TEDNIK
l^^^fsTIČNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
leto xxviii. §r. 38
ptuj, 2. oktobra 1975
CENA 2 DIN
Marjan Brecelj v Impolu
ob 150 letnici kolektiva
Preteklo soboto, 26. septembra je
bil za 2000 zapodenih in
upokojencev delovnega kolektiva
IMPOL iz Slov. Bistriee, kakor tudi
celotno občino pomemben dogo-
dek, zaključena je bila svečanost v
okviru praznovanj 150-letnice naj-
večjega delovnega kolektiva v občini
pa tudi enega največjih v slovenski
kovinski industriji.
Da je bil ta dogodek velikega
pomena, potijuje tudi obisk
številnih najvidnejših družbeno-
političnih delavcev in gospodar-
stvenikov iz SR Slovenije, predstav-
nikov slovenske'kovinske'industrije
ter najvidnejših družbenopolitičnih
delavcev občine Slov. Bistrica.
Zaključna svečanost -v dvorani
nove valjarne v IMPOLU je bila
posvečena kar trem jubilejem in
sicer 150-letnici IMPOLA, 30-letnici
osvoboditve in 25-letnici samo-
upravljanja. Te dogodke, posebno
pa še 150-letno razvojno pot
iMPOLA sta' osvetlila v svo}ih
govorih prek okoli 3000 člani
delovnega kolektiva impolj^ gosti
in drugimi občani, Hinko Zolnir,
predsednik CDS v IMPOLU in
direktor tega kolektiva dipl. ing.
Jože Kavkler.
Osrednji dogodek svečanosti pa je
bil govor predsednika skupščine SR
Slovenije Maijana Breclja, ki je
poudaril veUk gospodarski pomen
IMPOLA v slovenski' indiistriji,
osvetlil pa je tudi težavno pot
kolektiva k uspehom in uvrstitvijo
med najmočnejše jugoslovanske
predelovalce aluminija.
Iz zbora so -poslali pozdravno
pismo tovarišu Titu, posebna
delegacija pa je odnesla vence k
spomeniku padlih v središču Slov.
Bistriee in nato še k spomeniku
legendarnega Pohorskega bataljona
na Osankarici. Na svečanosti so dr.
Maijanu Breclju in delovnemu
kolektivu OZD Tovarne gUnice in
aluminija Kidričevo, s katerim se je
pred letom dni združil IMPOL v
UNIAL, podeM plakete, medtem
ko so 30. najzaslužnejšim delavcem
kolektiva IMPOL podelili priznanje
za dogoletno delo na delovnem
mestu,' v samfoupravnih organih,
kakor tudi na družbenopolitičnem,
kulturnem in športnem področju.
Kulturni program svečanosti ■ so
ripravili člani DPD Svoboda Slov.
Bistrica, sindikalna godba n pihala
IMPOL, moški pevski' zbor DPD
Svobode ter člani KUD „Jože
Hermanko" iz Maribora, ki so se
udeležencem predstavili z narodnimi
plesi. Kulturni program je potekal
pod naslovom „Iz veka v vek,
človeka gre snovanje".
Udeleženci slavnosti ' so ' po
osrednji svečanosti prisostvovali še
(Nada^evanje na 2. strani)
Demonstracije proti
Francovemu režimu v Španiji
mladi ptujcani so ogorceni
Občinska konferenca ZSMS Ptuj je skupaj z vsemi
srednjimi in osnovnimi šolami včeraj ob 12. uri organizirala
demonstracije proti Francovemu režimu v Španiji. Na
Slovenskem trgu se je zbralo okrog 2000 mladih ljudi, ki so
odločno protestirali proti početju španskega terorista
Franca. Prisotni so ostro obsodili španski fašistični teror,
hkrati pa se solidalizirali s španskimi borci za svobodo,
Francov režim je oslabljen, da bi se rešil tega »smrtnega
strahu" je nedavno od tega usmrtil pet mladih borcev za
svobodo in demokratizacijo Španije. Mladi Ptujčani so
ogorčeni nad takim početjem in zato obsojajo fašistično
delovarge, ubijanje in se zavzem^o za spoštovanje deklaracij
o človekovih pravicah.
z.k.
Na tradicionalnem srečanju delav-
cev SR Hrvatske in SR Slovenge v
Ptuju je Medobčinski odbor
občinskih svetov ZSH in ZSS občin
Čakovec, Koprivnica, Krapina,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin podelil plaketo bratstva in
prijateljstva za leto 1975. Plaketa
bratstva in prijateljstva je najvige
priznanje, ki ga vsako leto podeduje
medobčinski odbor občinskih sve-
tov ZSH in ZSS bratskih občin, za
dolgoletno vestno in požrtvovalno
delo pri uresničevanju programov
sodelovalna med delavci in obči-
nami SR Hrvatske in SR Slovence
ter za utrjevanje bratstva, prijatelj-
stva in enotnosti med narodi in
narodnostmi Jugoslavije.
Idejni osnutek za plaketo bratstva
in prijateljstva je leta 1971 izdelal
ptujdci akademski slikar Janez
MEŽAN. Prvič je bila podeljena v
Ptuju leta 1971 ob 10. obletnici
uspešnega sodelovanja med delavci
in občinskimi sveti ZSH in ZSS
občin Cakovec, Ptuj in Varaždin. V
obdobju petih let je plaketo prejelo
62 posameznikov in 44 organizacij
ter društev. Tako je sedaj na
območju sedmih bratslah občin 106
dobitnikov plakete. Plaketa simboli-
zira bratstvo in enotnost med narodi
Jugoslavije in sodelovanje med
delovnimi ljudmi in občani SR
Hrvatske in SR Slovenije.
Na letošnjem srečanju delavcev
bratskih občin v Ptuju, 20.
septembra 1975 so prejeh plaketo:
Občinski svet Zveze sindikatov
Koprivnica; Občinski svet Zveze
sindikatov Krapina; Občinski svet
Zveze sindikatov Slovenska Bistrica;
Občinski odbor ZRVS Čakovec;
Občinski odbor ZRVS Koprivraca;
Občinski odbor ZRVS Varaždin;
Občinski odbor ZRVS Ormož;
Občinski odbor ZRVS . Ptuj;
Občinski odbor ZRVS Slovenska
Bistrica; Dragica jagec iz občine
Cakovecj Marga vol ari C _ iz
občine Cakovec; Stanko BARiC iz
občine Cakovec; Elizabeta kra-
gulj iz občine Varaždin; Mato
Celi k iz občine Varaždin; Andrej
fekonja iz Ptuja; Ivan ferk iz
občine Slovenska Bistrica; MIlan
mlakar iz občine Slovenska
Bistrica; Jože logar iz občine
Slovenska Bistrica.
S tem so dobitniki plakete prejeli
priznanje in zahvalo za doslej
opravljeno delo na področju
medrepubUškega sodelovanja, kar
jim naj bo spodbuda, da bodo tudi v
bodoče vla^ svoje sile v razvijanje
sodelovanja med delovnimi ]yudmi
in občani ne oziraje se na republiške
in občinske meje, kar je dragocen
prispevek k utijevanju bratstva,
prijateljstva in enotnosti med narodi
m narodnostmi socialistične Jugo-
slavije. Čestitkam ob prejemu
odlicja se pridružujemo vsi sindikal-
ni delavci z območja bratskih občin.
fb
in ob njej vrsta drugih kmetijskih
prireditev je ormoško društvo
Kmetijskih inženigev in tehnikov
pripravilo letos v počastitev 30-let-
nice osvoboditve. To so ponazorili
tudi z jabolki, kot vidimo na naši
fotografiji. Prireditve, ki so trajale
štiri dni, so lepo uspele. Več o tem
poročamo na 2. in 4. strani.
Foto: J. Rakuša
2 stran
tednik - Četrtek, 2. oktobra li)!
Na zadnji razSirjeni seji zborov
skupščine občine Slov. Bistrica so
obširno razpravljali tudi o uresniče-
vanju programov varčevanja in reali-
zacije sprejetih sklepov za stabiliza-
cijo v delovnih organizacijah na
območju bistriške občine, kjer z
doseženimi rezultati, predvsem na
področju izdelovanja programov
varčevanja, niso povsem zadovoljni.
V začetku letošnjega junija je iz-
vršni svet skupščine občine Slov.
Bistrica opozoril vse TOZD in OZD
na nujnost, da izdelajo programe
varčevanja in realizacije stabilizacij-
skih ukrepov. Od 70 TOZD in OZD v
občini pa je programe izdelalo le 33,
od tega samo 5 iz negospodarstva. O
teh ugotovitvah je izvršni svet občine
obvestil vse TOZD in OZD kakor
tudi druge organizacije združenega
dela ter od njih zahteval, da progra-
me izdelajo najkasneje do 30. sep-
tembra in bo izvršni svet o njih
ponovno razpravljal v oktobru.
Iz vsega je moč ugotoviti, da stabi-
lizacijskih programov precejšnje
število OZD še ni izdelalo, ali pa so ti
programi še v izdelavi, oziroma v
javni razpravi. So tudi primeri, da se
posamezne OZD sklicujejo na varče-
valne programe in stabilizacijske
ukrepe iz 1.1973/74, sedaj pa zelo
malo govore o njihovih učinkih. Niso
maloštevilne tudi tiste organizacije,
ki so svoje programe vključile v
protiinflacijske programe. Med njimi
je tudi OZD IMPOL, ki je programe
obravnaval dolgoročno s konkretnim
postavljanjem norm. V nekaterih
organizacijah bistriške občine so pro-
grami varčevanja izdelani samo na
nivoju OZD, torej tudi za TOZD,
medtem, ko negospodarske orga-
nizacije, ki so namensko financirane,
varčujejo pred vsem v porabi
materiala, doslednim preverjanju
upravičenosti izplačil materialnih
stroškov, nekatere šole pa ustvarjajo
dohodek tudi z raznimi šolskimi ak-
cijami, n. pr. z zbiranjem odpadnega
papirja, pogozdovanjem itd.
Iz dosedaj izdelanih stabilizacijskih
in programov varčevanja je mogoče
razbrati, da gospodarske delovne
organizacije usmerjajo aktivnost na
komercialno in splošno ekonomsko
področje, mnogo manj pa na tehno-
loška in organizacijska dela, kar je še
posebno značilno za manjše delovne
organizacije, med njimi tudi Planiko,
TOZD Kolonialne Maribor. Med
osnovne ukrepe varčevanja, razvid-
nih iz dosedanjih programov v
občini, je mogoče sklepati, da
organizacija stremijo predvsem za
čim večjim finančnim uspehom, ki pa
naj ne bi bil samo rezultat povečanih
cen, zmanjšanja zalog gotovih iz-
delkov, hitrejše izterjave računov in
omejitve predvsem na likvidne
kupce, večjega izkoriščanja delov-
nega časa, zmanjšanja bolniških sta-
ležev ter čim boljše izkoriščenosti
proizvodnih kapacitet.
Zaradi tega, ker je večina organiza-
cij sprejela programe varčevanja
komaj pred kratkim, v nekaterih
organizacijah pa programov še niso
izdelali, v bistriški občini doslej niso
uspeli v celoti oceniti rezultatov
varčevanja. To bodo storili v
kratkem, saj morajo vse organizacije
sprejeti dokončne programe varče-
vanja najpozneje do 30. septembra
1975, v začetku oktobra pa bodo o
njih razpravljali v izvršnem svetu
skupščine občine.	VH
Ocenili
bodo škodo
Po neuljih, ki so močno prizadela
nekatere kraje na območju občine
Slovenska Bistrica materialna škoda
presega nek^ tisoč dinagev.
Razbesneli hudourniki in potoki,
med ipimi še posebno Bistrica,
Oplotnica in Dravinja, so odnašali
mostove, preplavljali njive in drugo
kmetijsko zemljo. Veliko materialno
škodo pa so zabeležili tudi v
nekaterih delovnih organizacijah.
Da bi škodo kar naj bo
konkretno ugotovili, so na zadnji
seji skupščine občine Slovenska
Bistrica imenovali pet posebnih
komisij, ki bodo v od neurja najbolj
prizadetih krajevnih skupnostih
ugotovile dejansko škodo. Med
n£ybolj prizadetimi so bile krajevne
skupnosti Šmartno na Pohoiju,
Tinje, Oplotnica in Zg. Ložnica.
Posebna komisija pa bo ugotovila
tudi škodo na komunalnih objektih.
Po končanem delu komisj bodo v
okviru razpoložljivih finančnih
sredstev pričeli z odstranjeva^em
škode, tudi v krajih, kjer doslej še to
delo ni steklo.
VH
marjan brecelj v impolu
(Nadaljevanje s 1. strani)
krajši dovesnosti ob otvoritvi nove
folijskcvaljarne, za katero so odšteli
okoli 50 milijonov dinarjev in bo
pomenila za ta kolektiv veliko
pridobitev, saj se tako uresničujejo
prizadevanja kolektiva, da v kar
največji meri preide od predelovanja
aluminiga v polizdelke, k proizvodnji
finalnih izdelkov. Novo valjamo je
predal namenu v^ar Jože Vidmar,
ki že 30 let uspešno opravlja nalogo
valjaija v IMPOLU.
Nova valjarna foiy pa tudi vsi
drugi proizvodni prostori IMPOLA
so 'bili ta dan dostopni za ogled
vsem obiskovalcem in udeležencem
osrednje svečanosti, ki so si ob tej
priložnosti ogledali tudi fotografsko
razstavo „Impol včeraj in danes".
Praznik IMPOLA je močno
odseval tudi v mestu Slov. Bistrica,
saj je bilo ob tej priložnosti svečano
okrašeno pa tudi ozvočeno, vse
življenje v njem pa se je odvijalo v
smislu • praznovanja 15 0-letnice
delovanja, najprej skromnih kovačij,
pozneje fužin in sedaj ene
n^močnejših delovnih organizacij
na slovenjem.
Kljub temu, da je bila preteklo
soboto osrednja svečanost, pa
praznovanja v okviru 150 let
IMPOLA še niso ■ končana, saj
potekajo že od prvih dni letošnjega
leta in bodo zaključena s
koledarskim letom. Te dni urejajo v
mestu' posebne reklamne panoje z
imenom in emblemom IMPOLA,
nadaljevale pa se 'bodo kulturne
prireditve. V oktobru, novembru in
decembru bo še več kulturnih
prireditev, med njimi ponovno
gostovanje SNG iz Maribora,
koncert pevskega zbora Tone
Tomšič, likovna razstava ter razna
športna srečanja. Člani kolektiva
bodo sprejemali na obisk -mlade
šolarje, ter jih seznanjali s procesom
proizvodnje, oblikami samoupravlja-
nja in živjenjem v kolektivu. VH
Kmetijske prireditve uspele
v nedeljo popoldna je društvo
kmetijskih inženirjev in tehnikov
Ormož zaprlo k metrsko-razstavo -
s tem pa so 'bile tudi končane
ormoške kmetijske prireditve, ki so
potekale vse od četrtka dopoldan,
ko so odprli razstavo na ormoškem
letnem kopališču. Zbrane je najprej
pozdravil predsednik društva Lojze
Krajnc, nato pa je spregovoril in
odprl razstavo Mirko Novak,
predsednik SO Ormož. Med drugim
je poudaril, da imajo take kmetijske*
razstave velik pomen za nadaljni
razvoj kmetijstva. Letošnja tovrstna
prireditev v Ormožu pa je še toliko
pomembnejša, ker z njo proslav«-
Ijamo 30-letnico osvoboditve in
prflcazuje razvoj kmetijstva v
povojnem obdobju.
Za pestrost razstavljenih kmetij-
skih pridelkov, strojev in zaščitnih
sredstev so na razstavišču poskrbeli:
Slovenijavino SOZD »Jeruzalem"
Ormož, Droga Portorož - TOZD
Središče ob Dravi, lovci z razstavo
trofej, Gorenje - TOZD Muta,
čebelarske društvo Ormož, tovarna
dušika Ruše, tovarna Pinus iz- Rač,
ki je bila pokrovitelj razstave ter
številni drugi razstavljalci.
Naslednji dan je bilo ob 15-letnici
vige agronomske šole Maribor v
Ormožu posvetovanje kmetflskih
delavcev in strokovanjakov o
mehaniziranem spravilu grozdja in
varstva vinske* trte na terasnih
nasadih. Sodeloval je tudi Slovin iz
Ljubljane. Referate so pripravili: dr.
Jože Colnarič, mg. Milan Novak, dr.
Stojan Vrabl in m^ Stane Bernčič
- vsi profesorji VAS. Po razpravi na
simpozflu so a. udeleženci ogledali
še praktično delo strojev v
vinogradniških nasadih na Vinskem
vrhu.
V	petek popoldan so v Ormožu v
sklopu kmetijskih prireditev odprli
tudi kulinarično razstavo in
pripravili posvet o spremembah v
starostnem zavarovanju kmetov.
Naslednji dan pa so 'se žene in
dekleta zbrale na razgovor o razvoju
kmečkega turizma. O vseh* navede-
nih zadevah poročamo posebej.
Tretji in sočasno- zadnji dan
kmetijskih prireditev v Ormožu je
potekel v znamenju povorke
kmetijske* mehanizacije. Videli smo
lahko prikaz dela v kmetflstvu skozi
trideset let - od konjskih vpreg
prek prvih traktorjev, ki kljub
petindvajsetim in mogoče več letom
se lepo tečejo, do najsodobnejših
kombajnov, težkih traktoijev in
drugih strojev.
V	soboto dopoldan je bilo še
posvetovanje vino^adnikov, popol-
dan pa je bil veseli'in (za nekatere)
prav oliogli del kmetijskih prire-
ditev - vinska'trgatev ob tekočih in
drugih speeialitetah. Uspel je tudi
kviz - Kaj veš o vinu? Zmagal je
82-letni Stanko Curin iz Vodranec.
Za boljšo vo^o in da je vino boje
tdklo, je dcrbel ansambel Frančka
Žibrata.
Kmetijske'prireditve v Ormožu so
uspele - to lahko brez pomislekov
zapišemo. Gotovo je ormoško
društvo kmetijskih inženirjev in
tehnikov skupaj s sodelavci, ki je
prireditve posvetilo proslavi 304et-
nice osvoboditve, svojo nalogo
dobro opravilo.
jr
Kljub napredku zaostajamo
To so bile besede predsednika Izobraževalne skupnosti občine Ptuj
Alojza Čučka na skupščini, kije bila 24. 9. 1975. Delegati so razpravljali o
srednjeročnem načrtu vzgoje in izobraževanja v obdobju 1976-80 v SR
Sloveniji in realizacgi programa v prvem poletju 1975 ter o programskih
izhodiščih za leto 1976.
Delegati so menili, da mora v izobraževanju imeti posebno mesto
združeno delo; osvežiti je potrebno misel, da je izobrazba sestavni del
revolucije, zavzemati se moramo, da je potrebna revolucija izobrazbe:
slovenske in jugoslovanske, je poudaril Alojz Cuček.
V	nadajevanju je predsecmik izvršilnega odbora izobraževalne skupnosti
tov. Predikaka razložil srednjeročni program za SR Slovenijo. Problemi, ki
nastajajo, so vpisovanje mladine v srednje šole in uspehi diplomantov;
nakazal je tudi finančne potrebe slovenskega izobraževanja. Tudikadrov je v
izobraževanju premalo, prav tako domov za dijake in študente.
V	sredrgeročnem načrtu SR Slovenge beremo, da moramo do leta 1980
v celodnevno šolo vkjučiti 20 odst. vseh osnovnošolcev; prav tako mora ob
koncu razdora najmanj 85 odst. generacge uspešno zaključiti eno od
stopeig usmerjenega izobraževanja. Delegati so menili, da pri obeh postavkah
gre za velike nalo^ in se seveda postavka vprašanje možnosti za realizacijo
postavk in reševanje vseh problemov vzgoje m izobraževanja v naši občini in
tudi republiki.	z. k,
i^pnik - Četrtek, 2. oktobra 1975
stran 3
Prebivalci občine Slov, Bistrica se
že več let nazaj ukvarjajo s proble-
mom, pred katerim se znajdejo po
osnovni Soli njihovi otroci. V
posebno naugodnem položaju so
stargi, katerih otroci so v osnovnih
šolah pokazali dobro znanje pa bi se
želeli izpolnjevati Se na srednjih itd.
šolah pa tudi v nekaterih poklicih, za
kar pa v bistriSki občini ni možnosti.
Tako ni malo otrok, predvsem iz
oddaljenejših krajev, ki kljub veliki
volji vsled pomanjkanja potrebnih
finančnih sredstev starSev in oddalje-
nosti od Sol ostajajo doma in si iSčejo
zaposlitev v gospodarstvu, kjer pri-
čenjajo svoje samostojno življenje
kot nekvalificirani delavci. Samo
tistim z veliko mero volje in priza-
devnosti, velikokrat pa tudi samo-
odpovedovanja, v poznejših letih
uspe z dopolnilnim izobraževanjem
doseči svoj cilj.
TakSnega težavnega stanja mlajših
pa tudi nekaterih starejših občanov se
že vrsto let dobro zavdajo tudi v
izobraževalnih in drugih družbeno
političnih ter gospodarskih organiza-
cijah v občini. Skupno z družbeno
političnimi organizacijami si prizade-
vajo omogočiti redno pot k izobraže-
vanju kar najširšemu krogu občanov,
predvsem tistih, katerih finančno
stanje ne dopušča velikih izdatkov za
šolanje. Prizadevanja odgovornih na
tem področju so že v mnogočem
rodila velike uspehe, vendar se
potreba po širših izobraževalnih
možnostih ni zmanjšala, kar velja še
predvsem za mlajše, ki uspešno
končajo osemletno šolanje.
Vsled tega je v bistriški občini že
dolga leta prisotna želja po ustano-
vitvi ene od srednjih Sol v občinskem
središču. Največ je zanimanja za
ustanovitev gimnazije, ESS, ene od
tehniških Sol, želje pa so tudi po usta-
novitvi lesnega ali kovinskega centra.
Izboljšani pogoji v štipendijski
politiki, ki se močno uveljavlja tudi v
bistriSki občini, ne omiljujejo tega
problema. Samoupravni sporazum o
štipendiranju je leta 1972 bil v tej
občini podpisan, dve leti za tem pa še
dopolnjen. Podpisalo ga je 76 od-
stotkov vseh zaposlenih občanov, v
33 TOZD, OZD, sedmih zavodih in
ustanovah ter štirih družbenopo-
litičnih organizacijah.
Se pred nedavnim so v občini ugo-
tavljali, da je osnovni vzrok
takšnemu stanju pomanjkanje fi-
nančnih sredstev, le ta pa ni tudi
edini. Iskati jih je potrebno še v ne-
urejenosti in prepočasnem ter ne-
odgovornem reSevanju nalog na
področju kadrovske politike, vz-
poredno s tem pa tudi štipendijske v
posameznih sredinah. Niso osamljeni
tudi primeri neizpolnjevanja določil
sprejetih dokumentov s teh področij.
Takšno trditev pogojuje tudi
podatek občinske kadrovske komisije
v Slov. Bistrici, ki je uspela iz razpo-
ložljivih dokumentov o kadrovski
politiki zbrati podatke, kako v tej
občini OZD, TOZD in družbene
službe uresničujejo družbeni dogovor
o kadrovski politiki. Iz teh je raz-
vidno, da je od 64 OZD, TOZD in
družbenih služb, ki so prejele posebni
vprašalnik o uresničevanju kadrov-
ske in štipendijske politike, odgovo-
rilo komaj 47 organizacij ali 74
odstotkov vseh anketiranih. Niso
odgovorile predvsem delovne skup-
nosti, ki imajo sedeže zunaj občine.
Iz razpoložljivih dokumentov pa je
bilo razvidno, da bodo v prihodnje
na področju uresničevanja kadrovske
politike morali vsi Se veliko storiti v
korist izobraževanja, tako mlajših
občanov kakor tudi tistih iz
neposredne proizvodnje.
V občini je vpraSanje štipendiranja
in dopolnilnega izobraževanja
urejeno v večini primerov s samo-
upravnimi akti, glede Sol pa je to
urejeno prek TIS.
Delovne skupnosti občine štipendi-
rajo letos na srednjih šolah, največ v
Mariboru, okoli 90 slušateljev, na
višjih 20 in visokih 30 slušateljev.
Dopolnilno pa se izobražuje na sred-
njih šolah nad 120, na viSjih okoli 90
in visokih okoli 20 slušateljev.
Ob tem je potrebno poudariti, da
posamezne delovne organizacije Se
vedno niso v p)olni meri doumele
pomena štipendiranja lastnih kadrov,
kar potrjujejo tudi s tem, Se do danes
niso podpisale samoupravnega
sporazuma o kadrovanju.
VH
Od 22. do 28. septembra je bil
teden požarne varnosti, ■ v katerega
so se ^Ijučila vsa prostovoljna in
poklicna gasilska' društva po vseh-
krajevnih dcupnostih. Vodilno ^slo
letošnjega tedna je bilo »ZMANJŠA-
NJE POŽARNIH ŠKOD KREPI
NAŠE GOSPODARSTVO IN
OBRAMBNO MOC". To geslo
imamo v mislih', čeprav je teden
požarne varnosti 'že mimo. Ne bi
hoteli razlagati pomena tega gesla,'
spregovoriti pa je potrebno o
nje^vi realizaciji Vsekakor je tako
vodilo v sedanjem trenutku na
pravem mestu/ Gasilci se ga prav
jotovo tudi zavedajo in bo ostalo
cot mejnik v vseh'prizadevanjih, ki
jih pač gasilska' zveza ima. Tudi v
prihodnje si vsa naša skupnost mora
prizadevati za uresničevanje progra-
mov, ki krepijo naše go^odarstvo in
obrambno moč naše dežele.
V slovenskem gasilstvu se 'je
marsikaj spremenilo. Obramba pred
požari se je zelo razmahnila, delo
prostovoljnih in poklicnih gasilcev je
vedno uspešnejše, kajti pojavila seje
nova tehnika, novi avtomobili, nova
Oprema. Seveda o sodobni opremi v
vseh' gasilskih centrih še ni moč
govoriti. Vendar so družbena
prizadevanja naravnana tudi v to
smer. Nekaj spodbudnih misli je bilo
povedanih tudi na eni izmed sej
Gasilske' zveze Slovence in njen
predsednik Metod Rotar je v svojem
uvodnem poročilu nakazal nekaj
sprememb. Poudaril je, da se ,-,vse
do leta 1962 pojavlja znana teza, da
vsaka gasilska' zveza - tako tudi
Gasilska'zveza Slovence - združuje
vse 'Oblike požarnega varstva in
gasilstva v prostovoljne in poklicne
oblike dejavnosti. 'Bistveno pri tem
je, da je ta smer sprejeta tudi v
osnutku novega zakona."
Ko govorimo o spremembah ne
smemo prezreti dejstva, da si gasilci
prizadevajo formirati tudi svojo
interesno' skunnost, skupnost požar-
nega varstva. In kakšne bodo naloge
samoupravne interesne skupnosti na
področju gasilstva? Skrbele bodo za
razvoj svojih organizacij, za vzgojo,
razvoj društev m so avtonomne v
sklepih. Druga njihova funkcija je,
da se dogovarjajo s porabniki, kako
naj delajo naprej v ^ladu z interesi
porabnikov. Ta koncept je torej
Eostavjen, s tem pa še m rečeno, da
o začel jutri polno funkcionirati.
To ni dcupnost, ' ki bi bila
postavljena nad gasilsko' organiza-
cijo. Tej nasproti tudi nima nobene
komandne pozicije, ampak pred-
stavlja samoupravno interesno-acup-
nost. '
Kaj pričakujemo od novega
zakona?
„S področja finansiranja vsekakor
boljše, trdnejše formulacije. Poskr--
beti je treba, da poklicne enote
finansirajo njihovi ustanovitelji.
Zakon se dotika tudi problemov
opreme, tehnike in razvoja novih
društev. Tu sta dve novosti. 'Prva je
tisto,' kar je bilo že dolgo predmet
razprav - uvedbo gasilskega
„davka". Vse organizacfle združe-
nega dela bi naj prispevale določen
odstotek svojega dohodka samo-
upravni interesni' skupnosti ' za
varstvo pred požari. Druga novost je
višina zavarovalnega prispevka, ki
naj bi znašal 7 odst. tehnične
zavarovalne premije". (Metod Ro-
tar).
Mnogo se piše in govori tudi o
vključevanju žensk v gasilske'enote.
In zakaj prav ženske? 46 odst.
zapodendh je pri nas žensk, zato je
nujno, da znajo zavarovati našo
imovino pred požari, pa tudi doma
imajo ženske' sorazmerno veliko
opravka z električnimi aparati in
zato, ker bi ženske'v primeru vojne
nosile^ glavno breme gašenja in
reševanja. Ženske se morajo
vključevati v gasilske' centre po
krajevnih skupnostih.
In ob koncu še geslo' „Ne
zanašajte se, 'da pri vas ne more
nastati požar!"
pripravil z. k.
Viktor Lugarič
80-letnik
V	krogu svojih številnih
prijateljev je pred dnevi praznoval
svoj 80-letni jubilej Viktor
Lugarič, dobro znan prijateljem
ansambla Lajoš. Ob tem visokem
jubileju mu izrekajo čestitko člani
delavsko' prosvetnega društva
Svoboda Ptuj, pa tudi naše
uredništvo.
Rojen v bližini našega zgodovin-
skega Kumrovca, v Desiniču je
živel jpri babici, kjer je tudi
zakljucU osnovno šolo z odličnim
uspehom. Pot je njegovega očeta
vodila v Ptuj, tudi sam se mu je
pridružil. Okusil je vojno vihro I.
svetovne vojne; star komaj 19 let,
je bil leta 1915 vpoklican v
vojsko-. Boril se je na fronti v
severni Galiciji, v Bukovini, kjer so
se -Rusi pripravljali na veliko
ofenzivo. Tu je bil ranjen. Z
drugimi ranjenci Je iz glavnega
mesta 'Bukovine, Cernevič prispel
v Prago, kjer so jih Čehi zelo lepo
sprejeli. Tako se je po večletni
odsotnosti vrnil domov leta 1918,
ko se je že v novembru istega leta
prostovoljno javil med borce za
severno mejo - ostal'je do marca
1919. leta. Tako je tudi sam
bogatil vrste ■ Maistrovih borcev,
borcev za severno mejo, ki so s
svojim poslanstvom odigrali zgo-
dovin dco' vlogo v naši nedavni
preteklosti.'
V	svet glasbe-je stopil že zelo
zgodaj. Okolje, v katerem je živel
vse do 14. leta starosti,-je bilo
polno glasbe; Stric, je bil vojaški
godbenik, pozneje pa je v civilu
ustanovil godbo na pihala.
Njegova hiša je bila zaradi vaj,
vedno polna glasbe'in glasbenikov.
Številni instrumenti so se kar sami
ponujali, da je začel igrati nanje.
Glasba-mu je tudi v nadaljevanju
njegove živ|enjske'poti pomenila
navdih in še več; spremna ga tudi
danes, po stal'je njen „suženj". Za
glasbeno izobrazbo je prav tako
poskrbel, uspešno je končal
triletno glasbeno šolo v Ptuju.
Glasba' je poleg službe postala
njegov drugi svet; igral je v
številnih ansamblih. Znan ansam-
bel Lajoš, ki ima za seboj vrsto
uspešnih nastopov doma in v
tujini, je njegova zamisel.-
Ko mu ob tako častitljivem
jubileju izrekamo čestitko, mu
želimo, da bi nas -s svojo
osebnostjo- in glasbenim nastopom
bogatil še vrsto 4et.
MG
4 stran
tednik - Četrtek, 2. oktobra li)!
Kulinarična razstava in turizem
govor erne meškove, kmetovalke iz lahonec
H kmetijskim prireditvam v Ormožu so letos pripravile bogat in
pester prispevek žene in dekleta z območja vse občine. V petek popoldan so
v prostorih vinske kleti odprle v Ormožu doslej prvo kulinarično razstavo, ki
je navdušila tudi poznavdce, V ambientu starih kmečkih hiš smo lahko
videli vse dobrote tega sveta in priznati moramo, daje ta razstava pritegnila
tudi največjo pozornost obiskovalcev. Razstaviščni prostori so bili kar naprej
polni ljudi, ki so se zadrževali še in še - kar ni jim bilo moč oditi .,. .
Ob kulinarični razstavi je društvo KIT Onnož za žene in dekleta z
območja občine Ormož pripravilo tudi posvetovanje o možnostih razvoja
kmečkega turizma, kar nedvomno sodi skupaj: prehrana in turizem. Na
splošno o tej panogi dejavnosti v kmetijstvu - kmečkem turizmu - je
najprej spregovoril dr. Ljubo Polanec, profesor na VAŠ Maribor, o osnovi
sodobne strežbe so žene poslušale dr. Adolfa PeUička iz Maribora, doc.
Dušan Moškon, dipl. inž. arh. pa je povedal, kako si najprimerneje uredimo
okolico kmetije, da bo turistu pri nas prijetno.
Kulinarično razstavo in posve-
tovanje o turizmu je odprla Erna
Meškova, kmetovalka iz Lahonec, ki
se je tako tudi najbolj prizadevno
vključila v obe „ženski zadevi", kot
smo prejšnji teden včasih sUšali.
Obakrat je zanimivo in ohrabrujoče
spregovorila ženam, zato smo
sklenili nekaj njenih misli zapisati.
„Poriosna in vesela stojim pred
vami, ko vas ^edam in vem, da smo
vse eno. Druži nas enako delo, druži
nas ljubezen do naše lepe domovine,
druži nas ena želja, dvigniti se nad
zaostalost, korakati sporedno s
časom vse do vidnega napredka in
uspehov. Ne bom vam govorila o
trpljenju, ki se vije kot rdeča nit
skozi vso zgodovino kmečke žene.
Danes, ko je pravzaprav naš praznik,
vam hočem govoriti o sončni strani
našega stanu. O ženi, ki je delovna,
neotrudjiva, ki je pogumna, razum-
na, ljubezniva in vesela. Take žene si
žele naši možje, tako mater hočejo
imeti naši otroci, takšna državljanka
bo trdna opora naše družbe.
Cas teče z mrzlično naglico in
tega se zaveda tudi naša kmetica.
Povsod jo vidimo, kako se vključuje
v proces moderne proizvodnje. Je
enakovredna pomočnica svojega
moškega tovariša. Spretnosuče vo-
lan traktorja ali avtomobila, stro-
kovno obrača plug ali vodi koso, prii
tem pa nikoli ne pozabi, da je-5ei
vedno njena najveqa skrb, ohraniti!
topel, prijeten dom, v katerem se bo
počutila srečna njena družina,
okrog katerega bo vedno skakala
zdrava otročad in v katerega se
bodo radi vračali vsi, ki so iz njega
izšli. Red in čistoča, lepota okolja
krasi naše kmečke domove, v
katerih kot kraljica gospodinji,
vzgaja in ljubi poštena slovenska
kmetica. Lastna ji je požrtvovalnost,
žilavost in neverjetna delavnost.
Osrečuje jo, ko zadovoljna ugotavlja
uspeh svojega truda in največja
nagrada zanjo je priznanje njenemu
delu, Žal je v dostih primerih tako,
da ima žena pravico samo do dela,
odloča pa le gospodar. Vsem takim
gospodaijem, ki tako ravnajo, naj bo
danes jasno in glasno povedano, da
hočemo tudi me, kmečke žene biti
samouprav^alke in zahtevamo pravi-
co soodločanja, ki nam pripada po
vloženem delu kot proizvajalkam.
Le tako bomo postale zadovoljne in
vesele.
Ne dovolimo, da nas posamezniki
prezirajo, ker smo pač samo
preproste kmetice. Vsakdo se naj
zaveda, da iz naših žuljev in našega
potu raste njegova kri.
Ko to slišimo in govorimo o
kmečkem turizmu, naj bo poleg
mnogih važnih dejavnikov kot
jrivlačna sila naša vesela in živahna,
jubeznivo postrežljiva kmečka že-
na, ki bo s svojo iznajdljivostjo znala
vedno znova privabljati goste v našo
čudovito prleško deželo. Naj svet
spozna, da tu med našimi pop in
mehkimi griči živi zadovoljen in
srečen rod, ki je vedno pripravljen
junaško braniti sleherno ped svoje
zemlje. S^ so nam za vzgled že žene
iz časov turških vpadov, ko so v
Babjem klancu pri Jeruzalemu s
kropom in vilami pregnale Turke.
Prav tako tudi v NOV zavzem^o
kmečke žene častno mesto in ni
med njimi tako malo partizanskih
mater. Po teh smernicah hočemo
stopati naprej za blagor naše
domovine."
Potem je Erna Meškova govorila o
kmečki ženi, ki kljub svojemu delu
najde čas za kulturno ustvaijanje,
saj niso redke knjige, ki so jih
napisale preproste kmečke ženske,
ob koncu pa je dejala:
„Ne bi bilo pošteno, ko ne bi
omenila tudi nezaželjenih pojavov
med nami. Tako, na žalost, imamo
med seboj tudi žene, ki nikoU niso
pripravljene storiti kaj za skupnost,
cer jim to pač ne prinaša direktnih
koristi ali pa, ker so preveč lagodne
in zato tudi niso pripravljene česa
žrtvovati, pa naj bo to delo ah čas,
če že ne materialne dobrine.
Skušamo jih s prepričevanjem in
predvsem z vzgledom pritegniti. V
času raznih vohtev pa skrbno
izbirajmo, da bodo prišli na vodilna
mesta ljudje, ki .ne bodo sebični,
pač pa požrtvovalni. Ljudje, ki
poznajo potrebe svojega okolja in
znajo prisluhniti človeškemu srcu,
ki so dobri in pošteni.
Preden končam, naj vam še toplo
priporočam, da se udeležujte
sestankov, zborov in predavanj v
polnem številu. Pogumno se ogla-
šajte v diskusijah in izražajte svoje
želje ali opozaijajte na napake. Le
na ta način bo mogoče preobraziti
naše podeželje in ustvariti zado-
voljnost, ki je temelj socialističnega
sistema."
„Živele kmečke žene!" je z
vzklikom končala svoj govor Erna
Meškova.	jr
Ema Meškova, kmetovalka iz
Lahonec: „Naj svet spozna, da
tu med našimi polji in mehkimi
griči živi zadovoljen in srečen
rod . .
Foto: J. Rakuša
Tako opremljena kmečka kuhi-
nja je gotovo privlačna za
turista.
KMEČKE
POKOJNINE
Po otvoritvi kulinarične razstave
je v sklopu kmetijskih prireditev v
Ormožu poteka razprava o
spremembah in dopolnitvah zako-
na o starostnem zavarovanju
kmetov. Pripravila sta 'jo svet za
družbenoekonomske' odnose • v
kmetijstvu in na vasi ter svet za
družbenoekonomski' in socialni
položaj žensk,'ki delujeta pri
občin^i' konferenci SZDL Or-
mož.
Po uvodnem poročUu so se v
razpravi dalje zadržali pri
obravnavi problema tistih bivših
kmetov, ki so zaradi objektivnih
okoliščin (pred uvedbo z^ona ali,
ker niso -imeli drugih možnosti)'
predali posestvo NEKMETOM in
zato ne dobijo starostne kmečke
pokojnine. Sklep, ki ga bo
ormoška občinska' konferenca
SZDL skupaj z drugimi posredo-
vala pristoj-nemu republiškemu
organu, je bil, daje potrebno najti
način in poskrbeti tudi za te
kmete, saj ' so • vse življenje
obdelovali zem^o in bih skratka
kmetje, pa jim zato kmečka
pokojnina po logiki pripada.
Upajmo, da bo predlog uspel, jr
Naselje Sp. Polskava je eno tistih
krajev v občini Slov. Bistrica, ki so
ponosni, da so v zadnjih nekaj letih
veliko storili za lepši zunanji izgled
kraja in okolja ter svojih domov, kjer
prevladuje predvsem kmečko prebi-
valstvo.
Gotovo največji uspeh v urejanju
naselja pa so dosegli z asfaltiranjem
cest v naselju, kjer je ostalo le še ne-
kaj metrov makadamske ceste, pa še
za to pričakujejo, da ne bo dolgo
,, vznemirjala" prebivalcev kraja.
Sporedno z asfaltiranjem cest v nase-
lju so pričeli tudi z organiziranim ure-
janjem okolja stanovanjskih in go-
spodarskih poslopij. Številne zgradbe
so dobile prenovljene fasade, vrtovi
so okrašeni z več cvetja, gnojišča pa
so se v največ primerih odmaknila v
ozadje, vstran od glavnih prometnic,
ki so z asfaltiranjem postale tudi ved-
no bolj zanimive za voznike iz drugih
krajev, ki si po tej poti poiščejo bliž-
njico proti Mariboru ali drugam.
Na žalost se vsi prebivalci Sp. Pol-
skave še vedno niso v dovoljni meri
vključili v skupna prizadevanja za
lepše okolje, kar kaže tudi fotogra-
fija smetišča in gnojišča v središču
kraja, ki tako po neurejenosti, kakor
tudi širjenju neprijetnih vonjav še
vedno ,,vztraja" pri starem običaju.
Krajani so prepričani, da bodo s
skupnimi prizadevanji uspeli urediti
tudi takšne posamezne ,,točke", ki
niso v ponos vedno bolj obiskanega
kraja Sp. Polskava.
Foto in tekst: VH
TEDNIK - ČETRTEK, 2. OKTOBRA, 1975
stran 5
Slabe prostorske zmogljivosti
v bistriškem zdravstvu
Zadnji podatki zdravstvene službe
na območju občine Slov. Bistrica
zelo konkretno prikazujejo nekatere
težave in najpogostejše vzroke
obolenj med prebivalstvom v občini.
V obdobju preteklega leta so občani
v največ primerih bolehali na
dihalih, sledijo obolenja kosti -in
gibal, srca in ožilja ter prebavil.
Zdravstveni dom Maribor in enota
v Slov. Bistrici se dobro zavedata
težavnega zdravstvenega stanja
mnogih občanov, ki se -morajo
stiskati v večkrat prepolnih
čakalnicah. Pri reševanju problemov
službe na bistriškem območju je
med težavami na prvem mestu •
pomanjkanje potrebnih prostorov,
tako v Zdravstvenem domu Slov.
Bistrica kakor tudi drugih krajih
občine. Sedanja utesnjenost one-
mogoča normalno delo zdravstvenih
delavcev, negodovanje bolnikov,
slabe pa so ■ tudi možnosti
nadaljnjega in predvsem hitrejšega
razvoja zdravstvenih služb, ki bi bile
v dejavnosti na področju zdravstva
najbolj potrebne.
Mariborski' zdravstveni dom in
enota v Slov. Bistrici sta tako v
okviru danih možnosti predvidela
nekaj izboljšav osnovne zdravstvene
službe v bistriški občini, predvsem
pa v odročnejših krajih. Načrtujejo,
da bi v Šmartnem na Pohorju
ustanovili ambulanto za ljudi iz
pohorskih zaselkov in pričeU z
ordinacijo splošne medicine, ki bi
vsaj ■ trikrat v tednu sprejemala
bolnike. Z velikimi prostorskimi
težavami pa gs -srečujejo tudi v
občinskem središču Slov. Bistrica.
Med nalogami, ki jih bodo na
področju zdravstva v bistriški občini
rešili še v tem letu, je izboljšana
strokovna nega bolnikov na domu,
zapoditi nameravajo večje število
patronažnih sester, z delom je že
pričela popoldanska- ordinacija v
Zdravstvenem domu Slov. Bistrica,
zaposliti pa bo potrebno tudi
najmanj tri nove zdravnike.
Med največje dolgoročne naloge
pa so uvrstili dograditev posebnega
paviljona ob sedanjem Zdrav-
stvenem domu Slov. Bistrica.
VH
Ob Volkjnegevi ulici v Ptuju stoji
dom ptujski upokojencev, id sku-
paj z domom v Muretincih tvori
skupen zavod za varstvo ostarelih
občanov. V preteklih dneh, ko smo
obiskali dom, je v i^em bivalo 51
oskrbovancev od možnih 88. Z
rednim delom v tej obliki, kot dela
danes, je zavod začel poslovati 3.
februarja 1975 in je torej še v fazi
naseljevanja. Ob našem obisku je
večina oskrbovancev bila zdoma, saj
jih lepo jesensko vreme vabi na
sprehod v naravo, nekatere na klopi
pred dom itd. V samem domu sta
tudi dva oddelka, splošni za
pokretne in intenzivni oddelek, kjer
so nepokretni ostareli ljudje. Za
dom l^ko rečemo, da ga preveva
ena sama velika domačnost. Ko
vstopiš v svetle, zračne, funkcional-
ne prostore, te sploh ne spominjajo
na dom, prej na stanovanjski blok, v
katerem žive starejši občani. Prebi-
valcev doma ne utesnjujejo nobene
vezi, žive svoje življenje, tako kot so
ga živeli, ko še niso bili v domu:
edino obroki hrane jih vežejo, da so
ob uri doma. Za dobro poču^e
oskrbovancev skrbi skupnost 40
^udi. Direktor Zavoda za varstvo
osterelih občanov občine Ptuj, ki
združuje dom v Ptuju in v
Muretincih je Franček Krajnc.
Svoj prosti čas preživljajo prebi-
valci doma vsak na svoj način.
Veliko časa posvečajo čitanju
časopisov in knjig. Ko so prišli v
dom, si je večina prinesla s seboj
delček prejšnjega ognjišča, npr.
radio, televizor, opremo itd. Ker je
življei^e doma sele v povojih,
družabno življenje še ni zaživelo v
polni meri.
Zavod je način sprejema prepustil
svetu za varstvo družine pri
skupnosti socialnega skrbstva. Edini
pogoj za sprejem je starost in da je
tisti, ki naslavlja prošnjo, upokoje-
nec ter morebitno zdravstveno
stanje, ki ne dopušča, da bi človek
živel sam. Cena oskrbnega dne je 60
dinarjev za pokretne in 68 dinaijev
za nepokretne. Tisti pa, ki so sami v
sobah, pa plačujejo še dodatnih 5
dinarjev. Ob sprejemu v dom se tudi
določi, kdo bo samoplačnik in kdo
ne. Tisti, ki je samoplačnik, obdrži
ves delež, ko mu ostane potem, ko
je poravnal stroške oskrbe v domu.
Za tiste, katerih pokojnina pa ne
zadošča za kritje bivanja v domu,
krije razliko skupnost socialnega
skrbstva in vsak tak dobi še 15 %
zneska od svoje pokojnine za
drobne potrebe.
Ob koncu našega obiska v domu
smo obiskali še nek^ oskrbovancev
in jih povprašali, kako se počutijo.
Vsi so z življenjem v domu zelo
zadovoljni. Pogovarjali smo se z
zakoncema M^cen, Avgusto Kuha-
rič, prvo oskrbovanko doma in
Marijo Pauko. Franček Krajnc pa je
še povedal, da se dom kot t^ še
srečuje z začetnimi težavami.
Potrebno bo urediti še delavnice, za
to bodo poiskaU rezerve doma. Z
združitvijo obeh domov je zavod
sicer pridobil primeren znesek
obratnih sredstev, rabil bi pa še
dodatna investicijska sredstva, na
katera pa v letošnjem letu ni
računati glede na to, da se skupnost
socialnega skrbstva srečuje z težava-
mi.
Vtisi, ki smo jih odnesli iz doma,
so več kot pozitivni, zato bi bilo
želeti, da bi vsi starejši občani naše
občine, ki niso zmožni več živeti
sami in izpolnjujejo pogoje za
sprejem v tako cosialno ustanovo,
lahko živeli v takem ali podobnem
domu.	MG
SOLIDNA POSTREŽBA
Neljubi dogodek, ki se mi je pripetU v petek, 19. t. meseca dopoldne v
trgovini „Jasmin" v Ptuju,_me je privedel do tega, da ga izrazim tudi na
papir. Pa niti ne iz tolikšnega ogorčenja, ampak v opozorilo tovarišici
prodajalki, da jim taka postrežba ,4^vari kšeft".
S trdnim namenom, da si po petih letih končno zopet enkrat kupim
ročno torbico, sem navdušena stopila v omenjeno trgovino. Toda navdušenje
je kmalu uplahnilo. Po nekaj minutah čakanja (trgovina je bila prazn^, me
je iz kota garderobe z rezkim glasom starejša tovarišica vprašala, kaj želim.
Ko sem ji „razkrila" željo, mi je na hitrico dejala, da so tri torbice na pultu
pred mano vse, kar zmorejo in takoj je hotela vedeti, če bom katero irnela.
Ker pa je to redkejša stvar in s tem počasnejša odločitev, ji odgovora nisem
mogm takoj servirati, je zato zopet izginila v ozadje, od koder je prihajal
mamjivi vonj po sveži kavici. Malo sem se še sama ogledovala po založenih
policah. In glej, mahoma sem na nasprotni polici zagledala več različnih
torbic, ki pa so mi bile žal nedosegljive. Tovarišica se ni hotela iz ozadja
pokazati niti toliko, da bi ji vsaj nazdravila pri kavici, ali da bi odgovorila na
moj ,,nasvidenje".
Pa pomirite se: Torbico sem uro kasneje kupila v „Galanteriji" v
Ormožu ob obilni izbiri in solidnejši postrežbu.
M. K.
OBISK v BOLNIŠNICI
Bil je dan, ki sem se ga bala. Saj ni čudno, ko te zapelje pot proti
bolnišnici, ce zares postane malo strah. Zakaj pa strah, ko pa sem šla samo na
pregled?
Strah me je bilo čakanja in teh, včasih neprijaznih besed nekaterih
uslužbencev. Čeravno sem se tako bala, pa je vendar minUo.
Med čakanjem sem spoznala dosti ljudi in pacientov, ki se zdravijo na
internem oddelku.
Bil je čas vizite in po viziti so pripeljali na preglede tudi bolnike.
Veijamem, da delo v bolnišnici - ni lahko, prav nasprotno - težko je. Samo
kdor takega dela, ki ga je treba marljivo opravljati, ne zmore, naj se ne
podaja v poklic, ki ni zanj. Tako sta dve sestri, pripreljali moškega, zgledal je
strašno slabo. Spravljali sta ga iz vozička in se sladko smehljali. Ena od njiju
je celo začela: „Ta ne more stopiti, na čik pavzo" pa bo lahko šel sam!"
Morda res, morda ni, vsi, ki smo jo slišali, smo odnesli od nje slab vtis.
Mene je mikalo, da bi ji rekal, da se tako ne govori ljudem, ki se borijo med
smrtjo in življenjem in iščejo zavetje le še v bohiišnici. Ni bil samo ta primer.
Ne grem v podrobnost, saj bi lahko napisala kaj več.
Imam trdno voljo in željo, da bo to čimprej urejeno in bodo ljudje,
čeravno nejevoljni in bolni, prihajali radi v skupni dom, ki nam vsem skupaj
daje v takšnih primerih edino zavetišče.
AK
O »mrhovinarjih'
v eni od letošnjih številk 7 DNI
sem prebral članek o križih in
težavah grobardce-službe. Grobar na
pobreškem pokopališču v Mariboru
se je novinarju pritoževal, da se jim
ljudje izmikajo in da jih imajo za
mrhovinajje.
Ne nameravam nikogar žaliti, ker
je ta poklic zares težaven in povezan
z vsakojakimi nevšečnostmi, vendar
mislim, da je marsikje na tem tudi
delček resnice.
23. septembra t. 1. sem bil na
pogrebu v Majšperku. Vse -je
potekalo v redu, le pri spuščanju
krste - v grob se je zataknUo; krsta
nikakor ni in ni hotela na dno
groba, ker je bila jama za malenkost
prekratka. Grobar si je pomaml
tako, daje skušal z vzvodom nekako
krsto - spraviti na dno. Ker se mu to
ni posrečilo sije pomagal tako, daje
krsto z nogami zbil na dno. Kakšen
občutek so imeli prisotni, da o
najbližjih pokojnflca niti ne govorim,
si lahko bralci mislijo sami Baje to v
Majšperku ni bU prvi primer.
Glede na to, da so krste različne
izdelave imajo ponekod navada, da
grobar pred izkopom jame krsto
izmeri in se ne more zgoditi, da se
mora pokojnika s silo- tlačiti v
zemjo.
Očividec na pogrebu
PIONIRSKE KONFERENCE
ob dnevu pionujev so lepo uspele.
Občinsko konferenco, ki jo po
delegatskem načelu sestavlja 60
pionirjev in pionirk so med drugim
pozdravili: Janko Mlakar (SZDL),
Franc Klarič (ZSS), Fanika Vauda
(ZB NOV in KS Ptuj) in Tončica
Muzek (KBM podružnica Ptuj).
Po konferencah so pionirji odšli
na izlete k spomenikom iz NOV.
Večja pomoč komisiji
za izvor premoženja
Komisija za izvor premoženja
občanov občine Slov. Bistrica delu-
je že četrto leto. V tem času je pro-
učevala večje število primerov iz za-
kona o davkih občanov, katerih
dohodek presega davčno osnovo,
sedaj 50.000 dinarjev.
Doslej je občinska komisija že
obravnavala 20 večjih primerov, od
tega je že izdala sedem sklepov, po-
vsem pa je uspela zaključiti delo v
dveh primerih. Za ostale postopek
Se teče. Prepričani so, da jim bo
uspelo tudi te primere v najkrajšem
času razrešiti, saj komisija pred-
vsem v zadnjih nekaj mesecih po-
spešeno deluje. Pri svojem delu se
srečujejo s težavami v postopkih,
pa tudi pomanjkanjem sodelovanja
določenih sredin in posameznikov.
VH
6 stran
tednik - Četrtek, 2. oktobra li)!
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA P1V1SKE ZAPORE
88
Zolnir in Kraje sta bila v Gradcu spomladi 1945 obglavljena,
Rado Kukovec pa je iz zaporov ob bombnem napadu pobegnil in si
tako rešil življenje.
Med obtoženci zaradi iztirjenja vlaka je bila tudi Vidka Alič,
zaposlena tedaj na železniški postaji v Središču. V ptujske zapore so
jo pripeljali 3. decembra 1944. Preživeti je morala mučna zasliševanja,
nakar so jo 4. januarja 1945 odpeljali v Maribor, kjer so 21-letno
ustrelili komaj mesec dni pred koncem vojne.
za en dan so pripeuali talce v ptujske zapore
Mrzlega decembrskega jutra leta 1944 so pripeljali v naše zapore
deset moških. Vsi so bili vklenjeni in zanemarjenega videza. Slutil sem,
da jim je namenjena najhujša usoda. Kakor vedno ob takih prilikah,
me je prevzel nepopisen nemir. Vživljal sem se v njihove zadnje ure.
Zdelo pa se mi je, da so se le še oklepali upanja na življenje. Pripeljali
so jih ob sedmi uri. V naših zaporih so preživeli približno 24 ur, kajti
naslednje jutro so jih s tovornjaki odpeljali. V zaporno knjigo smo
morali napisati, da jih peljejo v Maribor Malo sem se pomiril, kajti
mislil sem, da je bil moj sum prejšnjega dne neutemeljen, ko me je
prevzela misel, da je ta skupina obsojena na smrt.
Ko pa sem čez nekaj dni zvedel, da so v Staršah ustrelili dopol-
dne 13. decembra 1944 deset talcev, sem bil prepričan, da so bili to prav
tisti možje, ki so zadnji dan svojega življenja preživeli v ptujskih za-
porih. No, in po vojni je bilo to potrjeno, kajti imena v ptujski zaporni
knjigi se ujemajo s tistimi na matičnem uradu v staršah, v knjigi
umrlih, kjer so napisani talci, ustreljeni v Staršah. To so bili Niko
Smudja, Pavel Pungaršek, Aleksander Divjak, Ivan Belina, Emil
Vidmar, Milan Kolar, Franc Fojtl, Anton Kolar, Franc Ribič in Anton
Gole. Doma so bili iz raznih krajev severovzhodne Slovenije, nobeden
pa iz ptujskega okraja.
beg sodne uslužbenke
Nekaj tednov pred 27. septembrom 1944, ko je padel v Zgornji
Pristavi v Halozah partizan Franc Petek, brat Rozine Petkove, steno-
grafinje in strojepiske na ptujskem sodišču, je Rozina pobegnila v par-
tizane. Rozino Petkovo so gestapovci opazovali od takrat, ko so
zvedeli, da je njen brat Franc pobegnil iz nemške vojske. Kdaj se je to
zgodilo, mi ni znano, a mislim, da je bilo junija 1944, ko so ustanovili
8 TV postajo na desnem bregu Drave, v hajdinskih gozdovih.
Rizinina odločitev,zapustiti službo, je bila kaj preudarna, saj so
kmalu nato, bilo je 19. septembra 1945, prišH orožniki po njene doma-
če. Zaprli so Cecilijo Petek, r. 1908, Alojzijo r. 1926, Ivana r. 1907 in
Antona, r. 1928. Istega dne so zaprli še nekatere sorodnike kurirjev
8 TV postaje, ki so bili tudi ubežniki iz nemške vojske. V zapornih
knjigah so vpisani sorodniki Antona Veldina-Hinka iz Cvetkovec in
Cirila Megla iz Cvetkovec ter Staneta Petroviča-Ivana, komandirja 8
TV postaje. Iz ptujskih zaporov so jih odpeljali oktobra in novembra,
večino v Maribor, le Cecilijo Petek v Strnišče ter Marijo Petrovič v
Rogoznico, da so ju v obeh taboriščih vključiU v prisilno delo.
Zaradi bega Rozine Petkove je imel sitnosti celo predstojnik
sodišča dr. Ernest Standchartinger. Gestapo mu je očital, da je bil
premalo buden nad uslužbenko, ki je sodelovala z OF. Ker je bila Rozi-
na pri predstojniku sodišča zelo v čislih zaradi sposobnosti v steno-
grafiji in marljivosti, jo je zelo pogrešal, kar je tudi večkrat poudaril.
Ko je predstojnik sodišča zvedel, da je gestapo zaprl Rozinine
sestre in brata, je prišel pozno zvečer v zapore, in me prosil, naj mu
omogočim pogovor z njimi. To sem tudi storil. Poklical sem jih iz celic
v sprejemno pisarno, kjer jim je dal predstojnik sodišča navodila,
kako naj se zadržijo pri zasliševanju. S kom so zaporniki govorili, jim
nisem povedal, a jih opozoril, naj o nočnem obisku nikomur ne
črhnejo besede.
ovaduh
Iz pogovora gestapovcev v naši pisarni sem zvedel za ovaduha iz
Brstja pri Ptuju, ki jim zelo koristi. Po njegovi krivdi so bili zaprti
ljudje iz Budine in Spuhlje. Bil je navzoč tudi 6. decembra 1944 pri
napadu na partizansko patruljo, ki je terjal štiri smrtne žrtve. Ob
spopadu so padli Jože Janžekovič, Stanko Strafela in Alojz Bezjak.
Drugega dne pa so prijeli še ranjenega Franca Kosca, ki se je v temi
zavlekel v hlev sosednje hiše.	Dalje prihodnjič
Koncert v Narodnem domu Ptuj
MoSci pevski -zbor iz Kollerbacha
iz Zvezne republike Nemčije bo
nastopil v Narodnem domu v Ptuju,
4. oktobra 1975 ob 19.30 uri. Zbor
ima na sporedu skladbe klasikov in
narodne pesmi«, vodi ga Norbert
Frank. Vabimo vas, da prisluhnete
njihovemu nastopu. Vstopnice
dobite na dan koncerta, od 17. ure
dalje v Narodnem domu.
MG
Prof, Franjo Veselko - sedemdesetletnik
(Iz spominov na staro SrediSče, Ptuj in partizane)
(Nadaljevanje) ^^	^^ ^il
premeščen v Novo mesto (1938).
Direktor novomeške gimnazije
Dolenec je postal v letih okupacije
duhovni oče belogardizma. Zaradi
potuhe belogardističnih profesorjev
so začele izdaje. Veselko še hrani
ovadbo, ki jo je med učno uro ne-
pričakovano iztrgal belogar-
dističnemu potuhnjencu, ki jo je v
spakedrani italijanščini začel pisati
nekemu 'italijanskemu oficirju:
,,Signor tenente (gospod poročnik)
— ta profesor me ne mara" itd.
Ravnatelj je Veselku zapretil z
italijanskim zaporom 4 let, ker je
kot razrednik prikrival dijaka, ki
je odšel v partizane. Tajno je pou-
čeval na ilegalni partizanski gimna-
ziji dijake, izključene zaradi sode-
lovanja z OF. Od poletja 1942 do
pomladi 1943 je bil interniran v
Italiji v Monigu in Gonarsu.
Takrat so mu Nemci zaprli štiri
brate: Matija si ni dal pred ustre-
litvijo zavezati oči na sodišču v
Mariboru, dva so odpeljali v
Aušvic, Joža se je vrnil, Karla so
živega sežgali v krematoriju,
Rudolfa so z družino izgnali v
Bosno. Odpeljali so očeta, vojnega
invalida iz prve svetovne vojne,
brez noge; za dolgo pot si je opr-
tal čez ramo še rezervno protezo,
odpeljali so bolehno mater in sest-
ro, vse tri je komisija spoznala za
transport nesposobne in jih iz
Maribora vrnila domov.
Po kapitulaciji Italije jeseni 1943
je z drugimi revolucionarji — pro-
fesorji odšel iz bombardiranega
Novega mesta v začetku 6. nemške
ofenzive v Cankarjevo brigado.
Prvi napad je doživel na Ilovi
gori, kjer je srečal komandanta
Cankarjeve, ,,Džemsa" — Janeza
Majnika, pred vojno svojega di-
jaka novomeške gimnazije. Z gne-
vom v srcu sta preklela Dolenca,
nemškega kolaboracionista. Dijak
je pokazal profesorju fotografijo:
kako z brzostrelko stoji razkoračen
na zaplenjenih hitlerjevskih zasta-
vah, pokazal mu je na specialki
razvrstitev partizanskih zased po
pobočju in še tisto uro doživel
silovit napad Nemcev in spoznal
Džemsovo nezlomljivo junaštvo.
Kateremu dijaku bi slovensko ljud-
stvo moglo napisati lepše spriče-
valo?
S Cankarjevo je od jeseni 1943
do poletja 1944 prenašal vse na-
pore in trpljenje. O tem je napisal
v reviji „Borec" (4.—1974 str.
1—14) pripoved: ,,V ofenzivi med
Savo in Krko, je osvetlil v umet-
niški luči borce, komandante in
komisarje, spomin na nje ne bo
ugasnil v srcih bralcev. Iz Zadolja
pri Ribnici je od polnoči in ves
naslednji dan nosil ranjence v ko-
loni po gozdnih kolovozih in cesti
34 km daleč do bolnišnice, skrite v
gozdovih pod Goteniškim Snežni-
kom. Tedaj je spoznal globino
Cankarjevih besed: ,,Slabič je vi-
del, da je brat močan in začel je
upati vase in v svojo bodočnost!"
Kot kulturnik je potem v art. bri-
gadi, ko ni bilo bojev, predaval in
za miting napisal enodejanko:
,,Svoboda", ki so jo igrali z veli-
kim uspehom v Suhi Krajini. Na
osvobojenem ozemlju v Črnomlju
je poučeval na prvi partizanski
gimnaziji. Za propagandno komi-
sijo pri Predsedstvu SNOS je usta-
novil fotosekcijo, ki je izdelovala
fotodokumentacijo o borbah, delu
odborov OF tudi iz okup. Štajer-
ske, Primorske, Koroške. Te foto-
dokumente je dobivala propagand-
na komisija za ugotavljanje zloči-
nov okupatorjev in domačih izda-
jalcev itd. Vso fotodokumentacijo
je srečno prinesel v Ljubljano in je
danes jedro Muzeja revolucije.
Po osvobojenju ni sprejel ime-
novanja za ravnatelja pač pa je
postal inšpektor za zgodovino in
zemljepis. Mnogo je predaval:
diplomantom portoroškega uči-
teljišča, na preusmerjevalnem te-
čaju v Ptuju pred 30 leti in oficir-
jem JA, nazadnje še na višji
upravni šoli (1963) itd. Kot
strokovni svetovalec si je po šolah
pridobil obširni pregled napak te-
danjega pouka: verbalizem —
besedičenje, fakticizem — našte-
vanje, letnice itd.!). Kot profesor
na učiteljišču se je (od 1950) tru-
dil, da bodoče učitelje privadi na
nazornost, ,,na zlati ključ" didak-
tike (pouka). Zato je, odgovoren
za metodo in vsebino pouka NOB
bodočih učiteljev naše mladine, na-
stopil javno, pred najmerodajnej-
šim forumom, na kongresu zgodo-
vinarjev Jugoslavije (1961) v Lju-
bljani pred več sto delegati z refe-
ratom: ,,Pogoji kvalitetnega pouka
narodnoosvobodilne borbe." Ana-
liziral je grobe napake tedaj edi-
nega učbenika NOB, v katerem je
avtor (!) pozabil na faš. zatiranje
primorskih Slovencev, na bazoviške
žrtve, borbo koroških partizanov '
omenja z enim samim stavkom,
prav tako bitko za Dražgoše itd.
Niso opisana taborišča smrti
Dachau, Osviencim, Jasenovac,
pokol dijakov v Kragujevcu itd.
Vse to neizmerno gorje in morje
solza, vse postaje smrti: Maribor,
Celje, Begunje itd. morajo postati
naši mladini šole neuničljivega so-
vraštva proti vsem morilcem, kjer-
koli bi se še pojavili. Živo opisati
zverstvo Hitlerjevega nacizma in
Musolinijevega fašizma, moralni lik
golorokega upornika, partizana,
veličanstvo njegove zmage v naj-
večji tragediji človeštva, to je
intimno povezovanje domovine,
sveta in učencev z najboljšo
zgodovinsko metodo, ki oblikuje
ponosnega mladega Jugoslovana.
Referat je objavljen v „Sodobni
pedagogiki" 1962.
Za zgodovinsko čitanko hrvaških
osemletk je zbral literarne spo-
mine, ki jih je napisala slovenska
mladina o svojih doživetjih stra-
hot druge svetovne vojne. Za
zbornik ,,Partizansko šolstvo" je
napisal: ,,Moja nova šola" (Raz-
gledi s partizanskih poti), priredil
je zemljevide za Malo narodno
enciklopedijo DZS, za radio šolsko
uro ,,Oktobrska revolucija",
,,Spomini partizanov in aktivistov"
za Inštitut za zgodovino delavskega
gibanja. Literarno-zgodovinske
črtice Veselka so objavili Slovenski
poročevalec. Ljudska pravica,
Tovariš, Dnevnik, Dolenjski list,
TV—15, Prosvetni delavec, Večer.
Jubilantu — rojaku želimo še
mnogo zdravih let in uspehov.
Dr. B. F.
i^pnik - Četrtek, 2. oktobra 1975
stran 7
I, nadaljevanje
VeiiKo
je Študiral in zahajal v lokale, kjer je
opazoval ljudi in spoznaval njihovo
duševnost. Zanimali so ga izgubljeni
ljudje, ki se v življenju niso znaSli, ki
niso uspeli. Odkrival je vzroke njiho-
vega propadanja, se vživljal v njiho-
vo duševnost, kar mu je služilo pri
gledališkem delu, predvsem pri poda-
janju takih vlog. Iz zanimanja za
{lovekovo duševnost se je Albert ba-
vil tudi s hipnozo.
režiser fran žižek o wil-
HELMU
Alberta Wilhelma sem spoznal že
kot dijak. Tedaj je bil izredno mar-
kantna oseba, visok in močan mož.
Nosil je dolge črne lase in izpod ko-
iatih obrvi so odločno zrle temne oči.
Se preden sem vedel, da nastopa v
manjših vlogah v mariborskem gleda-
BJu, sem si rekel: pravi ijgralec! Pra-
vili so mu tudi Rasputin — in res se je
amatersko bavil tudi s hipnozo.
Režiser Fran Žižek piSe dalje o
Wilhelmu: „Pozneje sva se poznala
menda na neki prireditvi delavskega
kulturnega društva VZAJEMNOST
v Mariboru. Čeprav ni nikdar rad
pripovedoval o sebi, sem le izvedel,
da je pred faSizmom pobegnil iz Itali-
je in da je zaposlen sedaj kot šofer v
mariborski tiskarni.
Rad je nastopal na raznih delav-
skih odrih in maskiral igralce, kar je
bil zanj prav poseben hobby.
Poleti 1938 sem ustanovil v Mari-
boru ..NEODVISNO GLEDALI-
ŠČE" in seveda takoj pritegnil vanj
Wilhelma. Jeseni pa sva se oba prese-
lila v Ptuj. kjer sem dobil angažman
in postal umetniški vodja ptujskega
gledališča. Wilhelm je bil edini pla-
čan igralec, pravzaprav je dobival del
moje plače. S svojo vsestransko spo-
sobnostjo je pomenil steber
ptujskega gledališča. GledaliSča v
Ptuju sem vodil dve leti in lahko re-
čem. da sem tedaj ves repertoar tistih
dveh sezon zgradil na njem. ki je bil
enkratna igralska osebnost.
Wilhelm je v Ptuju odigral vrsto
pomembnih vlog. Začel je v
Linhartovem Matičku, kjer je upodo-
bil advokata Zmešnjavo. Nato je na-
stopil v Cankarjevi Lepi Vidi, kjer je
zaigral Poljanca. Igral je pač kar na-
prej same glavne vloge, od katerih bi
omenil tele najvažnejše: Jezični do-
htar Petelin (Pethelin). Deseti brat
(Jurčič). Kralj Edip (Sofokles). Te
vloge so bile nedvomno vrh v Wilhcl-
movi kratki igralski karieri. Kritika je
ugotavljala heroično postavo kralja
Edipa, ki ga je igral Wilhelm in da je
spet dokazal, da je resnični igralec.
Cigar kreacija obvlada vso sceno."
Posebno je kritika hvalila njegovo
lepo izgovorjavo. Zelo so ga pohvalili
v vlogi starega Cobota v CNeillovi
drami Hrast pod bresti, ki jo je odi-
gral izredno sugestivno.
V	Comediji deli Arte: Beneški troj-
čki. je igral trojčke, torej kar tri vloge
hkrati. Podal jih je tako virtuozno.
da je tedanji kritik Ivan Potrč, slo-
venski pisatelj, zapisal: ..Trojčke, ki
prikazujejo tri različne tipe. je igral
Wilhelm. vsekakor ena izmed najmo-
čnejših igralskih osebnosti mladega
ptujskega gledališča. Vse tri trojčke
je prikazal s tako dovrSenostjo. da
smo videli na' odru tri različne igral-
ske osebnosti."
Njegova zadnja vloga pod mojo re-
žijo je bil.Levstikov Martin Krpan.
Velikan kot je bil Wilhelm, je bil na-
ravnost ustvarjen za tega človeškega
heroja.
V	jeseni 1940 sem odšel k vojakom
in vodstvo ptujskega gledališča je
prevzel Jože Babič. V njegovi režiji je
Wilhelm odigral Se Volpona ter Hitle-
rja v neki kabaretistični igri.
V.R.
Dalje prihodnjič
Sklep III. ptujskih
kulturnih srečanj
Program III. ptujskih kultur-
nih srečanj, ki so letos potekala
K d pokroviteljstvom Kreditne
nke Maribor s podružnico v
Ptuju, ji izčman. Večer z
altistko Marijo Bitenc-Samčevo,
basistom Ladkom Korošcem in
pianistom Andrejem Jarcem, ki
je bil v ponedejek, 29.
septembra, je bil sklepna
prireditev letošnjih kulturnih
srečanj. Izredno kvaliteten
prograin priznanih umetnikov je
pri občinstvu žel navdušenje.
MG
J
Razstava „Zvok in slika od včeraj do danes'
, odprta
v paviljonu Dušana Kvedra v
Ptuju so v soboto, 27. septembra
odprli razstavo Zvok in slika od
včeraj do danes. Razstava bo odprta
od 27. spetembra do 11. oktobra
1975 vsak-dan od 9. do 12. ure in
od 15. do 17. ure. Razstavlja Tinček
Ivanuša v sodelovanju z Gorenjem iz
Velenja. Prikazuje nekaj nad sto
eksponatov, razdeljenih v šest vej.
Priredite^i in Tinček Ivanuša vabijo,
da si to izredno zanimivo tehnično
razstavo ogledate.
MG
Dan glasbe
Prav je. da na tem mestu spre-
govorimo o svetovnem dnevu gla-
sbe. 1. oktober je dan glasbe, je
mednarodni dan svetovnega gla-
sbenega sveta, ki prav ob tem
dnevu še globlje izpoveduje svoja
čustva. Glasba ima Se prednost
pred besedo in je tudi možnost za
sporazumevanje med ljudmi.
In prav zaradi teh dejstev mora
glasba zaiti v vsako vas. v vsako
ulico, v vsako mesto in ljudem
spregovoriti o novem, naprednem
in dobrem. Ptuj in ptujska kul-
turna srečanja stremijo, da gla-
sbene manifestacije postajajo del
človeka, njegovega razvoja in ži-
vljenja. Glasba prav tako izobra-
žuje. umetniško vzgaja in prav to
je edinstveno ter tako pomembno
za glasbo, njenega poslušalca in
izvajalca. ..Glasbo delovnemu
človeku", pogosto rečemo, seve-
da pa se obenem tudi sprašujemo,
kakšno glasbo mu moramo ponu-
diti. Se vedno se bojujemo s kiča-
sto. komercialno glasbo in nika-
kor nam ne uspe napraviti ločnice
med glasbo umetniškega izraza in
glasbo kiča in komerciale. Ko bo-
mo dosegli to. se bomo svobodno
lahko predali glasbi in se vključili
zares v neposredno sodelovanje
ob mednarodnem dnevu glasbe.
Glasbena nota. notni ključ so
znaki, ki pomenijo sporazumeva-
nje. sodelovanje med ljudmi in
vrednote človeškega duha. Zato
je potrebno, da se v ta dan tudi
mi vključimo, da neposredneje
odkrivamo resnico glasbe, ki je
mir. lepota, sprostitev. umetniSki
užitek.
Mednarodni dan glasbe tako ni
pomemben samo za glasbenike,
koncertne odre. filharmonične
orkestre itd., temveč je ta dan del
vseh nas. delček lepega, sončnega
v življenju. Dan glasbe je zasno-
van tako. da ga ohranimo še v bo-
doče, da z njim pospeSujemo gla-
sbeni razvoj in osrečujemo naSe-
ga delovnega človeka.
z. k.
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(88)
Se košček sočne tortice in poklical sem
"atakaga. da bi poravnal ..Gospodine, sve je več
"^plačeno! Uzmite još, što god vam srce poželi!
Tako su mi naručiU gosti.'-' In z roko je pokazal
okrog sedeče. Bil sem ganjen. Zahvalil sem se
''Jemu in vsem za pozornost. Vsi so me prisrčno
^zdravljaU, kot da se že dolgo poznamo. Kakor
''i bi bil njihove gore list. .
Kava in sladUo sta fi^'odličnejše okrepilo, ki
"^no razbistri misli Le malo sem potaval po
se razgledoval ne da bi kaj dosti videl,
Mišljen, zamaknjen. Skrb za družino me je
"^nehno bremenila in glodala noč in dan.
"Odisej ste svobodni državjani Srbye", ta nadvse
"logočni stavek mi je vedno znova prešinjal misU
in me, skoraj bi lahko rekel, suženjsko* oklepal in
tiral k novim naklepom.
SAMO TRI DNI DRŽAVLJAN NOVE SRBIJE
Poizvedel sem, kdo je sreski načelnik. Ko sem
zvedel, da je vreden človek in s fakultetno
izobrazbo, sem se na kratko odločil za okdrito
besedo. Stopiti do njega in se med štirimi očmi
pomeniti o vsem, kar nas predvidoma čaka v
neposredni bodočnosti.
Kmalu sem sedel v čakalni sobi na glavarstvu.
Ko je prišel red na mene, me je vprašala priljudna
uradnica, kaj da žeUm. »Želim govoriti z
gospodom n^elnikom", sem odvrnil. ,,Dobro,
koga smem n^aviti? " Imel sem v listnici še nekaj
vizitk in izročil sem ji eno.
Ko so 'se 'vrata ponovno odprla, me je
visokorasel in lepo oblečen gospod povabil naj
vstopim. Bilje sreicinačelnik, mož zrelih let in
ugl^enega vedenja. Sedla sva-za mEo in na
vprašanje, kaj me je privedlo k njemu, sem v
skopih obrisih -ponovil svojo žalostno zgodbo s
pripombo, da resno- razmiš^am, kako bi se
čimprej združil s svojo družino.
Malo svapomolčala. Opazoval in motril meje
in že je natocil čistega vina: „Kako jesmo obadva
akademski' naobraženci, mislim da možemo
sasvim slobodno razgovarati o svemu. Ako bi
ipak bilo nešto po čime se ne slažemo, onda ovo
znači. da o tome opšte nismo razgovarali!"
Odlični začetek neoporečne jasnine in
direktnega kontakta me je pomiril, spodbudil in
popolnoma ^rostil.- Obrazložil sem nekatere
podrobnosti in že mi je vskočil v besedo in mi
Kar brez posebnega uvoda ponudil v sosednjem
večjem kraju mesto-uradnega zdravnika, kjer da
me čaka lepo in prostorno stanovanje. Povedal je
tudi, da so se že predhodna tozadevna pogajanja
z Nemd vršila v tem smislu,-da morajo s to-likimi
ljudmi pripekati s seboj tudi zdravnika, ki ga
nujno potrebujejo. Pripomnil je, da bodo skušali
mojo družino čimprej prepevati v Srbijo, da upa
na plodno sodelovanje, pa da so ljudje sic^
preprosti,' a zelo v^udni in da zelo cenijo
zdravnikovo delo. Tako da bomo hitro pozabili
na trp^enje in izgubljeno in da se -bodo
domotožne rane kmalu zacelile. Same pr^jate^ske-
in lepe napovedi
Nisem pričakoval takega ^ejema in prišel
sem v veliko zadrego, kako bi najbolj primemo
odgovoril na toliko uslužnost, da ne bi žalil
bratsko-ponudene roke . .. Skoro lažje je zavrniti
še tako grobost, kot pa odkloniti priffčno
ponujeno pomoč. Zopet so me mučili najtei^i
trenutki odločitve, ali poskusiti- negotovost
pobega, ali pa prejeti ponudeno službo, ki je
nisem iskal Zadnje je izgledalo osebno zame
trenutno varneje, vendar, kako bo z družino?
Da^e prihodnjič.
8 stran
tednik - četrtek, 2. oktobra 19)
dr. fran brumen
SREDIŠKI LOVCI
(Nadaljevanje in konec)
Enkrat ali dvakrat na leto, ko so
že preredčili bogatejša lovišča ob
Dravi in na Krčeh; so se središki
gospodje podali s svojimi krepelci na
Bolfenk. Nič se niso napovedali. Ko
so 'Začeli pod Klumpo odmevati
stre4i, so naše ženske-že vedele, kaj
to pomeni in so hitro podkurile
veliki štedilnik. Kmalu je večji
gonjač na debeli palici pritovoril
prve žrtve, ki so morale lovcem v
veselje in dobro na dlako. Gonjaču
smo se zahvalili za podrave, kijih je
prenesel in ga pogostili-.
Gospodinjske'pomočnice so pohi-
tele z odiranjem in pripravljanjem
divjačine. Zadišale so 'Z dišavami
obogatene omake in iz shrambe so
priromali največji pekači in cvrtače.
Običagno vsakodnevno posodje za
tako gostijo seveda ni zadostovalo.
V kuhinji je bUo dela da nikoli
toliko.
V večji gostilniški soobi so 'V
obliki podkve postavili podolgovate
mize, ki so -sicer od veselice do
veselice počivale nad kaščo. K
vsakemu sedežu so poleg krožnikov
pristavili bokale, da bodo žejni
jogri' zalivali v izdatnejših požirkih,
kakršnih običajni kozarci ne
zmorejo.
Dan se še ni nagnil k večeru, ko so
čedalje bliže odjekaU stre'li. Stre-
ljanje je končno ponehalo in prvi so
na visoko dvorišče pridirjali
štirinožni pomočniki, ki so s svojim
bevskanjem naznanili prihod oboro-
ženih gostov. Tedaj je oče pohitel in
razpostavil po mizah toUko polnih
Štefanov, kolikor je druščina štela
pušk. Vsak'bo pač plačal enega, ne
glede na to, koliko jih bo izpraznil.
Na dnu podkve so easedli svoja
mesta -n^uglednejši med zbranimi in
proti krakoma po vrsti,' strogo ,po
rangu' do n^manjšega go'njaca.
Zdresirani štirinožci so polegli pod
noge, vsak'k svojemu gospodarju in
so ' pohrustali, česar • ^udje niso
zmogli. Kuharice so pridno dolivale
velike sklede in ko je oče zamenjal
prvo rundo praznih Štefanov, tedaj
je vstal'staro sta Fela - zajčja smrt -
kakor so mu rekli: ,,Zbrali smo se
sebi v veselje in da bi zaščitili mlade
jablane pred ostrimi zobmi dolgo-
uhih glodalcev (zadnji del stavka je
bil bojda bolj v opravičilo). BUo je
mnogo pokanja, pa malo haska:
Vrsta divjačine ni dolga. Največ je
izginilo v piskrih. Tisti, ki imamo
ravne cevi, smo poskrbeli za večerjo,
drugi pa ste ■ pač pokali bogu na
čast. Jedli in piU bomo enako. Naj
živi lov in gospodinja Terezija!
Boginja Diana pa naj nas naslednje
leto srečno pripelje nazaj v ta
goriški raj!"
Trčili so bokali iz levih rok. Le
redki se niso izpraznili. Pomočnike
so nagradili in poslali domov. Tedaj
pa so prišli na mize nofi Štefani,
zaviti v bele prtičke in z
zataknjenimi rdečimi klinčki. Opoj-
no je zadišalo po čezmorskih
dišavah in eksotičnem cimtu.
Pokadilo se je iz penečih kozarcev.
Začele so se lovske-šegavosti,'ki so
segale od nepomembnih šal, pa tja
do pikrih resnic.
Druščina je postajala čedalje bolj
tiha. Le n^trdnejše korenine so še
kljubovale. Ko so na dvorišču
pocingljali kraguljčki ne le^eta-
jočih'se komatih iskrih konjičev, so
nekateri popili še zadnji napitek in
vsi 90 se pomaknili pod zvezdnato
nebo.
Naurejene salve so ■ za slovo
zabliskale v noč. Konjaiji so pokriU
in zavili nimrode v tople odeje in
pognali proti domu. In piU so,
odhajali in psi so lajali za njimi. . .
NA POČITNIŠKEM LOVU
Počitnice so polne brezskrbnih
dni. Res je, da moram pomagati
pri delu^ vendar mi ostaja še vedno
dovoS časa za razvedrilo. Letos
sem prosil očeta, naj mi kupi
ribiško palico. Izpolnil je mojo
željo in dqbil sem ribiški pribor
ter dovolilnico za ribarjenje. Čez
nekaj dni sta tudi moja tovariša
Davorin in Jani prinesla ribiške
palice in postali smo pravi ribiči.
Nekega dne smo se domenili, da
bomo ŠB v Pesnico lovit ribe. Bilje
lep^ avgustovski dan. Bili smo
srečni m se pogovarjali, kako se
meče trnek, da ribe bolje
prijemajo. Vrgel sem trnek m
nestrpno gledal v vodo, kdaj bo
zatrepetala moja palica. Mislil
sem, da bodo nbe kar planile na
črvek, pa ni bilo nič.
Davorin, ki je postal še bolj
nestrpen, pričel vpiti: „Si že
ulovil kakšno ribico?" Odkimal
sem in nisem umaknil pogleda od
vode. Še vedno sem nepremično
strmel vanjo. Okrog pauce so se
spreletavale mušice. Potegnil sem
palico iz vode, toda na trnku je še
vedno visel samo črv. Jezen, ker se
nisem mogel postaviti pred
prijateljema, sem sedel v travo in
se zazrl^ v daljavo. Jani je se
vztrajal, čepel ob vodi in čakal.
Naposled seje tudi on naveličal,
vrgel palico v travo in sedel k
meni. Potem smo se posvetovali.
yMorda nismo prišli o pravem
času," je pripomnil Jani. Ze smo
hoteli zapustiti obrežje, pa je
Davorin še enkrat kot bič zavihtel
palico. Vrvica , je nekajkrat
zakrožila nad našimi glavami in
zadela cilj: obtičala je na Janijevi
glavi. Riba se je ulovila, vendar ni
bila prava. Prvi trenutek sem se od
srca nasmejal. Toda kmalu sem
opazil, da Davorinu in Janiju ni do
smeha. Jani je začel jokati,
Davorin pa gaje tolažil. Hotel sem
pomagati in se trudil trnek izdreti.
Preivcuio sem potegnil, toda
zaman. „Kai pa zdaj? " sem
zastokal. Davorin je z zobmi
pregrizel vrvico, na kateri je visel
trnek. Toda le-ta je še vedno tičal
v glavi.
Kako ga je sprejela doma
njegova mama, ne vem. Vem le, da
ga je odpeljala v bolnico, kjer so
mu ^trnek izrezali. Tako se je
končal naš prvi ribolov.
Miran Kline, 8. b
OŠ Gorišnica
Naša arheološka najdišča
jurišna vas na pohorju
Na sončnih pobočjih visoko nad
strmo sotesko^ potoka Bistrica zrasla
vas se na široko razgleduje po
dobrih 300 m nižjem podpohor-
skem svetu. Ta odmaknjeni svet na
starinah bogatega tinjskega Pohoija
ima dvoje znamenitosti iz svoje
najstarejše zgodovine. V strokovnem
tisku'je od konca prejšnjega stoletja
znan po 65 x 62 cm veliki in 5 cm
debeli marmorni plošči, ki jo je leta
1891 na Ahejevi njivi med Jurišno
in Turiško vago izoral kmet
pesnik, po domače Jesenek. Plošča
je vsa popisana z vklesanim napisom
(na sliki) in sedaj shranjena v
deželnem muzeju v Gradcu. Čeprav
na pogled ni videti kdovekako
imenitna najdba, je zaradi svojega
napisa zelo pomembna. Gre namreč
za nagrobni spomenik neke družine
iz rimskih časovin sojo najbrž našli
v bližini starodavnega, a do sedaj še
neodkritega ^oba.
Zanimiva je že zgodovina samega
napisa. Strokovnim očem ni ušlo, da
so pod sedanjim napisom še druge,
deloma izbrisane črice treh imen.
Najbrž je kamnosek najpoprej
zastavil napis s prevelikimi črkami,
ali pa je kaj izpustil in je moral zato
začeti znova. Ob manjših čikah se je
lahko postopoma, kot so -člani
družine umirali, zvrstilo več imen pa
je bila plošča uporabna da^e časa.
Se več: ko je bUo napisno'po^e že
izpolnjeno, so - imena nadaljnjih
mrtvih vklesovali naprej po robovih
in sicer najprej spodaj, potem pa še
na zgornjem robu, dokler je bilo le
mogoče. Zato je treba danes znati ta
nagrobnik pravilno brati. V prostem
prevodu bi se ta latinski napis takole
glasil:'
Za EXCINGOMARA, VALEN-
SOVEGA sina, starega sto let in
njegovo ženo TERTIO, COMA-
TOVO hčer, ki je živela 60 let.
MASCULUS, EXCINGOMAROV
sin,- star' 80 let (in njegova žena)
ECOUTA, SEXTOVA hči, stara
70 let. MAXIMILLA, hči. ADIU-
TUS, EXCINGOMAROV sin,' star
80 let. MARCIANUS, MASCULOV
sin,' star' 50 let. MAXIMUS, MA-
SCULOV sin,- star 60 let in žena
AMATA KALANDINA.
Tukaj je torej za neko družino iz
rimske'dobe pri Jurišni vasi podan
že cel rodovnik, na spomeniku pa se
mešajo domača keltska- in tuja
rimska* imena. Očitno so biU torej
prvi prebivalci tega kraja domačini,
ci pa so v rimski'dobi prevzemali
tudi rimska'imena. Tako tuje ime je
imel že gospodarjev oče VALENS,
ki pa je dal sinu spet pristno
domače ime EXCINGOMARUS.
Žena le-tega ima pa rimsko' ime
V_
TERTIA (Tre^a), a izhaja j
domače rodovine, saj ■ je bilo
njenemu očetu ime COMATUS. Ti
zakonski • par je imel najbrž tij
otroke in sicei dva sina ter hčer, pj
kateri pa očetovo ime ni vpisano jr,
zato njena sorodstvena zveza nj
jasno- dokazana (lahko bi bUa tudi
vnukinja? ). Vsi trije otroci imajo
spet mnogo bolj rimsko* zveneča
imena, ki pa so deloma latinizirana
keltska-imena (ADIUTUS), ali pa$
pojavljajo večinoma samo v predaln.
skih deželah (MASCULUS).
Sin MASCULUS se je bil oženil z
dekletom domačega imena ECOU.
TO, medtem ko je njen oče nosil«
rimsko'ime SEXTUS (Šesti): Ta dva
sta' svoja dva sinova spet poiinfr
novala s splošnimi rimskimi imeni-
eden je bil MARCIANUS, drugi pa
MAXIMUS.
Nikoli ne bo pojasnjeno, kaj je
nagibalo te pohorske-domačine, i
so si tu visoko nad rimskimi nase|
po dolinah nadevali tuja imena.
Morebiti so 'bili k temu zaradi
stalnega pritiska'romanizacije (spo;
mnimo se samo štirih let nemicel
okupacije) prisiljeni, morebiti so sel
hoteli sami prilagoditi novemu času,}
ko so mu vladali Rimljani, morebiti|
pa so si k-atero izmed imen izbrali iz j
povsem osebnih nagibov. Pravi tujec
najbrž od naštetih ni bil nihče, saj bi
na primer VALENS ne dajal ^
domačega keltskega imena svojemu
sinu, SEXTUS pa ne hčerki, razen,
če sta' se 'kot priseljenca hotela,
prilagoditi jgudem svoje nove
okolice.
Druga zanimivost tega nagrobnika,
so visoke starosti naštetih oseb; Zal
tedanje čase, -ko je bila poprečna!
življenjska' doba mnogo krajša, sol
nekateri stari Pohorci živeli nena-i
vadno dolgo. Številke so -seveda
zaokrožene, a v bistvu točne, a
videti je, da je starost padala od
rodu do rodu.
Zgodovinska- znamenitost JurišiK
vasi -je tudi tako imenovano!
„Annčnikovo gradišče". Gre n
utrdbo iz zgodnejšega srednje^
veka, od katere se je ohranilo se
nekaj sedaj že zaraslih- ruševin.
Utrdba oziroma gradič je bil sezidar.
iz kamna in je stal' na strmec
grebenu tik nad sotesko-Bistrice, da
ga je bilo videti daleč naokoli.
kamna in malte je bil sezidan tudi
obrambni zid, ki se je le delonia
ohranil. Vitezi so ■ tu domovai
takorekoč v orlovskih višavah dalec
nad zameglenimi dolinami
nedoseg^ivi v prostrani gozd«
samoti. Po pripovedkah naj bi M
eden izmed njih vitez Jurič,
katerem naj bi sedanja Jurišna v^'
podedovala ime, domnevajo pa tudi
da plemiSci rod v Slov. Bistrici izyir»
od tod. Zgodovina tega gradiča je*'
resnici še povsem neznana, saj so ga
zgodovinarji pripisovali razniii!
časom. Doslej-še m bil raziskan nio
tloris davne grajske'stavbe, kije W
najbrž le obrambni stolp, neznan«
pa so tudi imena njenih lastnScov.
Ce niso sodelovali pri podpisovanju
kakih pogodb, katerih listine ^
spravljene v arhivih, zanje
nikoli ne bomo izvedeU.
Stanko Pahi^
i^pnik - Četrtek, 2. oktobra 1975
stran 9

Slana drugi v Celju
v nedeljo je AMD S. Slander v Ce-
p priredil dirko v kartingu za repu-
i)li§ko prvenstvo, ki se ga je udeležilo
jj tekmovalcev iz Slovenije. V mla-
^nsld konkurenci sta se uspegno bo-
rila ptujska predstavnika, zlasti se je
odliJno uvrstil Lešnik, ki je sedaj na-
stopil šele tretjič, ter pustil za seboj že
mane tekmovalce.
Zmagal je MUller iz Križevc, Le-
jiik je bil 5. in Babič 6. V kategoriji
100 ccm je Korošec dosegel 5. mesto,
Langerholc se je uvrstil na 7. mesto.
V kategoriji 125 ccm je zmagal Bu-
žan iz Postojne, Slana se je uvrstil na
2. mesto, Pislak je bil 3, F. Krajnc 6,
Domiter 7, Vindiš 10, Aracki 12, B.
KranjC 13.
Ekipna uvrstitev: Vrhnika 118
točk, Moste—Ljubljana 112, Ptuj
111, Nova Gorica 68, Koper 66 točk.
anc
Ptujski strelci
Organizacija tradic. strelskega
(roboja z malokaliberskim orogem,
letos 21. po vrsti, je tokrat pripadla
Varaždinu. Izvedeno je bilo na
novem MK strelišču v nedelo 21.
septembra. Skrbne priprave Ptujskih
stielk in strelcev so jim prinesle
zmago v skupnem plasmanu in so
tako že drugič zaporedoma o svojih
l^ehodni pokal.
Člani, pištola: 1. Varaždin 934
ki., 2. Ptuj 896 kr. in 3. Maribor
867 kr. Posamezno; 1. Franc
lominšek (Ptuj) 252 kr., 2. Franc
Biačko (Maribor) 249 krr. in 3.
.Vlladen Jambrošič (Varaždin) 248
kiogov.
Člani, puška: 1. Ptuj 922 kr., 2.
Maribor 911 in 3. Varaždin 885
krogov. Posamezno: 1. Miha
Kampuš (Var.) 242 kr., 2. Jože
Mahenič (Mai.) 241 kr. in 3. Ivan
Rot^c (Ptuj) 239 krogov.
Mladinci, puška: 1. Ptuj 894 kr.,
2.	Maribor 860 in 3. Varaždin 856
kiogov. Posamezno: 1. Zdenko
Skok (Ptuj) 239 kro., 2. Boris
Tomažič, (Ptuj) 229 kr. in 3. Zlatko
Mqhenič (Mar.) 222 krogov.
Ženske, puška (samo leže): 1.
Ptuj 945 kr., 2. Maribor 926 kr. in
3.	Varaždin 875 krogov. Posamez-
no: 1. Zdenka Skok ^tuj) 245 kr.,
2. Anica Trup (Mar.) 244 kr. in 3.
Mano Lešnik (Mar.) 240 krogov.
Skupni plasman: 1. Ptuj 3657 kr.,
2, Maribor 3564 in 3. Varaždin
3549 krofov,
bolj si posamezniki so prejeli
spominske pokale in medalje.
Prihodnje leto bo srečanje v
Mariboru.	v
DOBRI
PTUJČANI
V drugem kolu turnirjev
republiške judoistične Uge, kjer
nastopa tudi judoistič-ni klub
Drava, je tekmovanje potekalo
dobro. Nekaj uspeha je prav
gotovo požela Drava, ki je v dveh
nastopih v Ljub^ani. premagala
Nagaoko in izgubila z judoisti
Maribora. Mariborčani so premar
gali Dravo 6:1 in Nagaoko s 4j2,
Drava pa je premagala ljubljanske
Nagaoko s 3:4 in tako sedaj
zavzema dobro osmo mesto < na
lestvici dvanajstih Ugašev. Prihod-
nje kolo turnirja bo v Ptuju.
Gostje' Drave so tokrat Jeseničani
in Branik iz Maribora.
z. k.
V	y
V TROBOJU zmagal PTUJ
Na tradicionalnem strelskem
troboju z malokaliberskim orožjem
je rejDrezentanca Ptuja zmagala v
Varazdinu pred Mariborom in
ilomačini. Nastopilo je 48 strelcev
»strelk.
Reprezentanca^ Ptuja je tokrat
omagala že drugič zaporedoma.
Med posamezniki je bila naj-
uspešnejša Ptujčanka Zdenka Skok,
''ije osvojila kar dve prvi mesti.
anc
nogomet
SLADKI VRH: PARTIZAN—
PTUJ 2:2 (0:1)
V	prvenstveni nogometni tekmi, ki
je bila odigrana ob lepem nedeljskem
popoldnevu, so Ptujčani občutili zelo
grob nogomet, ki ga sodnik ni znal v
kali zatreti. Zlasti so bili grobi v dru-
gem delu, ko sodnik na takšna deja-
nja ni reagiral, tako da igra, ki je bila
tipično prvenstvena, ni prinesla gle-
dalcem športnega užitka. Gledalcev
je bilo okrog 100.
Za domačine sta bila uspešna Serk
in Stojkovič, za Partizan Ptuj pa
Drago Verdenik in Majcen.
V	nedeljo Partizan Ptuj ponovno
gostuje in sicer pri ekipi NK Razvanje
v Mariboru.
Športni dan srednjih šol
Pred tednom dni so vse srednje šole krenile na rekreativni pohod po
skupinah in sicer do Ureha, kartodroma, Orešja in Spuhlje. Za srednješolce je
bil to lep dan. Zaključili so ga s športnim tekmovanje. Tekmovali so v
nogometu, košarki in rokometu. V Malem nogometu so zmagali srednješolci
iz šolskega centra za gospodarstvo in upravo, prav takšen izid je bil v
rokometu. V košarki je med moškimi zmagala gimnazije „Dušana Kvedra".
Tudi predstavnice so se odlično „odrezale" in osvojile prvo mesto • pred
ekonomske šolo, upravno administratvno in PŠP. Najboljše rokometašice pa
so bile dijakinje UAŠ. Pozno popoldne so se tekmovanja končala, s tem pa
tudi športni dan, poln veselja in ciobre volje.
z. k.
KOgARKA
dravaikonjice 82:66 (42:26)
Članska ekipa je ponovno zabele-
žila zmago, ki skozi vso igro sploh ni
bila vprašljiva. Konjičani so se pred-
stavili kot borbena ekipa, ki pa tehni-
čno boljšim domačinom ni dorasla.
Za domačine so bili usp^ni Miran
Marčič in Peček po 18, Dobrijevič in
Zlatko Marčič po 12, Musič 7, Sotler
8, Serona 4, Filipič 2 in Srečkovič 1
koš.
Za goste pa Golob 16, Juhart in
Pinter po 14, Vidan 12, Smid irt Ba-
raga 3, Pevec 2.
Sodnika Groleger iz Slov. Konjic
in Galun iz Slov. Bistrice sta tekmo
vodila zelo dobro.
DRAVA:KONUS 34:22 (12:9)
Ekipa mlajših pionirjev je po odli-
čni igri premagala sovrstnike ter s to
tekmo zaključila jesenski del na odli-
čnem drugem mestu.
Za Dravo so bili uspešni Valič 9,
Kramberger 8, Šalamun 4, Petek 3,
Reš in Komel po 2 koša,
za Konus pa Pokom 18, Slapnik in
Jermen po 2 koša.
Starejši pionirji Drave so že konča-
li tekmovanje v svoji ligi, kjer so po
odlično prikazani igri tehnično zre-
lejši osvojili naslov prvaka ter s tem
pridobili pravico nastopa v polfinal-
nem tekmovanju v Dravogradu.
anc
NOVINEC
NAČELU
čeprav se je končalo že tretje
kolo odbojkarske'lige (mariborsko-
celjska) pišemo o drugem kolu.
Rezultati: Hoče - Reka (Ravne na
Koroškem) 3:0, Kovinar - Apače
(Radgona) 3:1 in kot smo že pisali'
Cirkovce - Impol 0:3. Na čelu
lestvice je novinec v li^ - Hoče,
sledijo Kovinar, Apače, Impol,
Reka, Radenci in Cirkovce (s tekmo
manj). V prihodnjem, četrtem kolu
se 'mladi odbojkarji iz Cirkovc
srečajo z Apačami.
z. k.
rokomet
DRAVA:KOVINAR pionirji 23:10
(11:4)
Pričelo se je prvenstvo pionirjev
podravske zveze, kjer ponovno po
petih letih premora tekmujejo
organizirano pionirji. Rokometni
klub Drava je do pionirske ekipe pri-
šel s smotrno politiko, ker črpa kader
iz pionirske rokometne šole, ki jo je
klub ustanovil spomladi.
Pionirji v Mariboru niso imeli te-
žavnega dela in so po odlični in hitri
igri nadigrali sovrstnike ter visoko
zmagali.
Za Dravo so bili uspešni: Kodela 5,
Kumer in KamenSek 4, Sluga 3, Ben-
čič, Mesarič in Muhič 2, Silak 1 gol.
anc
DRAVA : KAMNICA 26:5 (12:1)
Ženska ekipa Drave je slavila prvo
svojo zmago v prvenstvu. Visoko je
premagala sovrstnice ter prikazale
dopadljivo igro. Gostje se tokrat niso
mogle upirati razigranim domačin-
kam.
Za Dravo so bile uspešne Hojnik
10, Kranjc in Botolin po 5, Sirec 3,
Brumen, Dobrijevič in Skaza 1 gol,
za gostje pa Jugovec 3, Zunko in ReS
Igol.
anc
PLESNI KORAKI.
DPD ,,Svoboda" Ptuj pričenja s
svojo dejavnostjo. 30. septembra
so pričeli s plesnim tečajem, ki ga
vodi Aleksander Glatz. Vaje stan-
dardnih in modernih plesov so vsak
torek in petek v veliki dvorani Na-
rodnega doma. Mojster bo tečajni-
ke učil valčke, polko, tango, blues
in nekatere južnoameriške plese.
6. oktobra prične delo tudi fol-
klorna skupina, ki jo vodi Cvetka
Glatz. Vaje (folklornih plesov)
bodo vsak ponedeljek in četrtek
prav tako v veliki dvoraru
N^odnega doma v Ptuju.
z. k.,
Praznik krvodajalcev
v Cirkovcah
v soboto je 00 RK v Cirkovcah
priredila proslavo za krvod^alce v
crajevni skupnosti. Podelih so jim
značke za 5, 10 in 15-kratno
darovanje krvi. Pionirji pa so s
pevskim, recitatorskim in folklor-
nim nastopom popestrili praznova-
nje krvodajalcev, ki jih je v KS
okrog 118.
Prisotnim sta spregovorila Ciril
Skamlič, predsednik KO SZDL in
Jože Vimpolšek, sekretar 00 ZK.
Tov. Anton Lačen, dolgoletni
krvodajalec se je zahvalil vsem
krvodajalcem za humanost ter
nekaterim podjetjem, ki sp omogo-
čili proslavo in zaku^o po' proslavi.
Poudaril je, da se v krvodajalske
akcije mor^o še posebej vključevati
mladi iz krajevne skupnosti. z. k.
10 stran
tednik - Četrtek, 2. oktobra li)!
osebna kronika
RODILE SO: Marija Rihtarič,
Gradišče 135 - deklico; Marija
Mohorko, Skorba 5 4 — Damjana;
Katarina Pevec, Vičanci 21 -
Marjano; Majda Kramberger, Potrče-
va 44 - deklico; Jožefa Cizerl, Mala
vas 11 - dečka; Marija Lukman,
Obrež 113, Klavdijo; Slava Polanec,
Krčevina 42 - dečka; Lidija Pečnik,
Zadružni trg 1 - Damira; Marija
Rizman, Nova vas 21 - Bojana;
Darinka Pongračič, Godemarci 30 -
Vasja; Ida Jus, Žetale 12 - Franca;
Alojzija Zagoršek, Gradišča 118 -
Zinko; Alojzija Gabrovec, Videm pri
Ptuju 13 — Brigito; Matilda Arnuš,
Dolič 44 — Sonjo; Majda Ivanuša,
M. Brebrovnik 4 — Suzano; Štefka
Petek, Mihalovci 32 - Vlasto;
Danica Mohorko, Dol pri Stopercah
—	deklico; Julijana Novak, Juršinci
-	dečka; Genovefa Kovačič,
Bukovci 72 - deklico; Angela Kralj,
Senešci 13 — dečka; Frančiška
Črešnjevec, Zavčeva 10 - deklico;
Antonija Gobec, Breg 33 - deklico;
Nada Horvat, Juršinci 71 — deklico;
Matilda Plošenjak, Zamušani 33 -
dečka; Ivana Rodošek^ Slape 11 -
deklico; Terezija Muhic, BresnicaSS
— dečka; Dragica Ciglar, Kidričevo
84 - Bojano; Milena Petrovič,
Kvedrova 3 — dečka; Katarina
Kramberger, Placar 72 - dečka;
Nevenka Muršec, Kidričevo 7 -
deklico; Marija Kaučevič, Nova vai
67 - Tadejo; Albina Turnšek,
Gerečja vas 41 - Andrejo; Mili"
Marušič, Krčevina 20 - Roberta.
POROKE: Stanko Fabjan Mari
borska 18 in Darinka ŠeguU.
Dornava 90/a; Milan Leskovar, Z^.
Bistrica, Borisa Kraigherja 11 ®
Majda Lorenčič, Potrčeva 13; Kri
Prosenjak, Sp. Gorica 62 in Marija
Ifovačič, Lackova 10; Stanislf
Zlaus, ^ Pleterje 15 in Marija
Matjasič, Bodkovci 42; Jožef Cizerl
Gabernik 25 in Frančiška Zelenko,
Sakušak 33
UMRLI SO: Antonija Granduc,
Krempljeva 10, roj. 1890, umrla 2o.
septembra 1975; Franc Kramberger,
Sp. Hajdina 66 roj. 1904 umrl 27,
septembra 1975; Terezija Malek.
Igriška 131, Maribor, roj. 1894,
umrla 28. septembra 1975.
i^pnik - Četrtek, 2. oktobra 1975
stran 11
Samo tri pošte od osmih na
območju občine Ormož imajo
avtomati o telefonsko- centralo
(ATC): Ivanjkovci, Ormož in
Središče. Pošta pri Veliki Nedelji bi
lahko bila četrta, pa ni. Zakj?
Poštni urad pri Veliki Nede^i je
ob cesti ' v stari hiši nasproti
zadruženega doma. Krajevna skup-
nost je pritiskala na PTT podjetje za
postavitev ATC in tako uspela, da so
predstavniki pošte prišli pogledat,
kakšne so ■ možnosti ' za to.
Ugotovljeno je bilo, da bi nove
naprave lahko postavih na pod-
strešje hiše, ki je v njej pošta.
Medtem se je pojavil novi veliki
naročnik telefonskih zvez -
elektrarna srednja Drava II., ki bo
vezana na ATV Velika Nedelja.
Tako bi morali montirati obsežnejše
naprave, ki pa na podstrešju nimajo
prostora. S tem je nastalo dvoje
težko rešljivih vprašanj: „kam bi
del" in „kje bi vzel" - v prvem
primeru centralo, v drugem pa
denar.
Razmišljanja in načrtovanja gredo
v dve smeri: ali zgraditi novo poštno
poslopje ali adaptirati (razširiti)
staro. Za novogradnjo govori mnogo
prednosti' Namenski objekt je
funkcionalno prikrojen potrebam -
to je bistveno, razen tega pa za
novogradnjo PTT podjetje prispeva
polovico stroškov. Stara zgradba je
za pošto manj primerna, ker je
vlažna in ima še nekatere druge
pomanjkljivosti.'Kljub temu se pri
Veliki Nedelji bolj ogrevajo za
adaptacgo obstoječega poštnega
poslopja. Razlog je predvsem
finančne narave. Nova poštna
zgradba bi po predračunu stala
približno 30 starih milijonov; KS V.
Nedelja bi morala zagotoviti
polovico, kar pa pri tekoči
rekonstrukc^i občinske* ceste ' ne
more. Zato predlagajo gradnjo
prizidka k obstoječi zgradbi -
problem pa je v tem, da za takšno
rešitev pošta noče prispevati
ničesar. Vehkonedeljčani so zato že
poromali na občino, kjer so jim
povedaU, da denarja nim^o,
stroškovnik pa je kljub temu
razdeljen na vse tri finanseije: PTT,
občino in KS. Pri Veliki Nedelji so
ta čas sposobni finančno samo tako
rešiti nastali problem.
Nekateri Velikonedeljčani pred-
lagajo tudi tre^o rešitev, vendar bolj
po tiho. Zgradba, kjer je sedaj pošta,
je družbena last. Približno polovico
je zavzema poštni urad, drugo pa je
stanovanje dveh starejših oseb. K
tema bi bilo treba pristopiti, jima
poiskati drugo primerno stanovanje
in tako pošto razširiti z minimalnimi
stroški. »Pritisniti" pa bi bilo
potrebno tudi na tistega, ki je
zadevo „zakompliciral," to je
elektrogospodarstvo s priključki za
srednjo Dravo II.	jr
vreme
do nedeje, 12. oktobra 1975.
-Ml^ bo v nedeljo, 5. oktobra
ob 4.23.
Napoved: Do torka, 7.
oktobra bo spremeljiva oblač-
nost in bo še vetrovno. Vmes bo
občasno rahel dež. V zahodni
Sloveniji so verjetne nevihte s
plohami. Ob 8. do 11. oktobra
bo veijetno lepo in še toplo.
Alojz Cestnik
POPEVKA VESELE JESENI
V unionski 'dvorani v Mariboru
je bil v soboto, 27. septembra
1975, že 9. festival narečnih
popevk. Festival sta - tudi tokrat,
kot že mnogokrat doslej; vodila
Metka Sišernik-Volčič in Saša
Veronik. Ob spremljavi malega
revijskega orkestra RTV Ljublja-
na, ki ga je vodil Edvard
Halnthaner je 16 slovenskih
pevcev in pevk zapelo 16 novih
narečnih popevk, ki so si pridobile
vstopno vizo za festival.
Letos je na razpis prispelo 47
narečnih popevk, žirija pa je za
festivalski' nastop izbrala 16. Za
letošnje popevke lahko rečemo,
da so bile dokaj kvalitetne, tako
glasbeno kakor tudi v besedilu.
Omeniti velja izredno kvalitetno
narečno besedilo Branka Mohor-
ka. So pač koline, ki je zanj dobil
posebno nagrado TOZD Večer v
znesku' 3000 dinarjev. Najuspeš-
nejši je bil festivalski debut
Dragice Kovačič, tako so menili
akreditirani novinarji na festivalu.
Največ simpatij občinstva si je
pridobila Edvin FUser -s popevko
Muaja Pepka. Tej odločitvi so se
jridružile tudi žirije sedmih
okalnih radijskih postaj; Drugo
nagrado občinstva so • osvojili
Obrtniki v izvedbi New Swing
kvarteta. Popevko je napisal Berti
Rodošek. Na tretje mesto* so je
uvrstila popevka Ne bom se
moživa na Uršljo goro v
interpretaciji Edvina Fliseija in
Irene Kohont.
Najvišje festivalsko- priznanje
Zlati klopotec so -si ,',priborili",
tokrat že drugič, Bojan Adamič,
Marjan Stare in Braco Koren. Naj
povemo, da so -klopotce letos
prvič podeUli trem najzasluž-
nejšim za uspeh: avtoiju glasbe;
piscu'besedila in izvajalcu.
Do naslednjega, 10. festivala
Eopevke Vesele* jeseni, se bomo
olj ali manj srečevali z
nekaterimi najbolj uspelimi festi-
valskimi popevkami 9. festivala
narečnih popevk. Kaj bo novega v
prihodnjem letu na tem področju
pa bo povedal 10. festival. Do
takrat, nasvidenje.
MG
TATVINA V PRODAJALNI GUME
Dolgoprstnežu je v ponedeljek,
22. 9. 1975 ob 11.30 uspelo iz bla-
gajne v trgovini Gume v Kremplje-
vi ulici izmakniti 750 tisoč di-
narjev. Neznani storilec je izkoristil
delno malomarnost blagajničarke,
ki je prav tisti čas zapustila bla-
gajniško mesto.
Na postaji milice Ptuj smo dobili
tudi naslednjo informacijo: pred
tatvino sta bila v trgovini dva
neznanca. Prvi je bil visok 170
cm, močnejše postave, temne polti,
neurejenih dolgih las, okroglega
obraza z daljšimi zalisci in oblečen
v črne hlače ter suknjič temnejše
barve iz skaja. Drugi neznanec je
visok 180 cm, govori srbohrvatsko,
je temne polti. Postaja milice Ptuj
opozarja, kdor bi storilca pre-
poznal, naj nemudoma javi na
Postajo milice Ptuj. Nadalje opo-
zarja vse trgovske poslovodje in
osebje trgovskih lokalov, naj bodo
previdni pri upravljanju z de-
narjem.	kz
Uspela modna revija
v športni dvorani Mladika v Ptuju je bila v petek, 26. septembra
zelo uspela modna revija, ki jo je organiziral Mercator TOZD
Panonija Ptuj. Ob sprem^avi ansambla POP EKSPRESS so nam
mične manekenke in manekeni iz Maribora prikazali modele, ki jih
bomo z veseljem nosiU'to jesen-in zimo. V odmorih med modno
revijo pa je zapel Edviii Fliser,'za smeh pa je skrbel Toni Gašperšič.
Modno revijo je pripravila Pavla Mavrinova.
MG
Kakor je bralcem TEDNIKA zna
no, smo lansko jesen dobili skozi m
kraj toliko željeno asfaltno cestišJe,
dolžini 1,8 km. Tudi skozi naselje Vi
dem pri Ptuju so modernizirali cesto
Sedaj so se pričela dela za izboljšave
cestišča v smeri od Vidma proti Les
kovcu do Varejskega hriba. Ko hote
končano, obljubljajo, da se bo asfal.
tno cestišče podaljšalo od Leskovcj
po Mali Varnici proti Cvetlinu tako,
da bo tudi prebivalcem proti hrvaSli
meji nekoliko ustreženo. Vsako leto
nekaj, pa bo povezava z brati Hrvati
v celoti potekala po asfaltu. Sliši s(
tudi, da v tem primeru ne bodo nj
oni strani meje leni in bodo cesto od
Trakoščana do Cvetlina — sloven-
sko-hrvaška meja, asfaltirali. Tako
bi bila lepa povezava s privlačno tra-
koščansko turistično točko v sosednji
republiki Hrvatski.
Krajevne ceste so izboljšali. Z izpe-
Ijavo novih je možno priti v posamez.
ne hribe z motornimi vozili, le za kraj
Velika Varnica ni sporazuma za novo
traso cestišča, na nekaterih cestah pa
ni gramoza, tako da je prevoz mogoi
samo v suhem vremenu. Cesta v
Trdobojce vpije po gramozu in Jez
potok je treba postaviti most, za ka;
je gramoz že pripravljen, a do izved-
be še ni prišlo. Staro brv so nalivi
,,modernizirali" tako, da ni potreb-
no na njo stopiti, kot po navadi, tenv
več je potrebno po stopnicah navzdol
do nje — kot npr. v Plitvicah, kar bo
gotovo privlačno za pospešitev kmei-
kega turizma v našem kraju.
Obljublja se VINSKA CESTA, Id
bi naj povezovala Bori z avtocesto
Maribor—Zagreb na območju Podle-
hnika. Ta del Haloz ni manj, če ne
celo bolj izrazito vinoroden, kot pre-
del Ormož čez Litmerk v Ivanjkovce.
So pa prebivalci gospodarsko šibkej-
ši, ker so bili vedno bolj odrezani od
prometnih žil, zato pa bi bile investi-
cije, vložene v ta namen koristne in
primerno obrestovane. Tako potezo
bi prebivalstvo navdušeno pozdravi-
lo, saj se zaveda, da bi to bil njih go-
spodarski dvig.
Problem vode je pereč, posebno po
hribih v sušnih dobah. V suhih leti-
nah mnogi zapirajo cisterne, da oču-
vajo vodo za svoje potrebe, v mo
krotnih kot je letos, ko so cisterne
polne in voda pri propustih izteka ali
pronica skozi stene, je višek ,,solida^
nosti", če je cisterna zaklenjena, naj-
bližji sotrpin pa nosi vodo iz grabe.
V času, ko se turizem razširja na
vse strani in če želimo, da prodre tudi
v naše območje, moramo take nava-
de opustiti. Primerno bi bilo tudi za
nekatere šolarje, ko si pridejo shra-
njevat kolesa in jim je kaj v napotje.
da opustijo tiste nesramne, uvožene
kletvice. Primernejši bi bil lep
zdrav.	JM
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujsk'
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova ^
p. p. 99. - Urejuje uredniški odboi
Izhaja ob četrtkih. Odgovorni
urednik je Anton Bauman. Telefo"
uredništva in uprave (062) 77-079^
Celoletna naročnina znaša
dinarjev, za tujino 160 dinarjev. '
Žiro račun SDK
52400-603-39458. - Tiska Mari-
borski tisk, 62000 Maribor, TržaSca
76.