2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. oktobra 2010  Leto XX, št. 42 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 21. oktobra 2010 Porabje, 21. oktobra 2010 BUDIMPEŠTA: 20 LET SLOVENSKEGA DRUŠTVA STR. 2 KAK SE JE TAU LEKO ZGODILO?! STR. 4 O knjigaj tak pa ovak 9. oktobra so v Slovenskom dau-mi glavno vlogo mele knjige, prave pa simbolične tö. Na te den se je oprla razstava ekslibrisov, stero sta pripravila Slovenska zveza pa Drüštvo exlibris Sloveniae. Na mednarodni razstavi si leko ogledamo knjižne lističe iz trinajsti rosagov iz privatne zbirke prof. dr. Rajka Pavlovca, steri je tajnik drüštva. Drüštvo exlibris Sloveniae dela že od 1967. leta naprej, ma več kak 300 členov po Sloveniji pa v drugi rosagaj tö. Do zdaj je drüštvo pripravilo več kak gezero programov, razstave, predavanja, izlete. 1974. leta je drüštvo organiziralo mednarodni ekslibris kongres. Ka so ekslibrisi, je na otvoritvi razstave tapravo predsednik drüštva gospaud Edvin Kralj. Tau so mali lističi z grafikami, stere notrazakelijo na prejdnjo trdo platnico knjig, ka se s toga vej, čidna je knjiga. Na tej mali papiraj najdemo ménje tistoga, čidna je knjiga, pauleg je leko namalani njegvi portret ali nika takšoga, ka o njem pripovejda. Leko je tau njegva meštrija ali njegvi hobi. Dapa leko je tau kakšen motivum iz vesi ali varaša, gde živé. Tej lističi se pripravijo v eni od grafični tehnik, v linorezi (linometszet), lesorezi (fametszet) ptt. Tau so tehnike, stere se leko razmnožijo, ka te lističe leko lastnik nakeli v vsakšo svojo knjigo, s tejmi umetnostnimi deli, malimi grafikami knjiga tö več vrejdna grata, pa se vej, iz čidne knjižnice je. Kak je predsednik pravo, dr. Pavlovec ma eno najbogatejšo zbirko (gyűjtemény) ekslibrisov v Sloveniji, v njegvi zbirki je kauli 50 gezero knjižni lističov. Na odprtje razstave so prišli členi Rotary cluba iz Ljubljane tö, steri so se že prva zgučali s Slovensko zvezo, ka za Porabske Slovence pripelajo knjige, stere so zbrali. Največ knjig sta dale založba Mladinska knjiga pa knjižnica iz Nove Gorice, dapa dosta knjig so darüvali njini členi tö. Tak baudejo porabske knjižnice (könyvtárak) bogatejše za kakši 400 knjig. Knjige je simbolično prejkdau predsednik Rotary cluba Ljubljana mag. Črtomir Remec. Iz svoje privatne knjižnice je prineso knjige za Porabje kustos Narodne galerije v Ljubljani dr. Ferdinand Šerbelj tö. Sámo razstavo je opro minister za Slovence v sosednji rosagaj pa po svejti dr. Boštjan Žekš, steri je biu veseli, ka vse več lidi iz Slovenije odkriva Porabje. Na Gorenjom Seniki v Küharovi spominski iži so zvün Drüštva exlibris čakali eške en bus turis-tov. V restavraciji Lipi smo mog-li malo čakati, ka je obed melo en bus dijakov iz Slovenije, med odpiranjem razstave je pa prišo tretji bus iz Slovenije. Členi drüštva Drüštva exlibris so si dopodne pogledali Porabje, večer so pa preživeli v Büdincaj, gde so bili gostje KUD-a Budinci. Člani njine gledališke skupine so jim notpokazali igro Lajoš na karavli, stera na humorističen način pokaže, kakšno je bilau živlenje ob nekdanešnji meji. Marijana Sukič Na otvoritvi razstave ekslibrisov je Rotary club iz Ljubljane prejkdau kakšni 400 knjig za Porabje. Na kejpi (z lejve) dr. Rajko Pavlovec, tajnik Drüštva exlibris Sloveniae, Marijana Sukič, Edvin Kral, predsednik drüštva, dr. Črtomir Remec, predsednik Rotary cluba, in minister za Slovence v drugi rosagaj dr. Boštjan Žekš Med ogledovanjom knjižnih lističov Budimpešta: 20 let Slovenskega društva V DELO, PRIREDITVE IN IZOBRAŽEVANJE ŽELIMO VKLJUČITI VEČ MLADIH Slovensko društvo v Budimpešti je minulo soboto počastilo 20 let dela in pomembnega poslanstva pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture v glavnem mestu države. Slovesnost se je začela v cerkvi svete Ane na Trgu Battyányi, kjer je vodil mašo odranski župnik, dekan Lojze Kozar, ob spremljavi orgel je pel gornjeseniški mešani pevski zbor Avgust Pavel. Odlično obiskano prireditev ob jubileju so nadaljevali na slovenskem veleposlaništvu. Udeleženci slovesnosti so dobili tudi publikacijo, kjer je v besedi in na fotografijah predstavljeno delo Slovenskega društva. Župnik Lojze Kozar je v pridigi povedal, da je največja tista cerkev, ki je polna vernikov, »zdaj je največja cerkev svete Ane v Budimpešti, kjer je slovensko bogoslužje.« Spomnil je na pokojnega župnika in pisatelja Lojzeta Kozarja, ki je bil tesno povezan tudi s Porabjem, ob 100-letnici njegovega rojstva je letos Kozarjevo leto, z delom povezane prireditve pa v Odrancih prav ta teden. Zbranim je položil na srce, naj še dolgo negujejo in ohranjajo slovensko besedo, »materno rejč!« V pomoč temu poslanstvu je društvu podaril slovenske knjige in posredoval dobre želje soboškega škofa dr. Petra Štumpfa. Prostor za prireditve na slovenskem veleposlaništvu je bil poln do zadnjega kotička. Na jubilejno prireditev sta prišla tudi dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu za Slovence v sosednjih državah in po svetu, ter generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar, prisotna je bila večina od devetdesetih stalnih članov Slovenskega društva. Slovesnost sta z recitacijama Prešernovih pesmi v slovenskem in madžarskem jeziku začela Iris Babanič in András Frömmel, ki spadata v mlado generacijo članov, ki se želijo naučiti slovenski jezik tudi s študijem v Sloveniji; program je nadaljeval mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika, tudi s pesmijo Slovenec sem. Delo v dvajsetih letih je predstavila Irena Pavlič, ki Slovensko društvo vodi od leta 1994, prvi predsenik je bil Ferenc Kranjec. Slovenci so se v Budimpešti občasno srečevali sicer že prej, 20. oktober 1990 pa je uradni začetek s ciljem, »da odruštvo ohrani in neguje slovenski materni jezik med Slovenci v Budimpešti, vzdržuje stike z rodnim Porabjem, s slovenskimi organizacijami na Madžarskem in matično domovino Slovenijo.« Že bežen vpogled v dejavnost razkrije, da je društvo preseglo ob ustanovitvi postavljene cilje, čeprav so bili začetki, tudi zaradi pomanjkanja denarja, skromni. »Z leti smo si nabrali več izkušenj in po zaslugi matične domovine tudi denarja, zato je program vse bogatejši. Vsako leto se začne s slovesnostjo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, konča pa z božičnim koncertom. Društvo letno pripravi 4 ali 5 večjih prireditev, pravi Irena Pavlič, ki je izpostavila organizacijo tečajev slovenskega jezika kmalu po ustanovitvi društva in zdaj povečano skrb za vključevanje mladih v programe in prireditve. Pomembni so stiki, ki jih ima društvo s kulturnimi skupinami v Sloveniji, denimo z gledališčniki iz Povirja, pevskimi zbori iz Divače, Mislinje in Kranja; s slikarji, pisatelji, gledališkimi igralci in drugimi umetniki. Društvo sodeluje s koroškimi in štajerskimi Slovenci v Avstriji, niso še navezali stikov s Slovenci v Italiji. Večina članov se udeležuje potovanj in romanj v Slovenijo in Avstrijo in seveda domačih prireditev. Predsednica se je zahvalila vodstvu in članom, kajti brez njihove pomoči ne bi uspeli izpeljati tako obsežnega programa. Med gosti je društvu in predsednici prvi čestital državni sekretar Boris Jesih in poudaril pomen dobrega sodelovanja in stikov s Slovenijo in s Slovenci v Avstriji. Izrekel je tudi misel, da je »v Porabju včasih težje biti Slovenec kot v Budimpešti«. Ireni Pavlič je izročil priznanje Urada za Slovence v sosednjih državah in po svetu. Dobrim željam se je pridružila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in poudarila skrb za vključevanje mladih v društvo. Nasploh kaže omeniti, da so slovenski veleposlaniki (prvi Ferenc Hajós, potem Ida Močivnik, Andrej Gerenčer in Ladislav Lipič) zelo pomagali slovenskemu društvu pri uresničevanju programov. Društvu in predsednici sta izrekla čestitke tudi Jože Hirnök v imenu Zveze Slovencev in Martin Ropoš v imenu Državne slovenske samouprave, neumorni predsednici in vodstvu in članom društva so dali priznanje tudi pevke in pevci pevskega zbora Avgust Pavel in drugi obiskovalci slovesnosti, ki se je končala s sproščenim petjem in pogovori med obiskovalci. Enako kot Ferenc Németh, ki se je iz Slovenske vesi preselil v Budimpešto leta 1952, in je član vse od ustanovitve, so bili vsi navdušeni ob slovesnosti in zagotavljali, da bodo še dalje sodelovali v društvu. Ernest Ružič Mašo je v cerkvi svete Ane daroval odranski župnik Lojze Kozar Dolgoletni predsednici Ireni Pavlič sta čestitala tudi državni sekretar dr. Boris Jesih in veleposlanica Darja Bavdaž Kuret Stalna »kulturna vez« med Porabjem in Slovenskim društvom je gornjeseniški mešani pevski zbor Avgust Pavel pod vodstvom zborovodkinje Marie Trifusz IX. Mednarodni slavistični dnevi Po vrsti deveto srečanje slavis-tov v Sombotelu, natančneje v Univerzitetnem središču Savaria Zahodnomadžarske univerze, je potekalo 1. in 2. oktobra v veliki predavalnici Filozofske fakultete. Zbralo se je nad štirideset predavateljev iz petih držav, organizatorji pa so pričakovali tudi vse interesente, ki se zanimajo za književnost, jezik in kulturo Rusov, Hrvatov in Slovencev. Te tri jezike namreč poučujejo v sombotelskem Univerzitetnem središču v okvirih Inštituta za slovansko filologijo. Glasbeni predstavi gradiščanskohrvaških Koljnofskih tamburašev so sledili pozdravni nagovori. Predsednik sombotelske visokošolske ustanove prof. dr. Karel Gadányi je v svojem govoru izpostavil, da so se prvega srečanja slavistov pred tridesetimi leti udeležili profesorji s partnerske mariborske ustanove. Od takrat je na sombotelskih slavističnih dnevih, ki jih praviloma prirejajo vsako tretje leto, sodelovalo preko tisoč predavateljev. Predsednik je še poudaril, da se je vabilu na peto srečanje odzvalo kar 258 slavistov iz dvanajstih držav. Na koncu svojega nagovora je izpostavil številna strokovna znanstva, ki so se rodila na konferencah. »Naše prireditve imajo sloves v državnem in mednarodnem merilu,« – je na vprašanje odgovorila glavna organizatorka letošnje konference dr. Marija Janković, sicer predstojnica Inštituta za slovansko filologijo, in dodala: »Nižja udeležba je posledica gospodarskih razmer, kljub temu lahko med nami pozdravimo predavatelje iz Rusije, Hrvaške, Slovenije in tudi Avstrije.« Po plenarni seji so se udeleženci razdelili v tri sekcije, v slovenski so predavatelji predstavili izključno jezikoslovne študije. Akademikinja prof. dr. Zinka Zorko je dala vpogled v jezikovne značilnosti prvega romana Franceka Mukiča, dr. Marko Jesenšek je očrtal odnos evangeličanskega pastorja Janoša Kardoša do prekmurskega knjižnega jezika. S prekmursko strokovno terminologijo se je ukvarjala dr. Marija Bajzek Lukács, domača predavateljica dr. Elizabeta Bernjak pa se je lotila frazeoloških vprašanj. O govoru Porabskih Slovencev, ki so se odselili iz rojstne pokrajine, sta razpravljali dr. Elizabeta Emberšič Škaper in Ibolya Dončec, mag. Elena Savelieva pa se je dotaknila problema premikanja v frazemih slovenskega knjižnega jezika. Na IX. Mednarodnih slavističnih dnevih se je v dveh dneh zvrstilo okoli štirideset predavanj. »Pri nas je že tradicija, da predavanja izidejo v pisni obliki v zborniku Studia Slavica Savariensia, ki ga štejejo med zelo ugledne slavistične izdaje,« - je povedala Marija Janković in dodala zaključno misel: »Upajmo, da nam bo uspelo tudi v prihodnje sklicati slaviste in se bo tradicija Slavističnih dnevov nadaljevala tudi v bodoče.« -dm- Med slovenskimi predavatelji je bila tudi akademikinja dr. Zinka Zorko, ki je govorila o jezikovnih značilnostih prvega romana Franceka Mukiča PANONSKI LIST Nove publikacije Panonski letopis in Panonski list sta edini publikaciji, ki poskušata povezovati predvsem kulturo in znanost v mejnem prostoru Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške, in sicer v jezikih, za katere se odločijo avtorji. Ali rečeno drugače, v obeh publikacijah so članki tako v nemškem kot hrvaškem, gradiščansko hrvaškem, madžarskem in slovenskem jeziku. Publikaciji, obsežen Panonski letopis in revijalna oblika Panonskega lista, izhajata predvsem po zaslugi marljivega urednika dr. Roberta Hajszana pri Panonskem inštitutu v gradiščanskem Pinkovcu/Güttenbachu. Panonski letopis z letnico 2010 smo v Porabju predstavili 26. avgusta letos, tokrat nekaj o jubilejnem, 30. Panonskem listu, ki je izšel pred nedavnim kot dvojna številka s pomembnimi prispevki iz panonskega prostora. Uvodnik na naslovnici je posvečen novemu škofu v Železnem dr. Egidiju Živkoviču, gradiščanskemu Hrvatu, ki je v nagovoru ob posvetitvi pozval rojake, naj negujejo materni jezik in hrvaško kulturo, »da se v tem ohrani in razvija naš ogrožen narod ...« Na slovesnost so prišli štirje kardinali, dvainpetdeset škofov in 220 duhovnikov, med politiki pa tudi deželni glavar Hans Niessl, ministra v aktualni zvezni vladi Norbert Darabos in Niki Berlaković. Tako so prve strani Panonskega lista namenjene novemu škofu, nato sta objavljeni oceni Panonskega letopisa avtorice Sanje Benković-Marković in povzeto iz Porabja pod naslovom Vedno manj slovenskih avtorjev. Članke različnih vsebin so v Panonski list napisali: Sanja Benković-Marković, Ernest Ružič, Đuro Franković, László Gúthy in Robert Hajszan. Privlačna značilnost publikacije je v množici vsebinsko raznolikih in zgovornih fotografij, pristop, ki je podoben tedniku Hrvatske novine, kjer urednik Petar Tyran večino prispevkov zelo bogato dopolni s fotografijami, dve sredinski strani sta obvezno namenjeni enemu ali dvema aktualnima dogodkoma, predstavljenima na fotografijah. Med pomembnejše sodi ravno kratka razprava Roberta Hajszana O jeziku ob 100-letnici tiska gradiščanskih Hrvatov. »Ob vsebini in obliki je jezik najpomembnejši dejavnik pri časopisu,« poudarja avtor. Ob članku je tudi fotografija Jurice Čenarja, prvega poklicnega urednika Hrvatskih novin, za katerega tudi pravijo, da je »modernist med gradiščanskohrvaškimi pisatelji«. V krajši reportaži beremo o obisku Pinkovčank in Pinkovčanov v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, ki ga je zasadil pokojni dr. Vanek Šiftar, eden redkih izobražencev, ki se je zavzemal za sodelovanje med manjšinami in prebivalci v panonskem prostoru. Zato so Pinkovčani že pred leti v Vanekovem vrtu posadili čremšo, ki lepo uspeva med več sto drevesi iz različnih koncev sveta. Med knjižnimi ocenami, ki jih je napisala Sanja Benković-Marković, so predstavljene knjige: Timee Horvat Petrovinsko pero, v kateri piše o gradiščanskih Hrvatih v Železni županiji; monografija o občini Moravske Toplice Bogastvo naših vasi in povest Portret – Das Portrait Ernesta Ružiča. eR OD SLOVENIJE… Kak se je tau leko zgodilo?! Eden den več Pismo iz Sobote 4. oktobra smo čüli po radioni pa vidli na televiziji, ka se je pri vesi Kolontár pretrgo nasip (gát) pa je redečo blato preplavilo en tau vesi pa en tau varaša Devecser. Tau blato je tak brž teklo, ka so se lidgé ranč nej mogli braniti. Ka je najšlo, je vse odneslo, autone, mauste, hiše, na žalost ešče lidi tö. Bijo je tašen človek, steri je v autoni sejdo pa ga je blato z autonom vred odneslo. Devet lidi je mrlau, več kak stau lidi so mogli v špitale pelati, sto vej, ali ozdravijo. Malo dejte je blato vövtrgnilo iz roké matere pa ga odneslo, dejte je mrlau. Redeče blato, sploj pa če se posiši pa veter nosi te praj, je nevarno za zdravje. Zemlo po njivaj pa varašaj de tö trbelo vömeniti. Tau de trno dosta koštalo, dapa z nikšnimi pejnazi se ne more plačati zgübleno človeško živlenje. Velka žalost je tau, ka so lidgé v par minutaj zgibili vse, ka so si v svojom žitki spravili, stvaurili. Človek dosta-dosta pitanj ma. Kakšen nasip (gát) je tau bijo, ka se je leko samo tak pretrgo? Ali so ga kontrolirali, v kakšnom stanji (állapot) je, če so ga pregledali, kak so nej vidli, ka se pauka? Zakoj so nej naredli ešče en nasip, ka bi zadržo blato? Ka bi bilau, če bi se tau vnoči zgodilo? Sto je kriv? Pa bi leko še pa še spitavali. Par lejt nazaj smo se mi v našoj krajini tö bojali, ka baude z našo Rabov, v stero so svojo zamazano vodau notrapiščavale fabrike ledra v Austriji. Zavolo toga je bilau v njej vsigdar menja žitka, vsigdar menje rib. Na srečo je Raba gnes že čista. Za tau smo dosta-dosta delali v varaškoj organizaciji PRONAS (Pro natura Szentgotthárd). Pa ešče zdaj vsigdar gledamo vodau, če na njej vidimo pene, glasimo. V tisti vodaj, potokaj, rekaj, kama je notsteklo redeče blato, dugo nede žitka, nede rib, dočas se voda sama od sebe ne sčisti. Kak čas dé od začetka té katastrofe, vse več čüjemo, vse več informacij mamo. Zdaj že vejmo, ka so cejlo ves Kolontár evakuirali (kitelepítették), ka v varaši Devecser so lidgé tö pripravleni na evakuacijo zato, ka söverna stejna nasipa gvüšno ne zdrži dugo pa se tau redeče blato pa leko vösipa. Istina, ka zdaj že zidajo nauvi nasip prejk po vesi, pitam, zakoj so ga nej zozidali pred nesrečov? Velki nauk tragedije je, ka mora civilna družba – mislim na okoljevarstvene organizacije – bole skrb meti, če se kaj vpamet vzeme, mora tačas »kričati«, ka ne čüje tisti, steri je za tau kompetenten. Zdaj cejli rosag pomaga lidam, steri so v nevauli, naj vejo, ka so nej sami. Dapa ka leko naredimo za tisto familijo, stera je zgibila dejte, očo ali kakšno drugo žlato? Zdaj, gda tau pišem, čüjem v radioni, ka do v ednom varaši mešo meli za lidi v Kolontári, za mrtve, aj v meri počivajo. Steri pa živejo, aj majo mauč vse vöprestati, ka je ešče čaka. Gda človek čüje za takšne nesreče, si leko misli, ka se mi v tau našom »kauti« dun v dobrom mesti držimo. Klara Mešič Liblene moje, dragi moji, znauva nemam nika časa. Zaprav, čas geste, depa preveč brž ta dé. Čas tak ta dé, ka mi je eden keden nej dosta gé. Eden keden bi mujs mogo meti bar eden den več. Najbole za istino, eden keden bi mogo meti osem, nej pa sedem dnevov. Tau vam gučim najbole za istino! Če bi ge leko biu tisti, ka bi kedne delo pa čas vötalo, bi keden vcejlak ovak naredo. Dobro, torek bi ostano torek, srejda srejda, četrtek bi ranč tak biu četrtek pa petek petek. Té štiri dneve bi njau, aj ostanejo, kak so gé. Depa soboto, nedelo pa pondejlek bi vcejlak ovakše napravo. Sobota bi mogla biti osem vör dukša. Nej bi mejla 24 vör. Sobota bi mogla biti 32 vör duga. Tau pa zatoga volo, ka bi leko človek vse doma obredo pa zato malo si počino tö. V soboto trbej po bautaj ojditi. Tau je gé moje delo. Lepau ojdim po varaši. Prva, kak v bauto odidem, s kakšim pajdašom kaj malo spidjem. Potejm v prvoj bauti küpim en tau, ka nam doma trbej. Pa dem znauva malo v krčmau. Na, po tejm dem pa küpim mesau. Ja, pa znauva malo v krčmau. Tadale je na redej gledanje doj po placi, tam je gé ena krčma pri drugoj pa dosta poznancov. Tam kauli podneva je čas gé za domau titi. Depa brž po tejm mujs trbej nazaj v bauto. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si vsikšo soboto eške kaj zbrodi, ka njoj trbej prinesti iz baute. Lejčem od baute do baute, bautošice pa bautoške pa se čemerijo z meuv, ka tak kesnau kauli ojdim. »Mi bi tö škeli v soboto doma biti!« sičejo kak kakše divdje kače. Na, po tejm dun domau pridem. Pridem domau, depa nej je dobro gé. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, se čemeri z meuv, ka sam polonje pozabo prinesti. Ge vejm, ka sam nej, depa una je gvüšna v tou, ka sam ge pozableni, nej pa una. Po tejm ranč obeda ne morem pogesti. Eške cejli tak na polonje lačen, že silo ma, aj dem grede kopat. Bole njoj gučim, kak so grede blatne, bole se una kori z meuv, ka sam najbole velki manjak na toum svejti. Zavolo lüboga mira stoupim nut v blato. Samo aj mer bau! »Bole pri kraji ojdi, ka ne boš cejlo blato naredo!« mi komandejriva. »Pasko mej, kak delaš, vej pa rejsan moram vse sama obrediti?« Po tejm trno čednom deli se mujs trbej zaprati. Zdaj si dun malo spočinem, si brodim. Depa nej! Na dveraj že nekak kloncka. Žlata nas je prišla tak malo gledat. Trbej pijačo na sto prinesti, trbej, gesti vküper sklasti pa trbej sejdeti, dokejč ne odidejo domau. Vöra je pounoč. Z ženo posaudo pereva pa gor pucava za našo žlato. Po tejm škem spat titi. Žena mi ne dopisti. »Morava račune skauz poglednoti pa si zbroditi, ka plačava, ka pa eške leko počaka,« me nazaj za sto vleče. Vredi, njoj pravim pa si dola sedem. Štiri vöre brodiva, obračava es pa ta, kombinejrava, vküper štejeva, vkraj gemleva, glava je skur tak puna, ka leko raznok pauči. Vöra je skur pet, prvi kokaut že glasi, ka de skur nauvi den. Baug moj, si pravim, mujs trbej spati. Depa sna nega na oči. Gda dun pride, više naja sobe že rugače moja tašča Regina, trno čedna ženska. Zdaj sploj več nej slobaudno spati. Sploj nej, ka de go trbelo k ranoj meši pelati. Nika! Sküjam si kafej. Pidjem kafej, ga pidjem pa sploj ne vejm, ka pidjem. »Baug moj, kak tau vövidiš!? Vej pa takši me dun ne boš k meši pelo!« Šké, aj se vred vzemem. Neškem go poslüšati. Odpelam do cerkve, pa nazaj domau, ka si malo doj ležem. Depa nika nede! Že je tam saused, ka njemi nika trbej pomočti. Ja, dobro si brodite. Po tejm sam kesno prišo nazaj k cerkvi pa se je znauva korila z meuv. Ste vidli!? Kuman sam vam od sobote pa od ednoga maloga tala nedele vöovado, pa je že vse vküper bilau za dva dneva pa kakšno vöro kcuj. Mujs moram naprajti, ka de eden keden emo osem dnevov. Pa ka košta, aj košta! Miki 134 občin dobilo župana v prvem krogu Na petih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji je 134 občin dobilo župane v prvem krogu, drugi krog županskih volitev pa bo v 74 slovenskih občinah. V slovenski prestolnici, Ljubljani, je slavil neodvisni kandidat in dosedanji župan Zoran Janković, ki so mu volivci namenili 64,75 odstotka glasov. V prvem krogu volitev je zmagal tudi dosedanji mariborski župan in kandidat SLS Franc Kangler, ki je prejel 50,41 odstotka glasov volivcev. Novega - starega župana so dobili tudi Celjani, ki so kandidatu SLS Bojanu Šrotu namenili 67,62 odstotka glasov. Tudi v Slovenj Gradcu so volivci največ glasov namenili sedanjemu županu, neodvisnemu kandidatu Matjažu Zanoškarju. Zmagal je v prvem krogu, saj je prejel 63,94 odstotka glasov. V prvem krogu so volivci novega župana dobili tudi v Velenju, kjer je kandidat SD Bojan Kontič, ki je zbral 57,17 odstotka glasov. Drugega kroga volitev ne bo niti v Murski Soboti, kjer je dosedanji župan Anton Štihec prejel 54,80 odstotka glasov volivcev. Sicer pa so bili v preostalih 26 pomurskih občinah župani v prvem krogu izvoljeni še v devetnajstih. Tako bodo še naprej županovali: na Cankovi Drago Vogrinčič, v Črenšovcih Anton Törnar, v Dobrovniku Marjan Kardinar, v Gornji Radgoni Anton Kampuš, v Gornjih Petrovcih Franc Šlihthuber, pri Gradu Daniel Kalamar, na Kobilju Stanko Gregorec, v Križevcih pri Ljutomeru Branko Belec, v Kuzmi Jožef Škalič, v Lendavi Anton Balažek, v Odrancih Ivan Markoja, v Puconcih Ludvik Novak, v Razkrižju Stanko Ivanušič, v Rogašovcih Edvard Mihalič, v Svetem Juriju ob Ščavnici Anton Slana, v Veržeju Slavko Petovar in v Veliki Polani Damijan Jaklin. Nova župana so dobili v Apačah (Franca Pižmohta) in v Turnišču (Slavka Režonjo), medtem ko se bodo v drugem krogu za župana pomerili: v Beltincih Milan Kerman in dr. Matej Gomboši, na Hodošu Rudolf Bunderla in Ludvik Orban, v Ljutomeru Franc Jurša in Olga Karba, v Moravskih Toplicah Alojz Glavač in Štefan Kodila, v Radencih Zlatko Mir in Janez Rihtarič, na Tišini Jožef Poredoš in Franc Horvat ter v Šalovcih Aleksander Abraham in Iztok Fartek. Zavolo nevarnoga praja morajo lidgé v Devecseri nositi masko (foto: S. Eöry) … DO MADŽARSKE »Pes namé skrb ma« Kak so sodacke odišli iz Porabja, pa tau je že nej zdaj bilau, od leta do leta večkrat čüti, ka so tü pa tam kaj porobili ali znaurili lidi. Dočas je dobro bilau, ka so sodacke skrb meli na nas, zato ka v ves je lüdcki nej mogo priti, sodacke so ga nej pistili, če je nej emo dovoljenja. Zdaj, gda več ranč granic nejmamo, zdaj pa že odi vsakši, zvekšoga je ranč ne poznamo. Prvin so dvera rejdko zapirali s klüčom, dapa zdaj več brezi tauga ranč znak v ogračenek ne more titi. Leko ka bi ranč nej mislili, dapa če pri rami mamo psa, dosta nam leko pomaga pri tejm, ka obranimo svoje vrejdnos-ti. Pa tau se po vasaj že zač-ne širiti. Na Gorejnjom Seniki Ana Škapper (Čuk Vendelné) so tü z ednim velkim psaum v ogračenki, gda se pri njij stavim. Zmišlavo sem, aj vö iz autona staupim ali nej, sploj gda je proti meni zač-no leteti. • Tetica, pes je lagvi? »Nej bi pravla, dapa zato baukše, če človek skrb ma z njim. Pes vej pa čüti, če lagvi človek dé k rami ali dober. Če stoj velke torbe ma v rokaj ali če poštaš dé, te je sploj nauri, dapa če ga že vöpistimo, te se pomiri. Sto ne vej pa ga ne pozna, tisti ne smej nutrik priti k nam, zato ka trno grdau laja.« • Vas te pes skrb ma, nej? »Tak je gé, zato ka je človik stari pa se že bogi. Če stoj pride, te pes laja pa če ga ne poznam, te ga ne pistim v ram. Gnesden že nikdar nej vedeti, ka sto pa zaka pride k tebi.« • Gda ste tauga psa prinesli k rami? »Zdaj augustuša je štiri lejta star biu, tauga je pojep prineso, pa on ga celau rad ma. Štirideset gezero forintov je košto, zato ka je čistokrven.« • Po vasaj rejdko sto telko pejnaz vöda za enga psa. »Najprvin je sin tak sto, ka od sauseda prinese enoga maloga psa, gda so se tam skotili, samo tam so vse one bile, tak je te bola küpo ednoga. On ga je tak nutnavčo, če dé z njim pa ma povej, te on nazaj pride. Od tistoga mau, ka sta dva nam preminaula, od tistoga mau on sploj skrb ma na psa, pa ga ne pisti, ka bi taüšo. « • Ka ma polagate? »Vse fele, ka ostane, čonte, dapa moj sin ma pisečo gesti vsigdar pripela, tau on sir ma.« • Nejmate nevolé, gda ga cepit pelate? »Tau vsigdar sin dela. Zdaj, gda so je cepili, on je vnoči delo, dapa gor sem ga zgonila, aj ga pela, zato ka ge ne ladam z njim. Gda dosta psauv vküperpride, te cuka pa laja, moje nogé so več nej zatau. Gnauk sem ga doma dala nutvcejpti, ka je sin nej biu doma, kuman sva ladala z njim. Samo tak prejk ograje ga je koršmit leko vcejpo, nej je smo vcuj k njemi titi.« • Bili so že pri vas taši, šteri tak od rama do rama odijo, odavajo ali kaj nagučavajo? »Najbola je tau sprtolejti bilau, ka so tak odli. Gnauk je eden prišo pa pravo, aj ge njema dopistim, ka do oni nišo reklamo tü pri rami vöklali. Te čas, ka je te gučo, drugi so v avtoni sejdli pa so samo vö na okno gledali. Ge sem si mislila, ka ge mo tebé nutpiškavala, gda sem sama. Eden de tam meni tolmačo, drugi trgé do pa te čas tau delali, ka do škeli. Ranč natau je sin domau prišo s pisaum, pa on tü včasin pravo, nej ka bi mama nutpistila. Etak so te taodišli, dapa ka bi delala, če sin pa pes bi nej prišla, tau ne vejm. Gnauk je eden pejneze vküpbrau za nišo betežno dekličino, pa gda je že tretjič prišo, te sem ma zato pravla, vi taši kejp leko nosite s seuv, kašoga škete, što vej če je tau rejsan tak kak pravite. Na dobro, dobro, je pravo pa je odišo. Če berejo kaj v cerkvi, ge vsigdar iz srca dam, če ranč samo malo, leko ka ranč tisto de falilo. Ge vsakšomi dam poštenjé pa ga nut zovém, šteroga poznam, koga pa nej, tisti aj bola ostane vanej. Gnesden več nikoma ne moraš zavüpati.« • Te je zato baukše bilau, gda so sodacke bili. »Bola gvüšno je bilau kak zdaj. Ge sem na Janezovom brejgi bila doma, dapa nika se je nej trbelo bojati. Kakoli je bilau, mi smo včasin leteli na »őrs«, zato ka tistoga reda eške nej bilau avtonov, oni so pelali, če k doktora trbelo titi ali če je telefonirati trbelo. Dosta so nam na pomauč bili, pa nej se je trbelo bojati, zato ka so vsigdar v slüžbi bili pa nikoga so nej pistili v ves. Bola gvüšno je bilau kak zdaj, gda stokoli leko pride. Istino, nika ne morem povedati, zato ka mena je eške nikanej taminaulo, vejn samo edne sodačke lače, dapa tau je eške te bilau, gda so eške bili sodacke. Venak šteroma sodaka je nika preminilo pa te je on dojvzejo te lače s štrika. Tau je bilau vse, drugo nika do tega mau, hvala baugi.« • Ka zdaj delate v ogračenki? »Niše rauže vöberem v kantle, štere na zimau nut trbej nesti v zamanico, aj ne pozebéjo. Zdaj vse moramo braniti od mraza, zato ka fejst hladne so že noči. Drauvne djabke, ka smo eške nej dolapobrali, moramo pobrati, liske vküpgrablam, rauže pokrivam na vsisvecovo, tak ka delo je tašoga reda puno. Z raužami je sploj dosta dela, dapa gda cvetejo kauli rama, tisto je zato celau lepau, pa tau namé sploj veseli. Dočas mo ladala pa mo zdravje mejla, dočas do pri meni kauli rama rauže cvele.« Karči Holec Parlament izvolil Svet medijev Madžarski parlament je prejšnji teden izvolil člane Sveta medijev, ki je pravni naslednik Sveta radia in televizije (ORTT). V novem svetu, ki mu bo predsedovala predsednica Nacionalnega urada za medije in telekomunikacije Annamária Szalai, so vsi člani pripadniki vladne stranke FIDESZ, to so pravnik János Auer (pravni svetnik podjetja Magyar Telekom), filmski producent Tamás Kollarik (poslovni direktor digitalne knjižnice multimedijskega centra János Neu-mann), pravnik za medije András Koltay (profesor Katoliške univerze Péter Pázmány) in pravnica Ágnes Vass (pravna zastopnica sejma Hungexpo). Pravila kandidiranja članov določa nov medijski zakon, ki ga je parlament sprejel poleti. Kandidacijska komisija, v kateri so zastopane vse parlamentarne stranke, naj bi kandidate sprejemala s konsenzom, če konsenza ni, se o kandidatih odloča z dvetretjinsko večino. Dva kandidata naj bi dali dve vladni stranki, dva pa tri opozicijske stranke, ki pa se niso mogle dogovoriti o kandidatih. Tudi med dvema vladnima strankama ni bilo konsenza, zato se je lahko zgodilo, da je komisija, v kateri sta vladni FIDESZ in Krščanski demokrati imeli dvetretjinsko večino, predlagala parlamentu same Fideszove kandidate. Po mnenju predsednika socialistov FIDESZ želi odpraviti še eno demokratično inštitucijo, demokratični protiutež. Predstavnik stranke LMP – člani te stranke so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano – je poudaril, da se FIDESZ niti na videz ne ozira več, zanj so pomembni le vidiki oblasti. Dan slovenskih cerkvenih glasbenikov Slovensko Cecilijino društvo organizira 22. in 23. oktobra v Porabju strokovno srečanje slovenskih cerkvenih glasbenikov z naslovom Dan slovenskih cerkvenih glasbenikov. Program se bo začel 22. oktobra ob 20. uri v cerkvi na Gornjem Seniku s koncertom Mešanega pevskega zbora ZS Avgust Pavel in gornjeseniških ljudskih pevcev. Naslednji dan, 23. Oktobra, se bo nadaljeval v Slovenskem domu v Monoštru s strokovnim srečanjem cerkvenih glasbenikov. zveza.hu »Vozi pametneje, živi bolj zdravo!« »Pred Bougom pa zakonom gnaki« Nasilje nad ženskami Ta stavek je bil moto Tedna evropske mobilnosti, ki se je odvijal od 16. do 22. septembra v Monoštru. Ob tej priliki so organizirali različne programe. Vsak dan je imel posebej svoje ime. Prvi dan je bil promocijski. Takrat so na trgu Kálmán Széll imele različne organizacije svoje lesene stojnice. Kdor je hotel, je ta dan lahko šel tudi na merjenje krvnega pritiska, krvnega sladkorja itd. V petek so imeli dan za zdravje, ki je potekal v mestnem gledališču. Različni ljudje so imeli predavanja o zdravem življenju. Tretji dan je nosil ime športni dan, saj so se takrat potepali po naravnem parku Raab. Nedelja je dobila enako ime kot prešnji dan. Ta dan je bil namenjen kolesarjenju. Za dijake in učence pa je imel posebno vlogo peti dan. Za ta dan so si izmislili ime, »Gibaj se, Monošter«. V ponedeljek se je vsak lahko odločil, kako bo razgibaval svoje telo. Nekateri so tekli 2010 metrov, drugi so se pa s kolesi peljali v Avstrijo. Predzadnji dan celega prog-rama je bil poimenovan ekološki dan, zadnji pa dan brez avtomobilov. O 20. septembru je podrob-neje napisal nekaj informacij ravnatelj naše šole Tibor Pénzes. »Skupaj z drugimi evropskimi naselji se je tudi Monošter priključil tedenskemu programu z naslovom Teden evropske mobilnosti. V našem mestu je to dejavnost koordiniralo društvo Pannon Kapu. Ponedeljek je v šolah potekal v znamenju gibanja. Učitelji Zavoda so povabili k sodelovanju vse učence in dijake od 6 do 19 let. Bile so tekme v nogometu in v različnih igrah z žogo. Ob tem pa so organizirali še tek, ki je bil dolg 2010 metrov, oziroma kolesarjenje. Učenci nižjih razredov so se peljali s kolesi do jezera Hársas, učenci višjih razredov ter gimnazijci so se pa napotili v Avstrijo. Tisti, ki so se peljali v Avstrijo, so kolesarili približno 30 kilometrov, saj so šli do rudniškega jezera v Königsdorfu. Mislim, da so naši učenci in dijaki maksimalno izpolnili moto: Vozi pametneje, živi bolj zdravo.« Martina Zakoč Ta žalostna tematika je eške itak prevečkrat aktualna. Nasilje (erőszak) je v našoj drüžbi preveč prisotno. Največkrat je guča o nasilji nad ženskami, štero se pojavla v več različni formaj. To nasilje je posledica neenakosti med spoloma, med moškim pa ženskov. Nasilje je vedenje, šteroga se navčimo največkrat v svojoj lastnoj družini, v okolji, v šterom živimo, v šouli, iz medijov… Sama beseda predstavla odnos, v šterom ena stran z močjov ali grožnjov, ka de ponücala moč, vpliva na drügo stran. Nasilje je dejanje agresije pa zlorabe, štero povzrouči, ali pa enostavno proba osramotiti ali ponižati (megalázni) žrtev. Takše stvari püščajo velke posledice. Nasilje je prisotno vseposedi, med pripadniki vsej ekonomski, vsej socialni razredov, vsej kultur, vsej verstev in spol-nij orientacij. Zapomnite si pa to, ka je nasilje nikak nej dovoljeno in za takše stvari nega opravičila. Dostakrat je takša stvar skrita za štirimi stejnami in nikdar ne pride vö. Nasilje je tüdi: dis-kriminacija, grdou gučanje, posmijavanje, postršüvanje, bitje, ignoriranje pa eške najhüše spolno nasilje. Zdaj smo vidli, ka je nasilje nej samo fizično, liki poznamo več vrst. Je pa to najbole prepoznavno, pa püšča vidne posledice. Zača se s klofutov, sinjavanjom, pa se stopnjüvle vse do velkoga bitja, lejko celou smrti. Najbole razširjena oblika je psihično ali düševno nasilje, štero glij tak boli kak fizično, čiglij ka svaja navadno poteka z besedami. Žrtve takšoga nasilja se večinoma skrivajo, ponižane so, nej so več gvüšne v sebe, čutijo se menje vrejdne. To so: groube rejči, dretje, ponižavanje, grdou gučanje, ljubosumnost, grožnje… Posebna oblika fizičnoga nasilja je spolno nasilje. Do toga pride te, gda se žrtev ne strinja s spolnim dejanjom. Žrtve so večinoma: ženske, deca, fizično slabše osebe. Povzročitelji so večinoma moški. Nasilje nad ženskami je posledica neenakosti med spoloma v drüžbi in seveda v samom tom dejstvi, ka so moški močnejši spol. Dostakrat je posledica kulture, kulturni vzorcov, gé vzgoja, vera, tradicija in navade postavlajo žensko v podrejeni položaj. Tü je nasilje ovira za doseganje enakosti. Na svejti obeležüjemo tudi Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. In sicer 25. novembra. Morem ekstra povedati, ka je nasilje nad ženskami prob-lem drüžbe in nej problem ženske same. Če gučimo o takšnom nasilji, gučimo o: nasilji v družini, posilstvaj (v zakonskoj zvezi tö), trgovini z ženskami pa deklicami, prisilnoj prostituciji pa tak dale. Same grozljive stvari. So pa na svejti eške hüjše stvari, kak so: prisilni splavi ženskih zarodkov, detomori deklic, obrezovanje žensk, štero ma lejko smrtne posledice, prisilno poroko, sežiganje vdovic, kamenjanje pa eške bi lejko doj gučala. Ženske, štere so žrtve, se dostakrat zatečejo v varne hiše in materinske domove, dosta jih ostane brez doma. To pa vse nosi s sebov revščino nje in njejne déce. Vse oblike nasilja so zakonsko tö prepovedane. V Sloveniji mamo Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Na svetovnom nivoji tou rešavle deklaracija Združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami iz leta 1993, štera pravi, ka majo ženske pravico do enakoga uživanja in zaščite vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, štere med drugim vključüvlejo: pravico do življenja, pravico do enakosti, pravico do prostosti in osebne varnosti, pravico do enake zaščite pred zakonom, pravico do varnosti pred vsemi oblikami diskriminacije, pravico do najvišjoga dosegljivoga standarda telesnega in duševnega zdravja, pravico do ugodnih razmer na delovnem mestu, pravico ne biti podvržena mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Nasilje je vedenje, šteroga se v večini primerov navčimo v družini, v našom najožjom okolji. Zmenjšati nasilje more biti cilj, šteroga si zastavimo dugoročno. Vsakši pri sej, pa v svoji okolici, moremo spodbujati nenasilno vedenje pa merno rešavati konflikte. Deklice pa dečke moremo vzgajati tak, ka nemo delali razlik med njimi. Splošno sprejeto more gratati, ka je nasilje nad ženskami enostavno nedopustno. Ženske trbej zaščiti, moške, šteri to delajo, pa kaznüvati, tak kak zakon nalaga. Dostakrat je nasilje nad ženskami posledica alkoholizma, nasilništva, maltretejranja…Vsi dobro znamo, ka je dosta prostitucije tö. Ta je tudi nej vsigdar prostovoljna, dosta žensek je prisiljenih v odavanje svojoga tejla. Na žalost pa žrtve rejdko poiščejo pomoč. Ženske, štere ste žrtve takšnoga nasilja, pa vüpam, ka vas nega dosta, zapomnite si: Nikdar ste nej ve same krive. Žrtev nikdar nej sama kriva za nasilje, štero more trpeti. Poiščite pomoč za sebe, zatou ka jo nücate in mate pravico do njé. Jasmina Papić S kolesom v Avstrijo PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI KOTIČEK SUNCE Gda je trno vrouče gé, si želejmo, aj kakši lad pride. Gda najbole sunce peče, bi škeli, aj kakši oblak na nebo pride. Na, gda je mrzlo gé, je vcejlak ovak. Ja, gda je trno mrzlo, si želejmo, naj je gé bole toplo. Škemo, naj sunce sija. Trno gousta megla se je vlačila po bregaj po dolinaj. »Ta megla se mi nikak ne vidi,« je Pavel pravo svojoj Miši. »Ja, kak bi lepou bilou ojditi v sveklini toploga sunca,« se je megleno zglasila Miša. Albert pa Alina sta si nika nej pripovejdala od vrejmena. Vekšo bajo sta z vrejemenom mela teva mladiva človeka, Pavel pa Miša. »Nej po travi lejtati, ka boš cejli moker!« se je z Albertom koriu Pavel. »Cejla boš mokra, če boš po travi lejtala!« je Miša dola stavlala svojo Alino. »Vej dun se dola stavita!« sta svojiva psa na red gemala obadva nagnauk. Albert pa Alina pa sta se nej pa nej škela doj staviti. Tadale sta lejtala v mokroj travi. Ednoga ijpa sta se vcejlak pogroznola nut v meglo pa na drugom kraji znauva poglednola tavö. Lejtala sta, se lovila za rep, skakala, se kotala pa bila zatoga volo rejsan cejliva mokriva. »Indasvejta so psovge bole baugali,« je pravo Pavel. »Ja, inda svejta so rejsan bole vrli bili,« si je zbrodila Miša tö. »Pa so vedli, ka so leko cejli mokri samo po tejm, gda se na sunci posišijo,« sta brodila oba nag nauk. Vse na taum svejti pa se vömeni. Pa je ta megla ednoga dneva preminaula. Pa je sunce razlijalo svojo sveklino po brgej po daulaj. Uni štirge zalüb-leni so znauva venej bili. Uni štirge; Pavel vküper z Mišo, Albert vküper z Alino. Pa so bili vküper vsi štirge. Na, zvün nji pa eške toplo sunce. Mogauče malo preveč toplo, kak bi na gesen leko bilau. »Alina, pomenje si daj! Vej de te pa vrauče,« je Miša dola stavlala Alino. »Pomenje si daj, Albert! Preveč de te vrauče,« se je Pavel zdejro za Albertom. »Lagvo de vama,« sta svojiva psa na red gemala obadva nagnauk. Njiva pa, kak bi nikoga zvün njiva nej bilau na svejti. Njivo pesko veseldje je bilau najbole naprej valaun. Skakala sta, se lovila za rep, se kotala pa bila najbole srečniva na taum svejti. »Indasvejta so nej takši bili. Indasvejta so nej škeli po sunci kaulakvrat lejtati,« je prajla Miša. »Ja, tau je rejsan indasvejta bilau. Te, indasvejta, so se pred suncom nut v senco potegnoli,« si je na glas brodo Pavel. Na, zdaj sta se Alina pa Albert dola stavila. Stavila sta se pa njiva poglednola. Gledala sta Pavla pa Mišo. Sta njiva gledala, dokejč je Albert nej po pesko pravo: »Ka pa vüva znata, kak je indasvejta bilau!?« »Ja, kak aj njiva vejta, kak je indasvejta sunce sijalo,« je zlajala eške Alina pa začnola tadale skakati, Albert pa za njau. »Jaj, jaj, jaj,« si je djau Pavel. »Psauvge so inda-svejta bole razmeli, ka njim človek povej.« »Ja, ja, ja,« si je zdejnola Miša. »Razmeli so pa bau-gali tö.« Sunce je tadale sijalo. Sijalo je pa li sijalo. Albert pa Alina sta tadale lejtala, se naraji grizla, lovila rep, se kotala, kak bi na svejti nikoga nej bilau. Pa sunca ranč tak nej. Miki Roš Najmlajši v Küharjevi spominski hiši Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri V gornjeseniško Küharjevo spominsko hišo (Slovensko zbirko) od 11. septembra 2010 stalno prihajajo obiskovalci, da bi si ogledali cerkvenozgodovinsko in etnološko razstavo. Pred kratkim so si razstavo v nekdanjem starem župnišču ogledali tudi malčki iz vrtca Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Küharjeva spominska hiša je odprta: ob torkih, četrtkih in sobotah, od 12. do 16. ure. MLAŠEČI Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Dogodki, steri so vöostali iz prejšnji novin PETEK, 22.10.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 MOJ OČE, KRATKI FILM 10.45 ENAJSTA ŠOLA, 11.15 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 UMETNI RAJ, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 PRIHAJA NODI, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: NOGOMETNA ŽOGA, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: ELEKTRIKA, 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: LIMFOM IN LEVKEMIJA, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 BABILON.SI, 0.50 NA ZDRAVJE!, 2.05 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL PETEK, 22.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 STRASTI, TV NAD., 9.20 GLASNIK, 9.45 EVROPSKI MAGAZIN, 10.15 ČRNO BELI ČASI, 10.30 ZAJUCKAJ IN ZAPOJ 2009, 11.15 SINJE NEBO, NORV. NAN., 12.00 ŠPORT ŠPAS, 12.55 MAO: KITAJSKA PRAVLJICA, DOK. SER., 13.55 OSMI DAN, 14.25 CIRCOM REGIONAL, 14.50 MINUTE ZA ..., 15.20 NA LEPŠE, 15.55 ROTTERDAM: SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (M), 18.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.55 PLANET ŠPORT, ŠPORTNA ODDAJA, 19.25 ROTTERDAM: SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (Ž), 22.00 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 22.45 DIVJI BILL, AM. FILM, 0.20 HALLAM FOE, ANG. FILM, 1.50 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 23.10.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: NOGOMETNA ŽOGA, 7.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC -CESARSKI SLAVČEK; ZAJČEK BINE – KRUH; BUKVOŽERČEK; RIBIČ PEPE - TUTANKAMONOV UROK; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.00 KPREDMESTNI KROKODILI, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: LIMFOM IN LEVKEMIJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 GOSPODIČNA MARPLE: UMOR S TRIKI, ANG. FILM, 15.55 UVERTURA, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 NA VRTU, 17.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.40 HRI-BAR, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.15 MATEVŽ LUZAR: PREZGODAJ 2M SPODAJ, KRATKI FILM, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL SOBOTA, 23.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 POGLEDI SLOVENIJE, PONOVITEV, 9.50 SÖLDEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 10.50 POSEBNA PONUDBA, 11.10 CIRCOM REGIONAL, 11.40 MINUTE ZA ..., 12.50 SÖLDEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.50 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 14.20 ROTTERDAM: SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, FINALE NA ORODJIH, 16.30 SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, FINALE NA ORODJIH, 17.30 JADRANJE - BARKOLANA, REPORTAŽA IZ TRŽAŠKEGA ZALIVA, 18.10 LJUBLJANA: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM - GYÖR, 20.10 BOJEVNICA, DAN. FILM, 21.50 BLEŠČICA, 22.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 ASTRONAVT, AM. FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 24.10.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANIMALIJA: PREDORI, RIS., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, 14.35 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 14.40 GLASBIATOR, 15.00 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.45 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.10 SV. S KARMEN ŠVEGL, 16.15 NAGLAS!, 16.30 Z ŽLICO NA UL’CO, KUHARSKA ODDAJA Z AARONOM CRAZOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA – FOKUS, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SKLEPNA SLOVESNOST 45. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, 21.10 PORTRET NAGRAJENCA, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.05 DRUŽINSKE ZGODBE, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 KIFELJC, FR. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 24.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 GLOBUS, 8.55 Z GLAVO NA ZABAVO: ELEKTRIKA, 9.20 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 9.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 10.50 MED VALOVI, 11.20 TURBULENCA, 12.15 RAD IGRAM NOGOMET, 12.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 13.55 SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, FINALA NA ORODJIH, 18.00 ŠPALTNA EKSPRES, DOK. FILM, 19.10 LJUBLJANSKI MARATON, REPORTAŽA, 20.00 REKE IN ŽIVLJENJE: GANGES, DOK. SER., 20.55 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA, 22.50 VROČI BRONX, AM. NAD., 23.35 ZASLEDOVAN, AM.-KAN. FILM, 1.15 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 25.10.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŠPORT ŠPAS, 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA: PIKA SREČA BELO DAMO, RIS., 16.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: CICIBAN, 16.25 RIBIČ PEPE: TUTANKAMONOV UROK, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 SONČNI MLIN, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 21.25 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.40 GLASBENI VEČER, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 25.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 STRASTI, TV NAD., 12.00 SOBOTNO POPOLDNE, 14.10 UGRIZNIMO ZNANOST: BOLEČINA, 14.30 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 15.30 SLOVENSKI UTRINKI, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.20 UMETNI RAJ, 16.50 PRVI IN DRUGI, 17.15 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 17.40 DRŽAVNO PRVENSTVO V RALLYJU, REPORTAŽA IZ IDRIJE, 18.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.45 ROŽNATI PANTER: MUHOLOVEC, RIS., 18.50 ROŽNATI PANTER: BANKOVEC, RIS., 19.00 Z DAMIJANOM, 19.30 MUZIKAJETO: BELTINŠKA BANDA, 20.10 TRANZISTOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 V DOLINI, AM. FILM, 0.05 TRANZISTOR, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 26.10.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠINE, LUTK. NAN., 10.40 RIBIČ PEPE: TUTANKAMONOV UROK, OTR. NAD., 11.05 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: CICIBAN, 11.25 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 OSMI DAN, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: KOSTANJEV PIRE, 16.25 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VIKTOR SAKSIDA, POTOHODEC S KRASA, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: ELEKTRIČNA VOZILA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 20.55 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PARASOMNIJA - NEMOGOČE SPANJE, DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.30 VIKTOR SAKSIDA, POTOHODEC S KRASA, DOK. ODD., 1.00 NA ZDRAVJE!, 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL TOREK, 26.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 STRASTI, TV NADALJEVANKA, 8.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.00 NA LEPŠE, 9.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.15 NLP, 13.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.30 STUDIO CITY, 16.05 GLASNIK, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 REKE IN ŽIVLJENJE: GANGES, DOK. SER., 18.00 ZDRAVJE NAPRODAJ, DOK. ODD., 18.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 19.10 NA VRTU, 19.40 BABILON.SI, 20.00 PSI, KI SO SPREMENILI SVET, DOK. SER., 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: KRALJICA IN KARDINAL, FR. SER., 22.55 NA PRVI POGLED, AM. FILM, 0.25 MAXWELL, ANG. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 27.10.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.15 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: KOSTANJEV PIRE, 11.00 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 11.25 VIKTOR SAKSIDA, POTOHODEC S KRASA, DOK. ODD., 12.00 TARČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.10 SLOBODAN MAKSIMOVIĆ: INKOGNITO, 14.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: PRIJAZNI METULJČEK, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: ZLOMLJENI OBJEMI, ŠP. FILM, 22.10 ŽREBANJE LOTA, 22.30 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.40 OMIZJE, 1.00 TURBULENCA, 1.50 NA ZDRAVJE!, 3.05 DNEVNIK, 3.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.10 INFOKANAL SREDA, 27.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.45 TV PRODAJA, 11.15 STRASTI, TV NAD., 11.45 SPET DOMA, 13.20 HRI-BAR, 14.20 KNJIGA MENE BRIGA, 14.40 GLASBENI VEČER, 15.55 BABILON.SI, 16.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.40 ČRNO BELI ČASI, 17.00 LEGENDA O JOHNNYJU LINGU, AM. FILM, 18.30 ZENIT - ZNANOST MED SANJAMI IN REALNOSTJO, 19.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.20 ZADNJA POŠTA - SANDŽAK, DOK. FILM, 20.00 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012: SLOVENIJA - PORTUGALSKA, 22.00 TV PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: EVERGRINI - ALENKA GODEC IN OBALNI KOMORNI ORKESTER, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 28.10.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 SPREHODI V NARAVO: BUKVE V GOZDU, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 13.50 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: LOV ZA ZAKLADOM, RIS., 16.05 ŽELEZNIŠKI ZAKLAD, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 GLOBUS, 0.10 NA ZDRAVJE!, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 28.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 STRASTI, TV NAD., 11.50 GLOBUS, 12.20 PSI, KI SO SPREMENILI SVET, AM. DOK. SER., 13.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: EVERGRINI, 14.45 SKLEPNA SLOVESNOST 45. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO: ELEKTRIKA, 18.50 PETA HIŠA NA LEVI: KAR BO PA BO, DRUŽ. NAN., 19.20 RAD IGRAM NOGOMET, 20.00 ZADNJA PRILOŽNOST, ANG. FILM, 21.30 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 22.30 BARVE MLADOSTI, IT. FILM, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL V Maribori v biobauti Kobanara so vöpostavlene fotografije našoga sodelavca Karčina Holeca. Tau bauto ma držina Janeza Urbasa iz Selnice ob Dravi, stera redno sodeluje s Slovensko zvezo pa s Porabskim kulturnim in turističnim društvom Andovci tö. V naši novinaj smo pisali o tom, ka tiste cepike, stare fajte djablani, stere so posadili pri andovskoj domačiji, je v dar dau gospaud Janez Urbas. Porabski küjari pa že par lejt ojdijo na srečanje pa küjarsko tekmovanje v njino ves. Prejk tej stikov so prišle Holecove fotografije v Maribor. Na otvoritvi razstave je zaplesala folklorna skupina ZS z Gornjega Senika. Na začetki oktobra so Porabje goraziskali členi drüštva Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu. Slovenci na Talanjskom so hirešnji po tom, ka majo trno dobre pevske zbore. Njini pevski zbor je v Slovenskom daumi v Monoštri emo trno uspešen koncert. Prvi den so se členi društva in njini padaške spoznavali s Porabjem (pogledali so si film o Porabju, Küharovo spominsko ižo na Gorenjom Seniki), drugi den so pa gorpoiskali Sombotel, gde ji je po varaši vodo novinar uredništva Slovenski utrinki Dušan Mukič. www.porabje.hu