Edini slovenski dnevnik ? ^edinjenih državah :-
Velja za vse leto • . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily 111
in the United States. ■ ■ ■
Issued erery day except Sundays it r —: and Legal Holidays. :— I I HQ	50.000 Readers. :-
^U-ii—
TKLXFOH PmaSHS: 4687 OOBTLAHDT. Entered u Second-Oil* Matter, September H. 1903; at the Fort Office at Mow York, N. Y, under the Act of Ooagroa of lCaroh & 1871.
TELEFON PUIIXI: 4887 COETLANDT
NO. 280. — ŠTEV. 280.
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 28, 1916. — TOREK, 28. NOVEMBRA, 1916.
VOLUME XXXV. - USTNIK XXIV.
Nemci so prepodili
Rumune iz doline Ait.
Gerard.
Tarnovski.
Ameriški poslanik ae je mudil v posvetovanja z državnim tajnikom Laroingom. — U-čolni.
Zavezniki mu nočejo dovoliti, da bi mogel neovirano potovati na svoje mesto v Washington.
Avstrijci in Lahi.
Avstrijci obstreljujejo italijanske postojanke. — Laški vojni urad poroča o hudem bombardiranju.
Draginja vsak
dan večja.
MESTO ALEKSANDRU A JE ^ADL°-BUKAREŠT j J™**« ^fe JE V VELIKI NEVARNOSTI. — RUMUNI SE UMI-' KAJO NA CELI FRONTI. — MACKENSEN POROČA, DA SE RUMUNI NE ZOPERSTAVLJAJO VELIKO.
V LONDONU PRIČAKUJEJO PADEC BUKARE STA. — NEMCI SO ZAPLENILI VELIKE ZALOGE. — ČETE PRI ORfiOVI SO V NEVARNOSTI, DA JIH BODO NEMCI ZAJELI. — 1,200 ŽE VJETIH.
London, Anglija, 27. novembra. — Nič več ni upa-
James W. Gerard, se je dane« mudil v posvetovanju z državnim tajnikom Lansingom.
Mr. Gerard, kakor tudi Mr. Laii-sinff, ni hotel povedati, o eerau sta razpravljala, toda iz drugih virov se je dopnalo, da »ta govorilo o nemškem javnem mnenju, o nemškem zunanjem tajniku Zimmer-inaiinu, ki je sledil odstopivaemu Jagowu. in o submarinili
r krat ijo par
duip ozneje bo mogoče že otlplul, toda pre.i bo »e videl predsednika
Wilsona.
Domneva se, da je poslanilru na-nnVno. da odločno protestira pri nemški vladi radi zasužnjevanja Belgijcev.
Zahodna fronta.
Vse počiva, toda v Berlinu priča, kujejo, da se bodo pričeli zopet zaganjati na Sommi.
n ja, da bi mogle rumunske armade v Valaliiji pognati na- JHgowu m 0 submarine
*	.	• • i • i i i	i.:	Mr. Gerard se namerava v kra
ti i morile iicni^kc avstmske in Ijolgarske rote. ki prOCU- .	...	v
/a.l	,ICUI; ^ * rtVPUIJ	i i ■ • i w • 1 v" ^em ca5iU vr,»iti nazaj v Nemeij
rajo proti Bukareštu. Na celi valakijski tronti so dozivc- Te dlli bo šel v Now York in p* li Rumunci velike |>olome.
< »lavno mesto Rumunske, Bukarešt, je v nevarnosti, da pade v najkrajšem času.
Falkeiihavnove čete so spravile ruiiiunsko vojsko čisto iz doline Alt- ki je dolga približno 1">0 milj. Rumunci sr pa še vedno umikajo pred prodirajočimi Nemci in ni niti najmanjšega upanja, da bi se kje vstavili.
Kot se zadnja poročila glase, so se umaknili Rumuni že za deset milj proč od doline Alt.
Mackensenove čete, ki so prekoračile Donavo, prodirajo zdaj proti Bukarešto.
— Zoperstavljanje rumunske armade je vedno manjše, — j«* »poročil nemški vojni urad v svoje poročilu.
Aleksandi'ija je v rokah Maekensenovili čet. To mesto je zelo velike važnosti; ni veliko, ima le 15,000 prebivalcev, toda to je središče vsega žitnega trga v Rumun-ski. Nemci imajo zdaj ]x>d svojo kontrolo skoro vse ru-munsko žito.
Skoro cela rumunska Doiuiva je zdaj ])od nemškim gospodst vom. Tekom dne so Nemci zavzeli veliko romunskih vasi in majhnih pristanišč ob Donavi. V roke so jim padle velikanske zaloge različnega blaga.
Rumunska oršovska armada je — kot Berlin uradno poroča — popolnoma odrezana od drugih romunskih črt in je od vseh strani obkoljena, tako, da ni več izhoda, ako s«- kaj posebnega in nepričakovanega ne zgodi.
Od te armade je zdaj že 3.200 vjetili, poleg tega so pa Nemci zaplenili tudi veliko municije in orožja, namreč tri to|Hivc, 27 vozov municije in 800 vozov hrane.
General Saliarov se je v Dobrudži zopet na vso moč trudil, da bo predrl nemško čHo, toda njegovo prizadevanje ni doseglo uspeha.
Rtununski narod se nahaja danes v zelo neugodnem in obupnem položaju. Toda kot izgleda, sta Falkenhavn in Mackensen šele pričela s svojim uspešnim delom.
Berlin, Nemčija, 27. novembra. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da se zavezniki na sommeškem bojišču zopet pripravljalo na ofenzivo na zahodni fronti, kajti zadnji teden je bilo čisto mirno, vršile so se le manjše praske.
Pričakuje se, da bodo zavezniki kav naenkrat navalili na nemške postojanke.
Vsi nasi zakopi so utrjeni bolj kot so bili, kajti zavezniki so dali našim četam priliko, da so popravile, kar ni bilo popolno.
London, Anplija, 27. novembra. Ob belgijski fronti so se vršili hudi artilerijski boji. na ostalih delili zahodno fronte je pa 4<mirno*\ le manjše praske se vrše, ki pa nimajo nobenega vpliva na splošen položaj.
Izgnani dipilomati.
^P	Diplomati iz centralnih držav,
Mogoče, da se bodo Rumunci vstavili na črti pred Bu-j 0 katerih se j« poročalo, da so jih kareštom in tam branili mesto. Tam je reka Arges, kjer! zavezniki izgnali iz Grške, so pri
bo mogoče bolj ugodno za odbijanje Nemcev kot je bila dolina Alt.
Iz ekonomičnega ozira bodo Neiiici s tem. da bodo stlačili Rumunijo, veliko pridobili. Nek angleški vojaški kritik se je danes zelo pikro izrazil v svojem listu o celi zavezniški politiki. On pravi, da se bodo zdaj Nemci in njihovi zavezniki zoperstavljali še mesece in mesece, mogoče še leta, kajti zdaj bodo imeli še preveč hrane, ko jim bo mogoče pograbiti vse romunsko žito. Žito, sol, sladkor, olje. petrolej in druge stvari, ki jih v Nemčiji potrebujejo. jim l»o zdaj lahko dajala Rumunija.
Poleg tega so pa Nemci tekom te ofenzive zaplenili veliko orožja, največ Krnppovega, katerega so Rumunci Nemcem drago plačali.
Kot se poroča iz Berlina, je von Mackensen izdal poročilo v svojem glavnem stanu- da Riununci nikakor ne bodo mogli vzdržati njegovega pritiska.
Kot je dobil "Iiokalanzeiger" od svojega posebnega voj. poročevalca poročilo, so Nemci zaplenili v Krajovi velikanske zaloge olja, žita. kavčuka in drugih stvari, ki so jim prišle v veliko dobro.
Berlin, Nemčija, 27. novembra. — Nek nevtralen časnikar je bil v pogovoru z Falkenhavnom, velikim nemškim generalom, ki vodi ofenzivo proti Ruuiuniji.
Vprašal ga je. ako misli, da bodo prišli v Bukarešt; odgovoril mu je, da brez dvoma.
Drugo vprašanje je bilo. če mislijo Nemci obdržati Bukarešt; odgovoril je, da dvomi, kajti Nemci morajo po-tem hraniti prebivalstvo. Pri]>onuiil pa je tudi, da to ne spada v njegov delokrog. On ima le nalogo uničiti romunsko armado in ničesar drugega. Kaj se bo potem z Ruinu-uijo, ko Ijo enkrat nemška, zgodilo« je stvar drugih.
Ko ga je vprašal, kakšen je cel vojni položaj, je odgovoril, da je siguren, da bo Nemčija s svojimi zavezniki sijajno zmagala.
NEMŠKE UNIVERZE.
Kodanj, Dansko, 27. novembra. — Berlinski dopisnik "Tidende" je sporočiL da bo pričela nemška vlada delati na to*, da se bo tekom vojne zaprlo vse nemške univerze. da bo tako mogoče dijake in profesorje mobilizirati
V rajhstagir je velika večina, ki bo za to glasovala.
šili — kot se glasi neko poročilo iz Sofije, na Bolgarsko.
Zeppelini.
London, Anglija, 28. novembra Sinoči so zopet prileteli nad Anglijo Zeppelini. — Vrgli so nekaj bomb na severni del Anglije.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja poŠte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne počil jat ve do preklica le pod pogojem. DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamode. Mi jamčimo za vsako denarno poSljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Isto-
London. Anglija. 27. novembra. Zunanji urad itngleške vlade ni hotel tlovoliti neovirano vožnjo preko an*;leške<;a vodovja avstrijskemu poslaniku za Združene države, Tarnow.skemu.
On je '/daj že v Nizozemski in pričakuje obvestila. — Odpotovati namerava, ako bo mogel, 10. de-cembra.
Zunanji urad pravi, da se rnn z ozirom na delovanje prejšnjega avstrijskega poslanika tir. Dunibe n»> zdi varno spustiti novega,avstrijskega poslanika naprej, kajti mofroče je. da bo ta počenjal rav-notake stvari. Edina pot. po kateri more avstrijski poslanik v Zdr. države, je. da se pelje preko angleškega vodovja, kjer g-a bodo pa angleški- oblasti prijele, ako bo poskušal. kaj takejra storiti, iie da bi lobil dovoljenje od angleške vlade. —
London, Anglija, 27. novembra.
Zunanji urad je poslal ameriškemu poslaniku Page-u noto, s katero se vladi Združenih držav poroča. da se grofu Adamu Tarnow-skemu ne dovoli odpotovati.
Kot vzrok navaja, da so aktivnosti avstrijskih in nemških diplomatov v Združenih državah tako uepostavne in škodljive -zaveznikom. da j«' angleška vlada popolnoma opravičena, ako ne spust; Tamowsk«*ga naprej.
Washington, I). ('.. 27. nov. — Državni department se ni dobil od poslanika v Londonu še nobenega obvestila glede novega avstrijske
Rim. Italija. 27. novembra. - ljUDjE ZAHTEVAJO, DA PREVZAMEJO MESTA
l^rt^^tiik^^^iVSE TRGE. - SAMO KRIČANJE IN ZGRAŽANJE lijausko-avstrijskega bojišča A v i NAD KAPITALISTI POPOLNOMA NIČ NE ZALE-
strijei obstreljevati laške pozicije, r ŽE. — JAJČNI BOJKOT V DRŽAVI NEW YORK. — Na južuo-tirolski fronti je dež PURANI SO SE OD LANSKEGA LETA GROZNO PO-oviral operacije.	DRAŽILI. — MLEKA PRIMANJKUJE, KER SE GA
\ zhodno od C.onee so Avstrijci ! VBLmo IZVA£a. _ IZ CHICAGA. — IZ PITTS-
BURGHA. — NEKATERE DRUŽBE SO POVIŠALE DELAVCEM PLAČE.
spravili v bojno črto še več baterij. s katerimi so neprestano obstreljevali laške pozicije. Italijanska artilerija je uspešno odgovarjala.
Na Krasu se ni nič posebnega dogodilo. Bilo je le nekaj manjših
V državi New Yorku jo vsad dan večja draginja, in kot se poroča iz drugih krajih, ni drugje nič boljše, v ne-
spopadov. v katerih so italijanske j katerih krajih se slabse.
eete vjele par avstrijskih vojakov.
Sicer je položaj popolnoma ne-iz premen jen
Macedonska fronta.
Vrše se hudi boji severno in zapad-no od Bitolja. — Berlin poroča o zavezniških porazih.
London. Anglija. 27. novembra Srbi in Francozi so danes napadal nemško-bolgarske postojanke ne sedemnajst inilj dolgi fronti se verno od Bitolja.
Kot se. glase uradna poročila ge neralnega glavnega štaba v Kolu au. so imeli zavezniki veliko uspe iia. —
Srbski polki so vprizarjali in š( vprizarjajo hude napade na višini št v. 10f»0. vzhodno od Bitolja. Nf
.....	,	nekaterih točkah so se Nemci žt
<ra poslanika, ki namerava Odpoto- amak„iij
taka nam	Jamčijo zanesljive ameriške		
banke, s 1	caierimi	srna *edaj	v zvezi
radi vaj ne	in radi	bizarnosti	pri po-
iUjanjn da	narja.		
	Cene:		
K	f	K	$
10....	1.50	1 lir*...	. 15.60
15....	2.15	j 130...	. 16.90
20....	2.73	! 140...	. 18^0
25....	3.40	j 160...	. 19.50
30» m m m	4.05	I 160...	. 20.80
A) •a a #	4.70	j 170...	. 22.10
40....	6JS5	1 180...	. 23.40
45....	6.00	| 190...	. 24.70
50____	0.65	I 200...	. 26.00
55....	7M5	j 250...	. 32.50
00....	7J90	! 300...	. 39.00
65....	8.55	1 350...	. 43.50
70....	0^0	I 400...	. 52.00
75....	0.83	i 600...	. 65.00
fiOa 00»	10.50	I 600...	. 78.00
85#0 9 9	11.15	I 700...	. 91.00
90....	• 11-80	| 800...	. 104.00
100....	13.00	| 900...	. 117.00
110....	14^0	| 1000...	. 129.00
Ker m zdaj cene denarju skoraj vnk dan Menjajo, zmo primorani računati po najnovejiib cenah ln bomo tudi i kzzorali po ajlfc. — VčmtOb se bo «o» dllo, da dobi naslovnik kaj nC, včasih pa tudi kaj nanj. Llat dospe na sapad ponavadi par dal kunčje ta wmi tem, ko doM naslovnik Ust ▼ rake, m* pri
vati v Ameriko, katerega pa au gleške oblasti ne pustijo naprej.
Državni uradniki so bili zelo pre senečeni. ko so slišali to vest. Izja vili so. da bo vlada Združenih držav odločno zahtevala od Anglije, da pusti Tarnowskega naprej.
"Thanksgiving".
•Javlja se. da je bilo včeraj odposlanih generalu Pershingu v Me hiko. kjer se mudi s svojo ekspe-dieijo in 4 4 preži na Villo'\ 16,000 futov puranov, katere bodo on in njegovi rojaki pojedli na Zahvalni dan.
Hughes.
Propadli republikanski kandidat Hughes je sinoči naznanil, da bo šel zopet za odvetnika. Vstopil bo kot član v odvetniško firmo, katere član je bil predno je postal governor države New York.
Vojna posojila.
Iz Washingtona se poroča, da je zvezni rezervni board posvaril ameriške bankirje, da ne investirajo preveč v evropska vojna posojila, kajti to je prenevarno.
Tudi italijanske čete so bile m macedonski fronti danes zelo ak tivne.
V goratem okraju Dihov a so ze lo dobro utrdili svoje postojank« in napravili tudi nekaj uspehov navzeli so več sovražnih zakopov Berlin, Nemčija, 27. novembra Na macedonski fronti je prišlo do hudih bojev med zavezniškimi in bolgarsko-nemškimi četami. — Na padali so na sedemnajst milj dolgi fronti. Uspehov niso imeli nobenih. pač pa neizmerno velike izgu be. —
Car in krajj. Kodanj, Dansko. 27. novembra. Zastopnik "Vossisetoe Zeitung" poroča iz Sofije, da se je doznalo da se bosta sestala ruski ear Ni kolaj in rumunski kraJJ Ferdinand. Posvetovaal se bosta o vojnem položaju. — Car je baje že na potu.
Italijanski socialisti London, Anglija, 27. novembra. — London Post je dobila iz Italije poročilo, da nameravajo
Oblasti vedno govore, da bodo vpeljale preiskavo, toda ostane le pri tem. dozdaj še niso veliko napravile.
Ker si ni mogoee drugaee pomagati, se je v r era j v New Yorku sestal odbor Mayors in Housewives League, ki je vkreuil potrebno korake, da se bo že enkrat pričelo stopati na prste brezvestnim izkoriščevalcem ubogega delavskega ljudstva.
Včeraj je Cornelius N. F. Burns, župan mesta Troy, N. Y. in predsednik gori omenjene organizacije županov Ln hišnih gospodinj, izdal poziv na celo državo, da se več tie kupuje jajc. temveč, da se jih enostavno bojkotira.
Liga hišnih gospodii^i je zahtevala, da se potem ko se bo sestal kongres, uvede kongresno preiskavo in se po-em izda prepoved na izvoz, ako je res zato taka draginja, ker primanjkuje hrane.
Zupan Burns je poslal vsem županom večjih in manjših mest v državi New York poziv„ da vsi prebivalci bojkotirajo jajca, da jih več ne kupujejo in tudi več ne jedo, cajti zadnje čase so postali razni špekulant je. ki kontrolirajo jajca, tako nesramno predrzni, da stanejo zdaj jaj-•a že po nekaterih krajih 90ct ducat. Jajca so te duše že »rej nakupile po nizkih cnali, držali so jih potem v svojih ledenicah po več mesecev in jih hočejo zdaj kot sveža jajci prodajati za visoke cene.
Medtem ko se je zaenkrat to vkrenilo, pa nastaja med delavstvom in pri hišnih gospodinjah vedno bolj trd-io mnenje- da bi bilo najboljše, da bi vsi trgi prešli v jav-ao last.	/
Za jajčni bojkot si- je pričela sinoči velika kampanja. V več kot v 8(X) kinematografičnili glediščih so kazali ua-j»ise, na katerih se je pozivalo gospodinje, da ne kupijo več nobenega jajca, dokler ne bodo cene padle.
Oni oddelek zdravstvenega departments, ki preiskuje kakovost hrane, je sporočil, da se je dognalo, da prodajajo razni kapitalisti ubogemu ljudstvu zelo nezdravo tirano. zlasti kar se tiče jajc. Dognalo se je, da so špekulanti z jajci že pred letom nakupovali jajca in jih dozdaj lržali v svojih ledenicah.
Liga hišnih gospodinj je najela trideset žensk-govor-nic. ki bodo na ulicah govorile in pozivale ljudi, da se prične hud boj proti ljudskim izkoriščevalcem .
John J. Dillon, hranilni komisar za državo New York je včeraj izjavil, da se še vedno na vso moč trudi, da hi se napravilo mestne trge, kjer bi mogli ljudje cenejše kupiti in tako boljše živeti.
V najbolj jasni luči se vidi nesramnost t rust o v in posameznih kapitalistov v ceni puranov, katerih se bo te dni pred Zahvalnim dnem največ pokupilo. Vso perutnino kontrolira velik trust, kateremu ne more nihče konkuri-
Veliko boljše in eelo potrebno italijanski socialisti pozvati Zdr.! r„	-	, -	, ... ,
je. da sc erotovino doma drži. [države, da pozove vojskujoče se!™11* fa trUSt ^ »PWll zda J ceno puranov od 40 do 42 ct.
Da. najbrže. da je tako boljše.
države, da je čas za mir.
Kanadski premogarji.
Iz Kanade se poroča, da nameravajo v Fennie in Michel. B. C., zaštrajkati en tisoč premogarjev. ako jim družbe ne bodo takoj ugodile.
I funt. Lansko leto so bili pa od 30 do 32 centov.
Iz Chieaga se poroča- da je tam zdravstveni komisar Villa.	| Robertson naznanil, da imajo tam kapitalisti v ledenicah
Poroča se, da se je Villa uniak-;za več kot petinoscindeset miljonov dolarjev hrane nako-nil izpred Chihuahue in da je ge | pičene.
neral Trevino še vedno gospodar j Omenjeni chicaški komisar je imel več tednov okoli __________j mestu.-- jpetdset raziskovalcev na delu. Ti raziskovalci so našli, da
Pošiljateljem d^nsurja!	:.ic več kot 2o odstotkov jajc, ki so nakopičeni v teh lede-
___uicah — pokvarjenih. Zdaj so svojo pozornost obrnili na
V»led id« aiabe pe&tne nen »vetojemo rtjmktm piHljatl zdaj tamt v j meso in perutnino, katere je tudi zelo veliko nabasane v » domovin« pm brezžičnem brzojavu.	_1 ledenicah.
„ JSTSJT: s* srs*^	^	j, spodilo, da se ^ tam doZUaio.
pošlje »4-00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč aU premalo, bomo potiali nazaj
ociruma pihali za primanjkljaj.
Brezžične po&ljatve gredo vse v Nemčijo, od tam na Dunaj, odkoder Jih odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o Izplačilu »e zdaj lz stare domovine ne more dobiti, toda banka
da so se tamošnji kapitalisti zarotili še dalje izžemati ljud stvo. Zdaj se vrse preiskave po celi Pennsvlvaniji, kakor tudi po Ohiu.
. J Preiskave se vrše povsod, toda vkrenc se pa proti iz-'--to nič! Take preiskave vendar „e more-
nje potite in lastnoročnim podpisom prejemnika aLi počtarja. Vsa ta potrdila ; jp Jiic pomagati.
omenjena tanka abira ln hrani ter Jih bo poslala »m, ko bo pottna im. j TlIf|i m]eka je prieClo Zadnje Čase primanjkovati, kot
lOpct VRjCOA«	v •	aii*	m
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote SC )>oroca 1Z razni U krajev. lo se pripisuje temu, ker Se
kot so spodaj navedene in de naprej do lo.ooo kron.	zadnje čase izvaža v Evropo voiskuiočim se državam ve-
za take imSUjatve se naj nam pošilja le pottae Money Ordere ta denar -----▼ gotovini, kajti privatnih čekov aa brzojavne pofiiljatve nI mogoče spreJcmatL SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TKEBA PElfi'l'E'1'1 fiB $UM tA BBZOJAVNE 8H06KB.
Naslov m mora jasno napisati ln dodati: pečlje «J M
100.00..........$13.00
200.00.......... 26.00
900.00....«..... 3»J)0
400410.......... 62.00
96JOO
I
K: K: K:
000.00.......... 9 78.00
700.00.......... 9L00
800.00.......... 104.00
000.00.......... 1174»
1204»
liko mlečnih produktov kot sira, kondensii-anega mleka, mlečnega pudra in sličnili stvari.
Medtem ko se cene živilom danzadnem višajo, se pa j kapitalisti kaj malo zmenijo, da bi priboljšali plače svojim delavcem. Ako pa priboljšajo, je pa toliko, da je le za ime. V Pittsburghu je Superior Steel Co. of Carnegie pri-boljšala svojim 1,700 delavcem plače za 10 odstotkov. Za ravnotoliko je priboljšala plače Standard Steel Co. v New Castle. Pa. svojim 900 delavcem.	.
M
aLAS NARODA. 28. KOV. 1916.
46
GLAS NARODA"
(Bovnlu Daily.)
Ovml ud published by th* nOflllO PU1LIIHIIO O O M P A H T
C« Mrpacatlflt.)
n«ni 4AKS1SR Prwlrtft,	LOUIS BENEDIK,
uf Bnilnu« of tte eonkwstloji and addreaae* of abort offlosni: «3 DortUuMli Atreet Rorotueb of Manhattan New York City. N T
ia jiošiljujo Uit ■tare >labntne ljudi,
celo teto v«o» OM m Ameriko In
O« miri O rnm^mmm^^mmmmmmmmm^
POl	lM
Za pol leta ca mesto New Xorku Za Evropo sa t se leto Za Evropo sa pol leta......M_
in i«>to cs ipMto New York.. 4.0C Za Evropo ca četrt leti......r*n
2.011 4-50 2. CP 1.70
m.Ah ^AjUlUA" lahaja Tiri dan Igvgemtl nedelj In pramikov
-O L A 8 NARODA"
("Voice of the People") MM ir«a day except Sundays and Holiday« _Subscription yearly $3 00
Adrertjacment en actw^wit__
?avljaiie, da se Spomnijo na ta dail vscll reviliil, katere je Ti verzi so me taiko stisnili. <la Xa socialistični strani se je raz-j <hi je izjavil, tla je bila njego-zadela vojna.	*	j moram nehati. — Opazovalec. vila velika opozicija, toda končno va lastna žena vitrei jena od ra-
Wilson poziva premožnejše sloje, katerim je bilo na- 0K1«sb3r. VL — Po ^tmesee-je bila - kot izgleda zdaj — &ko puške. ko je k..pala zakope na • i	1_1 J • J	•• i -1	1 Tt-	strajku v tovarnah Chicago predloga sprejeta. Odločilo s«* bo gališki front L
klonjeno blagostanje, da se spomnijo ubogih narodov V Ev- j Portland Cement Co. in Mar.: pa zag0t0v0 šele pri seji v aredo.~ Vo\v~ /< nsk
ropi, ki jlll je obiskala VOJlia. katera jill zdaj thu-l. da si ne <,uette Portland Cement Co. so SocialistK-ni voditelji so obso-'fronto tudi
morejo pomagati ne naprej ne nazaj.
Poziva, da se nesrečnikom pomaga.
Tudi tem je treba, da premožnejši Amerikanei. ki so si vsled te vojne napravili bogastvo, pomagajo ubogim lju-djem v evro]>skih deželah, kjer razsaja kruta vojna.
.Lepe so besede predsednika Wiisona, toda še veliko lepši bi bil odziv ameriškega ljudstva- namreč onega dela, ki je postal vsled vojne bogat, da pomaga najprej revežem tukaj v deželi in da se izkaže plemenitega tudi napram o-nim, od katerih je dobil vse bogastvo.
oupui brea podpisa in osebnosti se ne prlotočujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, fcreje naročnikov prosimo, da se nam tudi prsjlejs finunani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in podUatvam naredite ta naslov; "GLAS NUODI"
fW«nfltflt _ _New Torti
Ottv
C«-iefou 4987 OortlandL
Mi, ki se nahajamo tukaj v Ameriki, nismo okusili
grozot vojne in za to moramo biti hvaležni onim. katerih
zasluga je, da nas ni obiskala ta šiba. Zahvalimo se vsi za -U	-
.. .	,	1 .	. „ , -so enkrat vsem sabratcnn in se-
to. na ta ah oni naem. m obenem pa prosimo \isjo moe. daistraau ua ji^n^e zakvaljujem
nas tega zla obvaruje tudi v bodoče. — pa ne samo-nas, j v imenu društva Llladi Slovenec
temveč tudi človeštvo sploli.	\ Št. 42. S. D. P. Z., ki so mam pri-
Ill kaj je naša dolžnost kot Slovencev i	(skočili na pomoč v sili. Deaiarja
štrajkujoei delavci z večino vo- jali to predlogo kot najbolj ne- ki opravljajo d>•!«>. zakatero so lili, da se izaenkrat n-aizaj povrne-J sramen napad na svobodo delav- pač zmožni. Njui posli so pa nitjo na xlelo. Dobili so povišanje stva. češ. da se to pravi toliko ko«t vad:; » kopanje zakopov, raznaša-plače. ne pa prrpoznanje unije in vse delavce zasužnjiti.	juj«» linuie vojak« :n. čiščenje pušk,
osesuurno delo. V'bližnji nasielbiaii Basserman. liberalni naeiona- po-»hije železnih in bakrenih, kos-La Sidle v tovarni German Port- lee. je vstal in pričel kričati proti e-v ter vojaških uniform. V sake-land Cement Works se še štrajk socialistom, češ, da je dolžnost ga mrtvega vojaka slečejo, pu-nadaljuje. Držite se. rojaki, še vsakega posameznega Xe.mea. ne stijo mu le -...dnjo obleko, vča-nadalje! Tudi nas iz Oglesbv-a je glede lia strankarstvo. pomagati -:h š - te ne. in ga potem ^kopje nekaj, ki smo z vami. Drugim domovini.	ljejo. Oblaku se potem odpošljo pa,: Hodite redno na sejo Cement Med sejo je govoril tudi dr. na določeno mesto. kjer potem Mills Wonkers Union št. 14115, ki.Helfferieh, not rajni tajnik, ki je ^..šij^jo in popravijo, če kaj raz-se vrši vsako prvo in tretjo sredo opozoril, da bi se ne vstavilo ne trgano, jo operejo in nato obleee-v mesecu. Držimo se složno, ka- kaj Časopisov, kar je bilo pri jo drugega vojaka, ki je nanovo
dar se prične znova boj, da bomo prejšnji seji predlagano, češ, da mobiliziran ali pa ki pride iz bol-Tempotoiii se tudi je to v korist dežele u.i je koli- niee.
konn«»goče veliko časopisov.

Dan zahvaljevanja.
%
Ko bo večina naših čitateljev dobila v roko to številko, se bo po celi Uniji obhajalo praznik zahvaljevanja.
Zgodovine tega praznika ne bomo navajali , ker je gotovo vsakemu znano odkdaj je ta j praznik v navadi.
Navada je, da se vsako leto zadnjega novembra obhaja praznik — Zahvalni Dan — ob kateri priliki naj bi se vsak prebivalec Združenih držav zahvali za vse, kar je tekom preteklega leta dobrega vžil, da se zahvali za vse. kar mu je Vsemogočni dal dobrega, kar so mu drugi ljudje storili v njegovo korist itd.; — sploh, da se zahvali za vse, kar je dobil in da je obdržal, kar je imel.
Iz Cliicaga je bilo pred dnevi poročano, da je tam predsednik neke kapitalistične organizacije rekel, da se mora mesto letos na Zahvalni dan zahvaliti za veliko pro-speriteto, kajti petindvajset največjih kapitalističnih pod-jetih je tekom preteklega leta plačalo $10,000,000 več delavcem za njihovo delo kot preteklo leto.
Na to izjavo ehicaškega kapitalista se nam zdi vredno par besed pripomniti in povedati, da se nikakor ne moremo žnjim strinjati.
Deset miljonov več plače!
I)a, zelo velika svota je to, ako se pomisli. Ako bi jo! en sam človek imel, bi bil onemu- ki mu jo je dal, celo leto hvaležen, ne samo na praznik, ki je v to določen od predsednika Združenih držav.
Tako pa, ko je celo mesto dobilo teh deset miljonov. pa nikakor ne moremo razumeti, zakaj bi bilo umestno, da dotični kapitalist opominja chicaške delavce, da so — hvaležni!
Ako pomislimo, da so morali eliicaški delavci mogoče le več kot deset miljonov več plačati za svojo stanarino ir za svoje življenske potrebščine kot preteklo leto, se pa nam zdi poziv dotičnega cliicaškega kapitalista skoro nesramen. —
Ubogi delavci se naj toraj zahvalijo kapitalistom za teli deset miljonov, katero so jim morali potem zmetati nazaj za dražje življenske potrebščine! Ne vemo, če bi se človek smejal ali se jezil nad tem kapitalistom.
Ameriški delavci se nimajo na letošnji Zahvalni dar drugemu zahvaliti kot temu, da so ostali živi in zdravi, da jim je bilo mogoče toliko napraviti, da so se mogli preživ-; Ijati, da so mogli kupiti obleke svojim družinam in sebi.
Veliko je pa takih, ki se ne morejo niti za to zahvaliti.
Pomisliti je treba na velike delavske družine, ki morajo živeti v zaduhlih tenement nih hišah, kamor nima čist zrak dostopa, kjer morajo zmrzovati in stradati, ker jim oče ali oni. ki zanje skrbi, ne more zaslužiti dovolj, da bi se mogli pošt°no preživljati.
Ti nimajo povoda, da bi bili hvaležni, zlasti še ne, ako se pomisli, da živijo v deželi, kjer je nakopičeno skoro vse bogastvo sveta, kamor se je tekom kratkih dveh let nasu-lo polovico zlata, ki ga premore svet.
Prosperiteta je v deželi — pravijo, — toda te prospe-ritete se ne morejo spominja ti na 30. novembra ljudje, o katerih smo omenili gori.
Prosperiteta je oblizala one, ki se predrznejo pozivati delavce, ki nimajo veliko, za kar bi bili hvaležni, da naj padejo na kolena in se zahvalijo za vfee, kar so jim kapitalisti dali.
Nekoliko hvaležnosti bi bilo pa pričakovati od onih, ki so v resnici nekaj dobili tekom tega leta, ki so živeli v pro-speriteti, ki so postali bogati, ki imajo zdaj v rokah — bogastva.
Od teh bi bilo treba zahtevati, da se izkažejo hvaležne j za vse, kar so dobili.
Zahtevati bi bilo treba od njih, da pokažejo svojo hva-^ ležuoet s tem, da pomagajo svojim soprebivalcem in sploh j vsem ljudem, ki so v zadregi, ki niso dobili tekom leta ni-j Česar, za kar bi bili hvaležni.
Delavci so tisti, ki nimajo povoda za hvaležnost; delavci so tisti, ki bi megli od drugih pričakovati, da jim izkažejo hvaležnost, kajti njihova zasluga je? da so oni — kapitalisti postali bogatejši, da so nagrabili miljone in miljone, ki jim bodo lahko prinesli še druge miljone.
Tukaj smo, kjer nam je gotovo boljše kot bi nam bilo v deželi, kjer smo zagledali ta tužni svet.
Hvaležni moramo biti, da je tako, da ni slabše.
Boljše nam je kot našim bratom v stari domovini... Hvaležni moramo biti za to; in to hvaležnost moramo pokazati kot nas poživlja predsednik Združenih držav.
Malo nas je tukaj, tudi v starem kraju nas ji* malo. toda revežev je preveč- toliko jih je, da ne moremo vsem pomagati, kajti naša sredstva so majhna.
Izkažimo se hvaležne za vse, kar imamo, na ta način, da pomagamo onim tam v slovenski domovini, koliko jmi pač moremo. Naj da vsak po svoji moči.
Vemo, da bo veliko slovenskih družin v Ameriki imelo gostije, na mizi purana in druge dobre stvari, o katerih zunaj najbrže več ne pomnijo, da eksistirajo.
Za mnoge Slovence v Ameriki bo to, dan gostije. Zbrani bodo skupaj prijatelji, vesele družbe.
Rojaki, umestno bi bilo in skoro naša dolžnost je, da pomagamo svojim rojakom onkraj.
Zberite svote in svotice v pomoč slovenskim revežem v stari domovini!
Pomen delavske organizacije.
Velikanske tovarne vlečejo k sebi vsako jutro kot magnet na tisoče, na miljone delavcev, moških, žensk in celo nerazvitih otrok.
Zvečer zopet dere jo ti možje, te ženske, ti otroci iz tovarn kot bi jih one bruhale ven kot ničvredne. Zbruha jo jih ven, ker so njihove moči za danes izčrpane, ker jim jih ne morejo več rabiti.
Ti ljudje se vrnejo domov, kjer si morajo nažiti nove moči, da jih bodo jutri zopet dali tovarnam, industriji — kapitalizmu.
Nekateri ljudje pravijo, da je to "zaslužek" — "trud za življenje"...
V resnici ni pa to nič drugega kot suženjstvo, ki je danes predpogoj življenja za ubogega delavca.
Med pravim, udobnim življenjem in med današnjim zasužnjenjem delavstva je velikanski prepad- preko katerega še ni mostu.
Toda most je v — delu.
Govoreč o mostu, mislimo na organizacijo delavcev.
Treba je, da se vsi delavci organizirajo v eno veliko enoto, katera bo tako močna, da bo postala most med u-iobnim življenjem in med sedajnjim zasužnjenjem, preko katerega bo mogoče delavcu preiti v življenje, kakršno se spodobi človeku.
Obstojajo organizacije, obstojajo zelo velike delavske organizacije, toda se so še premajhnjp.
Treba je velike organizacije,'kajti te organizacije še ne morejo napraviti mostu — so še preslabe, premajhne.
Treba je. da se vse delavstvo organizira v eno samo veliko delavsko organizacijo, ki bo tvorila most med suženjstvom m Življenjem, do katerega je opravičen vsak.
Toraj, delavci, pristopite v organizacije, organizira i-te se ni pomagajte graditi most!
Reading, Pa. — Stal- pregovor pravi, da nesreča, nikdar ne počiva; zadnji vas je obiskala p«ar rojakov tudi v Readingu. Pred par dnevi je opeklo
novembra je pri delu zopet poško-jdovalo rojaka Mr. Matija Brmea. j On je moder kot lisica: če se li-• sioa za eno nogo ujame, si jo enostavno udgrize, pa jo odikuri ,po | treh. On pa, ko mu je esno poškodovalo, si je še ono izposodil, pa
na oko Johna f tlldi ^ ^ domov. Rekli Sitne a ; zdaj se nahaja v bolnlš- hTOSlC> kako se bo neki on zdravil f
V Avstriji so ženske v bojni črti,
mci in upati je, da v kratkem	11111 *vet<>val	domač
ozdravi. Biac 19. novemibra je po-	: K l)(>luo steklenico piva
škodovalo rojaka Martina Tornca;1 ^K>1)er	« pi-azno bolno nogo
pri delu mu je padlo železje na s Stavim pet na eno, da on nogo in ga občutno poškodovalo; !egr<l ue i>oz4rf>il- Xo> Pa 0,1 vzeli so ga tudi v bolnišnico, ali itu*	dru* recept, namreč- v
četrti dan jo je popihal ven in se 2 . pfeiauo	^ si za-
misli doma zdravit Kot je pove- P0^1
dal. so pri njem posfkušaili nek Mogočni svetee, grnieei Elija. C vsaj sanj) nov način adravije-' glej. zvezane imam. jaz noge! nja, delali so poskus, da bi s praa-j ti pa grmiš po širokem nebu
nim želodcem bolno nogo mazali;'- _ .... , ,	,.
pa to bi se še potrpelo, če duSaj-'^™^? POd ^o ^nije. no to njegov želodec ne bi ba (V^.1 ^ ^o«1™ P8**™ s takim naeinam zdravljenja «e	m °	W ^
ni mogel« sprijaznit« ter je eno-i^ ^^ pozneje Bdo je zc prestavno dezerSaL Doma jfpove-! ^ **>™0- V	ko *** dal pozneje: Veste, saj jesti že dajo v bolnišnici, če bt jmt axneri-kamdri ielodec, a anoj krajski že-
vsega skupaj se je sprejelo 166 dolarjev 68 centov. Najlepša hvala vsem skupaj za prejeti denar!	_
-7ose»ph Meglieh, tajnik. Box 99. iz Rima se peroča, da so mobili (Opomba: Za štrajkujoče na zirali več tisoč žensk, ki opravlja-Oglesbv je prispevalo dr. Zvon št. jo dele na zelo nevarnih krajih. 18 v BraddoCku, Pa.; po oOč so	_
darovali sledeči: Rome Alois. Ko- X,»k amerwki Časnikar poroča'--
lene Joseph, Lesjak Joseph, Kern iz Rima. da s«> avstrij.sk.- vojaške'	Lovski pes.
John, Glavan John, Zalaznik Ja-- oblasti mobiliziral/ v»v tisoč' I.ov. e• ' Tak*-, l^v-kr-a cob, Kplerac Frank. CJačnik John, žen^k in jih poslal, na italijansko kakršen j.- bil moj. svet" nima! /erran 1 rank, Saje Frank. Po- fronto, kjer morajo prav v bojni K < i - 1 • 11 V ^a- ' '
(.taii vojni vjetnik je Izpovedal, ■tla je voč kot 5.00U žensk na bojni črti. Oblečene kot vojaki, v hlače it: vojaške bluze, na glavi imajo kape. orožja nimaj *. le neka 11- rt-.
1-ti avstrijski vojak je izj>ove-dal. da se vojaške kaplane ne vik>-rablja samo i/a boirosltižna dela; morajo tudi k »»pat i zjukope in o-' pravi jat i dmga tlela, ako so pre-tari. da hi jih n-gnali v zaik«»T»e-
psa.
niikvar Frank iu. Prinre John. >
Avstr. parlament bo sklican?
mi je pogi-
črti delati zakope in druge podob. ni!. hvaležnosti s,-m ga d;el o-ne utrdbe, kajti moski-vojiUki se dreti, kožo sem dal v delo in na-morajo boi-iti proti sovražniku. praviti pustil v. nje telovnik. Po-Tako je namrtV- pripovedoval glejte «a. to je moj "Pozor'", in t« mu ameriškemu časnikarju neki pomislite, .š, zdaj, ko grem na lo\ avstrijski Častnik, katei-ega s<' in pridem .">0 korakov do zajca, s.-italijanski vt>jaki vjeli na kra- jv-ži dlaka mojega "Po/.ora". tak
škein bojišču.	mi nuij lovski
Ameriški časnikar poroča, da bo : nevi cesar sklical parlament. — ! Novi vladar in ljudstvo.
pe*
Dunaj, Avstrija, 26. novembra. J (Posebno poročilo ' • Xe^vv York Tinies-a''.) — Danes se je prvič, cdkar je umrl stari cesar Frane ; Jožef. jH-ljal novi avstro-ogr.ski j vladar po uimajakih ulicah, kjer J gi'- je ljudstvo burno pozdravljalo.
Po Dunaju se nekaj govori, da bo prvi važnejši politični korak novega cesarja, da bo sklical parlament.
Parlament ni bit dozdaj sklican vsled nasprotovanja unvorjene.ga m in i si r. | > redsed/nika St iii-gk ha.
Doznalo se je. tla sta bila novi cesar in pa sedajnji ministrski predsednik Koerber v daljši konferenci in se dogovorila, da se bo sk 1 i ca lo j larlament.
Kot sem sprevidel iz raiznkh pogovorov in časopisja, je novi cesar zelo priljubljen med avstrijskimi narodi.
Dunaj, Avstrija. 26. novembra. Ogrski parlament se l>o sestal 2. decembra pri posebnem zasedanju in razpravljal o premembi vladarja.
ittwiwawfrint,
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
JOSIP SVETE
17SO-S2 E. 28tfct St,	Lorain, Ohio,
RUDEČE VINO
po $30.00 berel.
Pri manjih naročilih eeua po dogovoru. Vino je popolnoma naravno, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
V Londonu pričakujejo, da bedo šle po Rumuniji centralne države nad Lahe. — Drugi Verdun.
W lison
m
Predsednik Wilson je 17. t. m. izdal proklam&cijo, v k;i tori s krasnimi l^es^dami poziva premožne ameriške dr-j
lodec je že vedno patriotic en — ne Eartu I. — jdakon zeijn, žgancom in ocvšOcatn, nnr* «e, da hren in kuhana avinjdca gtnr va tudi k tema mda. Dne 23.
til zadnjič nekje po River cesti. _ ,
m ra neke hiše sem slišal tako-le1 _London' Anglija, Ž6. novembra peti:
"Splošno niiienje v Angliji, kakor tudi v drugih zavezniških državah je. da^bosta šli Nemčija in Avstrija po vojni nad Italijo", je rekel včeraj Mr. Will Irwin, ameriški magaeinski pisatelj, kateri se je vrnil iz Evrope. On je bil na italijanski in na soorameski fronti.
"Ako bodo šle centralne di-ža-ve
žnjimi isto 'kot se je pri Vordu-nuje -mnenja Mr. Irwin.
"italijanska armada je izvrstno preskrbljena in izvežbana. Zemljo, kaltero so vzeli, bodo branili, dokler ne bo padel zadnji Italijan."
Mr. Will Irwin je nuienja, da Xeinei in Avstrijci ne bodo mogli prodreti Italijanske bojne črte. kajti utrjeni so tako kot so Necuci na somoneskerin bojiseu.
\rojna bo po njegovem mnenju ti-ajala še dve leti in zmaga bo zavezniška.
KKACKERJEV BKINJEVtC
je naj&tarejse io od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena u "BRINJEVEO" je: 6 stekiraK * 8.50
12 steklMue 1300 V ZALOGI 131 AM O
tarii ?lstl domaČi TKOPINJEVKC la SLIVOV-KA kuhana v nasi lastni dlatiloriJL Naše cene so sledeče: Tropinjevec ikt gal. $2^*5, ^2.50, $2.75 in $."..00
Slivovitz per gal...............$_'.7r» — $3 00
Troplnjevee zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj........................$13.00
Bye Whiskey 5 1' ?tar, zaboj......$11.1)0
KudeCa Chlo vina per ^al.......55e. B0e., 75c.
Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c.
Za G In 10 gaL posodo računam« $1.00, sa 25 gal. $2.00, za večja naročila Je sod zastonj NaroCUu naj ae priloži denar all Money Order tn natančni naslov. Za pristnost pijač* jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go
6102 Oi ST CLAIR AVE.. HEVW Am 0
Prišla ona je nazaj čez par dni, ljubko stinšla tmojo dlan, vroče ime je poljubila, ljubezen in zveeidbo nanovo «v& si dbLjotifa.
TLv^SiwIci in šivalke slamnikov, klobcinaslih, Panama
in žametnih klobukov in blokarji!
VELIKI OBČNI ZBOR
se bo vršil v prostorni dvorani
V COOPER UNION
8th Street in 4th Avenue
v pondeljek zvečer, dne 4. decembra.
Vrata bodo odprta ob 7.15. Zborovanje »e prične točno ob 7. uri 15 min.
DELAVCI IN DELAVKE!
Vsi neorganizirani delavci in delavke imate moe. da izboljsato sedanje slabe delavske razmere, ee se le resno hočete poprijeti tega posla.
Nobenega zadržka ne sme biti. ki bi oviral kakega moškega ali žensko se vdeležiti tega velikega, zborovanja, ker tu se vam bodo predložili naerti. Pridružite se vsi, da bomo ustanovili eno močno unijo vseh strok, ki pripadajo k izdelovanju ženskih in otročjih klobukov in slamnikov^
SLAVNI GOVORNIKI DELAVSKIH ORGANIZACIJ BODO GOVORILI PRI TEM ZBOROVANJU.
JOINT BOARD
iz rajhstaga.
Socialisti so zoper mobilizacijo civilnega ljudstva. — V sredo se bo cela stvar rešila.
V nemškem rajhstagu je včeraj
predsednik izkazal čast umrlemu	. .	_	, aB .
SffktSMS"^86 ^iHillinery and Ladies Straw Hat Workers Union
Zottekn «e jo pa prebralo vladno	LOCALS 24, 42, 43
predlogo za prisilno vojaikobof the International Cloth Hat and Cap Maker? ^Jnion. akfto,__ > ^M'agLAVflT m SODXLA^EI
O LAS N ARODA. 38. KOV. 1916.
Avstrija in mir.
1/ avstrijskih diplomatičnih virov v Washingtonu se je doznalo, da j«- avstrijska vlada dovolila vsem časopisju v Avstriji razprav-1 jilt i o mini, o govoricah, ki se tičejo predsednika Wilsona in delo a anja Združenih držav za mir.
Istotako se je tudi d o znal o, da razni avstrijski časopis in magaci 7ii že več tednov razpravljajo u miru. katerega si želi cela Avstrija b«>l kot česa drugega.
Kot se je domalo iz istega vira. i. "Wienner Arbeiter Zeitung"T
pisala:
• U
Vsaka država popolnoma iali-sprejme Wilsonov predlog za . > ■ katerem se nekaj govori, ne bi pri tnn pokazala, da je sla-
"Mi resno želimo, da se predsedniku "Wilsonu ne vzame pogum, da se mu ne dela od strani vojskujočih se držav nobenih ovir in ne prilik, temveč delovati je treba baš nasprotno, namreč, da se mu pomaga in da se mu daje veselje :'a tak poizkus."
Punajska "Neue Freie Presse" je 18. novembra pisala, da se je o poročilu glede Wilsonovega delovanja za mir razpravljalo v ogr sk<*m kabinetu.
* latiek omenjenega lista se je n.i nekem mestu trla^il :
"Mirovni načrt predsednika Xdra/» nili držav je našel veliko u v a zevanju v Rudapešti. Razpravljalo je o njem celo v ogrsken kabinetu. In nek elan ojrrskegr. parlamenta se je izrazil, da se b< kak rak predlog za mir od stran predsednika Wilsona pozdravilo z v.-likim veseljem, kajti vsi mi s želimo čimprej miru. toda mir mora biti časten.
W moremo si predstavljati, dr bi eentralne sile /»»vrnile premised nikov predlog, kajti mi smo žt veekrat pokazali, da si ne želimt dalje prelivati krvi."
Kot se javlja, je nek ogi-ski 4Ir /avni poslanec, ki uživa velik u gled, izjavil, da je njegovo ume nje. da je celo dolžnost Združeni! d»/.av. da se potrudijo napravit mir v Evropi.
"Ako so poročila resnična je rekel, "potem se ga moramo nad \s.- razveseliti. kajti tudi če b predlog predsednika Wilsona do si".*el svojega namena, bi nam bil vh»*«mio v veliko tolažilo in upanje ker potem bi v resnici videli, dr s.t /Idružene države na strani pra-\ej.ru človcčaustva in nevtralne polit i ke.
V Washingtomi se neka.i govori. l«i nemški zunanji tajnik .Ja v<w ni odstopil vsled "zdravja in ker -i želi privatnega življenja*', t. .iv« za to. da se bo v neki nevtralni deželi takoj pričel posvetovati z zastopniki zavezniških vlad razpravljali bodo baje o pogojih <i .jih daje za veni ko in Nemčija in i .jih zavezniki dajejo Nemčiji.
I/ nekega zelo zanesljivega di-1'himatietiegM viru se je dognalo, da je švicarska vlada ponudila vojskujočim državam, da se njih liplomati lahko sestanejo v Švici
Pri tem se opominjamo, da so >r te k mit it.tlijansko-turške vojne < 1 s -plomati sestali v Švici in še prej ■»■šili vse pogoje za mir preti no je bilo govora o premirju.
Veliko se govori o miru in po nudili mnenju j*' tudi nekoliko u-panja. da \ se govorice niso brez
podlage.
Klanje ».«• uiura nehati, in sicer čimprej temboljše za vse.
Avstrija, del Nemčije.
Znani češki voditelj prof. T. G. Masaryk. ki s«, nahaja zdaj v Pati/u. je imel z nekim ameriškim isnikarjern pogovor, v katerem mu je prerokoval, da je neizogibno ■ia ho po vojni postala Avstrija del Nemčije.
"Ne <mie se misliti, da je Avstrija že čisto izčrpana. Ona je do*. !aj že mogoče izgttbila štiri in pol mitjone mož. toda vsled tega ii še vedno ostane tri miljone ljn-li. ki vi sjMisobni za boj. niso mo-laki kot so bili oni. ki so že gotovi, toda gotovo je. du tako -labi niso kot misli o tem Anglija.
" Avstrija sama hi morala kmalu pod leč i. t«wla avstrijska armada Pod kontrolo Nemčije in t>od poveljstvom velikih nemških poveljnikov. je postala xelt» močna vojaška "mašina \ kot »ono se lahko prepričali, k« avstrijske čete zelo hrabro branile Halič, rešile Sedmograško in zdaj zopet prodirajo v Rum unijo.
"Trujteilij* av&tro-ogrrske monarhije ne obstoja v tem, če«, da je na robu propada temveč v tem.
da je zdaj Avstrija že cisto del Nemčije. Naj bo že kakor hoče, res je. da bi Avstrije ne bi bilo več , ako jo ne bi Nemčija kontrolirala in regirala.
"Nemčija si je želela, da je postala Avstrija v vojaškem oziru močnejša, toda nikakor si pa ni želela, da bi postala politično močnejša.
"Vojaški načrti avstrijskih armad se ne izdelajo na Dunaju, tem več v Berlinu; uloga avstrijskega glavnega stana obstoja v tem. da vse pritrdi.
"Madžari, ki so danes edino od-ločilnejši element v monarhiji, raj-še poslušajo odloke, ki se jih skuje v Berlinu, kot pa one. ki se jih naredi na Dunaju, kajti Madžari zaupajo v nemško moč, nemško organizacija in nemško zmožnost.
"Pravi voditelj in vladar av-stro-ogrske monarhije je ogrski ministrski predsednik grof Tisza, a i je velik oboževalec Berlina.
"Vojaška zgodovina Avstrije v sedanji vojni je bila taka, da se Avstrija ne more popolnoma nič pritožiti nad nemško nadoblastjo. pod katero mora zdaj ponižno čepeti. Ona ni dosegla takoj pri-•etkom vojne, kar je bilo v njeni odgovornosti, kar je bilo njej na-ožeuega. Ona bi bila izginila iz površja, ako ne bi bilo Nemčije.
"Avstrijski dvor ne obstoja iz irugih ljudi kot iz nadvojvod, par
vsiljeneev, od katerih so eni bogati. drugi pa revni, kateri imajo >a v»i en motiv, namreč, da bi ko-ikor mogoče veliko izpumpali iz •aznih priložnosti, ki se jim ltudi-io na dvoru in v državnih služ->ah.
"Ni« manj kot štirideset nadvojvod in njihovih družin je. ki zžemajo državo.
"Potem pa se nekaj, o čemer so vsi v zavezniških državah prepričani, namreč, da je Avstrija izpo-itavljena lakoti. O tem ni govo-*a. —
"Vse, kar je, je t<», da ne smejo vsak dan jesti mesa, kar ni polnilnima nič hudega. Mogoče je lel prebivalstva, ki ni s tem zadovoljen. toda to se ne more v poste-,-ati.
"Ako se bo vojna končala, ne la bi Nemčija izpeljala svojega "Drang naeh Osten"-načrta, potem m* bo Nemčija zadovoljila s tem. »la bo anektirala Avstrijo.
"Nemčija ima zdaj Avstrijo popolnoma pod svojo kontorolo, in rotovo je, da je ne bo izpustila iz ;vojih krempljev. Nemčija bo Avstriji. ko jo bo spravila podse, na-,'edla le en vzrok, pa bo dovolj, namreč, da. ako ne bi bilo Nemčije. bi Avstrija sploh izginila iz nape.
"Avstro-ogrska ljudstvo ne sovražijo Anglije in zaveznikov kot jih sovražijo Nemci, izjema so le avstrijski N«imci iu Madžari.
"tirof Tis/.a je možak, ki je vedno pri volji ukloniti se Berlinu Baron Burian. avstrijski zunanji uinister. je slabič prve vrste, brez vsakih večjih zmožnosti, ki je popolnoma pod vplivom Audrassv-ja u Karolvi-ja.--"
To so besede velikega češkega voditelja, to je njegovo mnenje, katerega mora podpirati vsak, kateremu je mogoče misliti na vso možnosti in gotovosti. Povsem gotovo je, da bo Avstrija postala po vojni to. kar je recimo zda j Bavarska. Saška in druge nemške države. ki »o združene pod kajzerje-vo vlado.
Avstrijska vlada se je pred vojno predala Nemčiji, da je mogel kaj/er žnjo delati kar je hotel. V juliju 1914. jo je porabila za svoje orodje, s katerim je pričela vojno, katera jo je pripeljala skoro na rob ruapada. Nemčija jo je rešila, toda nič za drugega kot v svojo lastno korist, ne v korist Avstrije.
Avstrija kom bo kmalu mogoče re<vj. da so res iz tajčlauda.
Ruski narod in vojna.
Hobeiiili nadlog.
Došlo je poročilo, da je moral dosedanji ruski ministrski predsednik Stuermer odstopiti in da je na njegovo mesto prišel človek, katerega simpatije so z narodom in z dumo. pravijo, da je progre--siver in reformer.
Iz Londona se poroča, da je novi ruski ministrski predsednik Trepov ves drugačen človek kot je bil Sturemer. Istotako se poroča tudi iz Petrograda in drugih ruskih mesti, da je časopisje popolnoma zadovoljno z imenovanjem Trepova ministrskim predsednikom.
Ako je novi ministrski predsednik res naklonjen tlačenemu narodu. — je vprašanje: — mogoče je nekoliko manj absolutističen koi je bil Stuermer. — Kot smo se informirali pri nekih zanesljivih avtoritetah je Trepov. novi ministrski predsednik, vse kaj drugega kot reformer in progresivee in liberalec, temveč je nekaj stičnega kot je bil njegov oče. kot je njegov brat. — birokrat.
Toda je nekaj drugega, kar je pripomoglo, da je rusko časopisje zadovoljno za enkrat s Trepovom:
—	on je namreč odločno proti separatnemu miru z Nemčijo, kot je to hotel storiti dosedanji ministrski predsednik Stuermer.
Londonsko in pariško časopisje je padec Stuermer j a pozdravilo z velikim veseljem, češ. da je to največja zmaga ne samo za ruski narod. temveč tudi za zaveznike.
Ruski car je s tem, da je prisilil Stuermerja. da je resignirat, dal odgovor nemški nadi, ki je ležala v tem. da bo pod gernianofil-skim vplivom ruska birokracija pripravila Kusijo do separatnega miru.
Ko je prišel Stuermer za ministrskega predsednika in tako sledil Sazonovu, se je po celem svetu šepetalo, da je nemški vpliv na ruskem dvoru zopet zatriumfirai:
—	111 Berlin je takrat pričel nanii-gavati nekaj o separatnem miru
tmed Nemčijo in Kusijo. Kaj se je tozadevno godilo od takrat, ko je nastopil Stuermer, pa do danes, nihče ne ve; znano je le. da so se vršila mirovna pogajanja med Nemčijo iu Rusijo, ki niso uspela.
Vse kar je prišlo glede tega v svet. je bilo, da je v ruski dumi. ruskem narodnem parlamentu, velik nemir, velik odpor proti viadi.
V širšem pomenu besede zastopa dnina večjiilel ruskega naroda.
Ruska duma se je tekom te vojne pokazala, da ima jako veliko moč. — Duma je pričela tekom te vojne odločevali v mnogih stvareh. — zahtevala ni samo. da se kaj vkivne za napredek dežele, za izboljšanje razmer, v katerih mora živeti narod, temveč zahteva tudi. da se vojno nadaljuje proti največjemu sovražniku ruskega naroda —; Nemčiji,
Rtiski narod sovraži Nemčijo, katera je vedno v zvezi potom svojih agentov, ki imajo dostop na dvor, z rusko birokracijo, katera ima v rokah vlado.
Tekom cele te vojne je bila vedno velika nevarnost, da bi dobila reakcionarna stranka popolno kontrolo nad celo Rusijo in potem odločevala v svojo korist i_u v korist Nemčije, namreč, da bi se sklenilo separaten mir.
Zadnje Čase se je prikazalo veliko znamenj, da ruska birokracija ni mogla in ne bo mogla dobiti celt- kontrole, temveč, da jo ima že .skoro čisto v rokah duma. Zadnje tetine so prišla mnoga poročila, iz katerih je razvidno, da je Nemčija izgubila vse upanje, »la bi prišlo do miru med njo in Rusijo.
Dober dokaz temu je prokla-miraiije "svobodne" poljske kraljevine. Dalje je temu tudi dokaz izraz grofa Apouyi-ja. velikega o grškega državnika ki je rekel, da centralnim državam ne delajo njihovi sovražniki veliko skrbi, kar se tiče bodočnosti, le Rusija jim povzroča strah.
Rusija ji — kot se je izrazil ta Oger — dela največ sivih las. kajti njegovo in mnenje drugih centralnih diplomatov je. da bodo Nemčija. Avstrij in Tilrčija že na kak način prišle skupaj do u-godnejših pogojev z drugimi zavezniškimi državami, toda Rusija bo pa vedno stari in nevarni sovražnik. na katerega bo treba vedno paziti in se ga bati.
Vojna je za vse narode grozno zlo. toda za ruski narod je pa kaj drugega: — ta vojna je za Kusijo osvobojevalna vojna. Ruski narod se danes bori z duhom, katerega je bilo opaziti v Francozih, ko so KADAR GBE ZA OBSTOJ NA-j se borili v vojnah, v katerih so RODA. NI NOBENA ŽETEV PRE-'morali braniti svojo svobodo pred VELIKA!	monarhično Evropo.
Za srečo.
Anna Marin, Brooklyn, N. V.
Hitim, hitim za srečo; kam. Kje sreče moje je pristan? Hiti. hiti korak naprej. Da bi dospel do sreče mej.
A sre. e ni /.a revni rod : —
Zaman jo iščem vsepovsod. I'trujene so mi noge. Ne več naprej, dovolj je že!
Pod solncem sreče najti ni; — Ceiuu mi up zanjo hiti? Saj tam me čaka. tihi hram; i J rob sreče moje bo prstan!
Nemčija je trdnjava vsega de-spotizma in absolutizma na svetu, in Nemčija je tista največja prijateljica ruske reakcije in ruskega absolutizma, s pomočjo katerega Tfae <KOPP'S BABY'S
hoee izpeljati >vojo " Deut.sell lami —-ot—,, ,	,
ueber Alles" politiko, kajti druga	, katerih utro-
je lie more. Ako bi si ji posrečilo zdravilu, "KOPP'S" je enkrat poi!a«-ili ruski narod, ki je obvarovalo smrti miljoil« za njo največja nevarnost, potem otrok, ki SO trpeti lia Zaprt jll-bi bilo njeno delo lahko.	griži, krčih, llespail ju, pri do-
Nemčija m samo imela svoj bivai,ju zob jn drugih Otro-vpliv na rusko birokracijo m to ., , , ..	,
poskušala politično pridobiti zase. «kili boleznih, so prejeli pred temveč so Nemci, katere je ruska kratkim sledeče pismo od reakcija dopuščala v Rusijo, izpodrivala ruski narod ter se vse-tlali na rusko zemljo, rejer se je pričela z velikansko hitrico razvijati nemška industrija. Nemški t r- i. govee in nemški tovarnar sta go
spodariia eelo Rusijo, rusk? narodi otroškega prijatelja pri lllO-
ni imel ničesar v rokah. Po rusko- j jih dvojčkih ill selil prolUlŠla. japonski vojni je dobila za vse j da je izvrstno olajšanje otroštva ri. katere je potrebovala Ru-' sija. popolen monopol.
Vonja med Nemčijo in Rusijo; .	,	. .
• -,	,- i i - skoro vse zobe. pa nikdar m-
ui prišla samo radi narodnih mi .	|«i niauci.
verskih simpatij Rusije do Srbije,jsta	nobenih nadlog in
ne samo radi ruske želje po Cari-jSpala sta mirno vse noči. Ob gradu, temveč največ radi veli-1v&lki lieredliosti V Želodcu kanskega sovraštva, ki je nastal v aK trebuhu ni nie primerne j-
riiskem narodu do Nemčije m vse-i gega vašemu zdravilu. Pripu-ga kar ie nemškega. \ se ruske ma-l v	1
se so bile pripravljene iti v ^..jno ro<;ii!"	materam,
ill so eelo zahtevale, da se gre v 'KOPP'S', ])rijattdj (»tl*ok
Mrs. Philip Oittleman,
1214 Fidelity St., Reading, Pa. Dragi gospoil:—
Rabila sem t,KOPP'SM
kom. ki dobivajo zobe. Stara sta zdaj 18 mesecev in imata
Rad bi zvedel za brata moje žene JOHNA (iODESA, doma iz
Btnffo, KlkzmUler,
Hike PendL tai
•keUca: TnaS
Planine pri Rakeiku. On jo bil V°jjj'plv*!c-zadnji čas v gozdih Caiup S, po-j	ta
št u ^ elk. \\ . \ a. Si kšal sem, da I	Mi«k. u
pivu
Martin Bade. MsnliUique, Mick. la okoUea: Frank
s«1 jo bil v gozdu vseikal m je Kotxlan
bil nekje v boUaiišiiici v West! S*	Mick. i» cm-, m.
Virginiji. a od tam (ilz bolnišnice i mi ni več pisal. Prosim eenjeoie rojake, ako ve kateri za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Rad bi se dogovoril žnjim radi društvenih zadev. —
Llkorlch.
Chisbotm, Mina.: K. Zgouc " Petrldi.
D ninth. Minn, t Joseph Sharabon. Hj, Minn. In okolica: Iran Uoola
Jos. J. Fesliel la LouIb M. PeroŠek.
Eveleth, Minn.: J art 3 Kotu. , Gilbert. Minn, lo okolica: U Vesel.
Hlbbing. Minn.: Ivan Ponfie. Jacob Izlakar. ti<»x 277. Ianpt^ Kitzville. .Minn, in okolica: Joe
rial. 4Pa.
28-11—1-12
K.ie je moj brat PRAN* Iv STK 1J1 jA.I ' Meseca junija sva. bila skupaj na Pineville. .Milni., ill | /aiLnjič mi je pisal i/, ilalstead. i Minn. Prosim eenjtne rojiuke.! če kdo ve za njegov naslov. da< ga mi javi, aH naj se na saju j oglasi. — Joe S tebi aj, 30ti; i i ranit o Št.. Joliet, 111. 2S11—1-12
NAZNANILO.
Plunom društ.va sv. Harbare •»ostaja šl. SI v Midway. Pa... naznanjam. da je v mesecu decembru glavna seja. katere se »nora vsakdo brc/ j'jeme vdel -žiti. ja se vi ši dne ■). decombra v navadnih prostorih. Volili b.nno no\ odbor za bodoče leto 1!U7 in po-
vojno proti Nemčiji, klub temu. da ije liaprodaj V vseh lekarnah leg tega imamo rešiti več vainih
carjem na j po 25 in 50 eentov steklenica.
Ako y:a ne dobite pri vašem
Kopp's Baby's Friend Go.
No. 12 Kopp Building YORK, PA.
si ruska birokracija čelu tega ni želela.
Kar se tiče Rusije, ta vojna m ; Ipkarju, pošljite liaill 1 dolai
samo ekonomičnega značaja, tem-;;.. „ i , .
- , . . .. ri , , [in z obratno pošto vam po-vec to je tudi velik narodnosten ■ .	.	.... 1
boj. v katerem gre ruskemu naro-1 sl-lel,,° dv<* «tekleiuei po oOc. du za obstoj, s katerim se hoče ru- j ski narod osvoboditi škandalozne J ruske birokracije in ruskega ab- j solutizma, ki je dozdaj dovoljeval.-tla je Nemčija stegovala svoje pr-j ste po Rusiji, jo hotela vničiti in j ji sčasoma popolnoma zagospoda-riti in tako izpeljati svojo '"svetovno politiko".
Preti vojno je bila ruska revolucija že na pragu. Ruski car, dvor in birokracija bi se gotovo ne bili spustili v boj proti Nemčiji, svoj1 najboljši zavezniki, ako ne bi to zahteval ruski narod.
Ko je prišel Stuemer k moči pri ruski vladi, je cela Evropa gledala nanj kot na nemškega prijatelja. On je veljal za enega tistih
dušniauov. ki so hoteli na .....k način preprečiti liberaliziranje Rusi l"e in tako dati Nemčiji zmago. —
Ruska birokracija želi in hoče. da ko .i*'' -i*' hil«> !>a 1- 1914 le 174
Miljonarji se množe.
Miljuni cveto in miljonarji se minože. — tako je pokazalo zadnje poročilo Vv. H. Osbonui. komisarja za mrt, raj ne davke, ki jo bilo ;zdano pred par dnevi.
Miljonarjev j«' bilo 1. l!»15 »petindvajset odstotkov več kot jih je brio v 'I. 1014.
MullimHjonarjev je pa bilo 1. 1015 petdeset odstotkov več kot jih je bilo 1. 1914.
Poročilo kaže. d t jt* h-;., piir> plačalo :i29 oseb davkov za več kot $5tX).(KMj dohtxtkov. medtem
točk. ki bodo na dnevnma redu. i Z onim. ki bo izostal, se bo po- J neinsjir. stopalo natanko po društvenih pravilih.
Anton Skalar, tajnik. , 28-2?!—11
Adamlch.
NMhfnuk. M tnn.: Geo. Mmnrla. New Dulath, Minn.: John Jerlna. . Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb. St. Lonls, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Grecor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urina. Roundnp. Mont.: TomnS Panltn Dawson. N. iMe\.: Mike Krivec. Gowanda. N. ¥.: Earl SternUa. Uttle FaDs. N. Y.: Prank Gregor km Barberton, O. in okolica: Math, j Kramar in T.ouis Dalaut. j Bridgeport, O.: FraDC Bofevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik. Cleveland. Ohio: Frmnk Sakier, J j Marinele, Chas. Karlin~er. Jakob I Itesnik. John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. In okolica: J. Kmnto u Kile«. Ohio: K>ank Enenript Yoangstown, 0.: Ant KlkelJ,
Orepon City, Orec.: M. Justin. Alleeheny. Pa.: M. Klarlch ^mbridge, Pa.: Frank takfe. Bessemer. Pa.: LouIk Hribar. Bridgeville, Fa.: Rudolf Pleteriek Rraddork, Pa.; Tvhd Bnrdlne, Pa. in okolira: JoUo
Caaonsbnnc. Pa.: John KokUch. Cecil. Pa. In okolira: Mike K.*S>vm» Conemaugh, Fa.: Ivan Pajk ln Vid Bovanšek.
Claridec, Pa.: Anton Jerlna. Darraffh, Pa.: Dragntin Mia vi«. Ounlo, Pa. in okolica: Joeepb Sabor. Export, Pa.: Frank Trebeta. nlno za "Glas Naroda" In knjige, ka ; Forest City, Pa.: K. Zalar in Fran« kor tudi ea v»e drnse ▼ naSo atrokc | Leben In Math. Kamln. (ipadajofie posle	FarelL Pa.: Anton ValeutinCW.
NA&I ZASTOPNIKI.
kateri ao pooblafitenl pobirati oaroa '
Xemeija zrnata, kajti poraz Nemčije bi pomenil njen konec in triurni" demokracije.
Zdaj, ko. je padel Stuermer. so menda v Londonu in Parizu brez skrbi, da bi prišlo do zaveze med Hohenzollernei. Ilabsburžani in
Romanovci.	i
,	.	teun wlpt>šlje v
izjjleda. tla je sedanji ruski ear iz;
sklenil, da noče, da bi s<
Jeno? Lind. irk la ekoUca: Mihael Clrar.
San Francisco, tal.: Jakob Lovila Denver, Colo.: Frank Sltrabec. Lead ri lie, Colo.: Jerry J am nI k. Pueblo. Colo.: Peter Culi«. Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Ixwis Castello.
Clinton, Ind.: l^m^ert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Kndnua. Woodward. la. la okolica: Podbregar. Aurora, HI.: JerneJ B. Verblt. Chicago, 11L: Ftank Jnrjovea. Deoue. ,flL: I>an. Badovina<* Jolit. 111.: Frank I<aurieh, J<»Lmi Zaletel in Frank BamMc-b. 1» Sal le. I1L: Mat. Komo Nokomis, 111. ni okolica: Malh. Galshek.
So. Chicago, I1L: Frank Černo Springfield, IU.: Matija Barborlt Otlesby. 111.: Matt. II ribe mik Waukgan, HI. in okolica: Frauk
Let^i 1!) 1 r> jn- iinelo ll*0 oseb vee !
kot $1.< KKMKX» dohodkov. < M teh j wauagan, in. in
je bilo 74 v državi New York. lt» PtkovSek in Math. Ogrin.
V IVnitsvlvanip. T v New Jer- Cherokee, Kana.: Frank Režlaalk.
seyu. (i v Ohiii in po 4 v lUino.su. I	Joe Knafele.
< A»„ t:	t. i	, Franklin, Kans.: Frank Lcskovee.
Connect lent u m Delaware.	|	Kans. In okotica: Fran*
\ vseh teh državah se izdeluje Kerne In Bok Firm.
; inaloftn
vs<» munieijo. ki .s*' jo j>«>-Kvropo vojskujo-
jerm s<» div..L\aiu.
..... . 4 . zn jim: Drn^e številke tkazejo. da. so se zgodilo tako. kot se ie s franco- • u;-.!.:	. . ,
r. -v i*i	^.-A-r .	dtubnski raizmu mainiatov tekom
skini Ludvikom a\ 1., katerega i ♦ 1(ir i	- i- •
,	.	.	. . „ ° leta 11M.» zelo povečali v primeri
konec je pnsel po uspešni fran-|z dobički I. 1014. eoski revoluciji.
Kansas City, Kana.: Peter ScbneUor Mineral, Kana.: John Stalo
Greensburg. Pa. ta okolica: Frank Novak.
In in. Pa. In okolica: Tx>noilar Jobnrtoivn, Pa.: Frank Oabrenja la John Polane.
Luzerne. Pa. in okolica: Aiit<Ki
Osolnik.
Meadow Lands. Pa.: Georg Scbnlta Moon Ron, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. ir« okolica: Z. Jnksb*
L Podvasnik, I. Magister in r. R. Jakoltich.
South Bethlehem. Penaa.: Jt-rueJ Koprivsek. bteclton. Pa.: Anton Hren. Cnity Sta^ Pa.: Jo«pph Sk*»rlJ Verona. Pa. in okolica: .1. Brosieh. West Newton, Pa.: Josln Jov«n. Willork, Pa.: Frank Seine ln J. Peternel.
Tooele. Utah: Anton PalCic. Winterqnarters, Utah: L Blažlen, Black Diamond, Wash.: G, J I'o renta.
Thomas, \V. Va. in okolira: A. Korencliar. Kenosha, Wis.: Aleksander Peadtr. Milwaukee, WU.: Joalp Tratnik la Aog. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetila la Martin Kos ln John StaaipreL
West Allis, Wis.: Frank Skok ln Anton Demšar.
Ni prostora za grobove.
31 cd drugimi zavozljaninti problemi — piše ameriški časnikar iz j Londona — . 'kateri .so nastali vsled vojne v Ausdiji. je tudi ta. da ne morejo najti v Angliji do-, volj prostora, kamor bi pokopa vali vojake, ki "so padli
z Uotnvki 1. 1!U4.	j
! Zdaj bi bilo [>a še dobro vedeti, j koliko imajo ameriški delavei vtn-,na ibanfkah oziroma ipi-i s«bi ckI 1. ; 1 ^ 14. Ako bi to vedeli, bi popoi-jnoma lahko natančno povedali, katere je oblizala ta toliko ope-j\ajui ameriška pi-osperitota.
CENIK KNJIG
.r
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Yt
Previdnost.	j	POUČNE KNJIGE:
Pisa«'- Kobilica pohaja vedno 1- Abecednik nemški jroft-tilne v najtesnejši meisviii nli-'AhnoT nemškoangleaki toi-zii do- 1:1 to Sitl,1,) /ato' d*'1 I>riltlli *k mač, vezan
"Jeleni .Medvedu
■ko sra ven.
vržejo
pri Cerkvena egodovina Poljedelstvo Popolni nauk o čebelar-
Z očali mora streljati. | gtyu, vezan
t i o 'd f> r: "Gospod, vi morate z Postrežba bolnikom
—.7»
MflflfBlOBfiifiUBIM
! aveiek
,_25 Življenja trnjeva pot
; Življenje na avstr. dvoru ali _{jQ^Sinrt cesarjeviea Rudolfa
__jq j (Tragedija v MeyerlinguJ
—
RAZGLEDNICE:
$1.00 i Ne wyorike ■ •vetlieaml,
—26} hnmoriatične, božične, no-•—25, voletne in velikonočne, komad po

•lo
Listnica uredništva.
Sadjereja v pogovorih / Slov.-angleaki in angl. ' j slov. slovar r Slov.-angl. ln angl.-alov. I w	1.50
, Trtna nI in trtoreja	»—.40
.Umna živinoreja	<—.50
■ Umni kmetovalea	.W
•Veliki alovenako-anglefld
*—.«W ] dncat j>o
moviiio in kral.pt". da bi jih uio-i irli | »(k upat i. jim podrta viti apodo-1m-ii s(>oim»nik, ki bi jn-ieal poznejšim rodov« »m. da tukaj počiva X. X. i' X.. .ki -se je bori! in innrl.
Kar s*- pravi Tukaj o	sti-eljati. sicer ne boatie!"
velja tudi o Franciji. Rajzui dr-1 Lovec: "Ali mislite, da bom zavni uradniki si morajo večkrat (^"ali bolj zadel kakor s puško /
l)eliti svoje glave, kadar pride na--	------- '
prej to vprašanje.
V .Viijrliji je bil neda\*niO vsta-novljen nekak undert<i.kerski ali
pogrebni deparfemen. ki mora .skr-'	-
i«*-ti. <la se pokoplje vojake na i "Ljubljančan". — Droibno ja
kraje, kjer jim je mogoK-e posta-!lxdiko ali jaboH-ice bi imenovali \ ! toIm** _	_ $1.00
viti kraže oziroma spoanenike. -jnuns'"-i ni " Apt elehcn"; drobna ^ABAVHB IN BAZNE DEUGE
Ta depai-tment mora. kolikor jabolka "kleine" ali bolje "win j	KNJIGE:
je pai- v njegovi moči. s.ki-be.t.i. da zige Apfel'". — U*suik je "Holz^DoJi E orofjeml	r—.00
se vsakea-a vojaka sqvodobno po- apfel".	Božični dftTOVi	.15
koplje, se mit ]>os1a\'i na grob le- Slovenec, Little Falls, N. Y. — Hnbad, pripovedke, 1, ln 3.
M-n križ v. napisom na jdočeviui. Ako je kdo rekel, "da bi bilo avesek po	«—.80
Vt likokrat se pa lo ne more; boljše, da. bi avstrijski cesar že Hustrovani vodnik po Qo-stoi-iti. kajti na bojišča \^iSa«Lh ni 'pred št linami leti krepiiil". in ako fAnjalrpnf
mogoče iKns>njat.i teh ceremonij, ga Imi še] oni Da.Lmatinee na^na- Leb&n, 100 beril	t—.20
A-sled cesar'Vr mnoige žene. mnogi niti konzulu, potem se nam ni tre- Na različnih potik	t—20
otroci žalovali za. s\*<>ji3id očeti in ba bati nobene kazni od strani O jetiki	J.S
sinovi. ozizKJ oma uiožnui. u*- da bi' ameriške oblasti. Po mašem mine- OdvetniSka tarifa	__.3Q
vedeli. kje po^'-ivajo ujiiiova n jn raba l»esed kot- je '*kre- Pregovori, prilike, reki tjrupla.	pati" nespodobna, zlasti še. ako Titanik	—-^0
Kot že rečeno, večkrat ?*> obla-, m* govori o človeku, tudi če je Trojka, povest	>—-.50
sti v zadregi, da nimajo na raz- dot jeni člove-k nievredn«ž 'in lo-Vojna na Balkana, 13. sres. $1.85 potato zemlje, kaanor l>i jim bilo1 po v prve \-rsi,-. Svoje zgražanje Zgodovina e. in k. peipolkm mogoče za^rrebsti umrle vojake, j nad njim se da' drugače pokazati. it. 17 S elllrmiwl	»—.BO
Zdaj »ie angietšfea in francoska, — Žena sewlajuje^ga avstrijskega Zgodovina slov. aaioda B.	svet	HJf
vlada tiudita. da bi našli zemljo/cesarja Karla I. je "višjega" ro- OPOMBA: NaroMlom je priloliti denarno vrednost, bodisi v fo-kjer >1» jim bilo mogoče pokopati j du >kot je bila žena umorjenega, tovini, poitni wrhmfa!. aH Mltaiih iriahfc Poštnina j« vrl tmS več tisoč vojafcov.	'Franca Ferdinanda.	aMk y v *---
Album mesta New Torka « krasnimi ■1iW»Tnl mali
ZEMLJEVIDI;
Združenih držav veliki
Astrijako-Italijanaha vojna
mapa Balkanskih driat Bvrops Evrope, vesan Vojna stenska mapt Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, ^"mi Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wis-eonsin, Wyoming in Weal Virginia In yaek dmgik držav po Avitro-Ogrske mali
veliki vesaa Celi svet
Velika stenaka fiiapa tJ. S. aa dngi ptraai pa self sv«4
r-.3|
i—.21 «—JLI
Sm
11.59
^il

Ki W. Jtdmti
i ig
fckorpomna dne 24. januarja 1901 v državi
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
fMudnlki X. A. «011. GMBZ It! 4 M A iotk. Pa.
Fed predsednik j ALOIS BALANT, 3o* 1M. PeMl Al OUo.
lUml tajnik: OSO. L. BBOZICH, By, MfatB, PUtajnik: JOHN GOUŽE, Box 100. Ely, Mirni, feiMlki liOUlfl GOSTELLO. Box D88, BaUdfc
TKEOVHI ZDliVIIfll MABTXN ITD, 900 N, €Um|o Bt* folifi, OL
VADXOKHmi
UDI MUNICH, 411 7tk St., dalnmei, Kal,
Pir.EB ŠPEHA1L 422 N. 4th St., Kansas City. JOHN KRŽIŽNIK, Box 133, Burdine, Pa.
FOKOTHIKI]
VBAN JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISH LAB, 808—6th St^ Bock Sprin«a, In J. POBINTA, Box 701, Black Diamomd, f(A

I
lb I
POlKOtHI ODBOXJ
fOOPH MBBTO, od društva fv. Girila fak Iitod«, By, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva sr. Sr«a Jesuia, Mer. S, By, JOHN G&AHEK, st^ ad draštva Slovene«, fttev. 114, By. Minn.
Yd dopisi, tikajo« ee uradnih sadev, kako« tod! joilljatve, naj ee poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, lefti pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od ptraal DaBOZ ■
Drnltveno flesOoi B A ■ V A BO Da-
več pn
GLAS NARODA, 28. NOV. 1916.
testirajo proti tem točkam, niso poučeni o razmerah in ne vedo, kaj delajo.
Oglasilo se je tudi nekaj kritike proti nasi Jednoti od strani, katera ni še nikoli nič storila za našo organizaeijo in od.članov, kateri niso sedaj in niso »e nikoli bili člani naše organizacije.
Vsem takim se ne čutim dolžnega tukaj odgovarjati, to je pod mojo častjo se prepirati z osebami, ki uiso imele in nimajo nobenega karakterja.
Kadar pa bodo člani Jednote in krajevna društva zahtevala kaj pojasnila od glavriega urada, tedaj pa bom pojasnil vse, kar zahtevajo; da: se je pa zadnja konvencija naše Jednote yrsila popolnoma pravilno in nepristransko, so pa porok vsi delegati in uradniki, ki so bili navzoči. Edino od teh se mora kritika uvaževati glede faktov 119. zborovanju. Prosto je pa vsakemu članu kritizirati delo konvencije, toda pričakuje se od vsakega kritika, da tudi podpre svoje ideje z pravično 111 nepristransko resnico.
Vsi protesti, ki so bili poslani na glavni urad. so bili poslani na glasilo Jednote; ni pa potreba, da se ti protesti pošiljajo v glavni urad. Če bo dovolj podpore za en ali drugi predlog, se bode dalo vse na glasovanje; dosedaj še ni dovolj podpore za nobeno točko.
Z bratskim pozdravom vsem članom fn članicam __GEO L. BROZICH. glavni tajnik.
h r.N
ZASTONJ
Zdravniška knjižica 1 Kažipot k zdravju.
Lkapavica,
Stric iz Afrike.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
-O-
Ely, Minn., 20. nov. 19Š6.
Cenjenim članom J. S. K. J.
Odkar se je zaključila konvencija J. .S. K. Jednote v Eveleth, Miuu., oglasilo se je več protestov proti raznim sklepom konvencije. Ker j«' pa več teh protestov neutemeljenih, oziroma niso dovolj jasni. si štejem v dolžnost uradno pojasniti pomen prememb, pre+i katerim se protestira, kakor tudi posledice, ki bi nastale, če ostane po starem.
Kakor na vsakem zborovanju, tako tudi na letošnjem, so se trudili delegati in uradniki ila bi kaj prenaredili. kar bi bilo napredno in času primerno t»r za korist Jednote. Letošnje zborovanje J. S. K. Jednote je sprejelo nekaj precej naprednih in koristnih točk. in kakor pri \saki dobri stvari napredka, naletelo se je na nekaj odporni kov. kateri ne morejo zapopasti naprednih in gospodarsko podkovanih idej.
Prva točka, ki ne ugaja nekaterim članom, je Glasilo Jednote. zh katero je bilo sklenjeno da «ra dobva vsak član Jednote proti plačilu 50ct. na leto. Pisec teh vrstic je pa mnenja da je ravno ta točka neprecenljive vrednosti za člane in Jednoto.
Vsaka organizacija mora dandanes imeti sredstvo za agitacijo, in to sredstvo pri podpornih Jednotah je edino le glasilo, kntero dobiva vsak član. To so skušnje vseh drugih, in čimprej pripoznamo to resnico, tembolj za nas vse. V takem glasilu se lahko agitira in poučuje člane o vsem. k.ir morajo znati, in vsak član dobi v roke in vidi. kaj da s«' dela pri Jednoti.
Kot trinajstletni uradnik Jednote vem, da je bilo na stotine pojasnil priobeenih v glasilu Jednote. katera *o l»i!a velike važnosti za člane in Jednoto, katerih ni videlo stotine, mogoče tisoč" članov. — Posledice so hil«* da so vedno pisarili na glavni urad Jednote za pojasnilo o ravno tem. kar je bilo že velikokrat v glasilu priobčeno. — Kako se more potem pričakovati napredka pri taki organizaciji, katere člani ne vedo in nimajo sredstva vedeti kaj se dela v uradu, katerega oni plačajo.
Temu se odmore le z (ilasilom.
(i. Frank Sakser je pojasnil v štev. 272 (ilas Naroda svoje stališče v te j zadevi. »>n pravi, tla ne mara siliti nobenega člana Jednote. da si mora naročiti glasilo, »lasi je bilo t a ko sklenjen o na zborovanju Jednote. To je sieer velikodušno, a nikakor ne praktično.
Tudi pisea teh vrstic ni namen siliti nobenega člana za glasilo, če pa spoznamo eno stvar za dobro, veže sveta dolžnost vsakega 11-radnika bratske organizacije, da se za isto poganja ne glede na kritiko. Ce bi pustili vse na voljo kritikov in nevoljuežev, kateri ne poznajo razmer, ne bi nikoli imeli nobenega napredka.
Vzemimo na primer mladino, ko začne hoditi v šole. če bi pustili njim mu voljo ti ali ne, !H) odstokov jih ne bi šlo. dasi a si razumni ljudje pripoznajo, da je v njih lastni koristi. I11 v tetn oziru smo enaki na polju bratskih Jednot. kajti nam je tudi treba izobrazbe, katera je nam koristna, pa čeprav se je branimo ali je nočemo pri-poznati. Pisce pa teh vrstic, kot uradnika Jednote, veže dolžnost da pove resnico ne glede koga zadene.
Jaz nočem nositi odgovornosti 11a mojih ramenih za naše potomce. da bi mi kilo predbacival. da nisem storil svoje dolžnosti ali pa da nisem vedel, kaj sem delal.
Glasilo toraj. katero bi dobival vsak Član .Jednote, je absolutno potrebno za napredek naše organizacije. Pred zborovanjem se je slišalo mnogo kritike, tla je premalo agitacije za našo Jednoto. kako pa začeti to agitacijo brez sredstva, katero bi dobil vsak član v roke. je nerazumljivo za vsakega človeka ki pozna razmere.
Druga točka, ki ne ugaja nekaterim, je točka ki dovoljuje Jednoti poseči v razmere krajevnega društva, kadar isto pride v zapreke ali finančne zadrege. Tudi ta točka je velike važnosti za člane in Jednoto.
Vzemimo za primer: da nastane kaka tožba v društvu ali da društvu preti razpor ali razpad, kam drugam se obrnejo kakor na — Jednoto? — In Jednote je moralna dolžnost braniti svoje krajevno društvo, kajti če tejja ne stori, dobi slabo ime in vsak rojak bo rekel: K taki organizaciji pač nočem pristopiti, ki se nič ne zanima za svo-jr. krajevna društva.
Takih skušenj smo že imeli pri naši Jednoti in nekaj jih imamo še sedaj nerešenih. Pri taki nemarnosti ne trpi samo vpliv društva, pač pa tudi Jednote.
Namen omenjene točk,- ni zapleniti premoženja krajevnega društva, pač pa le posredovati za povoljno rešitev nastalih zaprek.
Krajevna društva se kar rada obračajo na Jednoto za vsako najmanjšo pomoč; če ne bo imela Jednota pravice pomagati, kam bomo prišli, vsak pameteu človek lahko ve. Če pa krajevna društva ne trpe posredovanja od Jednote, potem se tudi ni treba obračati na Jednoto za nobeno	potem pa tudi odpade bratstvo in centrali-
zacija, ki je srce vi^^^gpega namena in poslovanja. Možje ki pro-
" Gospod Cuber, vam se lahko marsikaj zaupa in na vašo molčečnost lahko računam."
Stari postrešček je bil nekako užaljen.
"Ali se niste o tem že prepričali? Kolikokrat sem bil že vas
v veliki hiši!" Z f?lavo je pokazal - „ _ —------
pi hiši, na kateri so bile velike z°kmi vjeti.
črke: 'Mestna zastavljalnica'. — "Veste, gospa je rekel Ču "Od mene ne izve nihče, in to je
dovolj."
"Topot se gre za kaj več, za zadevo, pri katej'i bo treba vse<*a vašejra znanja in zvitosti."
"13o storjeno!"
Nato sta se podala v gostilno in tam zaupno glave stiskala.
"Sedaj me dobro poslušajte, Cuber: Zaljubljen sem v neko damo."
"Vem, dobro vem, gospod Ste-klačar: Gospica Anica, blagajui-čarka v kavarni."
Stari se je pritajeno smejal.
"Neumnost! Tu se gre za damo!"
"Oho!" je siknil stari, "potem je pa ona. kateri sem zadnjič nesel šopek cvetlic? — Tudi ne? — Zopet druga? — Gospod Stekla-čar. vi ste tičtk!"
"Gospod Cuber, nikar ne delajte dovtipov. To je resna stvar. Oženiti se hočem in zato potrebu-
kobeno |Ay>č pol Srce
al
podati nazaj v južno Afriko." "Dobro."
Zarota je bila napravljena.
Cubra je odpeljal v trgovino in rekla:
in mu kupil pisano obleko, pot no čepico in bahaško verižico za žepno uro, seveda ne zlato. "Včeraj sem že pisal gospej, da
"Dragi Joža. ne očitaj nič tvojemu stricu, drugače le razdedini, in trle j. da me ne nagovoriš s Cubrom. ker takoj nas postavijo na cesto."
Gospa Blana se je zelo razveselila strica, posebno ko je tako na široko govoril o bogastvu. .Tisočaki sr> leteli na okoli kokor muhe. Gospa Blana je imela usta odprta kakor bi -hotela kakega z
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-»tok, mehnrne in ledvične teškoče, nalezljive in droge moške ter ženske bolezni na spolno-nrinarnih organih, vspeSno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški
Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor, so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlat«, žila, revmatiiem, katar, nr-duha in slične teškoče
ALI TRPITE
jem vas!
"Hvala lepa, jaz se ne oženim več", je izjavil Cuber, a za to o-pazko se mladi gospod ni zmenil. —
"Ta zadeva je zelo opasna!"
"Vsaka ženitev je opasna", je menil Cuber.
"Jaz nimam premoženja in moja bodoča tašča zahteva na vsak način. <la se mora njena hči bogato množiti. Zato ji moramo napraviti dobro šalo. Cuber. — Jaz vein, da se dobro ocenim, ali sam nisem bogat! Premožna je dovolj moja bodoča tašča. Toda imam zelo bogatega strica v Južni A-friki, ta je posestnik obsežnih plantaž s pavolo, kakaom itd.
"In ima velike kebre v glavi", je dodjal stari.
"Moj stric je star, samec, mene zelo ljubi in me bo imenoval glavnim dedičem."
"No. to ste se dobro zmislili! Na zdravje! Čuber je izpraznil kozarec. Natakarica pa hitro prinesla nfivo steklenico vina.
"Ali me še ne razumete? Ta strie ste vi! Na obisku ste v Evropi, veliko bodete govorili o vašem bogastvu, v žepih žvenketali z zlatniki, da bode stara kar ob pamet in dovolila v zakon."
Pri tem je pa pazno gledal Cubra.
Stari se je popraskal po glavi in zmajal:
"Vi ste zelo zviti, prospod Ste-klačar. — Vse se da napraviti, toda jaz nimam nikakega pojma o južni Afriki".
4'Moja bodoča tašča tudi ne. Govoriti morate o zamorcih, Iju-dožreih, o klopotačah, levih, velikih roparskih pticah, o dijaman-tih. Česa je treba več?"
"Z zlatniki naj žvenketam. ko še srebrnikov nimam?" je rekel Čuber.
"Gotovo! Jaz vam vse preskr-bim. Najamem vas za 14 dni kot rinami. strica. Plačal vam bom sto form- "In klopotačami", je pridejar tov in vse stroške. Čez štirinajst strie. "Sedaj si želim drugačno dni pride brzojav in se morate druščino" in se obrnil proti go-
ber, "meni, staremu možu napravi veselje, ko ljudje osupnejo, ako jim dam par desetakov napitnine; 110, za vas dva bode vseeno dovolj ostalo za brezskrbno življenje", je pripomnil stari in nadaljeval: "Ako mora človek vse življenje prebivati med zamorci, zverinami in klopotačami, kako se drugače čuti v družbi mladih dam."
"Pojdite, pojdite, gospod", — je rekla gospa Blana sramežljivo, 'saj vendar nisem več mlada."
"Toda lepa!" — je rekel strie iz Afrike. — Steklačar pa je pri tem napravil obraz, kakor bi spil kozarec jesiha. Kimal je stricu, a ta se ni nič ?menil za to in nadaljeval :
"Ako bi vas imel na mojih plantažah" — je zdihoval, gospa Blana se je a nekako v zadregi za-smehljala.
"Ali niste bili nikdar oženje-ni?" ga je na tiho vprašata.
"Ne. imel sem pa znanje z za-morkasii!"
Gospa Blana je osupnila in zavpila :
"I11 otroci?"
Strie je prikimal: "Pisani so!"
Nastal je molk, stric je pa ta trenotek uporabil ter žvenketal v žepu s zlatniki.
"Ali si ne bi hoteli ogledati našo okolico?" — je zopet pričela pogovor gospa Blana: stric je bil pa mnenja, da mu je to najljubše, posebno pa še, ako ga spremlja gospa Blana. Poslednja je bila zelo razveseljena in hotela ohraniti slast voziti se poleg miljonarja.
Steklačar je pripomnil: "Strie bi moral mnogo hoditi, to so mu zdravniki ukazali."
"Oh, kaj zdravniki", je živahno zavpil stric, "ti naj ukažejo kar hočejo. Pojdi po avtomobil, plačal precej za celo popoldne, da nimam nikakih sitnosti. Vozniku pa daj dva desetaka napitnine!"
Ko sta bila zvečer Čuber in Steklačar v mestu, mu je zadnji očita njegovo postopanje. Čuber je z rameni zmajal in rekel:
'.'Miljonarji imajo svoje navade, in ako je človekk slučajno milijonar, ne sme gledati na petde-setak za avtomobil."
''Toda z mojim denarjem se bahati!" se je jezil Steklačar, a se moral podati staremu postrešče-ku, in ga prositi, da bode še nadalje igral vlogo striea.
Drugi dan je gospa Blana izrazila željo, da bi rada obiskala dobro restavracijo. Stric, uljuden kakor vedno, se ji je ponudil za spremljevalca. Steklačar je odkimava!, a zaman.
"Vi nočete ničesar privoščiti svojemu stricu", je pripomnila gospa Blana, posebno še ako vpo-števate, da mora vse življenje prebiti med zamorci, divjaki in zve-
na katerem __ vobol, izguba
laganje, nečist	o^iu™ »1«, izguuu sr.anja, aiaDe sanje, slabost in na<T'a
razburjenost, nervoznost ia razdr-ižcnost, onemoglost ob jutrih. Črni kolobarii E? ocmi. sraraeZljiyost in izogibanje <lru.be, nemarnost, bojazen in srtna togaf — Ti Simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da iwtre-Dujete zdravniških nasvetov in pomoči.	^
Xa3a brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSko --0 °fsCm.1zdraJ,jcniu' ki pomaga moJkim do zdravja, moči ia S01Z0I)e^.m°Ne- Z^1.°gn zn:inosti « vsebuje nasvete in podatk-katere bi moral znati vsak moSki m vsaka Jrnska, posebno pa tisti fci i,. ravajo zeniti. Iz nje lahko spo?nate vzroke svoiega trpljenja in kako hi « va5e teškoče obvladale. Citajtc to knjižico, kažipot k 'JSSfoV oKrlilS
8C Z DJO.
Pošl|ite (a kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE CO- s 1000 Madison A Clinton So.. Chicago. 11«.
mi tak°i *dravai£ko knjižico popolnoma
zastonj in poštnine prosto.
Ime

Stev. in uUca aU Box Nc.......
ni ni nič za tako malenkost — saj bode še dovolj dobil po meni!"
Proti polnoči je Čuber zelo vinjen poročal svoj dogodek Stekla-čarju; drugo jutro pa mu celo naznanil, da je zaročen z gospo Bla no. Prodal bo svojo posestva in se sem preselil.
Steklačar mu je vse mogoče o-, čital, a stric je rekel:
"Glej, da si miren in uljuden] z menoj, drugače ne bode nič s' hčerko Marto!" •
Steklačar je sprva hotel razkrinkati vso sleparijo, ali kmalu je sprevidel, tla si s tem nič ne pomaga.
Znašel je jlrugi načrt: Stric mora takoj zopet oditi v južno Afriko. — Cuber pa tega ni hotel, ker je bil najet za 14 dni; toda kasneje se je udal, ko mu je Stekla-čar obljubil še 100 gordlnarjev za "potne stroške", da se bo drugi dan odpeljal.
Gospa Blana je bila vsa presenečena, ko ii je Čuber* naznanil.j da mora takoj odpotovati v juž-i 110 Afriko, češ. da se je na njegovem posestvu pojavila kužna bo-i lezen med konji, in govejo živino. —
"Gospa Blana". je dejal sočutno. "zelo težko se ločim od tu, toda moram to storiti. Sedaj ni govora, da bi bil kdaj tako srečen in mirno živel z vami pod to streho!"
Potem se je vzravnal in 'obupno rekel:
"Vse je uničeno! Kužna bolezen med živino, toča je pobila nasade, vse je proč! Pričeti mi je z nova delati. Zdravi ostanite!"
Gospa Blana je bila polna sočni ja in tešilo objela striea.
Ko je Steklačar kasneje dospel k gospej Blani, mu je prišla nasproti gospa in rekla:
"Zelo žalostno je. kar se je pri-. petilo vaSemu ljubljenemu strj-cu!" ter mu pripovedovala vse nezgode.
Steklačar se je ugriznil v ustnice in rekel sam sebi: saj se tako nisva zmenila. Potem mu je pa še gospa Blana razodela, da gospod Čuber nikakor več ne pojde na svoja posestva v južno Afriko, ampak da bode odslej naprej njen soprog.
Steklačar se je komaj zdržal, da ni zaupil od jeze.
Poklonil se je gospej Blani. čestital nad srečno izvolitvijo moža in odšel.
liad bi zvedel za svojega brat ran-. ea FRANKA VEIIAK, doma
Otaleža na Primorskem.
2*d- ča.
ODHODNICA.
Mr. I ^eo Štrukelj, bivši gostibii-nriredi v srertn zvečer ii
njem. Ako kdo od cenjenih ro- ]Vn. X. Y.. kjer bo priredil svojim jakov ve za njegov naslov, pro- bivšim goltom okusno večerjo Lil sun, da mi ga blagovoli nazna- njegov namestnik Vinko Zevnik niti, se bolj mi bo pa drago, če ho pa ;e skrU.K il;l Wo
se 1111 sam javi, kor mu imam I)roskl,bljem /. dohr«. kaplji« .. ka-
nekaj važnega poročati. - Jolin	si lxHj(> 1>oieleli. Poleg dru-
hrzen. ]jox 222, Imperial. Pa-!štev "Brooklynski Zvon" in "Ju-
, .	.	, j goslovaitaki Tamburaški Zbor"'
K^id bi izvedel za svoja dva brata ' I. i •	. - , , - -
J	'Vabi vse prijatelje 111 nefcdajuje
ANTONA in JOŽEFA KAU-
svoje goste, da se vsi vdeleže. k«*r
SEL. Doma sta iz vasi Ostrog:i i, " '	.
. - , .	.	, ® zabave ne bo manjkalo,
pri St. Jerneju. Prvi se nahaja v	, • • ,
, . ,, ...... , . J i Zaeno se zaliva ljtge rojakom ura
nekje v Braziliji 111 drugi pa v • ,	,, •	- - ,.
r„ » , . „ 1 (izkazano mu naklonjenost 111 zdi, Clevelandu, Ohio, Prosim cenj.' 1 1 • 1-1- - 1
- , - . .	. ; 1 <la bi bili rojaki njegovemu 21a-
rojake. ee kdo ve za nju naslov. c1 ,	v	- , ,.
,	.	....	(slcuniku Mr. Zemiku se bolj na-
da ga nn naznani, ah naj se pa , , • - ■ ,	,
.	, 1 klonj* 111 kakor so bili pa njemu,
sama javita svojemu bratu:
svojemu
Fra.nk Kairšel. liox 135, Bease- j mer. Pa.	(25-28—11)1
spej Blani.
Poslednja pa je položila svojo belo. debelo roko na rame strica
"Pojdimo toraj!" Ko so bili že odpravljeni na odpravljeni na odhod, je rekel stric: "Ali mi zamoreš menjati tiso-
je moj bogati strie dospel, in da čak ? — Xe? — Toraj mi daj stojo še danes obiščemo. Glejte, da tak, da nimam nikake neprilikc dobro igrate vašo ulogo, Čuber", v restavraciji Dobro! Vzemi ju-mu ie narekoval Steklačar, ko tri iz mojega ko^čega tisočak, tu-sta se drugi dan vozila po okoli- kaj imaš ključ od male železne ei. "Piti1 tudi ne smete preveč!" škatlje. Tako je vse v redu."
Toda Cuber mu je odvrnil: Gospej Blani pa je rekel: "Me-
. NAZNANILO.
Tempotoni naznanjam vsem članom društva sv. Barbare št. 8 v Johnstowim, Pa., da se vrši gl. redna seja dne 3. decembra, pri kateri bomo volili nov odbor za bodoče leto. Zato opominjam vse člane, da se gotovo vdeleže, ker kdor izostane, bo moral plačati 50 centov v društveno blagajno.
Za^no pa opozorim vse one, ki so zaostali z izplačevanjem svojih mesečnih prispevkov, da to store pri glavni seji, da bodo o(b novem! letu čisti računi
Z bratskim pozdravom Joseph Iniihar, tajnik, 409 — 8th. Ave^ Johnstown, F
»OHI'A LONLSEK. doma __iz Kamnika na Gorenjskem, in
SVARILO -m	LOJ Z A LIPOVEC . dama iz No-
^^	Vfga tJrada 11a I rnuarskem.
ALI $500 NAGRADE	(),M zuat:i dobro. Ziikaj ju
dobi oni. >ki mi dokaže. <la stMu jaz iščem. — Ludvik Šuštaršič. e o govoril poslovodju tvrdke Cleve-j Olaviano Store. Ludlow. Colo, land Cliff Iron Co. v Marquette. (2^-20—11.
Mieh.. da ni potrebno delavcem-----
priboljšati plačo in da j.iz lahko1	NAZNANILO,
dobim delavcev, kolikor le hoče.l l lanojn <lrušt.va ""Sanarnica" ki bodo delali za ceno SO centov št. 2»> S. D. P. Z. v Exportu, Pa., (hI klaftre, katera je bila pred naznanjam, da smo Oklenili na približno devetimi leti. Jaz sem zadnji redni seji. da se mom \sa!k delal za to pošteno tvrdko skoro član vdeležiti glanic seje dne 3. devet let. Kdor mi dokaže, da sem decembra, ker bomo volili novi jaz kdaj delal proti zboljšanju odbor /1 !<-to lf»17. Kdor se ne plač. mu dam omenjeno svoto. I \deleži t<- - je bnrz prisebnega Najbrže govori kdo izniči onih. v/r ka. plača 50c v društveno ki sem jiii že kdaj ii>il iz težav. Magajn««; to velja le za člane v Ce zasačim obrekovalca. ga bom bli/.iui Expoi-ta. S«'ja prične izročil sodniji, da se zagovarja. 11 očimi «»b 2. uri iH»jKjidne. v 1 i ra-
Jolui Kinans.	Izardi Halli
Camp 7.	Newberry, Mich.! S sobratskini pozdravom
(28-11—1-12)	i	Frank Treb^ts, tajnik.
Pozor rojaki!
«—- - - o	L I
Ravnokar je dotiakana velevažna in velezanimiva sloven« ska knjiga:
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupanica.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! ' Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. NI Zupaniču,
1389 K. 40 8t
Cleveland, Oblo.
F
GLAS	NOT. 1916,
Slov en i ko
" H=
podp. društvo
atoiiilro
=0
svete Barbare
ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
m 21. jiNtv 1M2 » driari Pm*ylv*ftia
6L&TNI URADNIKU
JOShv PXTHBNKL. Baz M Wttloek, Pa. i »adpredaednlk: KARO L ZA LAK. Box M7, Forest dty. Pa. O. podprodeednik: LOUIS TAUCHAB, Box 836, Bo« Bfvlagfc W|% Tajnik: JOHN TELBAN. Box 707. Forest City, Pa. KL tajnik: JOHN OSOLTN. Box 482, Forest City. Pa. ■Istajwlk: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
LI JOBfP KALAR, 1004 North CMca«o St, J oil«, Ilk
IOTNI KDKAYNIKJ Eft RARTUI rVRC, M Cklsscs Jsll**. Die
■AOZORNI O D BOB |
Pnrtasdalk: IONAO PODVA8NIK, «326 Station Bt. B. B., Pittstoar**. Pa. 1 Badaoralk: JOHN TOBNlC, Box «22, Forest Cltj, Pa. O. aadsarnlk: FRANK PAVLOVClč, Box 706. Coaemaoah, Fa.
in.—* ~ ------
n ANDBRJ SLAK, 7711 Isaler Ars^ OlarslaaO. 0*1*
POROTNI ODBOBt PwistdalM: MARTIN OBREŽAN, Box 73, Bast Mineral.
I> psrotalk: MARTIN fiTEFANČl^. Box 7b, Franklin, Kana A porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 623 Davaoa Ats, R F, D. 1. « *>al4. Detroit, Mlak.
UPBAVNIODBOBt ntdwdalk. ANTON HOCaVAB, K. F. D. Ho. 2 Box 11%, Bride«**]*, O,
t as*a*n!k: ANTON DEMfiAB. Box 136, BroogLton. Pa,
O. nvraralk; PAVBL OBKBGAB, Box 402, Witt, 111. mm	m v*1*** t tajnika I?aa Talbaa. P, O, B«x ftL
alssUo": KXI BABO DA'S
iu biLa podobna sol učni luči, ampak čisti, škrlatni zarji.
Ali oOTijeni rdeči svit. ki je polnil t i!ic hodnkke brinjevega ira:'--da. ni bil očrvidno znamenje, d;^ so bližajo boljši, srečnejši due vi ?
Skozi tr;;/.d korakajoči knot je i >o si zatrjevali, <ja ne pomnijo h-j^ega večera in da se jim še nik-j dar noben večer ni z<lel tako slovese«, kakor večer te »a vilinske-| ga dne.
: Kakor v potrdilo je zopet za-donel veseli klie kosa. Liki »lasu srebrne pi-ščali je donel ta vedno enako in vendar vedno novi sla-vospev pomladi.
LUČ IN VEDENICA.
Ko j«,- sohična krogla polagoma 1 izginjala v morju, se je Ana zo-pet ozrla }m> Josipovi ladjiei. .Jadrnica je še vedno tam križala, kakor bi ne mogla proč. Ribičev-k«* se je zopet polastila mučna skrb: Ali se je možu m or obit i pripetila nesreča in ali navsezadnje morebiti ladjica prazna plava po morju l
Zlato, v katerem je žarelo morje tam na daljnem zahodu, je postajalo vodno bolj rdečkasto. In Josipova jadra so se v tej čisti lu-či videla kakor madež, kakor
TUK£JS SLAVEC VSEH PHONOGRAPHOV ČUDOVIT
Zdaj imate lab ko doma godbo eelega sveta za -15.00. Ta prekrasen nov mahogany phonograph igra natančno vse Columbia in Victor
slovenske plošče
in obenem boste pa imeli inštrument. ki je kras hišni upravi.
PHONOGRAPH SALES CO., 404 Ross Street,
Pittsburgh, Penna. P. 0. Box 1087
VP OŠTEVAJTE: Cena za CAROLA je le $15.00 in pošljemo jo vam prav na dom. Naročite jo še danes.
PHONOGRAPH SALES CO., Box 1087, Pittsburgh, Pa.	Dept. G. N.
Gospodje:— Priloženodobite za $15.00. za kar nam pošljite eno v	money order check asih CAROLA.
	
	
P. 0. Box.....................	
s.	
Materina solza.
Iz kanarske ljudske poezije,
VEČERI SE.
Pomirjena se jo Ana Lotila
kl jokati. I1
prav wa ve-eerj« JaniVk je za je lačen.
Uibičevka mu je prinesla ko-s kruha iz hišo. i\>t«*m je hirtehi v
ptri-vj*- j»o k<»y.o. [»Jtvl stolom, oa.
katerem j.- biričevka prej Hedola, ležalo nekaj zelenih listov, i. ko jili je koza použivala, na mol zla krotko žival. Zduj-»j .)»• Ana pomočila v molzni r ko* kruha, ki jra je dala kn. Z veliko slastjo u l.ruh, ki je bil pomočen v gorko mleko. V d obeli h kapljah mu jo mlačno mle!ko l<*z!o čl-z o-krolgli jMjilbradek.
kozličku jo ribičeodvezala
.	mučijo. Sin ni bil nmctiifja. da bijhega proti morju, je postajal ved-j
sm -lo'l "	CeSaT nC\WlVi	lli*mri	ni za- no močnejši, vodno hladneji. Ri-j
smo o mi.	... j radi ttira zavrgel očetovih navad hrčevka je opazila, kako ji je o-
Zlato na nemirmh valovih je iz- kakor ^ bi bi, mis|il (la ^ bi| imk m[ uamivju ZillVl lahuo treJ
jgmdo. Njegov lesk je minul vftt ^ brinkir. d<»sipa je vese- petajti v večernem ldadu. Čeprav! lup, ko je solnee utonilo v neiz-je	}K) svojc ^>sp0.j j,, joh.žila. ni .mogel prana-
mernt vodi gladmu Morje je po- ,[ti kei. ^ ]ilor;1, 1>d mladi!, nair;uali j,,ka. Ril.lčevka je dečka mu-stalo }>epe asto-modro	J vedno Je ntx>gati ter sc> ravnati po rabi ntsti v irorko posteljico. Ko
Ana je hitela v kuhinjo, <la bi Zetovi volji?	jo Ana potem zapet, stopila pred
, ogenj preložila z ognjišča na ku-j (}„vn- ki ^^ ^ Aua fcurila ob M5o; je illlo nebo posejano z zla-!
hmjskji tla. Ivo bi ogenj plapolal j-očinem vhoda, je visoko pla-, limi zvezdami. Modro, z zlatom! na ogujiseu v kotu kuhinje, bi ga J(1>iaj
| Slednjič je Jančku vendar ^H- Josip iz svoje ladjice ne mogel vi-
fila dobra mi^l. Položil je osta-ldetl-	kunla^-f1« inirno sedel in se urral. je začutili peto od eiioya konca obzorja do
e,k kruha poleg se be na tla. Ko- Mi Miza hi*mh vrat. .kadarkoli im.ay_ proti	je postal veterl drugega. Zdelo se je. kakor bi še
Uhč je hotel kruli zagrabiti. Jan- -H' bil Josip pouoci dale,- «unaj iia hlailon z	jokom je otrdki zvezdice trepetale od hrepenwija.
cek je pa prijel drznega pri jate-; J^rju. S\it njenega ognja mu J® mater domislil, da je čiis otroka da bi izvedele, kaj se krije za tem Ija za ušesa ter ga poskušal po-,ka/al Pot; 1 0.Mjeui Je v temni no-J^^ y rj>ost«]j,0. ga je vze-i zagrinjalom. ki se ne bo odvrnilo tisniti od sebe in od svojega kru- ^ «P^je naj vozi da dospe v nar(>-jtN nosla ,>ml hišico in! nikdar. pri i ha. Začel se je isti boj za mleko, v malo ™ luko v skalni glo- izkllša|, z božanjem iitolažiti.i Veter je vzburkaval morsko!
kakor prej doli ob oWl . Kakor beh P od . u,co Ogenj v Hje^i kl.lmo se tl/h^e pu rulm obzor- Nadino, da so valovi naraščali' stal Je v tistl pi'^pu* posegla koza, ta-lhlslcl J° (>b talilh 11 vodil.'
Telefon: Bell 111 Hilaud.
P. & A. 561 X East.
SVOJI K SVOJIM!
videno zagriiijalo, za katerim set ki je na pragu hišice\>kriva neskončnost, je bilo raz-j
bil tako brez gorkote, kakor
je z Tači
j« ž
žeht Jan. if leti
ja. I pala je. da moivbiu vendar| vedno bolj in bolj. Površina mor-
zapazi znamenje, pu katerem bi s.- -ja uj tvorila zrcala, v katerem bi
dalo s'kle.pati. kako se srt»di možu.'se hi!«» moglo jasno odsvitati ne-j
Oblak, ki sr je popoldne videl Imi. žareče iskrili zvezd. Kar s<' je
na diljiKMii zjihodu in ki je v vi -1 videlo v vodi. je bila popačena
cernih urah zlato blišča!, j-' polj tod oba kraljevskega zvezdnatega
solnčiioiH zahtKlu jio.stal znatno j jtlatšča. v katerem je bilo odeto
( daljši in višji. Sedaj je bil črn. in j nebo. Kakor vilbisko zlato, ki sl-
jrrbičevka j<' z velikim vesel jem [ človeškim rokam odmika in ki je'
i opazila, da je pred oblakom mot-| nedosegljivo, takšni so bili od- ^
i na lučiea plavala po morju. Bila sviti zvezd, ki so s«' v posameznih :
I je luč Jo-ipove ladijske svetilne.} valovih prikazovali, a takoj zopet
i i .-i« .	,	,1 Ve as-'h je luč izginila za nekaj izginjali, liilo j«- kakor ples tiso-;
.l...... ... }.;i(1 • i.i• , w.„ .i.,, neon. < ><b vsakem ndareu vesla se , .	,	. ,	.	. .	. .
> int< je ono ze Otizu morske .	.... . , hijmv. ah ker se le ladja zasuka- ecrrli m tisočerih vedeinc.
gladine. V brinjeveni gaju, ki se nWa	^^	svetle-'. » , . . , , .,,J	i ----- .	...
j- raztezal za ribičevim vrtičem,'-]1 111 1)1 Svetloba ognja, ki s* je zaetila sladka pesem kosa.
ko je sedaj Ana storila boju ko-j^^or -svetla zvezda, ne r. Hibi."e\ka je nesla kozlička, ,u svit tc zvezde se ni videl ta-v hlev in ga .zaprla. Otroku je ko n^^-Hjiv. ni prinesla nov kos kruha, ga pomo- VS|* zemeljsl eiia \ nainolženo mleko ter ga da-: daljna, daljna luč na nebu migljala otroku. Nato je lliolzla dalje. j^-ih zve-zdie. Kdečkasto-rnmena Ko je bilo pomolženo. je Ana svetloba ognja v ribiški hišici nad! tudi kozo /apela v hlev, nesla mle- ^alami je že od daleč rmeTa jt-o-ko v kuhinjo in otroka posadila (l°-J0	ob katerem st? dniži-
na lii^ni prag. Pi-ed. liišo je raz- mi	iu doma. Njegova
,ie Jan.iok	nekaj jvolen hi zamorila lia 1nC* 111 tako hladna in ne tako
n iisču.	i daljna, kakor svit zvezd jfoi-i na
la.
la j-' jadro zakrilo svetilno,] Ribičevka je z očmi iskala med-h zrcalila v složnih valovih, J.j:lli jt-bmlar meti delom predju p'auieueek. ki bi se moral vi-!
Ignatz Podvasnik,
6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA.
(Nasproti East Liberty postaje.)
Prodajam na debelo domače in importirane pijače; dropo-vico, slivovieo in razne vlre.^e likerje; razna piva. Dovažam na dom ; pismena naročila točno izvršujem. O moji postrežbi se lahko prepričate ori mojih odjemalcih. Rojakom se toplo priporočam.
MHIMMIlMMNr
-i
Frank Petkovšek <
Javni notar (Notary Public) 718 72C MARKET STREET ž
WA CKIQAN, ILL.	£
PRODAJA /ina vina, izvrstne amotke, %
patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vaeh orekomor-ekih črt.
POŠILJA denar v stari krai sanealjivo tz
pošteno.
TIPBAVLJA. v»e v notarski posel spads joča dela.
PaONB U* Zastopnik
"GLAS NAHODA
82 Cortlandt Street. New York, N. Y.
•juiM-ketal. Nato je zopet v divjiii na. se j- sicer tudi oglašala, a skokih pohitel na nasprotni ko- njen nelepi glas nikakor ni motil, nee uial.ga dvorišva. S jwl^rlas- Poleg njenega klica, ki se je le nim uu ketanjem jo odgovarjala včasih oglasrt, se je sladki euilovi-Mara koza mladičevim radostnim tolepi spev kosov slišal še sloves-klieem.	j nej^i.
Ko v,, j,, kozliček izli-litl. j. liilo je kakor nekako tekmova-začel ozirat i ^ krog - bo. bil \ i- nje med zamolldim klicem žab<> deti zadovoljen, d;u mu je libičov- in jasno, daleč donečo peesuiijo ka \ pravem inunenu besede kia- kosa tekmovanje, v katerem se tila pravice. Razposajeiui živaliea je glas žabe komaj slišal, ker so je začela militi k sladkemu mleč- -.m /.atapljalr glasovi gozdnega nemil studencu. Saj ji narava da- pevca. Imelo je .podsobo, da nepri-je prvo pravico do tega zaklada, jetn i napoved žabe ne velja, da in ee kozliekM krati brezobzirni >e ostalim prebivalcem dišečega
človek tako važne pravice, zakaj brinjevega gozdiča zdi-zmotna.	,	. .
bi se ne branil z vsemi s-vojirai Lepega ve.'era, ki ga je črni kos .lu ^adostovatl^ svetloba^ zvezd ruV'ini ? tio>|H*dinja se ni dala opeval v svojem skrivališču, so se pregnati. Kozliček je pa na vsak veselili tudi ljudje, način hotel imeti s\*oj delež. S ti-j Nekaj niožkih in žensk je vese
tem gosteja se je zdela tema nai
desni in levi. tem nevarneje se jeint'' -i1' mati kazala.	j lipove
1 Veter. !;i je sedaj jtflial od su- kazala več — izginila j.
zdelo. zapuščati razsvetljeno pa j svt-tečo vodno pot in voziti v brez-1 dan j o temo. Blizu obali tudi res ni bilo varno, ločevati se od pro-' ge. katero je razsvetljevala iz ribiške koče prihajajoča luč. Ko je' ribič privn/il blizu Ofgnja. s<- mu je tnl lijejrovih ziirkov blišč al o. da' razven razsvetljene proge ni videl a d'česar. Zato prejšnji ribič, Josi-pov oče. ni nikdar dovolil, da ibi mu tsb iiišiit-m pragu zakurili o-j genj. ako se je nahajsU ponoči na morju. Trdil je, da mora bredar-
v
oblačilih nočeh pa luč ladijske svetilne.
Josip je vpeljal nove navade.-
tim, samo kozličku lastnim sko- lo kramljajoč in smejoč k-oi^.kMlnl ko ^ '>0 ^tovi an it i prevzel d<>-Uoiu je prluiil tk Jančku; l»rž ^ ^kozi visoko brinjevo grmovje.I ^ '"?»li/!iil cVeekov z gorkim kozjim Nameravali so to noč prei6uti v ri-1 A mlekom pokapani jK>dbradek in bičevi hišici pri mrltču. Brž zju- B je nato .začel ogloda vat i kruli, ki traj se je raznesla po okolici novi-! 8 ga je otrok držal v ročicah. |ea o devi, o prikazni belili vil in 5
VINA! VINA! VINA!
vinsko Žganje (tropinjevec j
/a samo $26.00 pošljemo T\	52galcn sod californijskega
rdečega vina in za samo $37.50 pošljemo pa sod 52 galon Riesli nga (belega) vi na Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na:
DALMATINSK0-KALIF0RN1JSK0 VINARSKO ZADRUGO
140 Liberty Street,	New York, N. Y.
| Novo! Za Božične praznike. Novo!
^	——	i.	.....i	__-I_____ i_____: . i___..j
lmu:u v za Umi možke ure tivuii i»okrovi. Nekaj imvesa: 'ircen ^obl iz«ielka in wliile--uM i/.'lelK t, garantiran.- za -"O lt-r. S T kamni Kl^in kt-lv-ije	ir, kamin.\ llluin kolesju
M M
'i"<< •><» najkr:.>nejše ure. kar sfi- J■ 11 Se kila j viič-li. Velika zalio Columbia gramofonov. in Columbia >lotnizkih pin«r. ki igrajo lia oIh- strani.
l*iši«e i«. 1-enik. ]«>>lj»-iii ^a brezplačne;
tiskan jc v s!..v» n.-k. iu jt-ziku.
Kupite lt!:ic» «-<1 su.j^^ra rojaka. i|i.hi[e ^a e»'tieje iu boljM- k«.| j.a ■ hI tujea. Se pri|Mjroca.
IVAN PAJK.
Conemaugh, Pa.
4. 156 Chestnut St.,

^	MV>)	vvucuiaugu, j. a. ^
Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih revežev v starem kraju.
Velika zaloga vina in žganja
•1 a nee k, ki je »e vedno sedel v(o njih ču dol epe m petju. In t*xlaj ^ pesku, razgretem od sobučnili š»r- so se shajali kmetje, živeči po sa-1 A kov. je 7. obema ročicama držal 'notnih kočah na ra\mini za ma-j R svojo lastnino tako visoko, kakor lim brinjcviin irozdoni. Sli so ob- B je le mogel. Deček je ljubil svo-|iskat mrtvo vilinako dete. Z last-; 8 jeva četveroaiogegu tovariša. Ajuhni očjni so se hoteli prepričati, g ljubezen ni stigula tuko dnJeč. da jo-li ibil r«v>iučen j^las, ki je danes bi bil Janeek pripravljen odpovedati se večerji prijatelju na ljubo.
Kozliček se tudi s tem ni dal odpraviti, da mu je Jančok kruh nekoliko višjo dvigniL Živaliea se je na zadnjih nog-ah vzpela kvišku in je od sladkega mlečnega kruha hitro od griža vala košček za 'kotičkom. Kozli« je grižljaje požiral, ne da hi žvečiL 13al se je. da bi niu Janček utegnil «la)w"ieo ]>opoLnoma odtegniti.
Janček si ni vedel pomagati. Solze so mu začele siliti v oči. Spodnja ustnica se je krivila kakor krapee in je tem bolj zatekala, čim bolj se jo v dečkovih ro-kah ioonjaal sladki tokek.
Itdeče vino v sodih................"5c. gak»a
v galouali pa ihj........^1.00 „
Belo vino v sodili ................$1.00 ,,
v gulonah pa po..........
Sod ki 50 galoa je zastonj; sod za -JS gatou se mora plačutl.
1 »rožnik -1 salone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za ..............$12.00
llriejfvec 4 galone (sodček) za...'....... $10.00
MARIJA GRILL,
... _ I
yzbudil začudenje po ceh okolK-i. g	* 5308 St. CIsdr Ave., N. E., Cleveland, Ohip. g
Ali bo sedaj morda napočil nov cas za njili Iwnii. revni kraj? Ali	"
rajsko petje belili vil velja njim j vsem kot dobra napoved? Je-ln današnji lepi majni dan za vse dan sreče r Ali pa je-Ii sreča na-< menjena samo ribiču, pod čigar stivho se je prišla o<l|K>čit tajnost-' na vrlinska deva, odpočil za pot ; v grobTako so se pomenkovali I 5 sosedje, ko so korakali skozi o- ® pojnodiseči brinjev gozdič.
Veje visokih brinjevili grmov >>o se ponekodi nad 'potjo strinjale in tvorile senčen 'hodnik. Soln-ee. ki je ra-vnokar zahajalo, je pošiljalo skozi sivozelene stene tet hodnikov svojo rdečo svetlobo, ki
I i i
POROTNIKI
-{
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, {»osebno akd Imate ^ družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete jI nastaniti v naši naselji d L Zato ob tej priliki priporočam svoje velike 0 prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po- f Steno in zanesljivo blago.	f
Ako dositete v Cleveland na postajo ln se ne veste kam obrniti, po- f IdiCIte na telefon Princeton 1381 aU pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal f en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite g St. Clatr t karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov:
A- GRDINA,
6127 St. Clair Ave^	Cleveland, O.
Pri meni se redno dobi letni K^l^lar sa 30c. iwttnlh «m«i|
Kdon želi poslati svojcem
v staro domovino
kako svoto denarja za
Božične praznike
na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja.
P^Za cene glejte v listu na prvi strani.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N Y.
®
I* I. Kraszewskli
UMIRAJOČI.
ZGODO V INS KiJROM AN.
(Za "GlasINaroda'TpriredilM.^T-)
is
Nadaljevanje-.	- '
bil i'i»to navaden trgovski korak, cenjeni gospod,
— >sa.| to je je odvrnil.
- Da, toda nikakor ne smete vašo veliko zmago z/orabiti, treba	— Ako -e bo knez hotel potruditi
je vs.- preračunati, — ga je prekinil iiozdowski.	-je pripomnil Gozdowski Robertu.
—	Ako s«- ne motim, mi je Gozdowski že nekaj omenil, da smo]Rad bi i proces izgubili. — je rekla končno Štela.	dveh j j — In popolnoma gotovo tudi po njegovi krivdi — je bil odgovor starega kneza. — Razburil se je nekoliko, komaj za spoznanje. —
fGozdowski je sicer poštenjak, toda žnjiin ni nič. on je prestar. . . .
-- On mi je rekel. da. če hočeš. ti. papa, eelo stvar razpravljati z Zembrr.sk i jem. potem bo vse dobro, ee že ne črsto dobr«»T ho vsaj vn-' :;ko boljše kot sieer.
—	Hm!.... — je bil v zadregi stari knez. — -laz sem že vse .-kupaj prepustil drugim, jaz ne vtikam več mojih rok nikamor. — Iu. kako jih naj tudi. jaz sem vendar vse skupaj prepustil drugim *
—	-laz mislim, da bi bilo dobro, da bi se žnjiin st->tal in se po-, govoril.
. — -laz nisem tega uazirauja. — je rekel stari knez. - Toda bomo videli, kaj >«• da napraviti.
—	Hvala Bogu! — Prvi leti je bil prebit. Robert j«- bil skoro srečen, da se je še tako izteklo. Štela je bila tudi zelo vesela. — Stari
- knez je pa smeje in lnramraje govoril o eeli stvari. Nihče ni niti nai ! manjše nevarnosti videl v eeli stvari.
bo mogoče še Vst' dobro. —
izvedel /a naslov svojih a&WVWVVyVVVV^^ prijateljev FRANKA \
1'LJAN. doma i.' Zabič pri Ilir- * ski Bistrici, in JOŽEFA -MEZ- f ČE«", doma iz Mrs na Primor- ^ ake.ni. Priteiim cenjene rojake. ^ če k<k> ve za nju naslov, da ga mi javi. ali :iaj se pa sama oghi-si:a. ker poročati jima imain nukaj važnega. — Jolm Mršnik Box "d"). Vero:?a. Pa.
HARMONIKE
Zlorabiti" — zavpil Zembrinski. ar j< p,1 pravici.
— I>a, tri-ba je biti človeški. Zembrinski je bil tiho.
Prišel se v imenu kneza, da bi vas
Bog obvaruj ! — Vse.
naprosil za nekoliko ozi-
Gozdovrskemn je duša kai odpravil v Podmoščan.
(Dalje prihodnjie)
kakala samega veselja in se je takoj
ranja.
11.
O/, i ranja' In koliko: Zh ilveKtol« tno vlastništvo! Meiii se <li, tla knezi nimajo te
pravice — je odvrnil Zembrin-
(io/do\vski j.- vstal in se hotel / največjo hladnokrvnostjo po i
sloviti.
Prosim, da .s.- /opet vsedete. — je rekel Zembrinski. — in da ''" zapustite moje hiše radi kakega nesporazumljeuja. — Vpoštevati' je treba, da \ trgovskih poslih ne velja vljudnost in staropoljsko go-' stoljubnost,
—	Hvala, hvala lepa. — je odvrnil Gozdowski.
Zvli s«- mi, da ste razžaljeni!
Mogoče'1 Ali je to kaj nemogočega'.'.... Vi boste pustili za . boj lep spomin, ko boste uničili >taro knežjo družino in hišo.
•laz* — je zaklical Zembrinski. Jaz? — •—
Nimamo ničesar več govoriti.
Počakajte vendar, eenejni go spoil. — je rekel Zembrinski.
prosim vas vsaj nekoliko potrpljenja.... Mi se lahko s knezom poračunamo in pogovorimo — — —
Gozdowski se je smejal.
—	To je n.-kaj nemogoče. je rekel. — Stari knez je vse sku ! naj sinu prepustil. — O11 ne ve ničesar o eeli stvari. — Vse. kar se zdaj godi žnjiin. je njemn tuje. On ne ve ničesar o procesu.
Zembrinski je poslušal in zmajeval z glavo, kot bi hotel povedati, »la ne v rja me.
Kaj mi ne poveste — Ali je to mogoče?
- Da, to je dejstvo.
Zelo slabo. je odgovori! Zembrinski. — Recimo, da bi, >t iri knez po naključju kje zvedel, kaj se je zgodilo, — pr/tem ga nadene kap.
On ne bo /vedel ničesar: — o tem sem jaz prepričan.
Kako bo pa to potem vse skupaj šlo v tir?
Knezi imajo druge vire. o katerih vi še sanjate ne. mu je odvrnil Gozdowski.
No. ali vam bodo anjrelji in preroki prinesli zlate opeke?__
t • je smejal Zembrinski.
Cozdowski j.- bil razžaljen, ni s,- hotel razburjati, vsled česar . e \ stal s«- enkrat iu šel proti vratom.
Poslušajte mojo zadnjo besedo. — Da vam dokažem, da sem I il.iši kot si gospoda domišlja in predstavlja. — je rekel Zembrinski, bom polovico posestva — poslušajte dobro! — Polovico posestva. katerega sem «|o»iil potom procesa, bom odstopil, to«ln le, ako b rn m ogel govoriti s starim knezom med štirimi očmi, brez vsakih Da hI i n« •?.... To u■ kot rečeno, moja zadnja beseda. Ako lioeete____
Da. na v>ak način, toda s knezom Robertom.... ga je prekanil Gozdowski.
Nič, nič s knezom Robertom, temveč s starini knezom. — ie i h tel Zembrinski. Razumeti m.* morate dobro: ali žnjim med s! rimi očmi ali z nobenim.... z nobenim! je ponovil Zembrinski ni svoje nuene oči zapičil vanj.
Gozdowski j.- I>il v hudi. zelo hudi zadregi. Sain ni vedel, kako 1 1 to propozicijo vzel.
Končno j.- toliko sklenil, da ga je naprosil, da mu naj da neka j j ••asa za premisliti. On je privolil in ga spremil do vrat.
—	Na odgovor bom pričakoval. --- mu je rekel, ko je oni odlia-
Dam vam »n-t dni časa. da >e premislite, — toda vedeti morati*. daje le to moj edini pogoj, drugega ni in ga ne bo....
Čudovit človek. si j,, mislil na potu. —- Kaj naj pomeni ' '	!•' starim knezom govoriti? — ln čemu je takoj priprav-
ljen polovico odstopiti? Toda. kako >e naj to zgodi, ko stari knez' vendar nič n»- ve?
Na vsa k način je moral o tem kaj omeniti knezu Robertu.
pov.dal je Vse. Kneirinja Stela in Robert sta ga slišala, ko .! ina je pripovedoval, nakar su pričeli premišljevati. Starega kneza* b i treba najprej pripraviti, da bo mogel sprejeti novico o izgubljeni pravdi in da bo potem mogel sprejeti Zembrinskega. .. Zeiioii. katerega s0 potem še za svet vprašali, je bil mnenja, da tr.-ba sfareira kneza kolikor mogoče dolgo držati v nevednosti. ' -da ga pri Vsin tem Vseeno pripraviti na vsak slučaj. —
Najbolj hladnokrvna je bila še Štela, bila je najbolj zbrana in 11.1 bolj mirna med vsemi.
Stari knez jo je najbolj ljubil, t ura j je najboljše, da mu ona v«1 razloži.
štela ji bila misli, da je najboljše, da mu vse pove.
\i meni vse povejte in naročite, kar mislite, da bi bilo do-i !>".» je r. kla. Naredila bom vse, kar je v moji moči. kljub te-i mu. da no- ze'o boli. da more srečali mir dragega očeta uničiti.
Ko je zvečer štela slom la na robu knezove naslonjače, uin je' p > ovinkih omenila, da se ji nekaj dozdeva, da stvar z Zcinbruiskim ni čisto pogodu.
Tako se mi zdi. — je pristavila.
O, to je le tvoja domišljija — je menil knez. — Jaz sem Roberta že opazoval, toda 011 se mi zdi popolnoma srečen iu zadovoljen,
seveda resen je, to ni nič nenavadnega pri njem----Kar se pa proee- j
sa tiče, me ne skrbi, to traja že tako dolgo, pa bo še dalje____inogo-1
če že stoletja in stoletja.
—	Meni se zdi. da je že Gozdowski nekaj omenil, da ni nekaj u-^ ir .duo v procesu. — je rekla dalje. — Ta Zembrinski je baje z**lo pre-
i an jen iu se je menda poslužil zelo nepravilnih in zvitih potov pri t"iU procesu. . .
Oni Zembrinski----tisti, ki je bil že enkrat pri meni? — Hm!
— izgledal je prav lisjaško.
To mu je Štela vse povedala za enkrat.
Naslednji dan je zopet govorila žnjim. Najprej o navadnih, vsak- j dan jih stvareh, nakar je prešla po velikih ovinkih zopet na proces, j
A. beži. beži — ji je rekel stari oče. — ti se vznemirjaš pol nepotrebnem. — Mlada deklica kot si ti se pusti za vsako stvar spra-j
viti v Ogenj in skrbi. . . Vse bo dobro, le ne skrbi____In kaj se naj
pa vendar zgodi f.. . .
—	Mogoče je, da ga izgubimo, — je odvrnila kot bi ji ušlo.
—	Napravimo pa priziv, — je rekel knez. — Stvar bo sioer ne-aaj stala, toda potem je zopet tam kot je bila.
Slovensko-Amerikanski Koledar
bo tekom par dni izšel. Vseboval bo najraznovrstnejše članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE FRONTE in prizori iz PORUŠENE GORICE.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo ro jakom, da ga PREJKOMOGOCE NAROČE. Cena 35 centov. Naročite ga še danes! SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street,	New York, N. S
•11
JOHN WKNZIL 9tm4 Si. Cifri
Mu
rieger's i
Monogram
whiskey
Eksprea plačamo
8 kvartov
Rieger's Mono^am tj" Privat« Stoik f J
4 kvarte
PROSTO
Riegtr's Moaagran tO
Extra Fine
dve •tektt'Dici - za vzorec, po-zlaren kozarec in odpirač * vsaki) naročho -- čez 25»».-00o orljemalcev je i^oskusilo ta vi.ki kot naj bol_vi, kdaj žira". I'rijeten in mil okus. neprimerljiv. Pošljite denar z naročilom. Zadiivolj. nost jamčimo.
J. RIEGER & CO.
1545 GENESEE STREET*
Kansas City. Mo.
DARUJTE FAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!
Pozor citatelji! Nove slovenske knjige!
v
se
TM
Potujočim Slovencem
priporočam svoj d^bro urejeni
salon ia
ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina po
zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev!
Jos. Birk,
6006 St. Clair St.. Cleveland, O. j New York, OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam •roj«
MAEAVNA VIHA.
V zalogi imamo:
Slovenske novele in povesti	30c.
Pegam in Lambergar 36c.
Sherlock Holmes:
V rakvi kraj bombe 15c.
Zaklad kupčevalca s sužnji	i5c.
Lepa bolničarka	I5c.
Ena sama kaplja črnila 15c.
Grob v svetilniku 15c.
Gospa s kanarskim bri-ljantom	I5c.
Londonski ponarejalci de- .. narja	i5c.
Kako so vjeli Jacka rax parača	15c.
Skrivnost mlade vdove 15c.
Plemič	I5c.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 Cortlandt St.
N.
Dr. KOLER
638 Pena A v p., Pittsburgh, Pa
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Kolar Je mJ •urtjm tlov«i.«ki ■dravnik, ipec.Ja Ust v PlttjJD-irjnn ki ima l31«»tno pr»» ■o v zdravljenji čajnih moiklb bo •uL Sifllia ail ssstru U«nje krvi zdnrtt » elaeovltirn «0«. bi p. Je Izumei Or. prof. Erlich. C* I-mozolj« ali
---mehurčke po tole-
*3»*L črta, tapadanl« las. bolečine » koeteh, pridite ln izCietil varti bo kri. n« cMajta, Ker ra buirzen ae naleze.
Izgubo eemena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trifle In tudi vae iJrujre putledlre. kj nastanejo radi izrabijivanja aaniega ae* b«. Kakor hitro opazite, da. vam po-aehuje rnt^Ka zmo^noet. ne čakajte temveč pridite In Jaz vam Jo bom »opet povrnil.
Sušenje cevi «d • odi lz mehurja •zdravim v kratkem f-aau. Hydrocele tU kilo ozdravim r tO urah ln alcer "»rez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v krliu ln hrbtu in v^asin tudi prt *r"i*£anju vode. ozdravim a ao-
^ovoatjo.
HwmitlMm, trganje, boleč:ne. ote ! <jlne. arbeilco. ikrofie ln druge kotne ■»oleznl. ki m-.«taneJo vs.ed nečiste krvi' »zdravim v kratkem čaau ln m potreb- i to ieCaU.	j
Uradne ure: V ponedeljkih, aredak n petkih od S zjutraj do 6. popoldne V torkih, tetvrtkth in eobotab od I
ire zjutraj do 8. ure zvečer. _ Ol
iedeljah pa do d\ t-h pocKildne.
8 pošto d? delam. — Pridit« ombru — Ne pozabite Ime ln atevilkol
Or. LORENZ, j
i
t
•tMKda'lal m.Jbkth bol
Ja* iMu edini brvaško cot or* ( «) Specialist mofldh bol«nl v , HiTtHbnrKTio. Pa.	*
DR. LORSNS.	»
•44 Peaa Aw. B. aadti. mm alica. 1
•Jradne ore: dnevno od 9. dopoldne do 8. are zvečer. V pet-Mir od 9 dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
j HIŠE NA PRODAJ
noye na iahirW wtpiH^lt, kakor frame lote in farme. Zavarovanje proti oenjo.
JOHN ZULICH, j lit. Norwood IML, Cleveland,
POZOR ROJAKI!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pen$yl vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nad zastopnik
U najkoUioffk rroadja.
Najboljie staro belo vino fttea ling 10 gaL $6.50. 27 do 28 *al i $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rde«? vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon; $25, rdeče vino 27 do 28 galon--
$12-50, 50 galon $22.50. — 100 -	-------
proof močan tropinjevee 4% gmL ^^.SSkT^^^S^W u ^ P<x>blatten sprejemati naro^ $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih Z^t^SSSTT^SSS^^SStln™0	Naroda" in isdajati
potrdila. — Upati jo
$12, 10 gaL pa ^ Pri omenjenih ^ tB-Vil«rV5Sff3=rs5a=Si ^ . , eenah je vitet tudi Tojnl davek vf-rmE'-	boi«. tura. krasta in enote, tozadevna
.	n . . .	. .	potne Dotre kerje očaae. orablioe v par dneh po-
sa Vino. —> Potovalni agent je ro- polrom* odstranim. Kdor bi aaeje »dravilm bres___
;_v u	oepeha tabil na jamčim zt tk'00. Fiiite takoj po |	_.
jac M. ZngeL	**r.k. ki n takoj po-i ^ i*.»ocrj	• ran na roko.
8^n_i Jlt ii .. ■ .1 i . —	, Krt»m žet-ni KOLEDAR m leto 1917 '
spostovsnjem	dobite ako pošlji te 4 cente za poštnino,
3. J AGKBB.	j	JAOOB WAMOIO.
Box 161	St. Helena, OaL «02 Banna Iva. Olavaland. OUa
potce Doire kcrje o£eaa. orebUne v par dneh po- ,	. ,	. , ,	.
----- - -....... da mn bodo fli rojaki t vseh oaft-
Uredništvo.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno
postreženL
Denarne pošiljatve za ujet-liki v Rusiji ii Italiji.
Lahko m poilja imr sarotni kw, prijat^jem In mas—, ka Uri as nahajajo ▼ ajetništrm v ftuW all ItaUjL Potratno ja, ka dar m nam donar poflja, da m prflott tmdi njstnikora aH pksM> in M na pravllao Mstavtti
poOjlfta ga lakoj, k» »prtjmais njegov anlcf, kar oka •i odlašali U sa Ishko dagodflo, ga no nam veija^toe
owammMx	» ***** 9L, ».t
-Uai kak rAneboU v rate ladeiojeaa la •opravljam po oajnUtJlh cenah, a da o trpetno In aaaealjiva V poprav« •neolJlTo raakdo posije, ker aem ki tad 18 let tukaj * tem poaln ln aeda. t avojeza lastnem doma v popravek aaiaem kaanjsk* kakor eae drag* larmoalke ter n^ua« pu dela ka «ortno kdo aabteea kree «adal]at
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je nataneen popis koliko obsega kaka država, ko!-ko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tndi
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.50
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTR0-0GRSKE Z ITALIJO — CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa |ko- I lonijskih posestev vseh velesil. |
Obsega 11 raznih zemljevidov.	^
CENA SAMO 25 CENTOV.	I
Naročila in denar pošljite na:	|
Slovenic Publishing Company |
82 Cortlandt 8t,	Haw York. N. T. 1
IA KU*UAAAWAAAMAM/ŠJJJJMAAAAAMJL\J\asJA VUUAJUAA it'WUM UAAAAMAJUUir
MODERNO UREJENA
TISK1BM KLAS UMU
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
* * *
DELO OKUSNO.
* * *
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. ♦ * •
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
» * *
POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umiraio ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem !"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.