri enem akterju (prosilce ob-

je napotnica s tako kratko veljavnostjo.

ravnavajo različni dežurni zdravniki), med-

Sicer pa za deklico lahko dobimo na-

tem ko je za učinkovito delo potrebno

potnico za daljši čas, saj so pravice otrok

celotvito poznavanje njihovega stanja. Do-

prosilcev za mednarodno zaščito pri

gaja se tudi, da hranijo njihovo zdravstveno

zdravstveni oskrbi izenačene s pravica-

dokumentacijo socialni delavci v azilnem

mi slovenskih otrok.

domu in je prosilci ne prinesejo s seboj k

zdravniku. Če pa bi imeli bolj sistematičen

Med. sestra: Ne vem, če to drži, saj niso

pretok informacij, bi bila boljša tudi zdrav-

slovenski državljani.

stvena obravnava prosilcev, vključno z, gle-

de na njihovo stanje, nadaljnjimi postopki.

Soc. delavec: Gospa, vsekakor drži. To

ureja Zakon o mednarodni zaščiti.

Obisk pri specialistu, julij 2016 –





problem dobrega prenosa informacij


Med. sestra: Vi pa ste zagreti. Kaj ko bi

še meni zrihtali kak dober pregled pri

Po pregledu deklice pri specialistu je do

specialistu za moje težave …

20

Soc. delavec: Kako pa je z njenim iz-

mesto še stojita. Zaradi velikih skrbi, ker teh

vidom? Kaj lahko povem zdravniku o informacij niso dobili, se je njihovo stanje,

tem, kaj se je zgodilo?

tudi zdravstveno, poslabšalo. Nekateri so

čez čas do informacij le prišli. Če so bile no-

Med. sestra: Počakajte, bomo preverili

vice dobre, se je njihovo počutje znantno

pri zdravniku.

izboljšalo. Tistim, ki so izvedeli o smrti svoj-

cev in prijateljev, je postalo težje, najhuje





VSTOP V AMBULANTO


pa je tistim, ki vedo, da se je nekaj zgodilo,

niso pa dobili jasne potrditve ali zavrnitve

Soc. delavec: Gospod doktor, kako novic o smrti svojih bližnjih.

pa je z izvidom? Zdravnika v azilnem

domu bo zanimalo, kakšno je njeno

Prosim vas, pustite me domov – ilus-

stanje, saj ga redno spremlja.

tracija psihičnega stanja med dolgim

čakanjem

Doktor: Izvide bomo poslali.

Zaradi nepredvidljivega položaja, v

Soc. delavec: Pa imate naslov? Mi smo

katerem se znajdejo prosilci v Sloveni-

danes namreč prvič tukaj in si kontak-

ji, začenja ta počasi načenjati njihovo

tov še nismo izmenjali.

počutje. Nekateri od njih so bili tako

ali drugače prisiljeni pri nas zaprositi

Doktor: Poslali jih bomo pediatru v

za mednarodno zaščito, saj jim sistem

Logatec, pa naj vaš zdravnik njega pok-

ni omogočal ničesar drugega. Ko ra-

liče, če bo potreboval informacije.

zočarani ugotovijo, da jim v državi

pribežališča ne bo nič bolje kot v drža-

Soc. delavec: Hvala in nasvidenje.

vi izvora, se marsikdo vda v usodo in

sprej me, da tu pač ne more biti nič bolje

kot doma. Pri nas se prav tako počuti-

Potlačena čustva in

jo ogrožene in na koncu se marsikdo

odloči, da se bo kljub vsem nevarnos-

pasivnost

tim vrnil v domovino. A tudi postopek

vračanja je dolg in je človek zato nego-

Pri našem delu so nam prosilci zaupali ve-

tov in zaskrbljen glede vrnitve, enako

liko bolečih in žalostnih zgodb. Ti pogovori

kot ob čakanju na odobritev prošnje za

so nam odkrivali njihovo čustveno stanje. V

mednarodno zaščito. Tak primer je bil

začetku so svoje zgodbe pripovedovali ve-

mož, ki je sam sedel pred azilnim do-

činoma s solzami v očeh ob mislih na dom,

mom in strmel v daljavo. Ko je k njemu

družino in prijatelje, ki so ostali za njimi.

pristopil socialni delavec, ga je prosilec

Nekateri niso vedeli in še vedno ne vedo,

nagovoril.

kaj se je zgodilo njihovim sorodnikom –

ali sploh še živijo, ali njihov dom, njihovo

Prosilec: Isti dan v tednu, tako kot

21

pred šestimi meseci, in otroci se igra-

Drugače pa – kaj je narobe, ti lahko

jo, tako kot so se pred šestimi meseci.

kako pomagam?

Jaz pa sem dobil klic, da mi je umrla

mama. Kaj sploh počnem tu? Tudi sam

Prosilec: Moja žena joka, ker vsi drugi

sem zelo bolan in moj oče doma je zelo

dobivajo status in zapuščajo azilni dom.

bolan in nima nikogar, ki bi mu lahko

V domu nimamo nobenih znancev več,

pomagal. Jaz pa sem tu. Prosim, pustite

mi pa še naprej čakamo tukaj in ne

me domov, čim prej. Moj dom je v moji

vemo, kaj bo z nami. Vse, kar si želim

državi. Prosim vas, ne dopustite, da mi

za rojstni dan, je, da bi bila moja druži-

oče umre, medtem ko bom čakal, da la-

na srečna. Za vse, kar vi delate za nas,

hko grem nazaj.

sem hvaležen. A rad bi tudi, da ne bi

bilo joka in žalosti.

Druga težava je pasivnost, v katero pehajo

ljudi prav dolgotrajni postopki ugotavljan-

Soc. delavec: Saj bo bolje, boš videl,

ja upravičenosti prošnje za mednarodno

danes je tvoj rojstni dan – izkoristi ga

zaščito. Tudi tisti, ki so na začetku kazali

tako, da osrečiš družino, tebi to dobro

pozitivno energijo in so bili prepričani, da jih

gre.

nič ne more streti, so kasneje postali zelo

pasivni – sčasoma je vse manj motivira-

Prosilec: Saj poskušam, a ne pomaga,

nosti za aktivnosti tako znotraj kot zunaj

poleg tega pa me skrbi, da nas včasih

azilnega doma. Pri tem vse manj pomaga

morda narobe razumejo. Glej, vsi pravi-

tudi vključevanje v aktivnosti, ki bi jim tako

jo, kako živa in neubogljiva je moja hči.

ali drugače vsaj malo odvrnile negativne

Ampak nihče ne ve, kako je bilo v moji

misli, in njihova udeležba kljub začetnemu

državi. Tam se ni mogla igrati tako, kot

zanimanju upada.

se lahko tu. Ni mogla iti iz hiše in biti

z drugimi otroki. Zaradi nevarnosti je

Rojstni dan imam, a nisem srečen –

tam cele dneve preživela znotraj in bila

ilustracija razpoloženja prosilca

zelo pasivna. Tu pa gre lahko ven in se

z drugimi igra vse mogoče otroške igre.

Socialni delavec je načel pogovor z

Tu je dobila nazaj otroštvo, ki ga prej ni

enim od prosilcev, z moškim, s kater-

imela. In zato je tako živahna. Ker prej

im se zaradi dobrega medsebojnega

ni mogla biti. Ampak nekateri tega ne

zaupanja rada pogovarjata.

razumejo.

Soc. delavec: Hej, kako si danes, dobro?

Soc. delavec: Pa poskusi vzeti odejo in

peljati vso družino na sprehod, naredite

Prosilec: Imam rojstni dan, a sem zelo

si piknik na jasi. Vsaj malo praznujte

žalosten.

tvoj rojstni dan. Boš videl, da vam bo

tako na samem, ko boste vsi skupaj,

Soc. delavec: Čestitam za rojstni dan.

malce bolje.

22

Prosilec: Bom poskusil, verjetno imaš Informiranje in

prav in bo pomagalo.

komunikacija

Prosilci so ob prihodu pogosto naleteli na

Prostor

zelo oviran dostop do informacij in ustrez-

nih sredstev za komuniciranje. Prevodi

postopkov in različnih napotkov, ki bi jim

Sobe, v katerih so nastanjeni prosilci, so pomagali bolje razumeti njihov položaj,

majhne, pogosto preobljudene glede na se sicer izboljšujejo, vendar dobijo prosilci

velikost prostora, in ponekod so skupaj na-

še vedno premalo informacij, ki bi jim na

stanjene tudi različne družine, tako da jih ustrezen način pomagale, da bi bili samo-

loči le zavesa, ki deli prostor na pol, in torej stojnejši in manj odvisni od pomoči drugih

nimajo nikakršne zasebnosti. Prostori niso akterjev. Prosilci v izpostavi Kotnikova so

ustrezno opremljeni za poletno vročino in tako dobili npr. internetno povezavo šele

zimski mraz, saj so stavbe neustrezno izo-

zelo pozno v letu 2016, in to čeprav so

lirane, toplotno in tudi zvočno, in nimajo jim bili okoliški prebivalci pripravljeni pri

klimatskih naprav, poletna vročina in zim-

tem pomagati. Ob dragih mednarodnih te-

ski mraz zaradi slabega ogrevanja pa sta lefonskih klicih pa predstavlja internet za

za prosilce stresna. Enako deluje tudi po-

prosilce edino možnost za komuniciranje s

manjkanje zasebnosti, ki lahko privede do svojci. Ko tega ni bilo, je bilo pri ljudeh čuti-

kulturnih nesoglasji in nesoglasji med spo-

ti močno frustracijo in občutek nemoči, ker

loma. Vsi ti dejavniki pa pogosto negativno niso vedeli, kaj se dogaja z njihovimi bliž-

vplivajo na širši vidik psihofizičnega zdravja njimi, zaradi tega pa so bili pogostejši tudi

in počutja.

obiski zdravnika. S tem povezane težave je

težko opisati, dejstvo pa je, da so bili pro-

Dodatno vpliva na hudo socialno izključe-

silci zaradi negotovosti svojega položaja in

nost prosilcev tudi lokacija azilnega doma položaja svojcev, ki so ostali doma ali na

in izpostav – to se pozna pri njihovem slab-

poti, pogosto potrebni intenzivne psihote-

šem vključevanju v lokalno skupnost in tudi rapevtske ali druge pomoči. Izvajanje te pa

pri dostopnosti storitev, ki so potrebne za predstavlja večinoma velik zalogaj za vse,

kakovost življenja, kot so zdravnik, šola idr. ki se ukvarjajo s primerom, saj gre tu za

Medtem ko je v azilnem domu na Viču in številne težave – od jezika do kulturnih in

v njegovi izpostavi v Kotnikovi ulici za to drugih razlik.

do neke mere poskrbljeno, pa je v Logat-

cu dostopnost javne infrastrukture slaba, Oteženo je tudi njihovo komuniciranje z

enako tudi dostop do zdravnika, kar lahko lokalno skupnostjo, saj so prosilci zaradi

predstavlja tudi večje tveganje za njihovo svoje dislociranosti in zaprtosti institucij, v

zdravje, predvsem v zimskem času, ko je katerih bivajo, prisiljeni v slumovski način

večja obolevnost za prehladi in respirator-

življenja, ko se družijo le s sebi enakimi, in

nimi obolenji.

tako ne prihajajo v stik z realnostjo življen-

23

ja zunaj. To pa slabša njihove možnosti za

izjavila, da je Hitler že vedel, kako se

integracijo in samostojno življenje v novi

dela s takimi, ko jih je odstranjeval iz

skupnosti.

Evrope, ker da ta ni zanje. Prostovolj-

ka in prosilec sta želeni izdelek preje-

Pozitivno pa vplivata na njihovo počutje

la, zaradi komentarja pa sta zapuščala

stik z »zunanjim« svetom in možnost mo-

lekarno ogorčena.

bilnosti v lokalnem okolju. Aktivnosti, ki

so v dobro družbe in ki bi jih prosilci radi Tudi v institucijah so prosilci podvrženi

opravljali, bi jim omogočale, da bi se po-

številnim zapletom zaradi slabše infor-

čutili koristne, hkrati pa bi izboljšale njiho-

miranosti in nesposobnosti komuniciranja

vo podobo v javnosti, ki je zdaj oblikovana – zapleti se pojavljajo prvenstveno zaradi

predvsem na podlagi predsodkov in strahu. kulturnih razlik, ki se jih ne zavedamo do-

volj, saj se nam prepogosto zdi, da so ne-

Slaba informiranost lokalnega prebivalstva katere stvari utečena praksa. V realnosti

in različnih javnih služb pa vpliva tudi na pa se pokaže, da ravno te razlike prosilce

dostop prosilcev do različnih sistemsko izpostavljajo nepotrebnemu zaostrovanju

utečenih poti, kot so dostop do farma-

pravil in šikaniranju, ki dolgoročno slabšata

cevtskih izdelkov in zdravstvene oskrbe in njihovo počutje. Taki so, na primer, zapleti z

zgolj življenje v skupnosti. Zaradi napačnih uporabo stranišč, kuhinj in podobnih javnih

predstav lokalnega prebivalstva o njih-

površin, zapleti, ki so največkrat posledi-

ovem položaju so pogosto izpostavljeni ca tega, da jim ni nihče konkretno razložil

verbalnemu nasilju in občasno tudi fizične-

načina uporabe, nato pa so jim zaradi na-

mu, saj ker ne živijo med nami, temveč v pačne uporabe tega tako ali drugače za-

insitutuciji, javnost njihovega položaja ne ostrili pravila – od prepovedi uporabe, npr.

razume pravilno.

kuhinje, do odpovedi posebnih obrokov ob

postenju ali pa je šlo vsaj za slabo voljo,

Obisk lekarne, maj 2016 – primer za-

ki so jo znesli nanje, ker niso uporabili, npr.

ničevanja v javnosti

stranišča, v skladu z našimi standardi, ki pa

jih oni ne poznajo.

Prostovoljka je s prosilcem za medna-

rodno zaščito obiskala lekarno, ker mu

Tudi drugih informacij zanje je premalo in

je tako pomagala, da bi se v prihodnje

niso celovite. Tako imajo še vedno prema-

sam bolje znašel. Spremila ga je do pul-

lo informacij za lažji dostop do zdravstve-

ta, kjer naj bi dobil in plačal zdravila, nih storitev pa o nevarnostih in možnostih

ki jih je potreboval. Ker je bila celotna

dodatnih okužb v EU oz. Sloveniji (v Lo-

situacija za prosilca povsem nova, mu gatcu, na primer, o klopih, ki jih oni sploh

je prostovoljka vse podrobno razlagala,

ne poznajo) ter o tukajšnjih zdravstvenih

tudi to, kako je z zdravstvenim in far-

standardih, ki se tičejo higiene, obolevanja,

macevtskim sistemom, da bi to lažje zdravljenja, operativnih posegov in terapij

razumel. Medtem pa je farmacevtka z zdravili, kar bi lahko bistveno zmanjšalo

24

možnosti za dodatne zdravstvene zaplete, jo, da bi zagotavljale kvalitetno delo za-ki se lahko pojavijo ob neinformiranosti.

poslenih in dostojno obravnavo prosilcev.

Priča pa smo bili tudi manjšemu šikaniran-

Celovite konkretne informacije so nujne ju in neprimernemu ravnanju varnostnikov

tudi za odpravljanje stereotipov o prosilcih v primerih, ko posredovanje sploh ni bilo

in strahu pred njimi pri lokalnem prebival-

potrebno in bi lahko bili prosilci drugače

stvu, kar je pomembno za njihovo spreje-

obravnavani. To je sicer le manjši delček v

manje, saj izriše pomanjkanje informacij o celotnem mozaiku, vendar negativno vpli-

prosilcih v javnosti pogosto tako podobo, va na počutje prosilcev v njihovem že tako

da je lokalno prebivalstvo zaradi tega do nezavidljivem položaju.

njih zelo negativno in nesramno, to pa ote-

žuje njihovo vključevanje v družbo in s tem

še dodatno slabo vpliva na njihovo splošno

počutje.

Zagotavljanje ustreznih

standardov pri bivanju in

zadovoljevanju osnovnih

Policijski nadzor in

potreb

varnostna služba

Obleka, ki jo prosilci dobijo, je prvenstveno

Prosilce so v času projekta večkrat spre-

iz nadvse dobrodošlih donacij, a te ne za-

mljali policisti, čeprav naj bi bilo njihovo gotovijo vedno tistega, kar ti ljudje res po-

gibanje znotraj meja RS relativno svobod-

trebujejo. Tako so prosilci v azilnih domovih

no. Tako smo v izpostavi v Logatcu, kjer so pogosto dobili tudi oblačila, ki jim niso bila

nastanjene zgolj družine, nekajkrat zaznali povsem prav, in nekateri tudi po več mese-

policijske patrulje, ki so prosilce spremljale cev niso imeli ustrezne obutve ali obleke,

tudi na sprehodu po kraju, od tam, kjer so ki bi bila primerna za gibanje zunaj azil-

jih srečale, do tja, kamor so bili namenje-

nega doma. Ko so se mladostniki in otroci

ni. Včasih nam o tem poročajo tudi prosilci. odpravljali v šolo, so večkrat omenili strah

Tudi drugje izvajajo policisti redno kontrolo. pred tem, kako bodo nanje gledali vrstniki,

Občutek, ki ga ob tem dobijo prosilci, ni pri-

ko jih bodo videli v prevelikih ali premajhnih

jeten in ne pripomore k njihovemu vključe-

oblačilih, marsikateri starejši moški pa je

vanju v kraj. Poleg tega pa se varnostna namesto pasu uporabljal kar vrv ali kaj po-

služba, ki naj bi zagotavljala varnost pro-

dobnega, da je bil vsaj približno primerno

silcev in tudi obiskovalcev v azilnem domu, oblečen za gibanje v javnosti, je pa to moč-

do prosilcev ponekod včasih po nepotreb-

no vplivalo na njihovo samopodobo. Oble-

nem obnaša nasilno, kar pa kaže tudi na ka, ki ne ustreza »družbenim standardom«,

njeno preobremenjenost. Sedanje razme-

povzroča namreč strah pred zaničevanjem,

re namreč več kot očitno presegajo njene čudnimi pogledi in socialno izključenostjo.

kadrovske zmogljivosti, torej ne omogoča-

25

Prosilci tudi skoraj nimajo dežnikov, če si jih vi. V azilnih domovih je za to sicer nekaj ne kupijo sami, zato so v slabem vreme-možnosti, a le manjše kapacitete. Manjše

nu primorani ostati v domu. In zaradi take kuhinje, ki jih imajo, namreč ne omogočajo

malenkosti se povečuje njihova socialna tudi shranjevanja hrane in priprave hrane

izključenost, hkrati pa jim to onemogoča za veliko prosilcev. Pri zagotovljeni prehrani

udejstvovanje na dogodkih zunaj azilnega pa prosilci omenjajo predvsem večjo po-

doma, ki bi pozitivno vplivali na njihovo po-

trebo po zelenjavi, rižu, črnem čaju in dru-

čutje. Deževni dnevi so zanje tako še težji.

gačnih začimbah, ki so jih vajeni od doma.

Kuhanje pa bi bilo zelo koristno tudi zato,

Prehrana

ker bi jih zaposlovalo in bi jim tako omo-

gočalo tudi ohranjanje dnevnih življenjskih

opravil, ki pripomorejo k boljšemu sploš-

Prosilci so upravičeni do treh obrokov na nemu počutju, zdravju in skrbi za družino.

dan, otroci do petih, hrana, ki jo prejemajo, To, da so jim z instuticionalno ureditvijo

pa ni vselej ustrezno prilagojena njihovim nastanitve in prehrane odvzete življenjske

prehranskim navadam in lahko povzro-

funcije, jih namreč sili v pasivnost in jih de-

ča tudi številne zdravstvene težave, tudi motivira, zato se počutijo nemočne, to pa

želodčna oboljenja. Pozivi, da naj se pre-

samo še povečuje njihovo zaskrbljenost in

hrana prilagodi njihovim navadam (več anksioznost.

riža in začimb, ki jih uporabljajo pri njih),

so sicer obrodili nekaj izboljšav, vendar le

kratkotrajno. Z utrezno prehrano pa bi se

izognili tudi marsikateri zdravstveni in zo-

Sistemska ureditev

bozdravstveni težavi, med drugim zaprtos-

zdravstvene oskrbe in

ti, driski, črevesnim bolečinam ter težavam praksa

z vnetimi dlesnimi in bolečinami v zobeh,

pa podhranjenosti, slabokrvnosti in drugim V praksi prihaja v zdravstvenih ustanovah

problemom, s katerimi se pogosto soočajo do težav predvsem pri administrativni ob-

predvsem otroci in mlade mamice. Primer ravnavi prosilcev, tudi ko gre za otroke in

neprimerne hrane so obroki, ki jih dobijo nosečnice, ki so po veljavnih zakonih pri

prosilci v paketih za vikende, v t. i. lunch zdravstveni obravnavi izenačeni z državpaketih, ki v glavnem vključujejo tudi živila ljani RS.

z veliko vsebnostjo sladkorja in soli, kot so

sladkarije in čips, medtem ko dobivajo med Prosilci za mednarodno zaščito imajo kar-

tednom kuhane obroke.

tico prosilca za mednarodno zaščito, ki je

dokument za identifikacijo, hkrati pa služi

Ljudje si po večini želijo, da bi si lahko sami kot zdravstvena izkaznica. Zaradi sistem-

kuhali in si tako pripravljali hrano, ki ustre-

ske neurejenosti (kar je verjetno posledica

za njihovim navadam, potrebam in preba-

medresorske neusklajenosti med Ministr26

stvom za zdravje in Ministrstvom za no-

otroka prosilcev za mednarodno zaščito,

tranje zadeve, pod katero spada delovanje

ti otroci pa so po zakonu upravičeni do

azilnega doma) se dogaja, da prosilec v

enake zdravstvene oskrbe kot državlja-

zdravstveni ustanovi ne ve, kako priti do

ni Republike Slovenije; oni imajo samo

zdravnika, osebje, ki ga administrativno

kartico prosilca za mednarodno zaščito,

obravnava pred začetkom zdravstvene

ki je hkrati njihova osebna izkaznica

obravnave, pa ne ve, kako ga vključiti v

in zdravstvena izkaznica, deček pa ima

sisteme, ki se ves čas posodabljajo in so

tudi napotnico pediatra, na kateri piše,

prilagojeni ljudem z zdravstvenim zavaro-

da je plačnik Ministrstvo za zdravje, ki

vanjem. Zaradi pomanjkanja informacij o

se je zavezalo, da bo plačevalo take na-

prosilčevih pravicah na področju zdravstva

potitve.

in dostopa do zdravnika se tako dogaja

tudi, da jih v zdravstvenem domu zavrnejo,

Med. sestra: Ampak kako naj jaz to

najpogosteje pa prihaja do nesporazumov

vem, mi nismo dobili nobenega navodi-

in slabe volje pri zdravstvenem osebju, ki

la?! Klicali smo že na ministrstvo, a se

ne ve, kako prosilca obravnavati in kakšne

ne javljajo.

storitve mu pripadajo.

Klicatelj: Ravno zato vam to razlagam,

Naročanje k specialistu, junij 2016 –

ker je bilo od ministrstva to zagotovl-





problem administrativne obravnave


jeno.

Klicatelj: Pozdravljeni, sem social-

Med. sestra: Poglejte, jaz o tem ne vem

ni delavec in bi rad naročil na pregled

nič; vam vežem zdravnika, pa se z njim

pri vašemu specialistu dečka iz družine

zmenite.

prosilcev za mednarodno zaščito, in to

na podlagi napotitve pediatra iz lokal-





PREVEZAVA


nega zdravstvenega doma.





NA TELEFON ZDRAVNIKA


Med. sestra: Mi lahko poveste njegovo

Zdravnik: Pozdravljeni.

številko zdravstvenega zavarovanja?

Klicatelj: Pozdravljeni, medicinska se-

Klicatelj: Gospa, ker gre za prosilca za

stra me je vezala k vam, da se z vami

mednarodno zaščito, te številke nima.

dogovorim glede napotitve dečka iz

družine prosilcev za mednarodno zašči-

Med. sestra: Gospod, mi ga ne more-

to, ki biva v azilnem domu. Potrebuje

mo naročiti, če te številke nima. To ni

namreč pregled pri specialistu, napotil

mogoče. Sploh ima zdravstveno izkaz-

pa ga je pediater iz lokalnega zdrav-

nico? Kdo pa je tu plačnik?

stvenega doma.

Klicatelj: Gospa, gre za mladoletnega

Zdravnik: Ja, ja, to kar s sestro uredite.

27

Klicatelj: Ampak ravno ona me je

vilko pristojnega na ministrstvu tudi

vezala k vam. Ker ne ve, kako to uredi-

povem.

ti; da morate vi povedati, ali je to sploh

možno ali ne, kar pa seveda je, saj so

Med. sestra: Ma, ne, ne. Naj se kar

mladoletni otroci prosilcev za medn-

zdravnik s tem ukvarja.

arodno zaščito upravičeni do enake

zdravstvene oskrbe kot državljani Re-

Klicatelj: Je deček torej naročen?

publike Slovenije.

Med. sestra: Ja, ne vem; ga bom po

Zdravnik: Ja, to je res, kar povejte ses-

mojem kar nekam posebej napisala, pa

tri, naj ga naroči.

bomo na to pozorni. Kdaj pa bi želeli,

da ga naročimo, dopoldne ali popoldne?

Klicatelj: Hvala.

Klicatelj: Zaradi prevoza, ki ga je laž-

Zdravnik: Lep pozdrav.

je organizirati v dopoldanskem času, bi

vas prosil za dopoldne, če je mogoče.

Klicatelj: Lep pozdrav.

Med. sestra: Velja. Naj pride takrat in





PREVEZAVA


takrat, zraven naj ima napotnico, in ti-





NA TELEFON SESTRE


sto številko pristojnega na ministrstvu

morate obvezno priložiti. Pa bomo po-

Klicatelj: Pozdravljeni, zdravnik je re-

tem to nekako reševali.

kel, da dečka lahko naročite.

Klicatelj: Bomo. Najlepša hvala za vaš

Med. sestra: Toda, gospod, jaz ne vem,

trud in prijaznost. Lep pozdrav.

kakšno številko naj tu vpišem. Jaz ga ne

morem prijaviti, če nima številke!

Med. sestra: Lep pozdrav tudi vam.

Klicatelj: Gospa, jaz ne vem nič o Med našim delom pa naletimo tudi na

sistemu v vašem zdravstvenem domu, kompleksne primere, govorimo tudi z ljud-

deček pa resnično potrebuje ta specia-

mi s kroničnimi boleznimi, ki bi morali redno

listični pregled.

obiskovati zdravnika in imeti stalen dostop

do zdravil (npr. srčni in sladkorni bolniki), a

Med. sestra: Razumem, ampak mi ni-

to sistemsko ni mogoče, to pa lahko bis-

mamo navodil, kako v takem primeru tveno poslabša njihovo počutje in tudi

ravnati.

zdravstveno stanje. Vedno novi obiski pri

vedno drugem zdravniku samo za dostop

Klicatelj: Pa stopite v stik z ministrst-

do rednih zdravil pa so za prosilca zahtevni

vom, jaz sem vam že povedal, kaj bi in pogosto nemogoči brez sodelovanja so-

morali narediti. Če želite, pa vam šte-

cialnih in drugih delavcev, ki pomagajo pri

28

posredovanju, logistiki in drugih aktivnostih

Njegova zgodba je dober primer neza-

za preprečevanje najhujšega.

dostnosti zdravstvene oskrbe, ki je na

voljo prosilcem za azil v Sloveniji; do

Kronična bolečina in pomanjkanje

specialističnega pregleda so namreč up-





redne medicinske oskrbe


ravičeni le v življenje ogrožajočih oko-

liščinah ali če posebna komisija azilne-

Vladimir je 56-letnik iz Rusije, v Slo-

ga doma to odobri na podlagi njihovega

veniji živi pet mesecev.

pisnega zahtevka. Ta postopek je dolgo-

trajen, to pa je problematično zlasti za

Ima kronične srčno-žilne težave. osebe s kroničnimi obolenji, ki potrebu-

Zdravniki v Rusiji so mu predpisali

jejo redno zdravstveno oskrbo in kon-

zdravila, ki jih mora dnevno jemati do

trole. Prosilec za azil tudi nima pravice,

konca življenja.

da bi si izbral osebnega zdravnika, ki bi

redno kontroliral njegovo stanje in ga

Njegove težave so se začele pred šes-

po potrebi napotil k specialistu. Obišče

timi leti zaradi njegove izjemno stresne

lahko le dežurnega zdravnika, ki pa je

službe in adrenalinskih športnih dejav-

vedno druga oseba. Njegovo zdravljenje

nosti. Začelo se je s srčno kapjo, tej pa

se začne vsak mesec znova in se opira

je nato sledila še ena. Prijatelj zdravnik

le na njegove besede, ne pa na mnenje

mu je svetoval operacijo in operiran je

specialista, posledica tega pa je lahko

bil v Moskvi.

tudi postopno napredovanje bolezni.

Prav tako pa je zelo verjetno, da mu bo

Pri nas ima težave z dostopom do nu-

zdravil zmanjkalo še pred pridobitvijo

jno potrebnih zdravil. Kadar opazi, da

novega recepta, kar dodatno prispeva k

mu jih začne zmanjkovati, mora obiskati

nekonsistentnemu zdravljenju.

medicinsko sestro v drugi izpostavi azil-

nega doma, da ga napoti k dežurnemu

Vse omenjeno pa, skupaj z Vladimir-

zdravniku. Nikoli ne ve, kako dolgo bo

jevo zelo nepredvidljivo življenjsko

moral čakati na zdravniško obravnavo -

okoliščino, med čakanjem na odločbo

nazadnje je moral čakati dva tedna. Ker

o priznanju mednarodne zaščite zag-

se dežurni zdravniki dnevno menjavajo,

otovo ne vpliva spodbudno na njegovo

mora vsakemu od njih vedno znova po-

zdravje.

jasnjevati, kaj potrebuje in zakaj. Poleg

tega je dežurni zdravnik splošni zdravnik

Vladimir se spominja, kako je bilo v

in ne specialist, ki bi spremljal njegovo

Avstriji, kjer je takoj dobil napotnico

stanje. Vladimir je bil pri specialistu pred

za pregled pri specialistu in recept za

osmimi meseci, in če bo z njim vse v redu,

zdravila za daljše obdobje. Dobro bi

ga bo naslednjič lahko obiskal šele čez eno

bilo, če bi se zgledovali po njihovi dobri

leto. Skrbi ga, kako bo tukaj to izvedljivo,

praksi.

ko pa je že do zdravil tako težavno priti.

29

Zobozdravstvena oskrba

ni javno spregovorila, prostovoljka, ki je

bila sicer zelo jezna, toda ni ukrepala.

Pri prosilcih prihaja tudi do obsežnih te-

žav z zobmi, in to kot posledica številnih

Ko se je Ayeshi pojavila nova bolečina,

razlogov, med katerimi je tudi neustrezna

je bilo nevzdržno: »Jokala sem, nisem

prehrana. Pri osebah, ki so dolgotrajno

mogla zaspati - bolečina je bila tako huda,

obravnavane kot prosilci za mednarodno

kakršno sem doživela le še ob porodu. Vze-

zaščito (to traja v povprečju pol leta, lahko

la sem kar šest protibolečinskih tablet (4

pa tudi leto ali več), tiči največji problem

lekadole, 2 nalgesina), vendar sem sestri

ravno v dejstvu, da so v tem času upravi-

naslednji dan rekla, da sem vzela samo

čeni le do nujne zobozdravstvene oskrbe,

dve. Moj otrok, ki ga še dojim, je dva

ki pa v praksi pomeni, bodisi da oboleli zob

dni samo spal. Prepričana sem, da se je

izpulijo bodisi da ga sicer zavrtajo, a brez

to zgodilo zaradi zdravil. Obiskala sem

zalivke. Odprt zob pa predstavlja nadalj-

zdravnika in ta mi je zob izpulil. Podpi-

nje možnosti za zobobol in splošno slabo

sati pa sem morala izjavo, da se strinjam

zdravstveno stanje prosilca.

s posegom. Vsebine podpisane izjave nisem

razumela.«

Ayesha je mati nekajmesečnega fant-

ka in ima težave z zobmi. Ko je pred

Glede zobozdravstvenih težav so zgod-

približno osmimi meseci prispela v

be večinoma podobne, saj imajo prosilci

Slovenijo, je o svojih težavah poročala

za mednarodno zaščito pravico le do

sestri v azilnem domu. Predpisali so ji

nujne zobozdravstvene oskrbe. Vse to

analgetike. Ko so se bolečine stopnje-

pa vpliva na njihovo življenje. Zavedajo

vale, je medicinska sestra o tem obvesti-

se, da ne bodo dobili drugega kot proti-

la zdravstveni dom in Ayesha je obiska-

bolečinske tablete, dokler ne bo boleči-

la zobozdravnika. Ker prosilci za azil

na tako huda, da jim bodo zob morali

nimajo osebnega zobozdravnika, so jo

izpuliti.

napotili k dežurnemu zobozdravniku.

Spremljal jo je prostovoljec.

V Sloveniji pokriva zdravstveno zavaro-

vanje prosilcev za mednarodno zaščito

Težave z zobmi so najpogostejše le življenje ogrožajoča stanja. Težave

zdravstvene težave, o katerih poročajo

z zobmi pa se, ne glede na njihov vz-

prosilci za mednarodno zaščito, eden

rok ali stopnjo bolečine, obravnavajo

največjih izzivov pri zagotavljanju us-

na enak način: » Vedno je ista zgodba.

treznih zobozdravstvenih storitev pa

Zobozdravnik odpre in očisti zob, naredi

je sporazumevanje. Nimajo namreč vsi

začasno zalivko, ki pa po nekaj dneh iz-

možnosti, da bi jih k zdravniku sprem-

pade. Ko se bolečina vrne, ponovno obiščeš

ljal tolmač. V Ayeshinem primeru je

zobozdravnika, na koncu pa ta zob izpu-

bil rezultat tega zdravljenje napačnega

li. «

zoba, ker pa je bilo preveč sram, o tem

30

Poleg dolgotrajnega čakanja na prido-

bitev mednarodne zaščite predstavljajo

dodatne zaplete in stres tudi zdrav-

stvene težave, zato bi osnovno zdravst-

veno zavarovanje, ki bi omogočalo

osnovno preventivno in kurativno

zdravstveno oskrbo, številnim prosil-

cem za mednarodno zaščito občutno

olajšalo življenje.

Zgodbe in pričevanja prosilcev, ki jih nava-

jamo v zborniku sta zbrala socialna delav-

ca na projektu (op. ur.).

31

ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA

IN OSKRBA PROSILCEV

ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

TER DELO V OKVIRU PROJEKTA

Lea Bombač, dr. med., Špela Brecelj, dr. med.,

Helena Liberšar, univ. dipl. soc. kult. in fran., dr. Erika Zelko, dr. med.

- - - IZVLEČEK - - -

Prispevek predstavlja projektno delo, v katerem smo zdravstveno

obravnavali prosilce za mednarodno zaščito, za katere veljajo v

Sloveniji omejene pravice do zdravstvenih storitev. Gre za osebni

pogled avtoric na dileme, ki se pri tem delu porajajo, in videnje

možnih izboljšav zdravstvene obravnave prosilcev.

Uvod

oskrbi zaradi dehidracije, česar je zdaj zelo

malo, povečale pa so se potrebe po širši

obravnavi, tudi obravnavi zaradi kroničnih

Z zaprtjem migrantskih poti marca letos nenalezljivih bolezni, ki pa niso uvrščene

(2016) so se zdravstvene potrebe begun-

med nujna stanja. Prosilcev za medna-

cev pri nas spremenile, s tem pa sta se rodno zaščito je v Sloveniji trenutno okoli

spremenila tudi njihova zdravstvena ob-

300, kar je en begunec na 7000 Slovencev,

ravnava in upoštevanje njihovih potreb. nastanjeni pa so v azilnem domu in nje-

Tisti, ki ostanejo pri nas in zaprosijo za govih izpostavah. Naša zdravniška ekipa

mednarodno zaščito, so obravnavani kot skuša prosilcem za mednarodno zaščito, ki

prosilci za mednarodno zaščito in imajo imajo po zakonu opredeljeno zelo omejeno

samo omejeno pravico do zdravstvenih zdravstveno oskrbo, z delom v okviru pro-

storitev. Sprememba potreb se kaže v tem, jekta Slovenske filantropije in Zdravnikov

da je bilo pred zaprtjem migrantskih poti sveta (8 NGO’s) zagotoviti širšo obravnavo.

več potreb po oskrbi ran in poškodb ter Zdravniško ekipo sestavljamo 3 zdravnice,

32

z bolniki komuniciramo s pomočjo preva-

osebju, ki skrbi za sodelovanje/povezovan-

jalcev za farsi in arabščino, da delo teče je z zdravstveno ekipo v ustanovi. Prosilec

nemoteno, pa skrbi še administratorka. Pri-

nato, če je sposoben za sporazumevanje

sotni smo v vseh treh izpostvah azilnega v slovenščini, angleščini, hrvaščini ali srb-

doma – v Ljubljani na Viču in na Kotnikovi ščini, pride v ambulanto sam in se pogo-

ter v Logatcu – in sicer zagotavljamo 26vori z zdravnikom. Če pa gre za komuni-

urno tedensko prisotnost v improviziranih kacijske težave, za neznanje teh jezikov,

ambulantah, v katerih bolnike obravna-

je ob pregledu pri zdravniku prisoten tudi

vamo in oskrbujemo, pri čemer pa imamo prevajalec (izjemoma organiziramo pre-

dostop le do osnovnih pripomočkov. Zago-

vajanje po telefonu ali internetu). Delo v

tavljanje zdravstvene oskrbe je še posebej ambulanti je raznoliko. Vsakega, ki po-

zahtevno zaradi specifičnosti populacije, trebuje zdravstveno oskrbo, poslušamo,

zaradi ranljivosti teh oseb, kar zahteva še pregledamo z osnovnimi pripomočki, ki so

večjo mero pozornosti. Običajno je potreb-

nam na voljo, in se pogovorimo o njego-

no veliko improvizacije in prilagodljivosti. S vih zdravstvenih težavah. Preden bolnika,

koncem tega projekta bo konec tudi inten-

ki bi potreboval laboratorijske preiskave in

zivnejše zdravstvene obravnave prosilcev drugo diagnostiko oz. morebitno napotitev

in relativno učinkovite komunikacije z njimi naprej, usmerimo v zdravstveni dom, pokli-

pri reševanju njihovih zdravstvenih težav čemo tamkajšnjega dežurnega zdravnika

med čakanjem na ureditev statusa. Zaradi ali medicinsko sestro in se dogovorimo za

naraščanja števila prosilcev za zaščito pri ustrezno diagnostiko in terapijo, če je to

nas in zaradi napovedi novega vala begun-

potrebno v okviru nujnega zdravljenja. Da

cev želimo s predstavitvijo svojih izkušenj, bi bilo med prosilčevo nadaljnjo obravna-

pridobljenih v projektu, pripomoči, da bi vo čim manj jezikovnih preprek, skupaj s

bila njihova zdravstvena obravnava tudi v prevajalcem pripravimo nekaj podatkov

prihodnje čim bolj nemotena in da prihod o njegovem zdravju. Za prosilca, ki potem

prosilca v javno zdravstveno ustanovo ne opravi pregled pri splošnem zdravniku ali

bi povzročal nepotrebnih zapletov in upo-

specialistu, je zaželeno, da se z vsemi dob-

časnitve pregledov zaradi iskanja rešitev ljenimi izvidi vrne k nam, da ga seznanimo

ter da bi bila prosilcu vedno zagotovljena z vrsto in naravo njegove bolezni. Pomaga-

dostojna zdravstvena obravnava.

mo mu tudi, da čim prej dobi zdravila. Ka-

dar prosilci potrebujejo nadaljnje preglede

zunaj azilnega doma, je zanje treba organi-

Potek našega dela v

zirati tudi prevoz do zdravstvene ustanove

in prevajalčevo pomoč, ko je ta na voljo.

projektu

Prevajalec naše delo običajno olajša, kljub

temu pa ovire v komunikaciji ostajajo, in

Prosilec, ki potrebuje zdravstveno oskrbo, to predvsem pri prosilčevem razumevanju

se v ambulanti v azilnem domu oglasi med njegovega zdravstvenega stanja.

uradnimi urami ali pa se že prej napove

33

Z zakonom opredeljena

37­letni bolnik zadnjih 10 mesecev, kar je

zdravstvena obravnava in prišel preko Avstrije v Slovenijo, ves čas

oskrba prosilcev

toži, da se mu občasno pojavljajo bolečine

v trebuhu. Pregledan je bil že pri različnih

zdravnikih, v različnih krajih, a zapisov o po-

V Zakonu o mednarodni zaščiti je v teku zdravljenja nima. Nekega večera so ga

poglavju o pravicah in dolžnostih prosil-

zaradi nevzdržnih bolečin z nujno pomočjo

cev za mednarodno zaščito v 78. členu pripeljali na urgenco, in to brez kakršnih

navedeno, da imajo prosilci na območju koli »papirjev«, brez opisane dotedanje te-

sprejema pravico do nujnega zdravljenja, rapije, povsem brez podatkov o bolniku, ob

brezplačne zdravstvene storitve, ki so jim tem pa je šlo še za jezikovno oviro. Obrav-

na voljo, pa so opredeljene v 86. členu navo je bilo tako treba začeti z nič – spet

tega zakona. Mladoletnim prosilcem (do so opravili različno slikovno diagnostiko, ki

18. leta) in ženskam (v zvezi z nekateri-

pa ni pokazala nikakršnega bolezenskega

mi zdravstvenimi stanji) je danih nekoliko dogajanja. Ob odpustu je dobil pisna na-

več pravic kot preostalim – otroci prosilcev vodila za dieto za preobčutljivo črevesje, to

imajo enake pravice kot otroci slovenskih pa smo natančno razložili tudi njegovi ženi,

državljanov, nosečnice prosilke imajo ena-

in njegovo zdravstveno stanje se je potem

ke pravice kot noseče državljanke, isto vel-

znatno izboljšalo. Če bi imel ta bolnik izbra-

ja za doječe matere, prosilke imajo enake nega zdravnika, bi dobil takšna priporočila

pravice tudi na področju kontracepcije in glede diete že prej, in bi se lahko izognili

reproduktivnega zdravja. Kako država za-

stroškom drage zdravstvene obravnave.

gotavlja zdravstveno varstvo prosilcev, je

določeno v Pravilniku o pravicah prosilcev 35­letni bolnik stalno toži zaradi zamaš-

za mednarodno zaščito. Za zagotavljanje enega nosu. Človek bi najprej pomislil, da

njihove zdravstvene oskrbe je bistven 17. je prehlajen, sploh ker ima med obravna-

člen o pravici do zdravstvenega varstva (v vo na sebi več toplih oblačil, po pregledu

obdobju projekta in izdaje zbornika še vel-

njegovega zdravstvenega stanja pa kaže

javnega pravilnika, medtem ko je novi še v na to, da bi pri njem lahko šlo za seneni

pripravi – op. ur.).

nahod. Preskusil je že različna zdravila, ki

blažijo težave zamašenega nosu, in sicer

npr. spiranje nosu in jemanje vitamina C,

Zakaj naj bi imeli prosilci

vendar je njegov nos še vedno zamašen.

Pri tem zdravljenju poskusi vsak zdravnik s

izbranega osebnega

svojo terapijo, in to glede na svoje izkušnje

zdravnika

in informacije, ki jih je dobil od bolnika, ob

tem pa ni znano, točno katera zdravila je

V prid temu govorijo izkušnje iz obravna-

ta dotlej jemal. Bolnik ni bil nikoli napoten

ve posameznih prosilcev. Navajamo nekaj na nadaljnjo obravnavo, kar bi bilo pri kro-

značilnih.

ničnem stanju nujno, to njegovo stanje pa

34

naj bi trajalo že nekaj mesecev, morda celo hemoroidov. V različnih urgentnih ambu-

let, vendar se o tem ne moremo sporazu-

lantah je vedno dobil le zdravila proti he-

meti, ker nimamo prevajalca za jezik, ki ga moroidom, a mu ni nič od tega pomagalo.

govori.

Katera zdravila so bila to, ni vedel, izvidov

ni imel, na nadaljnji pregled pa ni bil nikoli

20­letni bolnik se zadnje leto pritožuje napoten, ker ni šlo za urgentno stanje. Ko

zaradi glavobola migrenskega tipa, ki se je bil končno obravnavan pri specialistu

mu pojavlja vsak teden, traja dan ali dva, proktologu, je bilo ugotovljeno, da sploh

potem pa spontano mine. Ob naši obrav-

nima hemoroidov, temveč da gre pri njem

navi je glavobol trajal že peti dan, in to če-

za vnetje kožnih gub – da te bolijo, krvavijo

prav ga je poskušal odpraviti z različnimi in dajejo vtis hemoroidov. Za boljšo kvali-

protibolečinskimi tabletami. Mladenič je teto življenja bi bilo treba te gube kirurško

bil mentalno spremenjen in zato napoten odstraniti, saj so zelo velike in zdaj že kro-

v zdravstveni dom, od tam so ga napotili nično vnete ter tako razbolene, da bolnik

naprej na bolnišnično obravnavo, tu pa so ne more ne sedeti, ne hoditi, ne ležati, a je

z dodatnimi preiskavami ugotovili, da gre medresorska komisija prošnjo za odobritev

za migrenski napad. Če bi ta bolnik lahko sredstev za operacijo zavrnila.

imel izbranega osebnega zdravnika, bi ga

ta lahko spremljal, in ker bi vedel, da se

tako običajno kažejo migrenski napadi, bi

ga zdravil z ustrezno protimigrensko tera-

Dileme in predlogi

pijo, in ne bi bilo stroškov, ki so nastali z za spremembe pri

napotitvijo na nadaljnjo obravnavo.

obravnavanju prosilcev

8­letni deček ima od drugega leta starosti Prosilci za mednarodno zaščito so s tre-

cerebralno paralizo z občasnimi epileptič-

nutnimi pravicami na področju zdravstve-

nimi napadi. Potreboval bi izbranega oseb-

nega varstva v nezavidljivem položaju,

nega pediatra, da bi ta spremljal njegovo in to zlasti zato, ker se o njihovi prošnji

zdravstveno stanje in skrbel za ustrezne za mednarodno zaščito odloča zelo dol-

napotitve k specialistom za proučitev stan-

go, lahko tudi po več mesecev in celo let.

ja ter za terapije in pridobitev invalidske-

Tako lahko živijo v Sloveniji nekaj let, ves

ga vozička. Če bi dečka spremljal ves čas ta čas pa imajo pravico le do nujne me-

en sam zdravnik, bi bilo delo lažje za vse, dicinske pomoči, razen otrok in določenih

za dečka, zdravnike in družino. Družini na-

skupin žensk. Poleg tega je težava tudi v

mreč ne bi bilo treba vedno znova ponavtem, da v Sloveniji nimamo pravil, ustaljati zgodbe, je pojasnjevati vedno novim ljenih postopkov oz. primernih navodil za zdravnikom in prevajalcem.

zdravstveno obravnavo prosilcev. Med mi-

nistrstvi in zdravstvenimi domovi je samo

29­letni bolnik je prišel z bolečinami v dogovor, da je treba prosilca za lažjo ob-

zadnjiku in pogosto naj bi krvavel zaradi ravnavno in sprejem v zdravstvenem domu

35

vedno naročiti oziroma poklicati dežurnega našo državo onemogočeno pridobitno delo

zdravnika, da je obveščen o njegovem pri-

in tako ne morejo zaslužiti za to, da bi si

hodu. Pokliče lahko kdorkoli od socialnih ali plačali zdravstveno zavarovanje ali zdrav-

zdravstvenih delavcev azilnega doma. Pro-

stvene storitve. Prosilci bi morali biti vsaj

silce iz azilnega doma na Viču napotujemo osnovno zdravstveno zavarovani. Tu ne gre

v zdravstveni dom Vič­Rudnik, iz izpostave za nikakršen nadstandard za prosilce za

v Logatcu v zdravstveni dom Logatec, težje mednarodno zaščito, kakršen za sloven-

pa je za prosilce na Kotnikovi, za katere je ske državljane ne bi veljal. Pomembno je

pristojna Splošna nujna medicinska pomoč samo, da se tudi zanje zagotovi minimum,

(SNMP), ki pa zaradi narave njenega dela ki bo vsem prizadetim zagotovil osnovno

in nujnosti njenih zdravstvenih obravnav ni človeško dostojanstvo. Taka zdravstvena

najprimernejša za napotovanje prosilcev k oskrba prosilcev s širšim obsegom pravic

njim. Veliko bolj smiselno bi bilo za te pro-

pa bi razbremenila tudi sistem, npr. dežur-

silce vzpostaviti sodelovanje z zdravstve-

ne službe. V sedanjem sistemu se komisija

nim domom na Metelkovi, kjer bi jih sprejel (za dodaten obseg zdravstvenih storitev –

tamkajšnji dežurni zdravnik, po predhod-

op. ur., glej str. 17) pri svojem presojanju

nem dogovoru, kot to poteka na preostalih namreč osredotoča le na nujnost zdravljen-

lokacijah.

ja, pri tem pa ne upošteva, da zdravstvena

stanja, ki se ne uvrščajo med nujna stanja,

Poleg tega je v azilnem domu na Viču za prosilcem izrazito zmanjšujejo kakovost ži-

zdravstveno dejavnost poskrbljeno tako, da vljenja. Druga sedanja težava pa je to, da

jo vodi in za njeno izvajanje v celoti skrbi če komisija vendarle odobri dodatne zdrav-

medicinska sestra. To pa žal nič ne koristi stvene storitve, nimamo nobenega jasnega

prosilcem iz preostalih enot, saj ti iz izpo-

mehanizma za izbiro izvajalca teh storitev.

stav Kotnikova in Logatec te pomoči ne

morejo uporabiti. Če kdo zboli, na primer

v Logatcu, namreč ne bo šel najprej na

Vič, k medicinski sestri, in nato k zdravni-

Kaj bi bilo potrebno

ku v zdravstvenem domu Logatec. Tako se

mora z zdravstvenimi zadevami v teh dveh 1. Na nacionalnem nivoju bi morali

izpostavah ukvarjati tamkajšnje osebje, to

imeti zdravstvenega koordinatorja,

so najpogosteje socialni delavci, ki pa za to ki bi skrbel za kontinuirano zdravstveno

niso usposobljeni.

obravnavo in spremljanje zdravstvenega

stanja prosilcev, skrbel pa bi tudi za pretok

Težava pa je tudi v tem, da je urgentna infomacij med različnimi akterji, vpetimi v

obravnava v zakonu opredeljena precej zdravstveno varstvo prosilcev (in širše mig-

ohlapno, in tako dopušča različno inter-

rantov) na različnih ravneh.

pretacijo. V primerjavi z državljani pa so

prosilci v slabšem položaju tudi zato, ker 2. Prosilci bi morali imeti na voljo dru-

jim je v prvih devetih mesecih po prihodu v

žinskega zdravnika, vključenega v

36

sistem, ki bi imel standardno ekipo s pre-

biti dovolj kritičen, kajti če bi bile odobrene

vajalcem, primerno izobrazbo za delo z be-

vse zdravstvene storitve, sploh ne bi bilo

gunci in ustrezno opremljeno ambulanto. S potrebe po obstoju take komisije.

tako obravnavo bi bili deležni primarnega

zdravstvenega varstva in v posebnih pri- 7. Nujno bi bilo poskrbeti za sistem-

merih, o katerih bi odločala komisija, tudi

sko informiranje prosilcev o njihovih

specialistične obravnave, tudi tisti, ki teh zdravstvenih pravicah in dolžnostih, saj je

pravic še nimajo – zdaj jih imajo samo do-

med njihovo zdravstveno obravnavo pre-

ločene skupine žensk in mladoletni prosilci. malo časa za to, da bi jim predstavili raz-

lične možnosti obravnave, zaplete in tudi

3. Izboljšati bi bilo treba sistem napo- funkcioniranje zdravstvenega sistema za

titev. Če zdravnik izda napotnico z prosilce.

oznako nujno, bi moral biti bolnik pri zdrav-

stvenih storitvah izenačen z državljani. Če 8. Pripraviti bi bilo treba klinične poti

je na napotnici oznaka hitro ali redno, pa

za ukrepanje v primeru suma na

bi o tem, ali bo storitve plačalo ministrstvo nalezljive bolezni (npr. tuberkuloza, okužba

za zdravje, presojala medresorska komisi-

z virusom HIV, hepatitis, prenosljiva spolna

ja. Če je napotitev odobrena zdaj, namreč obolenja).

ni jasno, ali bolnik potrebuje še napotnico,

ki je predmet Zavarovalnice za zdravstveno 9. Določiti bi bilo treba okvir in načine

zavarovanje Slovenije (ZZZS), ali ne.

ukrepanja pri duševnih obolenjih,

vključno z odvisnostmi.

4. Opredeliti bi bilo treba tudi, ali mora

biti prosilec, če mu komisija napoti- 10. V prosilcem razumljivih jezikih

tev odobri, uvrščen na čakalni seznam ali

bi bilo dobro pripraviti preproste

ne. Čakalni seznam je namreč prav tako zgibanke o tem, kako deluje naš zdrav-

predmet ZZZS.

stveni sistem in kakšne pravice in dolžnosti

imajo v njem kot prosilci.

5. Opredeliti bi bilo treba tudi čas, v

katerem mora biti prošnja rešena, 11. V vseh izpostavah azilnega doma

npr. v tednu dni. To obveščanje zdaj ne de-

bi bilo treba zagotoviti prisotnost

luje dobro, saj čakajo eni na odgovor komi-

medicinske sestre, vsaj s krajšim delovnim

sije tudi po več mesecev, pri tem pa nihče časom. Skrbela bi npr. za preventivo, izo-

ne ve, kdaj komisija zaseda.

braževanje, hrambo in delitev zdravil, za

pomoč pri enostavnejših zdravstvenih te-

6. Potrebno bi bilo aktivno delo med- žavah ter za sodelovanje z zdravniki in za

resorske skupine, ki bi dorekla, kaj napotitve.

spada med nenujne storitve, dostopne

migrantom, ki jih izvajalcem zanje plača 12. Treba bi bilo omogočiti, da bi si

Ministrstvo za zdravje. Pri tem pa je treba

lahko prosilec v pristojnem zdrav-

37

stvenem domu izbral osebnega zdravnika,

pediatra in/ali ginekologa, kajti nekateri so

prisiljeni v azilnem domu živeti tudi več

mesecev oz. celo let. Tako bi bilo zagotovljeno spremljanje njihovega zdravstvenega

stanja, na enem mestu bi bila ustrezno vo-

dena njihova zdravstvena dokumentacija

in bolniki bi bili od tu napotovani v nadalj-

njo obravnavo.

Zaključek

Med svojim delom v tem projektu smo

vzpostavili dobre povezave med našo ekipo

in zdravstvenimi timi v javnih zdravstvenih

ustanovah, v nadaljevanju pa bi bilo treba

dodelati postopke za ukrepanje in delovan-

je ter pripraviti primerna navodila za zdrav-

stveno obravnavo in oskrbo prosilcev, saj

teh zdaj ni ali pa so zelo ohlapna.

38

SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE

PROSILCEV ZA

MEDNARODNO ZAŠČITO

Špela Brecelj, dr. med., Lea Bombač, dr. med., dr. Erika Zelko, dr. med

- - - IZVLEČEK - - -

V prispevku so podani naši osebni pogledi na dileme v zvezi s

skrbjo za duševno zdravje prosilcev in predlogi za izboljšave. Med

projektnim delom smo se pri zdravstveni obravnavi prosilcev najpogosteje srečevale z depresijo, nespečnostjo, tesnobnostjo in stanji

somatizacije anksioznosti, kot so glavoboli, nepojasnjene bolečine





in slabosti.


Nespečnost in more – pogosta sprem-

se bo zgodilo z njimi, ni mogel spati.





ljevalca prosilcev


Negotovost in z njo povezani nepres-

panost in slaba volja pa so vplivale nanj

Še tako trden mož, ki dolgo čaka na

in tudi na njegove odnose z ženo in

rešitev prošnje, se lahko stre, ko vidi, da

sinom. In tako se je tudi njegov otrok

dobijo prosilci za mednarodno zaščito,

ponoči zbujal iz mor. In medtem ko se

v Slovenijo preseljeni iz posebnih kvot,

lahko odrasel človek z ustrezno psiho-

odgovor na prošnjo za mednarodno

terapevtsko pomočjo verjetno vsaj prib-

zaščito že v enemu mesecu. Če pa čakaš

ližno pobere, je otrok v najobčutljivejših

že na prve intervjuje, ki so potrebni, da

letih razvoja, ki vidi nejevoljo staršev in

se azilni postopek sploh začne, po več

težave, ki jih pestijo, toliko težji prim-

mesecev, se negotovost glede prihodno-

er, z dolgoročnejšimi posledicami. Le

sti povečuje in ena od posledic tega je

ugibamo lahko, kaj se bo zgodilo s to

nespečnost.

družino.

Eden izmed prosilcev se je tako večkrat

Duševno stanje prosilcev za azil je zaradi

sredi noči odpravil ven, na zrak, saj njihovega posebnega življenjskega polo-

zaradi stalnega razmišljanja o tem, kaj

žaja (vojno ali krizno stanje v domovini,

39

smrt družinskih članov in prijateljev, izpo-

in priložnost za pripravo obrokov, ki so

stavljenost nasilju, mučenju in terorističnim

bliže tradicionalnim, kar zagotavlja višjo

napadom, izguba doma, družine in socialne

kvaliteto prehrane in s tem boljšo pre-

mreže, naporna begunska pot, negotova

hranjenost (s čimer se izognemo pod-

prihodnost) posebej izpostavljen zdrav-

hranjenosti zaradi neješčosti in pridobi-

stveni vidik. Nastanitev v državi sprejema

vanju telesne teže zaradi nesorazmerno

in začetek postopka za pridobitev medna-

velikega vnosa ogljikovih hidratov) ter

rodne zaščite sicer sprva vzbujata upanje

tako preventivo za s prehrano pove-

na boljše življenje, med nastanitvijo v azil-

zane bolezni (pomanjkanje vitaminov,

nem domu pa se ti posamezniki srečuje-

debelost, diabetes, hipertenzija, bolezni

jo z novo vrsto stresnih okoliščin v smislu

gastrointestinalnega trakta itd.).

socialne izolacije, finančne negotovosti,

izgube vloge v družbi in družini in z ome-

■ Skrb za higieno sob in skupnih

jenimi možnostmi dostopa do zdravstvene





prostorov naj prav tako aktivno


oskrbe, dela in aktivnosti, to pa jim jemlje

vključuje tudi prosilce. Lastna skrb

občutek dostojanstva, smisla in upanja. Po

za sobo, v kateri bivajo, ponuja možnost

naših izkušnjah z delom s prosilci za azil

za ustvarjanje občutka intime, domač-

so eni ključnih preventivnih ukrepov s pod-

nosti, odgovornosti zase – kar je temelj

ročja zdravja za to populacijo ukrepi za

občutka dostojanstva. Kot je opisano že

ohranjanje in krepitev duševnega zdravja.

zgoraj, daje to bivanju v azilnem domu

Da bi preprečili sekundarno travmatizacijo

neki dnevni, tedenski ritem.

in razvoj duševnih motenj, »samozdravljen-

je« stisk s psihoaktivnimi substancami, pa ■ V okolici azilnega doma naj bo

tudi somatske bolezni, ki so posledica ne-

organizirano (ne)pridobitno delo.

ravnovesja v psiho­nevro­endokrino­imun-

Smiselno delo vrača občutek lastne spo-

skem sistemu, priporočamo odgovornim

sobnosti in vrednosti. Organizirano delo

za organizacijo bivanja v azilnih domovih

v smislu urejanja okolice in pomoči v

naslednje ukrepe (podkrepljene tudi s pri-

soseski (grabljenje suhega listja, kidanje

poročili evropskega projekta EUR­HUMAN):

snega, košenje trave ipd.) bi po našem

mnenju pomenilo blagodejno dejavnost,

■ Priprava obrokov naj bo organizi-

ki bi ključno pripomogla k preprečevanju

rana tako, da bodo prosilci v celo-

splošnega slabšanja morale in duševne-

ti ali vsaj delno aktivno vključeni.

ga zdravja prebivalcev azilnega doma.

To ima namreč mnoge pozitivne učinke

Če bi to pomenilo tudi vir dodatnega

na njihovo telesno in duševno zdravje,

zaslužka (za tiste, ki čakajo na rešitev

in sicer: ustvarja dnevni ritem aktiv-

že 9 mesecev ali več) in povezovanje

nosti, ustvarja občutek odgovornos-

z družbeno okolico, bi bilo še toliko bolj

ti, predstavlja smiselno vsakodnevno

dragoceno.

opravilo, daje vlogo v skupnosti, občutek

soustvarjanja bivanja v azilnem domu Omenjene spremembe bi bolj kot dodatne

40

stroške pomenile reorganizacijo bivanja in

dela v azilnem domu, ki naj ne bo totalna

ustanova. Skupni cilj vseh, ki delamo s pro-

silci, je gotovo, da jim omogočimo aktivno

vključitev v skrb zase, s čimer bi pripomogli

k njihovemu okrevanju od preteklih trav-

matičnih izkušenj. Priložnost, da se prosilci

za mednarodno zaščito izkažejo kot ure-

jeni, sposobni za delo in aktivno vključeni

v skupnost (za razliko od npr. brezdelnih

bodočih alkoholikov, kar lahko postanejo v

trenutnih razmerah), pa bi pripomogla tudi

k odpravljanju stigme in strahu pred to po-

pulacijo in bi vnaprej olajšala akulturacijski

proces, h kateremu lahko prosilci iz različ-

nih okolij in kultur bogato pripomorejo.

41

PSIHOTERAPEVTSKO

DELO Z BEGUNCI

Dr. Zuzanna G. Kraskova

- - - IZVLEČEK - - -

Psihoterapevtsko se ukvarjam s klienti, ki so bili žrtve vojnega

nasilja ali nasilja sploh; gre za prosilce za mednarodno zaščito

v RS in uporabnike, ki so status že pridobili, in sicer za osebe z

globokimi poškodbami v strukturi osebnosti, na čustvenem, vedenjskem in miselnem področju. Večina teh oseb prihaja z vojnih

žarišč, zbežali so pred vojno in nasiljem in se po mukotrpnem

potovanju zatekli v našo državo. Pri večini teh oseb se posledice

strahu, napetosti in stisk kažejo v obliki duševnih motenj.

Za delo z njimi uporabljam različne tera-

vzorca – z njegovim modificiranjem se

pije.

zmanjša raven čustvenega nelagodja, s

primernimi psihoterapevtskimi obravnava-

KTV­terapija ali kognitivno­vedenjska te-

mi pa navadno tudi izzveni.

rapija je najbolj primerna za obravnavo

pri razpoloženjski duševni motnji, katere Z vsemi klienti izvajam psihodinamični pri-

simptomatika kaže na neprilagojeno mišstop, ki je primeren za odkrivanje globljih

ljenje in zato nelagodno oz. neprijetno po-

miselnih vzorcev, strukture osebnosti, pa

čutje. Njena sekundarna oblika pa se izra-

tudi za oblikovanje takega psihološkega

ža tudi kot obsesivno­kompulzivna motnja profila pri klientu, ki je potreben za izvajan-

(OKM) in fobije več vrst. Ugotovljeno je bilo, je psihoterapevtskega postopka.

da pisanje dnevnikov, ki jih klienti potem

prinesejo na terapijo, pomaga odkriti, kdaj, Z vsemi klienti izvajam tudi kreativno te-

zakaj in kako intenzivno se motnja pojavlja rapijo, kajti kreativni vidik terapije ponuja

v vsakdanjem življenju. Kognitivno­vedenj-

divergentno razmišljanje in omogoča širši

ska terapija temelji na prepoznavanju in pogled na problem in na svet okoli sebe.

spreminjanju neprilagojenega mišljenja, Ta terapija pomaga klientom doseči višjo

nastalega zaradi napačnega bazičnega raven razmišljanja in omogoča delovan-

42

je višje ravni zavesti. Kreativno terapijo

uporabljam občasno tudi hkrati s kognitiv-

no­vedenjsko terapijo.

Terapija notranjega pogleda ali mindsight

temelji na »notranjem pogledu« in je pri-

merna za kliente, ki kažejo znake anksioz-

ne duševne motnje, zlasti generalizirano

anksiozno motnjo (GAM). Pri teh klientih je

ta pristop optimalen zaradi poglabljanja v

specifično travmatično doživetje v otroštvu

ali mladosti – klient se poglobi v pretek-

lost in ponotranji travmatični dogodek ter

se tako sooči z njim, ga »zagleda« v zrcalni

podobi, to pa mu pomaga odkriti nezaved-

ne vzorce, ki to travmo vzdržujejo v aktivni

miselni dinamiki – mindsight pomaga, da

travma postopoma bledi, stopa v ozadje

oziroma postopoma izzveni.

Tudi ACT­terapijo oz. terapijo sprejeman-

ja in spreminjanja (sokratska metoda)

uporabljam pri večini klientov; ta metoda

namreč omogoča neposredno soočanje s

travmatičnim dogodkom, in sicer soočanje

z njim na ravni razumevanja, ponotranjen-

ja travme in modificiranja bazičnih vzorcev.

Klienti so bili v preteklosti deležni speci-

fičnih travmatičnih dogodkov, omenjena

terapija, ki temelji tudi na vprašanjih (tudi

z vidika odgovorov), pa jim pomaga, da

frustracijo sprejmejo, in jim da možnost, da

spremenijo način mišljenja, saj jim s tem,

da se travmatičnega dogodka spomnijo,

omogoča tudi, da uporabijo nov, svež mi-

selni vzorec, ki bo znižal raven napetosti,

nelagodnosti počutja zaradi dogodka.

43

2. DEL

Zdravstvena obravnava beguncev in prosilcev za mednarodno

zaščito v Sloveniji ni povsem nova praksa. Zdravniki, ki jih

obravnavajo pri svojem rednem delu ali pri prostovoljskem delu

v ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, se redno

srečujejo z zahtevnostjo te zdravstvene obravnave, opravljene

so tudi podrobne raziskave in dobljeni rezultati kažejo nujnost

zdravstvene obravnave te populacije, a še vedno nimamo

sistematičnega pristopa k zdravstveni obravnavi beguncev in

sodelovanja vseh delujočih na tem področju, to pa so pristojna

ministrstva, zdravstvene ustanove, raziskovalci in nevladne

organizacije, ki delajo z begunci/migranti ali delujejo na

področju migracij. Vse te prakse je treba povezati in beguncem in

migrantom zagotoviti kar najboljšo zdravstveno obravnavo.

Prispevki v nadaljevanju predstavljajo tri izkušnje zdravstvene

obravnave beguncev, ki prikazujejo, da se različne prakse

strinjajo, kaj je potrebno za ustrezno in uspešno zdravstveno

obravnavo beguncev, hkrati pa opozarjajo, katere ovire je še treba

premagati.

44

NAŠE IZKUŠNJE PRI

OBRAVNAVI PROSILCEV ZA

MEDNARODNO ZAŠČITO

Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., Simona Repar Bornšek,

dr. med., Neli Grosek, dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana Vič

in Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja

- - - IZVLEČEK - - -

V Zdravstvenem domu Ljubljana Vič že vrsto let obravnavamo

prosilce za mednarodno zaščito iz azilnega doma. Pri delu smo si

nabrali že precej izkušenj in smo jih poskusili tu strniti v nekaj

opažanj o šibkostih obstoječega sistema in v seznam predlogov za

njegovo izboljšavo.

V našem zdravstvenem domu sprejme pro-

v azilnem domu. Velikokrat ne razumejo

silce za mednarodno zaščito kot nujne ne-

svojih pravic in možnosti obravnave, kaj-

naročene bolnike praviloma dežurni zdrav-

ti pri nas jim je zagotovljeno samo nujno

nik izmene. Tako obravnava posameznega zdravljenje, kar pa onemogoča dodatno

bolnika vsakič drug zdravnik, to pa otežuje zdravljenje.

sledljivost obravnave in kontinuiteto ter s

tem po nepotrebnem podaljšuje nadaljnje 2. Obravnavo upočasnjujejo in otežu-

obravnave.

jejo jezikovne ovire.

3. Migranti pogosto nimajo nobenih

Šibkosti obstoječega

podatkov o svojem zdravstvenem

stanju (kronična obolenja) in o zdravilih, ki

sistema

jih jemljejo oz. so jih jemali, nobenih izvidov

predhodnih obravnav.

1. Prosilci prihajajo v zdravstveni dom

pogosto sporadično, brez napovedi 4. Zaradi neorganiziranega in nepred-

in brez posvetovanja s pooblaščeno osebo

videnega prihoda in obravnave pro-

45

silcev so v zdravstvenem domu pogosto Slovenska filantropija, opažamo v zdrav-

zapostavljene pravice zavarovancev Re-

stvenem domu manj obiskov prosilcev za

publike Slovenije.

mednarodno zaščito (tabela 1), ko pa pri-

dejo, so praviloma opremljeni s pismom

5. Obravnava je razpršena in nepove- zdravstvenega koordinatorja.

zana, zato je lahko nepopolna in za

posameznega prosilca celo nevarna.

6. Podpiramo možnost, da bi migranti

imeli svojega stalnega zdravnika,

6. Včasih se zgodi, da naletimo tudi saj bi to obravnavo v marsičem poenosta-

na etnične ovire, ko npr. migrantka vilo in poenotilo in bi omogočilo kontinuite-

za klinični pregled ne želi sleči oblačil ali to in s tem večjo kakovost in varnost.

ko migrant moškega spola ne želi, da bi ga

pregledala zdravnica.





MESEC


Število obravnavanih





prosilcev


januar


16

Predlogi za izboljšave

februar

25

marec

23

1. Pred obiskom pri zdravniku naj bi se april

29

prosilec oglasil pri pooblaščeni osebi

maj

26

v azilnem domu, da bi ga ta po telefonu pri

junij

9

zdravniku napovedala.

julij

4

2.

avgust

15

Če je le mogoče, naj bi prišel s pro-

silcem na obravnavo prevajalec

september

22

(lahko tudi laični).

oktober

11

november

5

3. Koristno bi bilo, če bi imeli prosilci Tabela 1: Število obravnavanih prosilcev v

pri obisku pri zdravniku s sabo vso

ZD Vič v letu 2016 po mesecih

dotedanjo zdravstveno dokumentacijo.

Največ obiskov smo zabeležili zaradi prido-

4. Obiski v ambulanti naj bodo pred- bitve recepta za zdravila, želje po testiran-

hodno napovedani, vsaj isti dan – ju, preveze in prvega pregleda.

da bodo predvideni, pri tem pa je pomem-

ben tudi epidemiološki vidik, npr. zaradi

nujnosti izolacije v primeru suma na na-

lezljivo bolezen.

5. Odkar poteka projekt 8 NGO‘s, ki ga

v Sloveniji v azilnih domovih izvaja

46

IZKUŠNJE Z ZDRAVSTVENO

OBRAVNAVO BEGUNCEV

IN MIGRANTOV

Prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., Eva Vičič, dr. med.,

Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta v Ljubljani

- - - IZVLEČEK - - -

Za uspešno zdravljenje je zelo pomembna komunikacija med bolnikom in

zdravnikom, zato je to tudi del medicinskega dodiplomskega študija in tudi

podiplomskega usposabljanja. Zmožnost sporazumevanja pa je še posebej

pomembna v medkulturnih obravnavah. Zdravniki morajo namreč v

teh primerih ob premagovanju jezikovnih ovir upoštevati tudi bolnikovo

sociokulturno prepričanje in verovanje ter drugačno pogostnost nekaterih

bolezni med bolniki iz različnih kultur in manjšin. Sporazumevanje je treba

enako kot pri zdravstveni obravnavi predstavnikov večinske populacije

individualno prilagajati tudi pri obravnavi predstavnikov etničnih manjšin

oziroma beguncev, načeloma pa ga lahko precej olajša navzočnost tolmačev,

čeprav so raziskave pokazale, da imajo lahko ti tudi negativno vlogo. Ne

glede na bolnikovo kulturno ozadje in jezikovne ovire pa morajo zdravnik,

zdravstveni tehnik, psiholog in drugi sodelavci vedno graditi zaupen odnos,

ki vse od zače tka temelji na medsebojnem spoštovanju.

Uvod

razvitih območij. Leta 2015 se je morala

z begunsko problematiko soočiti tudi Slo-

venija, saj je bila kot del balkanske poti za

Od začetka krize v Siriji se število beguncev migrante pomembna t. i. tranzitna država.

v Evropi nenehno povečuje (1), k migra-

To pa za našo državo ni pomenilo samo

cijskim tokovom pa niso prispevali samo politično­socialnega izziva, temveč tudi

sirski begunci, temveč tudi migranti z dru-

javnozdravstveni problem (2, 3).

gih vojnih žarišč in z gospodarsko slabše

47

V Evropi še vedno nimamo dorečenega ■ dostopnost zdravstvene oskrbe,

standardiziranega pristopa k ocenjevan-

ju zdravstvenih potreb priseljencev in ■ sredstva za oskrbo migrantov in z oskrbo

beguncev, od katerih so mnogi po več

povezani stroški,

tednov in mesecev prestajali različne

oblike transporta in imeli v tem času ■ sporazumevanje z migranti in begunci,

različno primeren dostop do hrane, vode

in nastanitve, bili zaradi številnih dejav-

■ raznolikost bolezni, ki se pojavljajo v tej

nikov bolj izpostavljeni tveganjem za

populaciji,

poškodbe in obolevnost, ob tem pa jim

tudi zdravstvene storitve niso bile enako ■ možnost nadaljnje bolnišnične zdrav-

dostopne.

stvene oskrbe,

V nekaterih državah EU so za novo prispele ■ psihološka podpora.

priseljence, ekonomske migrante in begun-

ce obvezne začetne triažne ocene in zdrav-

V državah, ki se že nekaj let spoprijema-

stveni pregledi, v drugih niso, pa tudi vsebi-

jo z begunsko problematiko (npr. Švedska,

na teh ocen ni usklajena; tako v večini držav Norveška), so različne raziskave (4, 5) po-

v zdravstveni obravnavi ne podeljujejo t. i. kazale, da je za dobro zdravstveno oskrbo

odpustnih pisem ali izvidov, in zdravstveno ključen individualen pristop. Begunci in dru-

osebje posamezne države ob prvem stiku z gi priseljenci prihajajo namreč iz različnih

novim beguncem ali priseljencem ne more okolij (tako urbanih kot ruralnih), deležni so

presoditi in upoštevati podatkov prejšnjih bili različne vzgoje, imajo različne navade,

zdravstvenih obravnav.

različno raven izobrazbe. In tako kot pri

delu z »lokalnimi« bolniki je treba prilago-

V prispevku so najprej podane splošne diti sporazumevanje posamezniku tudi pri

ugotovitve glede begunske zdravstvene oskrbi priseljencev in migrantov. Pri tem

problematike v Evropi, s poudarkom na sporazumevanju pa se pojavlja dodatna

sporazumevanju. Opisana je problematika težava – jezik. Dobrodošla navzočnost

tolmačev in kulturnih mediatorjev, na kon-

tolmačev in kulturnih mediatorjev to spo-

cu pa posebej opozarjamo na podcenje-

razumevanje načeloma sicer precej olaj-

nost duševnega zdravja beguncev.

ša, a raziskave kažejo, da je njihova vloga

lahko tudi negativna (6). Najprej je treba

zagotoviti, da so ti ljudje primernega spo-

Begunska in priseljenska

la (npr. pri obravnavi migrantk tolmačke in

zdravnice). Upoštevati je treba, da lahko

problematika

pride tudi do napačne interpretacije, če so

tolmači oziroma prevajalci v sorodu z bol-

Begunsko in priseljensko zdravstveno prob-

nikom – svojcem se namreč lahko zdi neki

lematiko lahko razdelimo na več področij:

simptom bolj ali pa manj pomemben kot

48

tistemu, ki podaja anamnezo, zato ga lah-

živela številna grozodejstva vojne, zlorab in

ko zaradi čustvene vpletenosti predstavijo drugih travm. Tega se moramo zavedati in

drugače. Ob navzočnosti uradnega tolma-

jih zato spodbujati pri iskanju pomoči, saj

ča pa se lahko pri obravnavani osebi pojavi nekateri že zaradi etničnih in/ali verskih

tudi občutek sramu in nelagodja, kar lahko razlogov niso vajeni o tem javno govoriti.

spet povzroči netočnost podanih informacij, Posebno pomoč pa je treba zagotoviti ot-

ki so za zdravstveno osebje morda ključne-

rokom in jih vključiti v izobraževalni sistem.

ga pomena.

Pri migrantih ne smemo biti presenečeni,

Naslednja težava je dostopnost zdravstve-

če pričakujejo pri nas takšno zdravstve-

ne oskrbe. Ker je bila Slovenija ob mig-

no oskrbo, kakršne so bili vajeni in deležni

rantskem valu predvsem tranzitna država, doma, pa tudi njihovo dojemanje in opiso-

je bilo pri oskrbi beguncev takrat klju čno, vanje bolezni se lahko precej razlikujeta od

da so bili zdravniki na voljo v vseh nasta-

našega (4). Zaradi tega prihaja občasno

nitvenih centrih, in so torej migranti vedeli, tudi do večjega pritiska na zdravnike, saj

kam se obrniti glede zdravstvenih težav. imajo posamezniki od zdravljenja morda

Povsem drugače je pri beguncih, ki želijo drugačna pričakovanja.

ostati v državi in zaprositi za mednarodno

zaščito, saj jih je treba seznaniti z delo-

vanjem našega zdravstvenega siste-

ma – kje in kako urediti zdravstveno Sporazumevanje

zavarovanje, kam se obrniti v prime-

ru urgence in kam v primeru drugih Ustrezno sporazumevanje spodbuja razvoj

akutnih ali kroničnih težav, kje so zadovoljivega odnosa med bolnikom in

ambulante zdravnikov družinske me- zdravstvenim delavcem, omogoča ustrezno

dicine, kakšen je njihov delovni čas izmenjavo informacij, odloča o načrtovan-

itn. (8).

ju in učinkovitosti zdravljenja ter zagotovi

bolnikovo sodelovanje (9). V medkulturnih

Z medicinskega stališča je pomembno, da srečanjih je ta zmožnost sporazumevanja

se zdravnik pouči tudi o boleznih, ki se pri še posebej pomembna. Ob premagovanju

nas pojavljajo redkeje, v drugih delih sveta jezikovnih ovir morajo zdravniki v tem pri-

pa so pogoste. Da bi bilo beguncem poleg meru upoštevati še bolnikovo sociokulturno

strokovne zdravstvene pomoči mogoče za-

prepričanje, verovanje in drugačno preva-

gotoviti tudi primerno psihološko podporo, lenco nekaterih najpogostejših bolezni med

sta zelo pomembna še sodelovanje z raz-

bolniki iz različnih kultur (10).

ličnimi službami (psihiatri, psihologi, social-

ni delavci idr.) in celovit pristop k obravnavi Zadovoljivo sporazumevanje vodi k razvo-

bolnikov. Za migrante je bila zelo naporna ju zaupanja. Begunci imajo tako možnost

in stresna že sama pot, poleg tega pa jih je razkriti pomembne, pogosto občutljive

večina v preteklosti že v matični državi do-

informacije, ki zdravniku omogočajo pra-

49

vilno oceno in odločitve, sami pa imajo s minimalizirajo svoje težave in zdravnika tem boljši občutek avtonomnosti in so, ker nehote usmerijo v drug diagnostični algo-prispevajo svoj košček avtonomnosti, bolj ritem (12).

motivirani za spremembe in za sodelovan-

je pri zdravljenju. Begunci imajo s komu-

Načela sporazumevanja z ljudmi iz drugač-

nikacijo tudi negativne izkušnje, te pa bi nega kulturnega okolja:

lahko združili v štiri kategorije: nezaupanje,

slabša oskrba, prekomerna ali preskrom-

■ Sporazumevanje naj bo »dvosmerna

na raba zdravstvenih virov, nezadovolj-

cesta«, pri čemer oba vključena poslu-

stvo zaradi neprizadevnosti pri njihovem

šata in sta slišana.

zdravljenju. Kadar begunci niso zadovoljni

s sporazumevanjem, iščejo drugo ali celo ■ Za učinkovito sporazumevanje se je tre-

tretje mnenje, se odpravijo po zdravstveno

ba usposabljati; sporazumevanje naj

oskrbo drugam in se izogibajo nadaljnjim

temelji na uporabi enostavnih izrazov,

stikom z zdravstveno službo, ki jih je ob-

govor naj bo jasen, navodila kratka in

ravnavala. Posledica negativnih izkušenj

preprosta.

so občutki frustracije in nesprejetosti, in

ker imajo občutek, da jih nihče ne sliši, je ■ Zdravnik naj bo prilagodljiv in naj za

njihova motivacija za nadaljnje zdravljenje

učinkovito delo v ambulanti uporablja

manjša (11).

različna komunikacijska sredstva.

■ Zdravnik naj bo v sporazumevanju po-

Posebnosti

trpežljiv.

sporazumevanja z bolniki Zdravnik se mora naučiti sprejemati dru-

iz drugačnega kulturnega gačnost, zato se mora pozanimati o zna-

okolja

čilnostih kulture, iz katere begunec izhaja.

Proučiti mora, kakšno je begunčevo pozna-

vanje bolezni, kakšne so njegove predstave

Pri delu s posamezniki iz drugačnega kul-

o njej, kakšna pričakovanja in kaj ga v zvezi

turnega okolja je dobro poznati »kulturno z zdravstvenim stanjem tudi sicer zanima,

pogojene sindrome«, ki vplivajo na sode-

predvsem pa mora biti empatičen.

lovanje in sporazumevanje med bolnikom

in zdravstvenim osebjem. Nekateri begunci

se na zdravstvene težave odzovejo zelo

čustveno, zato jih lahko zdravstveni dela-

Prevajalci, tolmači in

vec, če ne razume njihovega načina izra-

kulturni mediatorji

žanja, neustrezno opredeli kot nevrotike.

Drugi, bolniki iz skupine ekonomskih mig-

Begunci, ki so prišli v Slovenijo, niso ena

rantov, pa lahko v strahu za delovno mesto sama homogena skupina in jih tudi ni mo-

50

goče razdeliti na več manjših homogenih oziroma niso vedno na voljo; in drugič, sod-skupin, npr. na Sirce, Afganistance, Somalce ni tolmači so za sodne prevode načeloma

itn. Med njimi obstaja veliko razlik v druž-

plačani bolje, kot bi dobili po urni postavki,

benem, kulturnem, socialno­ekonomskem, ki jo priznava Ministrstvo, zato se za takšno

etničnem in verskem pogledu. Schengen-

sodelovanje ne odločajo, in pri postopkih

ska raziskava (Slovenija, Hrvaška) je po-

pogosteje sodelujejo uradni prevajalci.

trdila izsledke pred tem opravljenih razis-

kav zdravstvene oskrbe migrantov – da je V drugih primerih, ko uradni prevajalci niso

največja težava slaba komunikacija. Zaradi del uradnega postopka, npr. v postopkih

slabe komunikacije so (bili) zdravstveni zdravstvene obravnave, pa se večina ob-

delavci pod bistveno večjim stresom, in to rača kar na ljudi, ki znajo enega od jezikov

zaradi možne napačno postavljene diagno-

beguncev oziroma migrantov. Pri tem pre-

ze in/ali napačno zastavljenega zdravljen-

vajanju naj bi vedno stremeli k objektivnoja, saj je – kot v vseh drugih zdravstvenih sti, a so taki neuradni, neformalni prevajalci disciplinah – tudi pri oskrbi migrantov ključ-

manj zanesljivi, saj lahko izjave zdravstve-

nega pomena za čim boljšo oskrbo dobra nega osebja interpretirajo po svoje, nered-

anamneza, ta pa je odvisna od medseboj-

ko tudi v škodo obolelega. Slovenska filan-

nega razumevanja. Dober tolmač bi zato tropija se zato zavzema, da bi razvili profil

moral biti zdravstvenemu delavcu na voljo t. i. kulturnih mediatorjev (z raziskovanjem

ves čas, seveda pa mora slednji k vsakemu te prakse in njenim vpeljevanjem se pod-

bolniku pristopiti individualno. Spletna sto-

robneje ukvarja dr. Uršula Lipovec Čebron;

ritev Google translate in sporazumevanje njen prispevek je v nadaljevanju – op. ur.),

s pomočjo rok, ki so ju bili med izvajanjem ki bi dobro poznali tako oba jezika kot tudi

naše schengenske raziskave prisiljeni upo-

obe kulturi in ki bi se za to primerno uspo-

rabljati številni zdravstveni delavci, sta si-

sobili z različnim izobraževanjem.

cer lahko zasilna pomoč, ne bi pa smela biti

glavna oblika pomoči za sporazumevanje,

saj se tako zlahka izgubijo pomembne in-

formacije.

Podcenjena problematika

duševnega zdravja

Sodelovanje kulturnih mediatorjev in pre-

vajalcev se razlikuje od primera do pri-

Potem ko so bili izpostavljeni vojnim gro-

mera. Pri uradnih postopkih (npr. oddaja zotam in drugim stresnim dogodkom, so

vloge za mednarodno zaščito) mora biti begunci v večji nevarnosti, da se pri njih

prevajalec vedno prisoten – za te postopke razvijejo težave z duševnim zdravjem. Raz-

in prevajanje skrbi Ministrstvo za notranje širjenost duševnih motenj je pri beguncih

zadeve. Načeloma naj bi sodelovali sodni oz. migrantih zelo različna – od manj kot

tolmači, vendar sta se pri tem pojavili dve 5­ do 75­odstotne razširjenosti, npr. post-

težavi: prvič, za nekatere jezike je težko travmatskega stresnega sindroma. Siste-

dobiti sodne tolmače, ker jih preprosto ni matično proučevanje izsledkov raziskav, ki

51

so vključevale otroke in odrasle, pa pokaže in kulturnih okolij in pri sporazumevanju z nj-tudi, da otroci psihološko bolje prebolijo imi zavedati specifičnih dejavnikov izvornih

travmatska doživetja kot odrasli (13).

kultur. Jezikovne ovire naj skušajo premostiti

s pomočjo tolmačev in kulturnih mediator-

Begunci pogosto zapustijo svojo domovi-

jev. Obravnava bolnika iz drugega kultur-

no, potem ko so bili izpostavljeni življenje nega okolja pa zahteva tudi zdravnikovo

ogrožajočim dogodkom, kot so vojni spo-

samorefleksijo in zavedanje lastnih norm in

padi in nasilje. Lahko so bili izpostavljeni vrednot, ki jih vnaša v interakcijo z bolnikom.

smrtno nevarnim situacijam, z begunstvom

pa so lahko tvegali zaporno kazen ali iz-

gubo ljubljene osebe. Marsikje so lahko

izpostavljeni tudi preganjanju in zatiranju Literatura

zaradi etnične pripadnosti, vere ali spolne

usmerjenosti, v nekaterih državah je še

vedno dovoljeno nasilje na podlagi spola, 1. Rodgers, L., Gritten, D., Offer, J.,

tudi pohabljanje ženskih spolovil (14). Ob

Asare, P. Syria: The story of the con-

prihodu v novo državo pa lahko begunci

flict. BBC News. Dosegljivo 20. 8.

ugotovijo, da so bila njihova pričakovanja,

2016 na spletni strani www.bbc.com/

njihove predstave o razvitem svetu dru-

news/world-middle-east-26116868.

gačni, in se jim vsi upi o boljšem življenju v 2. Priebe, S., Sandhu, S., Dias, S., Gad-

trenutku razblinijo (15). Tako se lahko po-

dini, A., Greacen, T., Ionnidis, E. et

gosto razvijejo stanja zanikanja, negativiz-

al. Good practice in health care for

ma, čezmerne razdražljivosti in depresiv-

migrants: views and experiences of

nega razpoloženja (16, 17). Med migranti

care professionals in 16 European

je prevalenca posttravmatske stresne mot-

countries. BMC Public Health 2011;

178: 1–12.

nje (PTSM) od 20­ do 40­odstotna, preva-

lenca velike depresivne epizode pa celo 3. Rechel, B., Mladovsky, P., Deville,

od 30­ do 70­odstotna. Ob tem moramo

W., Rijks, B., Petrova-Benedict, R.,

upoštevati, da je razmerje med moškimi in

McKee, M. Migration and health

in the European Union. Berkshire:

ženskami s PTSM v primerjavi s prevalenco

Open University Press; 2011.

v splošni populaciji primerljivo (18).

4. Wachtler, C., Brorsson, A., Troein,

M. Meeting and treating cultural

difference in primary care: a qualita-

Zaključek

tive interview study. Fam Pract 2006;

23: 111–115.

Migracije in globalizacija vplivajo na spre-

5. Van Wieringen, V. C. M., Harmsen,

J. A. M., Bruijnzeels, M. A. Inter-

membo sestave obiskovalcev ambulant.

cultural communication in general

Zdravniki in drugo zdravstveno osebje se

practice. Eur J Pub Health 2002; 12:

morajo pri zdravljenju oseb iz drugih etničnih

63–68.

52

6. Ferguson, W. J., Candib, L. M. Cul-

Panter-Brick, C., Stein, A. Mental

ture, language and the doctor-patient

health of displaced and refugee chil-

relationship. Fam Med 2002; 34(5):

dren resettled in low-income and

353–61.

middle-income countries: risk and

protective factors. Lancet 2012; 379:

7. Bhatia, R., Wallace, P. Experiences of

250–265.

refugees and asylum seekers in gene-

ral practice: a qualitative study. BMC 14. Thomas, S., Nafees, B., Bhugra, D. ‚I

FamPract 2007; 8: 48.

was running away from death‘- the

pre-flight experiences of unaccompa-

8. Berg, J. E., Smaland Goth, U. G.

nied asylum seeking children in the

Migrant participation in Norwegian

UK. Child Care Health Dev 2004;

health care. A qualitative study using

30 (2): 113–122.

key informants. Eur J Gen Pract

2011; 17: 1, 28–33.

15. Janoff-Bulman, R. Shattered As-

sumptions: Towards a New Psychology

9. Swenson, S. L., Buell, S., Zettler, P.,

of Trauma. New York: Free Press;

White, M., Ruston, D. C., Lo, B.

1992.

Patient-centered Communication:

Do Patients Really Prefer It? J Gen

16. Slobodin, O., de Jong, J. T. Mental

Intern Med. 2004; 19(11): 1069–79.

health interventions for traumatized

asylum seekers and refugees: What

10. Car, J., Rifel, J. Načela zdravstve-

do we know about their efficacy? Int

ne oskrbe ljudi iz drugih kul-

J Soc Psychiatry 2015; 61 (1): 17–26.

tur. Učinkovito sporazumevanje

v medkulturnih srečanjih med

17. Murray KE, Davidson GR, Schwe-

bolnikom in zdravnikom. U: Kersnik,

itzer RD. Review of Refugee Mental

J., ur. Družinska medicina na stičišču

Health Interventions Following

kultur. Ljubljana: Združenje zdravni-

Resettlement: Best Practices and

kov družinske medicine SZD, 2004,

Recommendations. Am J Orthopsy-

39–43.

chiatry 2010; 80(4): 576–585.

18. Firenze, A., Aleo, N., Ferrara, C.,

11. Rocque, R., Leanza, Y. A Systematic

Maranto, M., La Cascia, C., Restivo,

Review of Patients Experiences in

V. The Occurrence of Diseases and

Communicating with Primary Care

Related Factors in a Center for Asy-

Physician: Intercultural Encounters

lum Seekers in Italy. Zdr. varst. 2016;

and a Balance between Vulnerability

55: 21–28.

and Integrity. PloS One. 2015; 10:

10–34.

12. Zelko, E. Sporazumevanje z osebo iz

drugega kulturnega okolja. U: Petek,

D., Švab, I. Sporazumevanje v dru-

žinski medicini. Ljubljana : Katedra

za družinsko medicino Medicinske

fakultete, 2016, 40–42.

13. Reed, R. V., Fazel, M., Jones, L.,

53

O POMENU VPELJEVANJA

MEDKULTURNE MEDIACIJE

V ZDRAVSTVENE USTANOVE

V SLOVENIJI2

Dr. Uršula Lipovec Čebron,

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta

2

mov, ki vznikajo ob jezikovnih, kulturnih,

Kaj je medkulturna

socialnih in drugih razlikah med uporab-

mediacija

niki in izvajalci v zdravstvenih ustanovah

v javnem in zasebnem sektorju. Kultura v

Medkulturna mediacija je mednarodno tem kontekstu ne zajema le posamezni-

uveljavljen koncept in praksa, ki se upo-

kovega etničnega ozadja, temveč vkljurablja za zmanjševanje neenakosti in čuje še vse druge ekonomske in social-zagotavljanje kakovostne obravnave v ne vidike življenja, ki povzročajo pojav

zdravstvenih in drugih ustanovah (EQUAL različnih nesporazumov. V tem okviru je

EP TransKom 2012; Verrept 2008, 2012). mediacija več kot zgolj jezikovno tolma-

Namenjena je preprečevanju nesporazu-

čenje, saj vklju čuje tudi prevajanje raz-

ličnih pojmovanj in praks. Če bi lahko za

2 Besedilo temelji na raziskovalnem delu interdis-

tolmaštvo rekli, da prevaja jezik, lahko

ciplinarne skupine, ki so jo sestavljali Karmen

Gosenca, Juš Škarban, Sara Pistotnik, Jerneja za mediacijo rečemo, da prevaja kultur-

Farkaš Lainščak, Marjeta Svetel, Ajda Jelenc in ne pomene (Bowen 2001: 8). Medkulturni

Jožica Mavčec Zakotnik. Skupina je delovala v

okviru projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje mediator tako ni le oseba, ki govori jezik

neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje, ki ga določene skupnosti, temveč predvsem po-

je od leta 2013 do 2016 vodil Nacionalni inšti-

tut za javno zdravje. Deli besedila so bili objavl-

zna in »govori« njeno kulturo. Znanja je-

jeni v publikacijah omenjenega projekta in sicer: zika tako ne smemo enačiti z znanjem o

Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba kulturi. Medkulturni mediator je strokovno

: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc

zdravstvenih delavcev; Standard za zagotavljanje usposobljen posameznik, ki nastopa kot

enakosti v zdravstveni oskrbi ranljivih skupin in tretja oseba v odnosu med uporabnikom

orodje za samoocenjevanje zdravstvenih ustanov;

Ocena potreb uporabnikov in izvajalcev preven-

in izvajalcem. V zdravstvenih ustanovah

tivnih programov za odrasle. Ljubljana: Naciona-

predstavlja medkulturni mediator most

lni inštitut za javno zdravje (Nacionalni inštitut

za javno zdravje, 2016).

med zdravstvenimi delavci in uporabniki

54

(Bofulin, Farkaš Lainščak, Gosenca in dru-

uporabniki in zdravstvenimi delavci torej

gi 2016).

niso omejene zgolj na razlike v izobrazbi,

v poznavanju jezika idr., temveč so prisot-

ne v vseh vidikih zdravstvene obravnave.

Zakaj je medkulturna

Čeprav te razlike niso vedno očitne, imajo

vselej pomembne klinične implikacije.

mediacija potrebna

Tudi v Sloveniji se vse več zdravstvenih

V sodobnem svetu so skupnosti zaradi delavcev vsakodnevno srečuje z uporab-

fluidnosti in družbenih sprememb kulturno niki storitev iz drugih kulturnih in družbe-

in socialno vse bolj raznolike, to pa velja no­ekonomskih okolij, ki ne govorijo in ne

tudi za okolja, za katera bi na prvi pogled razumejo (dobro) slovenskega jezika in/ali

lahko trdili, da so notranje homogena. Slo-

imajo drugačne zdravstvene prakse in raz-

venija v tem pogledu ni izjema. V tako lično dojemanje telesa, bolečine, zdravja

spremenjenem okolju ni treba upoštevati in bolezni ter slabše poznajo delovanje

le dejstva, da obstajajo različne skupine sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji.

prebivalcev, temveč tudi, da so razlike zno-

Zaradi odsotnosti medkulturnih mediator-

traj teh skupin morda celo večje kot razlike jev in tolmačev so zdravstveni delavci pri

med eno in drugo skupino. Novi migracij-

takih obravnavah prepuščeni svoji presoji

ski in drugi družbeni trendi namreč vse bolj in iznajdljivosti, to pa pogosto zelo otežuje

jasno kažejo, kako večplastne so razlike njihovo delo, povzroča številne nespora-

med prebivalci – ne le zaradi vse večjega zume in zmanjšuje kakovost zdravstvene

števila različnih »etničnih skupin«, temveč oskrbe. Zaradi tega imajo uporabniki iz

tudi zaradi družbenega razslojevanja in drugih okolij pogosto izkušnjo neenake,

številnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na manj kakovostne zdravstvene obravnave,

vključevanje ali izključevanje prebivalstva posledica pa so slabši rezultati zdravljenja

(Standards for Equity in Health Care for in izpostavljenost vse večjim zdravstve-

Migrants and other Vulnerable Groups nim tveganjem (Bofulin, Farkaš Lainščak,

2013; Chiarenza, in drugi 2016). Vse te Gosenca in drugi 2016; Chiarenza in drugi

spremembe v širši družbi pa se prenaša-

2016).

jo tudi v sistem zdravstvenega varstva in

predstavljajo izzive, na katere je treba od-

V mnogih državah so te težave odpravili z

govoriti, če želimo imeti kakovostne zdrav-

vpeljavo tolmačev in/ali medkulturnih me-

stvene storitve.

diatorjev, pa tudi z mnogimi usposabljanji,

na katerih so zdravstveni delavci razvijali

Kulturne in socialne razlike pomenijo v kon-

kulturne kompetence, a njihove izkušnje

tekstu zdravstva npr. razlike v socialnem kažejo, da te oblike premoščanja jezikov-

položaju, v razumevanju zdravja in bolezni, nih in kulturnih ovir niso brez težav in dilem

v praksah pri skrbi za zdravje in pri odgo-

(Kleinman in Benson 2006; Gregg in Saha

vorih na zdravstvene težave. Razlike med 2006); te se pojavijo predvsem takrat, ko

55

iščejo zdravstvene ustanove nagle, nestro-

odzivnost uporabnikov: Zaradi boljše

kovne, kratkotrajne »rešitve«, ob tem pa ne

komunikacije z zdravstvenimi delavci

razrešijo vrste vprašanj3, ključnih za dobro

jim uporabniki zdravstvenih storitev tudi

sodelovanje z medkulturnimi mediatorji.

bolj zaupajo, laže sledijo predpisanim

Drugače pa je, če je vpeljava medkulturne

terapijam in se, na splošno, bolj odzivajo

mediacije dobro načrtovana, sproti eval-

na različne, tudi preventivne programe.

virana in strokovno vodena in če obenem

služi kot dopolnitev dolgotrajnega razvi-

■ Mediacija zmanjšuje stroške: Zaradi

janja kulturnih kompetenc pri zdravstvenih

prisotnosti medkulturnega mediatorja

delavcih (Verrept 2008, 2012). Tam, kjer je

porabijo zdravstveni delavci med ob-

bila medkulturna mediacija ustrezno im-

ravnavo manj časa za odpravljanje

plementirana, jo evalvirajo kot dobro prak-

nesporazumov; zaradi kakovostnejše

so, ki znatno viša kakovost zdravstvenih

zdravstvene oskrbe je zdravje uporabni-

storitev. Razloge za tako vpeljavo medkul-

kov boljše, hkrati pa ti storitve tudi ra-

turnih mediatorjev lahko strnemo v nasled-

cionalneje uporabljajo – manj je iskanja

nje točke:

pomoči v urgentnih službah, manj hospi-

talizacij idr. (Verrept 2008, 2012).

■ Vpeljava mediatorjev zmanjšuje neenakost v zdravstveni obravnavi: Zara-

di boljšega razumevanja uporabnikovih

potreb lahko zdravstveni delavci zago-

Začetki vpeljevanja

tavljajo dejansko – ne le formalno – medkulturne mediacije

enako, pravično in kakovostno obravna-

v javnem zdravstvu v

vo, preprečijo neželeno diskriminacijo in Sloveniji

obvladujejo tveganja za njen nastanek.

■ Mediacija povečuje kakovost zdravstve-

V Sloveniji obstaja več določil, ki so lahko

ne oskrbe: Ob prisotnosti medkulturnega pravna podlaga za vpeljavo medkulturnih

mediatorja je zaradi natančnih informa-

mediatorjev v sistem zdravstvenega var-

cij možna točnejša diagnoza, posledica stva. Tako zakonsko podlago predstavlja-

pa sta tudi uporabnikovo boljše razume-

ta Zakon o pacientovih pravicah in Kodeks

vanje navodil za jemanje zdravil in za etike v zdravstveni negi in oskrbi. Doslej pa

druge terapije ter njegovo zanesljivejše še niso bile natančneje določene smernice

upoštevanje preventivnih ukrepov.

njihovega vključevanja v izvajanje zdrav-

stvenih storitev in medkulturni mediatorji

■ Sodelovanje mediatorjev povečuje doslej še niso bili uradno vključeni v sistem

slovenskega zdravstvenega varstva.

3 Ta vprašanja so, na primer: kako zagotoviti

neodvisnost medkulturnih mediatorjev, kdo bo

postavil kriterije za delo medkulturnih mediator-

Izjemo predstavlja le nedavno pilotno uva-

jev, kdo in kako jih bo strokovno usposabljal, od

kod bo financirano njihovo delo …

janje medkulturne mediatorke za prebi-

56

valce albanske skupnosti v Celju, v okviru v zdravstveni oskrbi »ranljivih« skupin in projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje orodja za samoocenjevanje zdravstvenih

neenakosti v zdravju – Skupaj za zdrav-

ustanov (Chiarenza in drugi 2016). Kot je

je. Namen projekta, ki ga je od leta 2013 bilo že omenjeno, je predstavljalo ene-

do 2016 vodil Nacionalni inštitut za javno ga ključnih delov projekta nekajmesečno

zdravje4, je bil vključiti v preventivno zdrav-

(september–december 2015) delovanje

stveno varstvo skupine z različnimi oblika-

medkulturne mediatorke v Zdravstvenem

mi ranljivosti in tako zmanjšati neenakost domu Celje6, ki se je tako med zdravstve-

v zdravju. V tem projektu je bila opravljena nimi delavci kot med uporabnicami alban-

tudi kvalitativna raziskava, v kateri so ra-

ske skupnosti izkazalo za zelo uspešno in

ziskovalci v različnih krajih po Sloveniji ugo-

potrebno (Jazbinšek in Pistotnik 2016). Os-

tavljali, kateri deli prebivalstva so pri nas novo za to pilotno vpeljevanje medkultur-

zdravstveno najbolj marginalizirani, s kate-

ne mediacije je predstavljala Deklaracija o

rimi ovirami pri dostopu do sistema zdrav-

pomenu vpeljevanja medkulturne media-

stvenega varstva se najpogosteje soočajo cije v zdravstvene ustanove v Sloveniji, ki

in kako to odpraviti (Farkaš Lainščak 2016: so jo pripravili sodelavci projekta Skupaj

14–25). Ključne ugotovitve raziskave so, za zdravje skupaj z različnimi nevladnimi

da so v zdravstvu najbolj ranljiva skupina organizacijami7 in ki vsebuje naslednje

migranti/begunci, saj se soočajo z mnogimi predloge za uvajanje medkulturne media-

ovirami (izključenost iz sistema zdravstve-

cije v slovenski sistem zdravstvenega var-

nega zavarovanja ali otežen dostop do nje-

stva:

ga, otežen dostop do nujne medicinske po-

moči idr.), med katerimi so tudi jezikovne in 1. Medkulturna mediacija ne sme biti

kulturne (ibid.). Kot odziv na te ugotovitve

spontana in »laična«

so sodelavci projekta izvedli 20­urno uspo-

sabljanje zdravstvenih delavcev za razvi-

Funkcije in pomena medkulturne mediacije

janje kulturnih kompetenc5, za kar je bil ne more nadomestiti spontana ali neorga-

pripravljen tudi priročnik z naslovom Kul-

nizirana oblika podpore pri reševanju kul-

turne kompetence in zdravstvena oskrba: 6 Natančneje, šlo je za Center za krepitev zdrav-

priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc

ja ZD Celje in Referenčno ambulanto ZD Vo-

zdravstvenih delavcev (Lipovec Čebron

jnik. Za vpeljavo medkulturne mediacije v Celju

smo se člani projektne skupine odločili, saj so v

2016). Poleg tega pa so bili pripravljeni

že omenjeni kvalitativni raziskavi sogovorniki in

tudi predlog sistemskih ukrepov, ki bi pri-

sogovornice najpogosteje izpostavljali jezikovne/

kulturne ovire med zdravstvenimi delavci in pri-

pomogli k zmanjšanju neenakosti v zdravju

padnicami albanske skupnosti v Celju.

(Chiarenza in drugi 2016: 18–19), ter pre-

7 Nevladne organizacije, ki so pripravile in skupaj z

Nacionalnim inštitutom za javno zdravje podpi-

vod Standarda za zagotavljanje enakosti

sale deklaracijo, so: Društvo mozaik, Društvo za

osveščanje in varstvo – center antidiskriminaci-

4 Projekt je financiral program Norveškega fi-

je (OVCA), Slovenska filantropija, Društvo za

nančnega mehanizma 2009–2014.

razvoj in povezovanje družbenih ved in kul-

5 Usposabljanje je potekalo v Zdravstvenih do-

tur – Odnos, Inštitut za multikulturne raziskave,

movih Celje, Sevnica in Vrhnika, med januarjem

Mirovni inštitut, Slovenska filantropija in Zveza

in junijem 2016.

svobodnih sindikatov Slovenije.

57

turnih nesporazumov (na primer svojci in več mora zajemati celovito in poglobljeno

drugi).

usposabljanje, ki ga vodi interdisciplinarna

skupina strokovnjakov.

2. Medkulturni mediator mora delovati

profesionalno in upoštevati načelo 4. Financiranje medkulturnega media-

molčečnosti

torja mora zagotoviti neodvisnost

njegovega dela

Organizirano profesionalno delo zavezuje

medkulturnega mediatorja k molčečnosti.

Plačnik storitev medkulturne mediacije

mora biti ustanova, ki zagotavlja ne-

3. Medkulturni mediator mora biti pristranskost in ki spoštuje načelo med-

ustrezno usposobljen

kulturnega mediatorja kot neodvisnega

strokovnjaka na svojem področju.

a. Izhajati mora iz istega jezikovnega in

kulturnega okolja kot uporabnik ali pa 5. Medkulturni mediator si mora

mora oboje zelo dobro poznati

prizadevati za sodelovanje z vsemi

stranmi, še posebej z uporabnikom

Za opravljanje dela medkulturnega media-

torja je dobro poznavanje jezika uporabni-

Deluje naj skladno z interesi vseh vpletenih,

ka nujen, a ne zadosten pogoj, saj zajema nikoli proti interesu uporabnika in brez

mediacija tudi zelo dobro poznavanje upo-

njegovega privoljenja.

rabnikove kulture.

6. Medkulturni mediator mora dobro

b. Poznati mora osnove medicinske stroke

poznati lokalno okolje in imeti dob-

in način delovanja zdravstvenih ustanov ro razvito mrežo kontaktov (z vladnimi in

nevladnimi organizacijami, s pobudami

Medkulturni mediator mora biti ustrezno prebivalcev in podobno), za morebitno so-

izobražen o osnovah medicinske stroke delovanje

in o zdravstvenih ustanovah, obenem pa

mora obvladati medicinske pojme v jezikih Za delo medkulturnega mediatorja so

uporabnika in tudi izvajalca zdravstvenih pomembne vse vladne in nevladne orga-

storitev.

nizacije, pa tudi posamezne organizirane

sku pine prebivalcev, ki delujejo na področ-

c. Strokovno usposabljanje medkulturnih ju zaščite »ranljivih« skupin in zagotavljan-

mediatorjev mora izvajati interdiscipli-

ja njihovih pravic do zdravja.

narna skupina strokovnjakov

7. Medkulturni mediator deluje v kon-

Usposabljanje medkulturnih mediatorjev

tekstu različnih javnih zdravstvenih

ne sme biti enkratno, posplošeno podajan-

ustanov in služb

je informacij zgolj na teoretični ravni, tem-

58

Medkulturni mediator naj posreduje v 11. Medkulturni mediator mora za

zdravstvenih domovih, bolnišnicah, reha-

svoje delo prejeti ustrezno plačilo

bilitacijskih centrih in drugje. Po potrebi naj

deluje tudi na terenu, v okviru patronažne Delo mediatorja ne sme biti prostovoljno,

službe, z obiski na domu in pri drugih ob-

kajti le z ustreznim plačilom in dobrim

likah zdravstvene pomoči, ki se izvajajo načrtom dela lahko zagotovimo trajno

zunaj zdravstvenih ustanov.

ustrezno in kakovostno medkulturno me-

diacijo (Farkaš Lainščak in Lipovec Čebron

8. Medkulturni mediator se mora za- 2016: 93–96).

vedati pozicij moči v zdravstvenem

okolju

V odnos med izvajalcem in uporabnikom Literatura:

zdravstvenih storitev naj medkulturni me-

Bofulin, M., Farkaš Lainščak, J., Go-

diator posega zgolj ob zaznani neenakosti senca, K., Jelenc, A., Keršič Svetel, M.,

obravnave, ob tem pa se mora zavedati Lipovec Čebron, U., Škraban, J.. 2016.

posledic neenakih pozicij v zdravstveni Komuniciranje. V: Kulturne kompetence

obravnavi in naj bo nanje posebej pozoren. in zdravstvena oskrba: priročnik za razvi-

janje kulturnih kompetenc zdravstvenih

9.

delavcev. Ljubljana: Nacionalni inštitut za

Vpeljava medkulturnega mediatorja javno zdravje. Dostopno na: <http://www.

je smiselna, če se hkrati izvaja tudi skupajzazdravje.si/media/prirocnik.kul-

usposabljanje zdravstvenih delavcev za turne.kompetence.2016.pdf>, 1. 12. 2016.

pridobitev kulturnih kompetenc

Bowen, S.. 2001 Language Barriers in

Access to Health Care. Ottawa: Health

Medkulturna mediacija in kulturna kompe-

Canada.

tenca zdravstvenih delavcev tvorita skupaj Chiarenza, A., Farkaš Lainščak, J., Li-

celostno razumevanje medkulturnih in so-

povec Čebron, U.. 2016 Standard za za-

cialnih razlik in pomagata pri odpravljanju gotavljanje enakosti v zdravstveni oskrbi

ovir, ki izvirajo iz teh razlik.

»ranljivih« skupin. Ljubljana: Nacionalni

inštitut za javno zdravje.

10. Zdravstveni delavci morajo biti EQUAL EP TransKom. 2012 Comparative

usposobljeni za delo z medkultur-

Study on Language and Culture Mediation

nim mediatorjem

in different European countries. Wuppertal:

EQUAL EP TransKom – gesund &

Ker je medkulturna mediacija v našem sozial.

okolju nova praksa, naj zdravstveni delav-

Farkaš Lainščak, J., ur. 2016 Ocena potreb

ci pridobijo veščine tudi za sodelovanje s uporabnikov in izvajalcev preventivnih

tretjimi osebami v zdravstveni obravnavi.

programov za odrasle. Ljubljana:

Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Dostopno na: < http://www.nijz.si/sl/

59

publikacije/ocena-potreb-uporabnikov- Verrept, H.. 2008 ‚Intercultural Media-

in-izvajalcev-preventivnih-programov- tion: an Answer to Health Care Dispari-

za-odrasle>, 1. 12. 2016.

ties?.‘ V: Crossing borders in community

interpreting. Definitions and dilemmas.

Gregg, J., Somnath, S.. 2006 Losing

Culture on the Way to Competence: The Verrept, H. 2012 ‚Notes on the em-

Use and Misuse of Culture in Medical ployment of intercultural mediators and

Education. Academic Medicine 81 (6): interpreters in health care.‘ Facts Beyond

542–547.

Figures: Communi-Care for Migrants

and Ethnic Minorities. 4th Conference

Jazbinšek, S., Pistotnik, S.. 2016 ‚Eval-

on Migrant and Ethnic Minority Health

vacija pilotnega uvajanja medkulturne

in Europe, Università Bocconi, Milano,

mediatorke za albansko govorečo skup-

Italija.

nost v Center za krepitev zdravja (CKZ)

ZD Celje in v referenčno ambulanto ZD Valero-Garcés, C., Martin, A., ur. Am-

Vojnik.‘ Neobjavljeno poročilo projekta

sterdam/Philadelpia: Benjamins Tran-

Skupaj za zdravje. Ljubljana: Nacionalni

slation Library. b.n.l.

‚ Intercultural

inštitut za javno zdravje.

Mediation at Belgian Hospitals.‘ Spletni

vir: http://mfh-eu.net/public/files/con-

Lipovec Čebron, U., ur. 2016 Kulturne

ference/mfh_paper3_Hans_Verrept.pdf,

kompetence in zdravstvena oskrba: pri-

pregledano 5. 8. 2015.

ročnik za razvijanje kulturnih kompetenc

zdravstvenih delavcev. Ljubljana: Nacio-

nalni inštitut za javno zdravje. Dostopno

na: <http://www.skupajzazdravje.si/me-

dia/prirocnik.kulturne.kompetence.2016.

pdf>, 3. 12. 2016.

Kleinman, A., Benson, P.. 2006

Anthropology in the Clinic: The Problem

of Cultural Competency and How to Fix

it. PLoS Medicine 3 (10): 1673–1676.

Standards for Equity in Health Care for

Migrants and other Vulnerable Groups.

Self-Assessment Tool for Pilot Imple-

mentation.

2013 Copenhagen: The Task Force on

Migrant-Friendly and Culturally Com-

petent Health Care, The International

Network of Health Promoting Hospitals

and Health Services, 2014. Dostopno na:

<http://hphnet.org/index.php?option=-

com_content&view=article&id=291:mig-

rant-friendly-a-culturally-competent-he-

alth-care&catid=20&Itemid=3>, 2. 12.

2016.

60

DODATEK 1

Zdravstveno varstvo v Sloveniji je vezano na sistem

zdravstvenege zavarovanja, ki je predstavljen v nadaljevanju.

Ljudje brez zdravstvenega zavarovanja nimajo dostopa do vseh

zdravstvenih storitev, temveč le v omejenem obsegu, ki zajema

nujno medicinsko pomoč.

Za enaka, nenujna bolezneska stanja so tako v veliko slabšem

položaju kot zavarovane osebe, ki lahko, npr. zaradi prehladnih

obolenj, obiščejo svojega osebnega zdravnika. Nezavarovana oseba

pa mora zaradi takega stanja iskati urgentno medicinsko pomoč,

kjer pa jo pogosto zavrnejo zaradi nenujnega stanja. Vendar lahko

to tako postane, če ni zdravstveno stanje ustrezno zdravljeno in se

poslabša.

Še večje težave imajo kronični bolniki, ki poterbujejo redno

obravnavo in terpijo ter zdravila, dostopa do tega pa nimajo, saj

nimajo zavarovanja, ki bi jim to omogočalo.

Sistem zdravstvenega zavarovanja poskrbi za zavarovane

osebe (ki nenujne premije plačujejo same), ne poskrbi pa za

nezavarovane osebe, ki so ravano zaradi tega dejstva na področju

zdravja toliko bolj ranljive, in verjetnost, da se bo njihovo

zdravstveno stanje dolgoročno poslabšalo, je zato toliko večja.

61

PRAVNI OKVIR SLOVENSKEGA

ZDRAVSTVENEGA SISTEMA IN

DOSTOPA DO ZDRAVSTVENIH

STORITEV V SLOVENIJI8

Helena Liberšar

8

Sestava in zagotavljanje

Za kritje razlike do polne vrednosti storitev,

ki niso v celoti zajete v obveznem zdrav-

sredstev za zdravstveno

stvenem zavarovanju, lahko zavarovanec

varstvo v Sloveniji9

sklene prostovoljno dopolnilno zdravstveno

zavarovanje, ki ga zavarovalnice izvajajo

Slovenski zdravstveni sistem sestavljata v skladu z Zakonom o zavarovalništvu in

dve vrsti zdravstvenega zavarovanja: ob-

Zakonom o zdravstvenem zavarovanju in

vezno in prostovoljno ali dopolnilno zdrav-

zdravstvenem varstvu.

stveno zavarovanje.

Institucija, ki ureja obvezno zavarovanje po

Obvezno zdravstveno zavarovanje ure-

tem zakonu, je Zavod za zdravstveno zava-

ja Zakon o zdravstvenem zavarovanju in rovanje Slovenije.

zdravstvenem varstvu, skupaj s Pravili ob-

veznega zdravstvenega zavarovanja.

Zdravstveni sektor je organiziran na pri-

marni, sekundarni in terciarni ravni. Zdrav-

8 Poročilo o pravnem okviru dostopa do zdravst-

venega varstva v Sloveniji je nastalo v okviru stvene storitve na primarni ravni obsegajo

projekta Mreža za preprečevanje ranljivosti osnovno zdravstveno dejavnost in farmaci-

na področju zdravstva, pri katerem Slovens-

ka filantropija sodeluje z mednarodno organi-

jo; zdravstvene storitve na sekundarni ravni

zacijo Zdravniki sveta. V zborniku navajamo le so specialistične ambulantne in bolnišnič-

povzetek.

ne storitve; terciarno raven pa predstavlja-

9 Za več informacij o organiziranosti in financiran-

ju slovenskega zdravstvenega sistema glej poroči-

jo klinike in inštituti ter drugi pooblaščeni

lo WHO 2009 http://www.euro.who.int/__data/

zdravstveni zavodi (2. člen Zakona o zdrav-

assets/pdf_file/0004/96367/E92607.pdf?ua=1,

strani 17–61, in spletno stran Zavoda za zdravst-

stveni dejavnosti, 13. februar 1992, zadnje

veno zavarovanje http://www.zzzs.si/zzzs/inter-

spremembe 15. februarja 2013).

net/zzzseng.nsf/o/F233938E2AD0AAA3C125

7BB000452FD9.

62

Primarne zdravstvene storitve opravljajo ■ Na novo urediti vodenje, poslovanje in javni zdravstveni domovi (62 zdravstvenih

nadzor javnih zdravstvenih zavodov ter

centrov po vsej Sloveniji).10

povečati odgovornost direktorjev in sve-

tov zavodov.11





Zavod za zdravstveno


Institucije, pristojne za





zavarovanje Slovenije


zdravstveno varstvo v


Sloveniji

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo-

venije (ZZZS) je javni zavod, s sedežem v





Ministrstvo za zdravje


Ljubljani, odgovoren za izvajanje obvezne-

ga zdravstvenega zavarovanja kot javne

Najvišji organ na področju zdravstvenega službe. Organiziran je tako, da so njegove

varstva v Sloveniji je Ministrstvo za zdravje. storitve zavarovanim osebam na voljo naj-

Njegovi glavni cilji so:

bliže njihovemu stalnemu prebivališču (69.

člen Zakona o zdravstvenem zavarovanju

■ Krepiti javno zdravstvo, upoštevaje nje-

in zdravstvenem varstvu).

govo finančno vzdržnost, s poudarkom

na ohranitvi s pravicami zagotovljenega Zdravstvene zavarovalnice

čim bolj popolnega obveznega zdrav-

stvenega zavarovanja in jasnejši ločitvi V Sloveniji obstajajo 4 (zdravstvene) zava-

izvajanja javne in zasebne zdravstvene rovalnice, ki so odgovorne za zagotavljanje

dejavnosti (ukinitev dopolnilnega zdrav-

dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

stvenega zavarovanja).

Njihova funkcija je določena z Zakonom o

zavarovalništvu (z dne 17. januarja 2000).

■ Zagotoviti finančno vzdržnost obvezne-

Zavarovalnice lahko zagotavljajo dopolnilna

ga zdravstvenega zavarovanja ob soli-

zdravstvena zavarovanja le obvezno zavaro-

darni prispevni obremenitvi zavarovan-

vanim osebam, in sicer dopolnilno zdravstve-

cev in čim večjem ohranjanju obstoječih no zavarovanje in druga dodatna zavarovan-

pravic.

ja (npr. za »luksuzne« zdravstvene storitve).

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako ne

■ Uveljaviti pregleden enoten sistem jav-

more nadomestiti obveznega zavarovanja.

nega naročanja v zdravstvu in s tem

doseči učinkovito naročanje zdravil, me-

Nacionalni inštitut za javno

dicinskih pripomočkov in opreme za po-





zdravje


trebe zdravstva.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

je osrednja nacionalna ustanova za prou-

10 Več v poročilu Public network of Primary health-

care services, september 2013, Ministrstvo za 11 Glej http://www.mz.gov.si/si/delovna_podroc-

zdravje, stran 8.

ja_in_prioritete/

63

čevanje in varovanje zdravja ter zviševanje polne cene, ki jih ne pokrije v celoti ob-

ravni zdravja prebivalstva Republike Slove-

vezno zavarovanje, in to iz lastnih sred-

nije, in to z ozaveščanjem in drugimi pre-

stev oziroma iz drugih virov, če izpolnjuje

ventivnimi ukrepi. Ob svoji osrednji vlogi v pogoje, da se ji dopolnilno zavarovanja

skrbi za javno zdravje v Sloveniji se NIJZ plača iz drugega naslova.

aktivno vključuje tudi v mednarodne pro-

jekte, ki pokrivajo različna področja zdravja V nekaterih primerih krije zdravstvene sto-

in splošnih javnozdravstvenih problemov ritve proračun Republike Slovenije, in si-

prebivalstva. NIJZ pa predstavlja tudi ek-

cer za nujno zdravljenje: oseb z neznanim

spertno raven za podporo odločitvam, ki jih prebivališčem, tujcev iz držav, s katerimi

sprejema država na nacionalni ravni in na niso sklenjene mednarodne pogodbe, ter

lokalnih ravneh in imajo posreden ali nepo-

tujcev in državljanov Republike Slovenije

sreden vpliv na zdravje.12

s stalnim prebivališčem v tujini, ki začas-

no prebivajo v Republiki Sloveniji ali so na

poti skozi državo in zanje ni bilo mogoče

Financiranje

zagotoviti plačila zdravstvenih storitev, pa

tudi za druge osebe, ki po določbah tega

zdravstvenega

zakona niso vključene v obvezno zdrav-

zavarovanja

stveno zavarovanje in niso zavarovane pri

tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja

Sredstva za obvezno zavarovanje se zago-

(7. člen Zakona o zdravstvene varstvu in

tavljajo s prispevki, ki jih zavarovanci, delo-

zdravstvenem zavarovanju).

dajalci in druge osebe, določene v Zakonu

o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

zavarovanju, plačujejo Zavodu za zdrav-

stveno zavarovanje. Glede na status zava-

Dostop do zdravstvenega

rovane osebe (upokojenci, brezposleni itd.) varstva v Sloveniji

so zavezanci za plačilo prispevkov tudi dru-

ge institucije (Zavod za pokojninsko in inva-

Zavarovana oseba lahko dostopa do

lidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zdravstvenih storitev na podlagi karti-

zavarovanje, državni proračun, Zavod za ce zdravstvenega zavarovanja.13 Kartica

zaposlovanje, občine).

zdravstvenega zavarovanja je javni doku-

ment, osebni dokument osebe z obveznim

Zdravstvene storitve se krijejo iz ob-

zdravstvenim zavarovanjem. Njen izdaja-

veznega in dopolnilnega zavarovanja. Če telj je Zavod za zdravstveno zavarovanje

oseba, ki je obvezno zavarovana, nima Slovenije. Zavarovanec mora svojo kartico

sklenjenega tudi dopolnilnega zavaro-

predložiti ob vsakem obisku pri zdravniku in

vanja, sama plača stroške storitev do

13 Za več informacij http://www.zzzs.si/zzzs/in-

12 Več na http://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/

ternet/zzzs.nsf/o/667843302118EB9CC1256E-

osebna-izkaznica

8B003135E0.

64

ob drugih priložnostih, ko uveljavlja pravice zdravstvenih storitev iz obveznega zdrav-iz zdravstvenega zavarovanja.

stvenega zavarovanja v obsegu in na na-

čin, ki ju določa postopek obveznega zdrav-

Vsak prebivalec Slovenije bi moral imeti stvenega zavarovanja.

sklenjeno zdravstveno zavarovanje in tako

tudi dostop do zdravstvenih storitev, vsak Obvezno zavarovane osebe imajo pravico

zavarovanec pa bi moral izbrati svojega do zdravstvenih storitev v skladu s pogoji

osebnega zdravnika.14 Dostop do javne in postopki, ki jih določajo veljavni predpisi,

zdravstvene službe je mogoč le prek oseb-

obsegajo pa: storitve osnovne zdravstvene

nega zdravnika in s kartico zdravstvenega in zobozdravstvene dejavnosti, storitve v

zavarovanja, osebni zdravnik pa napotuje posebnih socialnih zavodih, specialistič-

paciente naprej na specialistične preglede ne­ambulantne storitve, bolnišnične in ter-

ali v bolnišnico. Enako velja za ginekologa ciarne zdravstvene dejavnosti, zdraviliško

in zobozdravnika.15

zdravljenje, obnovitveno rehabilitacijo, pre-

voz z reševalnimi in drugimi vozili, zdravila

Osebni zdravnik je pooblaščen in dolžan: na recept, medicinskotehnične pripomočke,

vzpostaviti začasno odsotnost z dela; na-

zdravljenje v tujini med potovanjem in bi-

potiti zavarovano osebo k določenemu vanjem v tujini. Pri določenih skupinah za-

zdravniku, na zdravniško komisijo in inva-

varovancev, kot so otroci in šolajoči se mla-

lidsko komisijo; napotiti zavarovano osebo doletniki in študenti ali zavarovane osebe

k specialistu na ustrezni ravni;16 predpiso-

z določenimi zdravstvenimi stanji, je pri

vati zdravila in medicinske pripomočke ter nekaterih zdravstvenih storitvah plačilo v

storitve z reševalnimi in drugimi vozili … celoti pokrito iz obveznega zdravstvenega

(81. člen Zakona o zdravstvenem varstvu zavarovanja. To določa prvi odstavek 23.

in zdravstvenem zavarovanju).

člena Zakona o zdravstvenem varstvu in

zdravstvenem zavarovanju, ki določa tudi,

To pa ne velja za primere nujne zdravstve-

katere zdravstvene storitve se plačujejo iz

ne pomoči.17

obveznega zdravstvenega zavarovanja v

celoti ali v določenem odstotku polne cene.

Vsaka oseba, ki ima v Sloveniji obvezno

zdravstveno zavarovanje, je upravičena do

14 Glej Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstve-

Zavarovane osebe

nem zavarovanju, z dne 1. september 2015, členi

od 80 do 85, in Pravila obveznega zdravstvenega

zavarovanja, z dne 17. november 2014, členi od Zavarovane osebe so zavarovanci in njihovi

161 do 180.

15 Člen 80 Zakona o zdravstvenem varstvu in družinski člani.

zdravstvenem zavarovanju.

16 Za več informacij glej http://www.zzzs.si/zzzs/

internet/zzzseng.nsf/o/711DAD33F7FB1CB-

Zavarovane osebe, kot je določeno v 15.

8C1257BB000456695.

členu Zakona o zdravstvenem varstvu in

17 Glej Pravila obveznega zdravstvenega zavarovan-

ja, člen 179.

zdravstvenem zavarovanju, so:

65

1. osebe, ki so v delovnem razmerju v 8. vrhunski športniki in vrhunski šahisti

Republiki Sloveniji;

– člani telesnokulturnih in šahovskih

organizacij v Republiki Sloveniji, ki niso

2. osebe v delovnem razmerju pri zavarovani iz drugega naslova;

delodajalcu s sedežem v Republiki

Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno 9. brezposelne osebe, ki prejemajo

izpopolnjevanje v tujino, če niso obvezno

denarno nadomestilo Zavoda za

zavarovane v državi, v katero so bile zaposlovanje ;

poslane;

3.

10. osebe s stalnim prebivališčem v

osebe, zaposlene pri tujih in

Republiki Sloveniji, ki prejemajo

mednarodnih

organizacijah

in pokojnino po predpisih Republike Slovenije

ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih oziroma preživnino po predpisih o preživ-

predstavništvih s sedežem v Republiki ninskem varstvu kmetov;

Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo

določeno drugače;

11. osebe s stalnim prebivališčem v

Republiki Sloveniji, ki prejemajo

4. osebe s stalnim prebivališčem v pokojnino od tujega nosilca pokojninskega

Republiki Sloveniji, zaposlene pri zavarovanja, če z mednarodno pogodbo ni

tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri določeno drugače;

tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja;

5.

12. osebe s stalnim prebivališčem v

osebe, ki na območju Republike

Republiki Sloveniji, zavarovane pri

Slovenije samostojno opravljajo tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja,

gospodarsko ali poklicno dejavnost kot ki med bivanjem v Republiki Sloveniji ne

edini ali glavni poklic;

morejo uveljavljati pravic iz tega naslova;

6. družbeniki osebnih družb, družbeniki 13. družinski člani osebe, zavarovane

družb z omejeno odgovornostjo

pri tujem nosilcu zdravstvenega

in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki zavarovanja, ki imajo stalno prebivališče v

družb oziroma ustanovitelji zavodov Republiki Sloveniji in niso zavarovane kot

poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno družinski člani pri tujem nosilcu zdravstve-

funkcijo kot edini ali glavni poklic;

nega zavarovanja;

7. kmetje, člani njihovih gospodarstev 14. tujci, ki se izobražujejo ali izpopol-

in druge osebe, ki v Republiki

njujejo v Republiki Sloveniji in niso

Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot zavarovani iz drugega naslova;

edini ali glavni poklic;

15. osebe s stalnim prebivališčem v

Republiki Sloveniji, ki so uživalci

66

invalidnin po predpisih o vojaških invali- 20. osebe s stalnim prebivališčem v

dih in civilnih invalidih vojne in pravic po

Republiki Sloveniji, če ne izpolnju-

predpisih o varstvu vojnih veteranov, žrtev jejo pogojev za zavarovanje po nobeni dru-

vojnega nasilja in udeležencev drugih vojn gi točki tega odstavka in si same plačujejo

ter uživalci republiških priznavalnin, če niso prispevek;

zavarovani iz drugega naslova;

16.

21. državljani Republike Slovenije in

osebe s stalnim prebivališčem v

tujci z dovoljenjem za stalno pre-

Republiki Sloveniji, ki prejemajo bivanje v Sloveniji, ki jim je po zakonu, ki

nadomestilo po zakonu o družbenem var-

ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,

stvu duševno in telesno prizadetih odraslih priznana pravica do plačila prispevka za

oseb, če niso zavarovane iz drugega naslo-

obvezno zavarovanje;

va;

17.

22. priporniki, ki niso zavarovanci iz

osebe s stalnim prebivališčem v

drugega naslova, do trenutka na-

Republiki Sloveniji, ki prejemajo stopa pripora ali če jim v času pripora zava-

trajno denarno socialno pomoč, in osebe, ki rovanje preneha), obsojenci na prestajanju

jim je Republika Slovenija priznala status zaporne kazni oz. mladoletniškega zapo-

begunca ali subsidiarno zaščito v skladu s ra, mladoletniki na prestajanju vzgojnega

predpisi o mednarodni zaščiti, če niso za-

ukrepa oddaje v prevzgojni dom, osebe, ki

varovane iz drugega naslova;

jim je izrečen varnostni ukrep obveznega

psihiatričnega zdravljenja, varstva v zdrav-

18. osebe s stalnim prebivališčem v stvenem zavodu ter obveznega zdravljenja

Republiki Sloveniji, ki so uživalci odvisnosti od alkohola in drog. Pripornike

priznavalnin po predpisih o varstvu udele-

prijavi v zavarovanje zavod za prestajanje

žencev vojn, če niso zavarovane iz drugega zaporne kazni, v katerem so na prestajanju

naslova;

pripora, druge osebe iz te točke pa zavod

oziroma organizacija, v kateri se te osebe

19. vojaški obvezniki s stalnim prebi- nahajajo najkasneje naslednji delovni dan

vališčem v Republiki Sloveniji, ki po njihovem sprejemu;

so v civilni službi kot nadomestilu služenja

vojaškega roka;

23. osebe, ki pridobijo pravico po za-

konu, ki ureja starševsko varstvo,

19.a vojaški obvezniki s stalnim in sicer:

prebivališčem v Republiki

Sloveniji med služenjem vojaškega roka ■ upravičenci do starševskega nadomesti-

oziroma med usposabljanjem za rezervni

la, ki jim je med starševskim dopustom

sestav policije;

prenehalo delovno razmerje,

■ eden od staršev, ki neguje in varu-

67

je otroka do tretjega leta starosti in si

na podlagi svoje dejavnosti plačuje

prispevke za socialno varnost za naj-

manj 20 ur tedensko,

■ eden od staršev, ki zapusti trg dela za-

radi nege in varstva štirih ali več otrok;

24. otroci do 18. leta starosti, ki se

šolajo in niso zavarovani kot

družinski člani, ker njihovi starši ne skrbijo

zanje oziroma ker starši ne izpolnjujejo po-

gojev za vključitev v obvezno zavarovanje;

25. družinski pomočniki po zakonu, ki

ureja socialno varstvo.

Dopolnilno zdravstveno

zavarovanje

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pokri-

je razliko stroškov do polne cene storitev. V

primeru, ko ima zavarovanec sklenjeno tudi

dopolnilno zdravstveno zavarovanje, plača

razliko do polne vrednosti storitev zavaro-

valnica, pri kateri je oseba vključena v do-

polnilno zdravstveno zavarovanje.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije

zavarovancem stroške zdravstvenega var-

stva in z njim povezanih storitev oskrbe z

zdravili in medicinskimi pripomočki.

Obvezno in dopolnilno zdravstveno zava-

rovanje skupaj tvorita del socialne varnosti

zavarovanih oseb.

68

DODATEK 2

V projektu smo izvedli tudi raziskavo o zdravstveni obravnavi

prosilcev za mednarodno zaščito in o tem, kako dobro poznajo

njihove pravice na zdravstvenem področju zdravstveni delavci.

Z raziskavo smo želeli dobiti širšo sliko o sprejemu in zdravstveni

obravnavi prosilcev v Sloveniji ter o informiranosti zaposlenih v

javnih zdravstvenih zavodih, tam pa smo se osredotočili predvsem

na zdravnike in medicinske sestre/zdravstvene tehnike, ki so

neposredno vključeni v obravnavo bolnikov.

69

ZDRAVSTVENA

OSKRBA PROSILCEV ZA

MEDNARODNO ZAŠČITO

V JAVNIH ZAVODIH –

REZULTATI ANKETE

Jaka Matičič, Helena Liberšar

Anketo smo naslovili na vodstva in zaposlene v 56 zdravstvenih domovih in nekaterih splošnih bolnišnicah po vsej

Sloveniji. Dosegla je 449 ljudi (to pomeni, da so povezavo do

ankete odprli in si anketo ogledali), odgovorilo pa jih je 187.

Podatke smo zbirali od 5. do 31. avgusta 2016.

Regijska umestitev anketirancev in izkušnje prosilcev

za mednarodno zaščito v zdravstveni obravnavi

V anketo smo želeli zajeti vse slovenske regije in z njimi povezane večje kraje, da bi pre-

verili seznanjenost tamkajšnjih zdravstvenih delavcev z zakonsko določeno zdravstveno

obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer za primer, če bi se zgodilo, da bi v pri-

hodnosti tudi njihova regija predstavljala gostiteljsko regijo/kraj, kjer bi se ob okrepljenem

dotoku migrantov v državo odprl azilni dom s svojimi izpostavami, kot se je že zgodilo v

Logatcu. Izhajali smo iz nujnosti, da je za obravnavo prosilcev pristojni zdravstveni zavod

ustrezno informiran, da je za zagotovitev normalnega poteka dela seznanjen s pravicami

prosilcev, s postopki za njihov sprejem in z ustrezno zdravstveno obravnavo. Med anketi-

ranimi jih je 44 % odgovorilo, da prihajajo iz ljubljanske regije, sledili sta celjska (15 %) in

mariborska (12 %), najmanj odgovorov je bilo s področja Nove Gorice (1 %), Kranja (3 %)

in Murske Sobote (5 %).

70

Koper

Maribor

Murska Sobota

Celje

Ljubljana

Novo mesto

Nova Gorica

Kranj

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

45 %

50 %

Slika 1: Regijska zastopanost vprašanih (n = 185)

Velik delež anketirancev iz nekaj regij je najverjetneje povezan z dejstvom, da gre za večje

regije, ki zato obsegajo več zdravstvenih domov in tudi večjo splošno bolnišnico. Razlog

za tako strukturo odgovorov pa lahko pripišemo tudi dejstvu, da se vsi naslovniki ankete

niso odzvali, in sicer ker stika s prosilci za mednarodno zaščito doslej še niso imeli. Prosilci

in begunci, ki že imajo priznano mednarodno zaščito, so namreč trenutno nastanjeni v

glavnem na širšem območju Ljubljane in Maribora.

Med tistimi, ki so navedli svojo funkcijo v javnem zavodu, je slaba polovica (43 %) zdravni-

kov (dr. med. ali dr. dent. med.), 28 % tehnikov zdravstvene nege, 14 % višjih in diplomira-

nih medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov, 15 % pa preostalih poklicev v zdravstvu

– delovnih terapevtov, zobnih asistentov, inženirjev radiologije in drugih. Po večini imajo te

osebe višje­ ali visokošolsko izobrazbo (69 %), petina pa jih ima opravljeno srednjo šolo.

71

Zdravnik

Tehnik zdravstvene nege

Drugo

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%

Slika 2: Funkcija v javnem zavodu (n = 110)

Pogostost obravnave

Zanimalo nas je, kako pogosto in kje so anketiranci že obravnavali prosilca za mednarod-

no zaščito. Za dve tretjini anketirancev velja, da niso bili še nikoli vključeni v obravnavo

osebe s statusom prosilca za mednarodno zaščito. Nekaj manj kot petina (18 %) jih je ob-

ravnavalo prosilca vsaj enkrat v zadnjega pol leta, preostali (14 %) pa so jih obravnavali

vsaj enkrat mesečno. Tako nizko število oz. pogostost obravnav lahko pripišemo dejstvu,

da so prosilci za mednarodno zaščito trenutno nastanjeni samo v azilnih domovih na Viču

in na Kotnikovi v Ljubljana in v Logatcu.

večkrat v tednu

približno 1 x tedensko

približno 1 x mesečno

vsaj 1 x v zadnjega pol leta

nikoli

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

Slika 3: Pogostost dosedanje obravnave prosilcev za mednarodno zaščito (n = 184)

72

Informiranost in dejanski način obravnave prosilcev za

mednarodno zaščito

V zdravstvenih domovih, ki so lokalno pristojni za zdravstveno obravnavo prosilcev za

mednarodno zaščito, se pokaže kot problem pomanjkljivo informiranje. Manjka torej in-

formiranje, ki bi omogočalo ustrezno obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito brez do-

datnih zapletov in nemoten potek dela med obravnavo. V kar nekaj primerih je zaradi ne-

ustrezne informiranosti in neprilagojenosti orodij, potrebnih za administrativno obravnavo

prosilcev za mednarodno zaščito (prosilci npr. nimajo kartice zdravstvenega zavarovanja,

temveč uveljavljajo tudi zdravstvene storitve s kartico prosilca za mednarodno zaščito),

prihajajlo do situacij, v katerih osebje prosilca ni znalo ali moglo ustrezno obravnavati.

Zaradi tega je bilo oteženo tako delo zdravstvenih delavcev kot tudi dostop prosilcev do

zdravstvene oskrbe, tako da ti brez dodatne pomoči socialnih delavcev ali prostovoljcev

sami niso mogli dobiti zdravniške pomoči. Anketiranci so v anketi odgovarjali tudi na vpra-

šanje, ali so od resornega ministrstva in pristojnih institucij prejeli kakšne informacije ali

navodila glede zdravstvene obravnave prosilcev za mednarodno zaščito. Malce manj kot

pol sodelujočih v anketi (45 %) od resornega ministrstva ni dobilo nikakršnih navodil za

obravnavo prosilcev, petina (25 %) pa jih ne ve, ali so taka navodila dobili ali ne.

NE VEM

25 %

NE

45 %

DA

31 %

Slika 4: Ste bili od resornega ministrstva in pristojnih institucij obveščeni glede načina

obravnave prosilcev za mednarodno zaščito? (n = 183)

Takih, ki so na vprašanje odgovorili z DA, se pravi, da so prejeli te informacije, je bila slaba

tretjina (30 %) in tem smo postavili podvprašanje o vsebini navodil, ki so jih dobili od mi-

nistrstva in pristojnih inštitucij. Na voljo so imeli več odogovorov. Večina jih je odgovorila,

da so prejeli navodila glede administrativne obravnave prosilcev (84 %) in protokol za

ustrezno ukrepanje v primeru izbruha nalezljivih bolezni ali bolezenskih stanj (53 %). Manj

(39 %) pa jih je odgovorilo, da so prejeli inforamcije o pravicah prosilcev za mednarod-

73

no zaščito oziroma naslove referenčnega osebja in ambulant za obravnavo prosilcev za

mednarodno zaščito (27 %).

Naslove referenčnih zdravnikov

in ambulant za obravnavo prosilcev

Pravice in omejitve v zdravstvenem varstvu

prosilcev za mednarodno zaščito

Protokol za ustrezno ukrepanje v primeru izbruha

nalezljivih bolezni ali bolezenjskih stanj.

Kako administrativno obravnavati

prosilca za mednarodno zaščito.

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Slika 5: O čem so bili obveščeni od pristojnih ministrstev oz. institucij (n = 51)

Pri tem je zanimivo dejstvo, da so tudi anketiranci v ljubljanksi regiji, kjer je največ prosil-

cev, odgovarjali, da informacij o njihovih pravicah niso prejeli. Torej se tudi zaposleni v jav-

nih zdravstvenih zavodih, ki so vključeni v obravnavo prosilcev in z njimi delajo, spopadajo

s pomanjkanjem informacij, ki bi jim pomagale pri delu. V praksi pa se je pokazalo, da vodi

pomanjkanje informacij do nezadovoljstva in stresa tako pri zdravstvenih delavcih kot pri

prosilcih. Pokazalo se je tudi, da je bila tako administrativna kot zdravstvena obravnava

lažja, če so zdravstveni delavci, ki so prosilca sprejeli, vedeli, kako ga morajo sprejeti in

obravnavati ter kako napotovati naprej. V našem nadaljnjem delu smo se tako osredo-

točili na informiranje tako prosilcev kot tudi zdravstvenih delavcev o pravicah prosilcev.

NE VEM

25 %

NE

37 %

DA

38 %

Slika 6: Obveščenost zaposlenih na območju Ljubljane (n = 82)

74

Pri pripravljenosti javnih zdravstvenih zavodov smo želeli preveriti tudi, kako dobro poznajo oz. so pripravljeni na določena zdravstvena stanja, ki bi lahko pestila prosilce za

mednarodno zaščito. Ker določenih bolezni v Sloveniji ni, ker jih tu nikoli ni bilo oz. smo jih

uspešno iztrebili, bi se pri osebi iz države, kjer te obstajajo, zdravstveno stanje hipotetično

lahko poslabšalo, če zdravstveni zavodi ne bi imeli navodil oz. protokolov za učinkovito

zdravstveno obravnavo in postopke za zdravljenje obolelih. Pri tem vprašanju smo preve-

rili, ali zaposleni vedo za morebitne protokole/navodila v njihovem zavodu za bolezni in

bolezenska stanja, za katerimi bi prosilci lahko oboleli v državi izvora (navedeno na sliki

spodaj).

Tifus

Tetanus

Steklina

Hepatitis B

Malarija

Rumena mrzlica

Hepatitis A

Otroška paraliza

Meningokokni

meningitis

Japonski

encefalitis

Tuberkuloza

HIV

Drugo

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

Imamo

Nimamo

Ne vem

Slika 7: Za katere nalezljive bolezni imate v vašem zavodu pripravljen protokol oz.

usmeritve za učinkovito obravnavo pacienta? (n = 102)

Zaposleni so za večino bolezni poznali neke napotke oz. usmeritve, potrebne za njihovo

obravnavo, le za tifus, malarijo, rumeno mrzlico, otroško paralizo in japonski encefalitis so

sodelujoči v anketi navedli, da tovrstnih usmeritev nimajo oz. ne vedo zanje. Če bi v zavod

dobili takega pacienta, bi torej to otežilo obravnavo, saj bi morali pravilne postopke takrat

dodatno preverjati, hkrati pa bi se lahko pacientovo stanje ob nepravilnem postopanju

ali dolgem čakanju še dodatno poslabšalo. Kot se je v preteklosti pokazalo v praksi ob

izbruhu nekaterih bolezni, bi zavodi ustrezne napotke za ukrepanje verjetno pridobili šele,

ko bi obravnavali zadostno število takih primerov, na katerih bi se postopki lahko zgradili.

Ta ocena temelji tudi na dejstvu, da nam ob preverjanju tega (pred začetkom izvajanja

raziskave) od Nacionalnega inštituta za javno zdravje teh navodil in podatkov o preven-

75

tivnih ukrepih ni uspelo pridobiti. Pri tem vprašanju so zanimivi tudi odgovori pri možnosti DRUGO, kjer so anketiranci v večini navedli, da ne vedo, ali imajo navodila oz. predviden

protokol tudi za nekatere druge bolezni, kot so ebola, virus zika in pojav ošpic.

Kot opombo lahko navedemo, da se je v praksi pokazalo, da pridejo begunci oz. prosilci za

mednarodno zaščito v Slovenijo večinoma zdravi, zbolijo pa šele med bivanjem pri nas in

za »našimi« boleznimi, proti katerim niso odporni.

Ocena položaja prosilcev in odnos osebja do njihove

obravnave

Zaradi številnih sistemskih preprek, ki tako ali drugače otežujejo ustrezno zdravstveno

obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito, smo želeli preveriti, ali so težave pri zdrav-

stveni oskrbi prosilcev resnično samo posledica administrativnih ovir, medresorske ne-

usklajenosti in upoštevanja zakonodaje ali pa prihaja do težav v procesu zagotavljanja

zdravstvene oskrbe v javnem zdravstvenem sistemu tudi zaradi neustreznega poznavan-

ja pravic prosilcev za mednarodno zaščito.

Preveriti smo želeli tudi, kakšen je odnos anketirancev do prosilcev oz. ali pomenijo te ob-

ravnave zanje težavo. Večina anketirancev je bila neopredeljenih, 21 % jih je odgovorilo,

da obravnava prosilcev zanje ne predstavlja težave, za 20 % anketirancev pa zdravstvena

obravnava prosilcev je težava. Tako lahko sklepamo, da je zdravstveno osebje prosilcem

v večini naklonjeno oz. zdravstvena obravanava prosilcev zanje ne predstavlja težave.

Nasprotno pa je precej visoko tudi število tistih, ki ne vedo, kako pristopati k prosilcem pri

njihovi zdravstveni obravnavi.

76

45 %

40 %

35 %

30 %

25 %

20 %

15 %

10 %

5 %

0 %

1 - sploh ne drži

2

3

4

5 - povsem drži

RS

LJ

Slika 8: Obravnava prosilcev za mednarodno zaščito zame ne predstavlja večje težave (n

= 177 – za nacionalni nivo, n = 80 – za zdravstveno regijo Ljubljana)

V nadaljevanju smo se osredotočili še na analizo tega odnosa glede na lokacijo, kjer so

prosilci za mednarodno zaščito trenutno nastanjeni v največjem številu – v ljubljanski re-

giji. Odstotek tistih, za katere obravnava prosilcev ne predstavlja težave, je v Ljubljani za

spoznanje večji kot v celoti na nacionalni ravni (26 % vseh sodelujočih), 11 % se jih delno

strinja s trditvijo (imajo nekaj težav s tem), največji odstotek pa je spet neopredeljenih –

40 %. Tisti iz zdravstvene regije Ljubljana, ki trditev zanje sploh ne drži, predstavljajo 18 %

vseh iz te regije, tistih, za katere trditev delno ne drži, pa je 5 %. Tako je očitno, da regija,

ki je obravnavi prosilcev za mednarodno zaščito bolj izpostavljena, to tudi lažje sprejema,

razlog pa bi lahko iskali tudi v boljšem medsebojnem dialogu in večji pogostosti obravnav,

do česar dejansko prihaja. Pri tem se je treba zavedati, da je za izboljšanje razumevanja

problematike prosilcev za mednarodno zaščito pri državljanih RS in za njihovo sprejeman-

je ter za življenje prosilcev po družbenih normah, ki veljajo v naši državi oz. EU, ključen

medkulturni dialog. Samo tako bosta lahko njihovo vključevanje v družbo bolj tekoče in

obravnava na vseh ravneh družbe, tudi v zdravstvu, boljša.

Vprašanje smo analizirali tudi z vidika starosti anketirancev. Pokazalo se je, da predstavlja

zdravstvena obravnava prosilcev večjo težavo starejšim (25 %), pri mlajših pa je ta delež

12 %. Večina mlajših se je opredelila, da z obravnavo prosilcev ne bi imeli težav.

77

35 %

30 %

25 %

20 %

15 %

10 %

5 %

0 %

1 - sploh ne drži

2

3

4

5 - povsem drži

mlajši (21-40)

starejši (40 +)

Slika 9: Obravnava prosilcev glede na starost zdravstvenega osebja (n-mlajši = 48,

n-starejši = 59)

Pri vlogi v zavodu se pokaže izrazita razlika med zdravniki (dr. med.) in zobozdravniki

(dr. dent. med.) na eni strani ter zdravstvenimi tehniki in medicinskimi sestrami na drugi.

Na podlagi analize odgovorov lahko sklepamo, da predstavlja zdravstvena obravnava

prosilcev za medicinske sestre in zdravstvene tehnike manj težav kot za zdravnike in

zobozdravnike.

O možnih razlogih za take odgovore lahko le ugibamo. Eden od razlogov bi lahko bil, da

so zdravniki in zobozdravniki odgovorni za celotno zdravstveno obravnavo prosilcev in se

zavedajo morebitnih dodatnih težav, ki jih taka obravnava predstavlja.

Za podrobnejšo analalizo odgovorov bi potrebovali več podatkov. V prihodnje pa bi bilo

razloge za take odgovore vsekakor zanimivo poiskati, a bi za to morali uporabljati natanč-

nejšo tehniko, npr. intervjuje.

78

45 %

40 %

35 %

30 %

25 %

20 %

15 %

10 %

5 %

0 %

1 - sploh ne drži

2

3

4

5 - povsem drži

Zdravnik

Med. sestra/zdr. tehnik

Drugo

Slika 10: Obravnava prosilcev glede na funkcijo zaposlenih v zavodu (n-zdravnik – dr.

med. oz. dent. med., r = 46, n-teh. zdr. nege/med. sestra = 47, n-drugo = 10)

V anketi smo želeli preveriti tudi, ali so zaposleni v splošnih bolnišnicah in zdravstvenih

domovih seznanjeni s trenutnim begunskim stanjem. Sodeč po odgovorih anketiranci kar

dobro poznajo dejansko stanje.

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

101-300

50-100

301-1000

več kot 2000

1001-2000

Slika 11: Mnenje o številu prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji (n = 103)

Zanimalo nas je tudi, kaj menijo anketiranci, s katerimi boleznimi in bolezenskimi stanji bi

se lahko srečevali pri zdravstveni obravnavi prosilcev. Kot najpogostejše bolezni prosilcev

so navedli akutne bolezni in stanja, okužbe, podhranjenost ter različne oblike poslabšane-

ga duševnega zdravja. Ob tem pa predstavlja dejansko največjo težavo dostop do stalne

oskrbe za kronične bolnike, katerih stanje se brez take oskrbe iz dneva v dan slabša oz.

se ne izboljšuje.

79

Vprašali smo jih tudi o poznavanju pravic prosilcev in obsegu pravic posameznih skupin

prosilcev. Po slovenski zakonodaji, ki ureja področje zdravstvene oskrbe prosilcev za med-

narodno zaščito, imajo ti pravico do nujne medicinske oskrbe, posebnost pa so otroci in

nosečnice oz. doječe matere, ki so pri pravici do zdravstvene oskrbe na zakondajni ravni

izenačeni z državljani RS. A v praksi se vseeno večkrat pokaže, da je treba marsikateremu

zdravstvenemu delavcu to dodatno pojasnjevati oz. jih ozaveščati. Anketa pokaže, da so

vprašani dobro seznanjeni s tem, saj je odstotek tistih, ki poznajo pravice teh dveh ranlji-

vih skupin, zelo visok – presega 80 % vseh odgovorov. Po izkušnjah iz prakse in izsledkih

te ankete se razumevanje teh pravic očitno povečuje, po odgovorih pa bi bilo mogoče

sklepati tudi, da osebje zakone razume, a tega ne izvaja, in to iz različnih razlogov, ki so

mogoče osebni ali pa so povezani z neprilagojenostjo sistema obravnave pacienta tej

pravici. Kot je že bilo omenjeno, smo pri nekaj primerih videli zaplete že pri administrativni

obravnavi pacienta, to pa postavlja v neprijeten položaj tako zdravstvenega delavca, ki

prosilca obravnava, kot prosilca, ki obravnavno potrebuje.

Nosečnice in doječe matere

Mladoletni otroci

Žrtve nasilja

Ljudje s posebnimi potrebami

Starostniki

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Slika 12: Mnenje o izenačenosti pravic ranljivih skupin s pravicami državljanov RS (n =

103)

V celotni oskrbi prosilcev nas je zanimalo tudi, kako gleda zdravstveno osebje na obravna-

vo pacientov, ki imajo status prosilca za mednarodno zaščito. Kot rečeno, so prosilci upra-

vičeni do obravnave le v primeru urgentnih stanj, in je tudi obravnava, ki so je deležni, taka

– urgentna. V praksi to pomeni, da se prosilec ob napotitvi brez oznake »nujno«, razen če

se odloči za samoplačniško storitev, kar pa v veliko primerih ni mogoče, znajde v situaciji,

ko napotnico za specialista zaradi svojega zdravstvenega stanja sicer dobi, a mu to nič ne

pomaga, kajti brez oznake »nujno« na napotnici nima pravice do nadaljnje obravnave pri

specialistu ali pa pride pri tem do dodatnih oteževalnih okoliščin, če prosilec za obravnavo

80

ne more plačati, kajti to otežuje delo zdravstvenega osebja, ki pri tem doživlja dodaten pritisk zaradi veljavnih ukrepov tega sistema.

Bolezni in bolezenska

stanja v času nosečnosti

Težave v predelu trebuha

Poškodba

Kronične bolezni

Respiratorne bolezni

Možganska kap

Otroške bolezni in

bolezenska stanja

Anksioznost

Dentalni problemi

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Rehabilitacija

Hospitalizacija

Napotitev k...

Obisk...

Urgentna pomoč

Slika 13: Upravičenost do različnih ravni obravnave pri določenih zdravstvenih stanjih (n

= 105)

Iz odgovorov je razvidno, da se zdravstveno osebje zaveda, da so prosilci v skladu z za-

konodajo upravičeni do urgentne pomoči, vseeno pa je relativno visoka tudi opcija »napo-

titve na specialistični pregled«, a se je to v praksi brez pomoči dodatnega osebja vsaj na

začetku relativno težko izvajalo.

Da bi se obstoječi sistem, ki je neprijazen tako do prosilcev za mednarodno zaščito kot do

zdravstvenega osebja, izboljšal, so morali anketiranci oceniti trenutno stanje zdravstvene

oskrbe prosilcev, odnos zdravstvenih delavcev do te oskrbe in možnost za spremembe v

prihodnosti. Možni odgovori so bili ocenjeni z lestvico od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo »sploh

ne drži«, 5 pa »popolnoma drži«. Rezultati so podani v spodnji tabeli, ki prikazuje tudi izja-

ve, do katerih so se vprašani opredelili.

81

Izjava/ocena

1

2

3

4

5





n


Menim, da javni zdravstveni

8%

8%

33% 21%

30%





106


sistem učinkovito pokriva





zdravstvene potrebe prosilcev za


mednarodno zaščito.

Prosilci za mednarodno zaščito

21% 21% 29% 16%

3%





105


bi morali biti upravičeni do

obiska specialista tudi v primeru





nenujnih stanj.


V primeru povečanih

17% 15% 28% 15%

25%

103





zdravstvenih potreb za oskrbo


prosilcev za mednarodno zaščito

bi se bil pripravljen vključiti še

bolj intenzivno (ambulante pro

bono, prostovoljno opravljena

storitev v lastni ambulanti)





Obravnava prosilcev za


2%

3%

20% 28%

47%





100


mednarodno zaščito zahteva več

napora, zdravstveni zavodi pa so





bolj obremenjeni.


Reševanje zdravstvenih stanj

2%

4%

20% 24%

50%





101


prosilcev za mednarodno zaščito

bi bilo treba sistemsko bolje





urediti.


Tabela 1: Opredelitev vprašanih glede obravnave prosilcev za mednarodno zaščito

Iz odgovorov je moč razbrati, da so anketiranci v večini prepričani, da sistem že zdaj dobro

pokriva potrebe prosilcev za mednarodno zaščito in da se jih večina – 42 % – ne bi strin-

jala s pravico do obiska specialista v primeru nenujnih stanj, neopredeljenih glede tega

pa je 29 %. Problem obiska specialista v primeru nenujnih stanj je resnično kompleksna

zadeva, saj se lahko stanje (tudi kroničnih bolnikov), kot opažamo pri našem delu, od ne-

nujnega slabša vse do točke, ko postane obravnava takega bolnika nujna. Ko pride do te

točke, pa je ljudi zelo težko obravnavati brez ustrezne zgodovine zdravstvenega stanja,

ki bi jo lahko prepoznali, če bi imel prosilec dostop do lečečega zdravnika in specialista.

Tako slabšanje zdravstvenega stanja pa tudi zelo slabo vpliva na psihofizično počutje

prosilcev. To se vidi v pojavu stanj, ki zahtevajo intenzivno psihosocialno pomoč ali celo

obisk psihoterapevta. Tako čakanje na zdravstveno stanje, ki bo pripeljalo tako daleč, da

bo obravnava prosilca postala nujna, pa pripelje s seboj še veliko drugih težav, povezanih

z drugimi področji, in pomeni na koncu še obsežnejši problem, kot bi bil, če bi imel prosilec

že v začetku dostop do specialista.

82

Na vprašanje o prostovoljskem vključevanju v zdravstveno obravnavo je kar 40 % anketi-

rancev odgovorilo, da bi bili pripravljeni tudi prostovoljsko sodelovati v zdravstveni oskrbi

prosilcev, veliko pa jih je ostalo neopredeljenih.

Aktiviranje prostovoljcev za delovanje pro bono predstavlja že zdaj levji delež pomoči

ranljivim skupinam (osebam brez zdravstvenega zavarovanja), vseeno pa so ti odgovori

spodbudna informacija za organiziranje, ki se ukvarjajo z zdravstveno oskrbo prosilcev,

čeprav kakšnih pomembnejših zaključkov glede tega vprašanja na podlagi teh odgovorov

ne moremo delati, saj so zelo enakomerno porazdeljeni in ne omogočajo kakšnega kon-

kretnega sklepanja.

Vsi, ki so odgovarjali na zadnji dve vprašanji, ki preverjata oceno zaposlenih v javnih

zdravstvenih zavodih o obremenjenosti sistema in kako oni vidijo učinkovitost sistema pri

obravnavanju prosilcev, pa se v relativno velikem odstotku (75 %) strinjajo, da so zavodi

preobremenjeni in da bi morali reševanje zdravstvenih stanj prosilcev urediti sistemsko

učinkoviteje (74 %).

83

60 %

50 %

40 %

30 %

20 %

10 %

0 %

1 - sploh ne drži

2

3

4

5 - povsem drži

Menim, da je javni zdravstveni sistem učinkovito pokriva zdravstvene potrebe

prosilcev za mednarodno zaščito.

Prosilci za mednarodno zaščito bi morali biti upravičeni do obiska specialista

tudi v primeru nenujnih stanj.

V primeru povečanih zdravstvenih potreb za oskrbo prosilcev za mednarodno

zaščito bi se bil pripravljen vključiti še bolj intenzivno (ambulante pro bono,

prostovoljno opravljena storitev v lastni ambulanti).

Pri obravnavi prosilcev za mednarodno zaščito je prisotnega več napora,

zdravstveni zavodi pa so bolj obremenjeni.

Sistemsko bi bilo treba bolje urediti reševanje zdravstvenih stanj prosilcev za

mednarodno zaščito.

Slika 14: Porazdelitev odgovorov glede na strinjanje z izjavo o oskrbi prosilcev za

mednarodno zaščito

84

Zaključek

Na podlagi rezultatov ankete lahko zaključimo, da je v dobro tako zaposlenih v javnih

zdravstvenih domovih kot tudi prosilcev treba premisliti, kako zdravstveno obravnavo

prosilcev sistemsko urediti, da jim bo čim bolj naklonjena, zagotoviti pa bi bilo treba tak

sistem, da bi prosilcem omogočal čim večjo samostojnost in čim manj dodatnih zapletov

in da ga zdravstveno osebje ne bi občutilo kot dodatno breme in bi mu omogočalo tudi

administrativno ustrezno obravnavo prosilcev brez večjih težav.

85

ZDRAVSTVENA

OBRAVNAVA PROSILCEV

ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

Uvod

mag. Franci Zlatar

Avtorji prispevkov

Helena Liberšar



Jaka Matičič



Urška Živkovič



Lea Bombač, dr. med.



Špela Brecelj, dr. med.



dr. Erika Zelko, dr. med.



dr. Zuzanna G. Kraskova



asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med.



Simona Repar Bornšek, dr. med.



Neli Grosek, dr. med.



prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.



Eva Vičič, dr. med.



dr. Uršula Lipovec Čebron

Zbrala in uredila

Helena Liberšar

Izdala

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva,

Cesta Dolomistskega odreda 11, Ljubljana, december 2016

Jezikovni pregled

Darja Tasič

Oblikovanje

Tadej Trkman

Elektronska verzija dostopna na www.filantropija.org.



Zbornik je bil izdan s pomočjo sredstev Evropske unije, Generalnega direktorata za zdravje in vrano

hrano v okviru projekta 8 NGO’s for migrants/refugees health 11 Countries.

©	2016.	Slovenska	filatnropija,	Združenje	za	promocijo	prostovoljstva

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

614.2:341.43-051(082)(0.034.2)

ZDRAVSTVENA obravnava prosilcev za mednarodno

zaščito [Elektronski vir] / [avtorji prispevkov Helena Liberšar ... [et

al.] ; zbrala in uredila Helena Liberšar]. - El. knjiga. - Ljubljana :

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, 2017

ISBN 978-961-91702-9-8 (pdf)

1. Liberšar, Helena

289989888