št. 35 Ptuj, dne 1. septembra 1967 Cena 0.50 ND (en SD) »Tednik, tzhaja pod tem tmenotn ort 24 DOVeuiDrB 1961 dalje po sklepu obtinsTKih odporov SZDL Ptuj in ormoj. — Izdaja zavod •ptujski tednlK« Ptui Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- .XJia Lacka 2 — Tel 156 Stevilica tekočega računa: NB 524-3-72. — rtska Časopisno cK>djetje Maribor- ski tisk — Maribor. — Rokopisov ne vrafamo. — Celotna naročnina 20 ND. ta Inozemstvo 40 ND, v orodaji Izvod 0.50 ND (50 SDL Letnik XX Daries berite v Tedniku Na drugi strani: ; tehniške izboljša- j ve in IZUMI v gospo- darstvu V ptujski in j slovenjebistriški ^ obCini so obrali hmelj quo vadiš, kz kme- tovalec, ljutomer? Na tretji strani: vesti iz raznih krajev pisma uredništvu železne dveri — krajevni problemi Na četrti strani: obravnava učnih uspehov (ljutomer) izobraževalna skupnost v sloven- SKI bistrici Na peti strani: vzgojna vprašanja iz ljutomerske zgodovine KOTICEK za kmeto- valce IN VRTICKARJE sestavek rese vi ntegraoija ban , vendar kakšna? I Ob razpravah za integracijo ' t^ospodarskih organizacij se zelo pogosto omenja tudi integracija kapitala oziroma bančništva. Za banke pojmujemo dva načina in- tegracije, in sicer prvo prek poslovnega združevanja bančnih sredstev ali kapitala, kjer odpade jizična spojitev več bank v novo večjo bančno poslovno enoto, in dejansko, fizično združevanje bank. Poslovno sodelovanje po prvem načinu je možno najti v raznih oblikah. Banke sklepajo za raz- liko od prejšnjih let posebno letos najrazličnejše medsebojne poslov- ne aranžmaje, od medsebojnega kreditiranja, deviznega poslovanja, investicijskih vlaganj, zagotavlja- nja medsebojne likvidnosti itd. Vsi ti poslovni stiki imajo seveda zanimive poslovne koristi za vsa- kega partnerja, kar pomeni, da se V^slovnih stikov, ki bi omejevali poslovnost banke, te razumljivo branijo, ker pač to ni v njihovem poslovnem interesu niti v interesu gospodarskih organizacij, ki so to banko ustanovile. Drug način integracije je fizična spojitev bank, ki se lahko zdru- žijo in ustanovijo večjo banko za večje območje. Brez dvoma so lah- ko vri takšni integraciji določene Prednosti, vseh problemov pa se- seda integrirana banka tudi ne ^ore reševati. Kolikor bi reševala kakšna banka velike probleme na ^nem območju, nujno nastanejo problemi na drugem, lahko tudi '^ir^eni območju. Iz povedanega ^ledi, da je težko predvideti, v kakšni meri bi koristilo združeva- nje bank v večje poslovne enote, ^nano je le to, da bi se pokazale Nekatere prednosti za večje kre- ditne udeležbe, na splošno pa b' ^ilo za vrsto gospodarskih dejav- '^osti brez dvoma slabše. Ne more ^iti eden izmed naivažneiših po- bojev za hitrejše napredovanje v ^'^''''podarski reformi absolutna koncentracija kapitala, ki bi poleg ^^kifi dostikrat umišljenih pred- ^osti prenesla vrsto nepredvidenih '^žan, temveč pravilna, na banč- ^•h načelih sloneča razporeditev 'l^Pitala, ki mu je zagotovljeno ^itro in rentabilno obračanje. Do- ^^'krat se v praksi poveličuje vo- ^ernbnost veVkih bank na račun ^''■niših. vendar nam današnja ^^ksa pove ravno nasprotno. t^' dvoma, da bo v prihodnosti mnogo govora o integraciji in P^oi; {jo_ če bomo našli res pra- '^ilne rešitve. Pri takšnem odlo- ^^'^J>v bodo morale imeti gospodar- ja^ organizacije tudi svojo bese- °- kajti predvsem zanje in z nji- 0'-'n7 <^ndp^n<'nniem so bile naše °'^nke ustanovljene. S seje občinske skupščine Ljutomer Povečanje oseb- nih dohodkov nI v skladu s produktivnostio v četrtek, 24. avgusta, je bila v dopoldanskem času skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine ob- čine Ljutomer, na kateri so razpravljali in sklepali o številnih vprašanjih. s sejo so bile prekinjene tako imenovane skupščinske počitnice; zato je dobilo zasedanje še poseben pečat. Odbcrniška vprašanja v času počitnic so občani svo- jim predstavnikom v občinski skupščini postavljali na sestan- kih krajevnih sikupnosti in na bilateralni podlagi številna vprašanja, ki so jih odborniki na današnji seji postavili pred- sedstvu občinske skupščine. Med drugim so vprašali, kaj je z do- graditvijo ceste Ljutomer— Štrigova; zakaj občani ne do- bivajo pošte redno, saj jim jo v nekaterih krajih dostavljajo s štiridnevno zamudo; v skup- ščini bi bilo potrebno razprav- ljati in sklepati o obrambi pred točo; ali &e lahko spremeni od- lok o krajevnem samoprispevku občanov, ker ta v nekaterih krajih še zdaleč ne zadovoljuje najnujnejših komunalnih potreb krajevnih skupnosti; zakaj je pri nakupu kmetijske drobne mehanizacije vračunan občinski prometni davek itd. Predsedstvo skupščine je za- radi številnih iznesenih vpra- .šanj sklenilo, da bo do prihod- nje sefje pripravilo podrobne odgovore ter s svojimi strokov- nimi organi raziskalo probleme, ki so jih odborniki navedli. Predlogi svetov skupščine Svet za finance je nato pred- lagal skupščini, da bi zaradi nerednesga pritoka finančnih sredstev v mesecu avgustu za izobraževalno skupnost, ki je imela pred nedavnim na žiro računu le 16 milijonov starih dinarjev za plače prosvetnih de- lavcev v avgustu, posodili 50 denarnih sredstev iz rezervnega sklada občinskega proračuna iz- obraževalni sikupnosti. Za mesec avgust bi izobraževalna skup- nost potrebovala 46 milijonov starih dinarjev, kar zadovoljuje normalni potek njenega delova- nja. Na prejšnji seji občinske skupščine je bil sprejet sklep o gradnji osemletne osnovne šole v Veržeju, ki jo bo s polovično udeležbo financirala repubhka. Investitor gradnje šole — vzgajališče Verze j — je za le- tošnje leto naprosil občinsko skupščino za 40 milijonov starih dinarjev posojila. Ta sredstva bi porabili v letošnjem letu. Ce- lotna investicijska sredstva za gradnjo šole bodo znašala 165 milijonov starih dinarjev. Ol3a predloga sveta za finan- ce sta bila sprejeta. Nadalje je svet za finance predlagal občinski skupščini zvišanje marž za nekatere malo- prodajne artikle v trgovskem podjetju Vesna Ljutomer in spremembo odloka o občinsikem prometnem davku za alkoholne pijače. Doslej so bile oproščene prometnega davka družbene organizacije, ki jim je bila or- ganizacija prireditev večkrat glavni vir dohodkov. Svet za finance pa je predlagal, da bi se uvedel občinski prometni davek tudi na točenje alkohol- nih pijač na društvenih prire- ditvah. Predlog o zvišanju marž v TP Vesna in predlog o uvedbi občinskega prometnega davka za točenje alkoholnih pijač na društvenih prireditvah zaradi preslabe argumentacije nista bila sprejeta in bosta bolje pri- pravljena prišla v razpravo in odločanje odbornikov na pri- hodnji seji skupščine. Polletno poslovciiiie gospodarskih organizacij Ukrepi gospodarske reforme se vedno bolj uveljavljajo, kar ima za posledico veliko selekci- jo podjetij. Nekatera nadaljuje- jo s hitrim tempom razvoja, medtem ko druga stagnirajo ali pa manj proizvajajo. Takšna podjetja niso sposobna za kon- kurenco v vse ostrejših razme- rah, zato iščejo na vse načine pomoči in rešitve. Poudariti je potrebno, da rešitve za vse ni niti takih rešitev ni moč najti, kajti razmere gospodarjenja se ne morejo delati za posamezna podjetja, pač pa morajo stimu- lirati napredek aajboljših. Po- go.ji za napredek teh pogosto ne soglašajo s pogoji slabših; da bi jim dajali privilegij, pa bi po- menilo vračanje k staremu na- činu gospodarjenja. Vse večje delovanje zakonov tržišča je eden od osnovnih fak- torjev, ki dopušča gospodarskim organizacijam, da se z lastnimi silami borijo in znajdejo na tr- žišču. Kako bodo posamezna podjetja sposobna prilagoditi se takšnim razmeram na tržišču? Potrebna bo vse bolj precizna analiza tržišča, da bo mogoče plasirati proizvodnjo. Cene na tržišču bodo diktirale cene pro- izvajalcev, ta pa jih bo moral sprejeti, če bo hotel na tržišče. V nasprotnem primeru se bodo kopičile zaloge, kar bo imelo za posledico nelikvidnost v celoti. Problem v gospodarskih orga- nizacijah na področju ljutomer- ske občine je ravno v povečanju obratnih sredstei'-, med njimi pa pK>sebno zalog gotovih izdelkov. Sredstva za proizvodnjo so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta precej povečala. To pa pomeni izboljšanje ma- terialne osnove, enega od po- membnih faktorjev proizvodnje. Potrebno je poudariti, da je to pol^ečanje nominalno, realna slika pa je precej drugačna. Osnovna siredstva so imela ten- denco hitrejšega porasta od o- bratnih sredstev, vendar tak po- rast ni posledica investicijskega vlaganja, temveč revalorizacije. Oe bi se ta element zanemaril, bi se dobila nasprotna slika, saj bi obratna sredstva prikazovala hitrejši porast. To je popolnoma razumljivo, ker mere kreditne politike silijo organizacije, da angažirajo sredstva poslovnega Konec na 2. stiraini Pred otvoritvi|o vinsice kleti v Ormožu Gradbeno podjetje Gradiš iz Ljubljane zaključuje v tem ča- su gradnjo nove sodobne vin- ske kleti v Ormiožu, v kaitere gradnjiO je bdio vloženo ca. eno milijardo 300 milijonov s din že revaloriziranie vrednosti. Klet je zgrajena v petih etia^- žah ter meri v globino 25, v vi- šino pa 18 metrov. V pritličju je predelovailmi oibrat kleti, v polnadstropju upravni prostori, na vrhu pa je degustacijska steklena dvorana. Dnevno bodo lahko predeiali 20 vaigoinov grozdj^a. V kleti bodo šoliaili vi- no pri Stalini temperaturi 12 sto- pinj c, kar predstavlja vseka- kor novost. Ena od glavnih značilnositi kleti je, da je opremljena s Mi- matskimi napravami, da pri šolanju lahko obdrži vse lasit- nositi grozdja v vinu in te last- nosti še oplemeniti. Klet raz- polaga tudi s sodobnim buteljč- nim obratom s pol avtomatsko priipravo za polnjerhje butoljč- nih steklenic. V tem obratu obstaja možnost za namestitev priprav za proizvodnjo šam- panjca po najnovejših metodah. Problemi vinogradnikov Na območju Slovenskih i^oric obstaja strokovno sodelovanje pri- delovalcev grozdja, ki so vsi zdru- ženi v poslovnem združenju Sty- ria. Na zadnjem zboru vinograd- nikov v Mariboru so razpravljali o zaščiti vinogradniških proizva- jalcev, o prepovedi uvoza vina, dokler lastna proizvodnja pokriva potrebe itd. Te misli bodo tudi slovenski vinogradniki zagovarjali na zveznem kongresu vinogradni- kov, ki bo v kratkem v Ohridu, saj zakon in predpisi o vinu niso prilagojeni sodobnim razmeram gospodarjenj'!. Rezultati v vinograd- ništvu Kmetijski kombinat »Jeruzalem- Ormož- ima 500 ha lastnih povr- Koinec na 6. strani Avtobusu m poiiilMom ^ zadovoi|3two Na cesti skozi občino Slovenska Bistrica so postavili na več avtobusnih postajališčih lična zatočišča. Potniki se lahko vanje umaknejo pred dežjem in vetrom. So enostavne in cenene kon- strukcije. Z majhnimi stroški bi jih lahko postavili tudi na večjih postajališčih v ptujski, ormoški in ljutomerski občini. Potnikov, ki se vozijo z avtobusi, je vedno več. v naših krajih je lepih poletnih dni kaj malo. Rado dežuje, da ne govorim o tem, kako hudo jc čakati na avtobus na zimskem vetru. Posebno pozimi, ko avtobusi zamujajo, bi bili potniki prav veseli zavetja = ' he. ZR Poslanica predsednika Tita de Gaullu Potrdilo tesnega dvostranskega sodelovania Jugoslovanska diplomacija je piričela zelo poglobljeno diplo- matsko dejavnost. Medtem ko je nedavni obisk predsednika Tita v ZAR, Siriji in Iraku slu- žil jugoslovanskemu predsedni- ku za podrobnejše seznanjanje z naprednejšim in odločnejšim stališčem arabskega sveta do izraelske agresije ter zarote mednarodnega imperializma na Bližnjem vzhodu, so najnovejša prizadevanja usmerjena na dr- žave vsega sveta, da najdejo primerno rešitev za bližnje- vzhodni spor in tako odstranijo eno izmed zelo nevaimih vojnih žarišč. V sredo je posebni odposla- nec predsednika Tita Koča Po- povič iziročil predsedniku de Gaullu posebno Titovo poslani- co. Tej poslanici bodo sledile podobne tudi drugim predsed- nikom držav in vlad. Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič je tako poslanico že odnesel predsedniku John- sonu in glavnemu tajniku ZN U Tantu. Ni zgolj naključje, da je poslanico sprejel med prvimi predsednik de Gaulle, tudi ne sporočilo, da bo te dni obiskal Pariz jugoslovanski državni se- kretar za zunanje zadeve. Fran- coski tisk daje prav tema do- godkoma precejšen poudarek. Gre slednjič za državi, ki sta našli dokaj podoben jezik v pri- zadevanjih za ohranitev miru in varnosti na svetu, v obsodbi agresije, ki jo doživlja današ- nji svet v realističnih nazorih o sodelovanju med Vzhodom in Zahodom in podobno. Predsednik de Gaulle je zad- nja leta s svojimi nazori in dejanji vzbudil vest človeštva. Omenimo naj, da je odločno obsodil ameriško agresijo v Južnem Vietnamu in agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu. Na- stopil je z realistično politiko sodelovanja s socialističnim svetom in se ogrel za enotno Evaropo. Francoska politika je postala zelo stvarna in času pri- merna v Aziji in Afriki. Predsednik Tito sluje kot pio- nir in stalni ustvarjalec neve- zanosti, ki se je tudi tako teo- retično kakor praktično pribli- žala zahtevam ustanovne listine Združenih narodov in postala močan dejavnik v mednarodni politika. V duhu te politike se zavzema za pošteno mednarod- no sodelovanje brez diskritru- nacije, za spoštovanje suvere- nosti in ozemeljske nedotaklji- vosti. Medtem ko je vnet po- bomik spoi-azumevanja za zele- no mizo v vseh perečih med- narodnih vprašanjih, pa hkrati brezkompromisno odklanja vsa- kršno agresijo v svetu in terja takojšnje ukrepe. Najvišji voditelji obeh držav lahko v takem vzdušju in v du- hu svojih poglavitnih politič-nih smernic obsežno izmenjajo nme- nja in najdejo tudi skupen jo- zik. Razlike v določenih vpra- šanjih pri tem niso pomem'bne. Omenimo naj tudi, da je jugo- slovansko-francosko sodelovanje že polno bogatih tradicij in da nanj niso vplivali rahli zastoji v preteklosti. Drugi dogorimorano stremeti za tem, da razvija tehniko z novimi izumi, in to še hitreje kot je bil doslej sposoben to storiti kapita- lizem, če hoče najti enakopravno mesto v svetovni delitvi dela. Izum predstavlja novo rešitev nekega tehničnega problema, ki se da uporabiti v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejav- nosti. Posebno kategorijo predstavlja- jo tako imenovane tehniške izbolj- šave. One predstavljajo tehniške rešitve, ki slone na racionalnejši uporabi znanih tehničnih sred- stev in tehnoloških postopkov, s katerimi se doseže večja produk- tivnost dela, boljša kakovost pro- izvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kon- trola proizvodnje in boljša teh- nična varnost dela. Bistveno za tehnično izboljšavo je njena ori- ginalnost, ne pa le prenos znanih tehničnih izkušenj iz drtigih do- mačih ali tujih organizacij z bolj razvito tehniko ali pa izkušenj iz strokovne literature. Omenili smo, da še sam izum predstavlja gospodarsko prednost za gospodarsko organizacijo, ki ga poseduje, medtem ko pomenijo iz- boljšave večjo konkurenčnost na tržišču istih artiklov. Menim, da ni potrebno ponav- ljati besed o odnosti kapitalistič- nega gospodarstva do tehničnih izumov in izboljšav, pač pa hi se za trenutek pomudili ob nedavni trditvi Zveze izumiteljev Jugosla- vije: »Oh boljšem odnosu jugo- slovanskega gospodarstva do do- mačih tehničnih izboljšav hi naši državi prihranili letno 375 milijo- nov dolarjev, ki jih sedaj pora- bimo za nakjipovanje in odplače- vanje tujih licenc!* Nehote se nam vsiljuje vpraša- nje: Zakaj takšen odnos našega gospodarstva do domačih tehnič- nih rešitev, ki v ničemer ne za- ostajajo za tujimi — še več — mnoge jih celo prekašajo, za kar je dokaz vse več prodanih doma- čih patentov v tiijino, ker pač dmva ne najdejo kupcev.'? Poznavalci domačih razmer tr- dijo, da gre pri nas zgolj za stih- jektivno lastnost naših gospodar- stvenikov, češ da naši mentalitetl bolj ustrezajo tuje licence (ali je to nekakšen namig na hlapčeva- nje tujcem???!), čeprav le-te že zaostajajo za svetovnim tehnič- nim napredkom. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je z novatorstvom, izboljšavami in izumi v gospodarskih organizaci- jah naše občine. Ali je tudi v teh delovnih kolektivih udomačen mačehovski odnos do vsega, kar se porodi novega v glavah doma- čih ljudi? Kakšen odziv so doslej imele in imajo nove zamisli in Izrimi, ki se porode v glavah čla- nov delovnih kolektivov ptujske občine? O tem in o še čem bomo spregovoriU v enih prihodnjih šte- vilk Tednika. Ing. R. v. T F D M K - prfek. 1. sepirmbrn 1%: V ptujski in sEovenje- bistriški občini so obrali hmelj Pretekle dni so se zbirali na avtobusnih, predvsem pa na že- lezniških postajah Številni obiral- ci hmelja. Peljali so se v Savinj- sko dolino obirat hmelj. Za mno- go je to že tradicija, saj hodijo v Savinjsko dolino leto za Ictcm in si z obiranjem hmelja zaslužijo za svoje potrebe. Iz nekaterih krajev v naši in sosednjih obči- nah odidejo skoraj vsi za delo sposobni. Nekateri cbiralcl so se letos kmalu vrnili trdeč, da se ni splačalo obirati, ker je zaslužek premajhen. Več meric so jim ob- računali za hrano. V naši in sosednjih občinah so obrali hmelj domačini. Mod nji- mi je bilo mnogo otrok. Od na- brane merice so dobili IRO S din. Na dan so jih nabrali pridni obi- ralci do in. KK-PTUJ ima 81 ha hmelja na obratih v Pragerskem, Kidriče- vem, Vidmu. Dornavi, Sobctincih in Zavrču. Vsak obrat ima svojo sušilnico za hmelj. Po mnenju inž. Matka Žemljica ima hmelj perspektivo na Ptuj- skem in Dravskem polju. Na teh zemljiščih so dosegli že večje hek- tarske pridelke kot v Savinjski dolini, kjer so včasih trdili, da je le v njihovi megleni dolini mogo- če pridelovati hmelj. Tudi po ka- kovosti hmelj iz ptujskega ob- močja ne zact?taja. Po njegovem mnenju slabo vpliva na rast hme- lja suša, zaradi katere posebno le- tos dober nastavek ni mogel na- predovati. Pridelek bo manjši, kot so planirali. Suša povzroča tem večjo škodo zaradi plitvih tal, ki jih bo treba namakati. Na kombi- natu že mislijo na to, saj bi bila mvesticija za namakalne naprave hitro vrnjena. Za obnovo hmeljskih nasadov je banka odobrila 40 milijonov S din. Na obratu Pragersko so že obno- vili 4,5 ha hmeljišča. Na obratu v Dornavi je bilo do sedaj .3 ha hmelja, v kratkem pa ga bo 20 ha. Spomladi so že sadili nove sadi- ke, jeseni in spomladi pa bodo nadaljevali. V novem nasadu bo- do betonski oporniki. Ti imajo mnogo daljšo življenjsko dobo. V Dornavi bodo gradili tudi sušilni- co za hmelj. V letih od 1970 do 1973 bedo ob- novili še več hmeljskih nasadov. Hmelj posušijo v sušilnicah ob- ratov. Posušenega odpeljejo v Ža- lec. Skoraj 95 odstotkov hmelja izvozijo za konvertibilno valuto. Obiranje ne povzroča večjili preglavic nobenemu obratu. Obt^- rejo ga domačini iz sosednjih va- si. Letos jih je bilo dovolj. Kljub temu mislijo na nakup obiralnega stroja za hmelj. Inž. Žemljic je še opc-zoril na rodnost in trajnost na- sadov, ki pešajo hitreje pri obi- ranju s strojem, saj se pred kon- čano vegetacijo sadika odreže. Najbolje je obirati izmenično; eno leto v strojem, drugo pa rečno. — KMETIJSKA ZADRUGA v SLOVENSKI BISTRICI ima 10 ha hmelja. V nasadu so leseni opor- niki. ' Hmeljišče je bilo zasajeno pred devetimi leti. Upravnik obrata inž. Jože Breč- ko nam je povedal, da je nasad na težji zemlji. V mokrih letih je kljub drenaži preveč vlage. Po- sebno mokri sta bili prejšnji dve leti, ki sta povzročili znatno ško- do. Dosaditi so morali .3000 sadik na mestih, kjer so prejšnje odmr- le zaradi prekomerne vlage. Na- sad je zopet polno zasajen, le da mlade sadike še niso zrasle do polne rodnosti. Dvakrat je nasad poškodovala tudi tcča. V letošnjem letu 'je povzročila večjo škodo v nasadu suša. Hmelj je zaostal v rasti. Največ obiralcev hmelja je bilo šolarjev. Za nabrano merico so dobili 180 S din. Mnogo starejših obiralcev odhaja obirat hmelj v Savinjsko dolino. Obrat ima tudi svojo sušilnico, v kateri posušijo hmelj, preden ga odpeljejo v Žalec. Sušilnica še ni izkoriščena, saj ima še enkrat večje zmogljivost. v primerjavi povprečnih pri- delkov s hmeljem nimajo zgubr. Na kombinatu mislijo na poveču nje hmeljevih nasadov za 10 ha. Z. R. Domačini iz soKodn.jih vasi obirajo limelj na obratu Kidričevo pri Ptuju. Miloš Pajdiš, »štangar«, ga obira že osmo leto. Tudi v Ptuju komisijska trgovina Občani Ptuja razpravljajo na zborih volivcev že več let o ;ireditvi trgovine za komisijsko prodajo. Pred kratkim pa je o tem razpravljal tudi najvišji organ krajevne skupnosti in za- prosil občinsko skupščino za poslovni lokal. Imajo vse mož- nosti, da bo njihova prošnja ugodno rešena in bodo V bližnji prihodnosti lahko pričeli z ure- jevanjem, da bo to vprašanje kmalu rešeno v zadovoljstvo občanov. Culi pa se tudi potreba po novi ustanovi za varstvo otrok. V programu je gradnja kombi- nirane varstvene ustanove (otroških jasli in vrtca) v Tru- barjevem naselju, ker je na lem območju veliiko mladih dru- žin s predšols-kimi otroki. Po- sebno otroške jasli so v Ptuju zelo potrebne. Za sedaj pa še ni denarnih sredstev, vendar računajo, da bodo te načrte uresničili najkasneje do 1970. leta. KJ Na „Osolniku<< zorijo zadnje breskv<^ Breskve iz KK Ptuj obrata »Franc Osojnik« so znane sirom naše domovine, pa tudi izven nje. Ta sloves tudi zaslužijo. Tudi letos se svojemu imenu niso izneverile. Sedaj, ko bo obiranje kmalu končano, je vo- dja obrata inž. Miran Glušič rad povedal nekaj besed. Na obratu »Franc Osojnik« so imeli letos manjši pridelek breskev kakor prejšnja leta, ker so izkrčili stare, žc izrojcne nasade, novi pa še ne rodijo. Tako imajo sedaj 11 hektarov rodnih breskev in 22 hektarov novih nasadov. Kljub temu pa so dosegli letošnji plan, to je 11 vaponov breskev. Ko pa bodo pričeli roditi tudi no- vi nasadi, v letih 196970, pa pričakujejo, da bodo pridelali okrog 45 vagonov kvalitetnih breskev. Kvaliteta letošnjega pridelka je nadpovprečna, saj je bilo le- tošnje leto izredno ugodno za breskve zaradi primerne raz- vrstitve padavin in sonca. Bre- skve vseh vrst so lahko razvile vse značilnosti, po katerih so znane. Skoraj ves letošnji pridelek so odkupila grosistična trgov- ska podjetja za preskrbo s sad- jem. Tako so »Osojnikove« breskve potovale v skoraj vse večje kraje naše domovine. Ves pridelek je bil prodan zno- traj meja. Breskev niso izva- žali, ker ne morejo konkurira- ti močnim tujim pridelovalcem breskev (npr. Italija) pri em- baliranju sadja. Potrebovali bi stroje za dodelavo sadja po iz- gledu (naravni lesk) in strojno embaliran je. Vse breskve, ki so jih letos pridelali, so namenjene za ta- kojšnjo uporabo. Prejšnja leta ie predelovalna industrija od- kupila velik del pridelka za iz- delavo kompotov, medtem ko je letos to opustila. Zato so breskve prišle na trg presne. Grosistična cena se giblje med 1,80 do 2,20 N din za kg, obrj »Osojnik« pa jih je skozi cel, sezono v maloprodaji nudil p, 2,50 N din, medtem ko so biij drugod cene znatno višje. Pozne sorte, ki jih sedaj obj rajo (soška, halle in halberta) bodo oddali istim odjemalceji kot zgodnje, vendar pa stremj jo za tem, da jih bo vedno c1q volj na ptujskem trgu, ker S( za potrošnike izredno zanirnj ve. So namreč najprimernejj, za vkuhavanje zaradi s\ojij lastnosti: so čvrste, rumeno mesne, ločijo se od koščic j, imajo veliko sladkorja. Predvidevajo, da bodo z obi ranjem v breskovih nasadif končali najkasneje do 5. sep tembra. Kmetijski kombinat, ohrai »Osojnik«, ima v svojem plani obnovo različnih nasadov nt približno 300 ha, od tega jc it pripravljenih 152 ha površin. J obnovo trenutno ne nadaljuje jo, ker so to zemljišča, na ka terih so bili izkrčeni gozdovi Ta zemlja mora sedaj 4—5 let Dočivati, da se razkrojijo ostanki gozdnega drevja, ki bj drugače povzročali koreninske bolezni na sadnem drevju. Ob novo bodo nadaljevali šele \ letih 1969 70, ko bodo za to godna zemljišča in na razpola- go potrebna denarna sredsiva. Obnavljali bodo v glavnem ja blanove nasade, ker so na teh površinah zanje najugodnejši pogoji, v manjši meri pa tudi breskove in hruškove nasade, V Mestnem vrhu pa namerava jo morda že naslednjo leto ob- noviti večji vinograd in pove- čati leskove nasade. Pri dostavi kvalitetnega pri- delka na tržišče pa jim povzro- čajo precejšnje težave izredno slabe ceste, saj morajo večino krajevnih cest, ki vodijo do njihovih nasadov, sami vzdrže- vati. K. J. S seje občinske skupščime Lfutomer Povečanie osebnih dohodkov ni v skladu s produktivnost|o (Nadaljevanje s 1. strani) sklada za zagotovitev trajnih obratnih sredstev. S tem pa se zožuje investicijska moč orga- nizacije. Takšno povečanje osnovnih sredstev se lahko sma- tra kot gibanje na nivoju re- produkcije. O razširjeni repro- dukciji se lahko govori le v po- sameznih primerih. To so osnovne značilnosti le- tošnjega polletnega gospodarje- nja in pogojev gospodarjenja, s katerimi se moramo predhodno seznaniti, če hočemo razprav- ljati o poslovanju gospodarskih organizacij. V analizi polletnega gospodar- jenja je posebej prikazano sta- nje v posamezinih gospodarskih organizacijah. V celoti je ocenjen precej ne- ugoden razvoj gospodarstva na območju ljutomerske občine. Tudi subjektivne težave Poleg objektivnih težav pa se ljutomerske gospodarske orga- nizacije srečujejo tudi s subjek- tivnimi. Posebno je stagnirala indu- strijska proizvodnja. Investicije za razširjeno reprodukcijo so minimalne, vrste zalog se kopi- čijo. Produktivnost se je v pri- merjavi z lanskim letom pove- čala, toda v tem obdobju so v podjetjih odmerili za 11 Vo manj sredstev za sklade, osebni do- hodki pa so se povečali za 20 "/o, kar pa vsekakor ni v skladu s produktivnostjo, še manj pa z rentabilnostjo in ekonomičnost- jo, saj sta se ta dva ekonomska pokazovalca v posameznih pod- jetjih celo zmanjšala oziroma znižala, medtem ko so osebni dohodki občutno porasli. Ugodni rezultati v kmetijstvu Kljub splošnim ugotovitvam, da so v gospodarjenju v Ijuto- mer&ki občini v prvem polletju dosegli precej neugodne rezul- tate, pa so rezultati gospodarje- nja na splošno v kmetijstvu in v nekaterih industrijskih orga- nizacijah precej ugodni. V kmetijstvu sta zlasti dobro gospodarila vinogradniško živi- norejski kombinat Ljutomer in KZ Mursko polje Križevci, med- tem ko se v KZ Kmetovalec Ljutomer srečujejo s številnimi problemi, ki jih posebej obrav- navam v članku »Quo vadiš«. Zaskrbljujoče je tudi stanje v obrti, saj se je celotni dohodek te dejavnosti od lanskega prve- ga polletja zmanjšal za 14 "/o, neto dohodek za 31 "/o itd. Prav tako bo potrebno raziskati vzro- ke večjega odtoka denarja za- poslenih zunaj meja občine, saj so se osebni dohodki zaposlenih v občini znatno povečali, med- tem ko v TP Vesna (edino tr- govsko podjetje v ljutomerski občini) ugotavljajo padec kupne moči pi~ebivalstva oziroma ved- no večje kuF>ovanje ljutomer- skih j>otrošnikov zunaj občine. Obe vprašanji bo potrebno podrobneje analizirati ter na podlagi analiz sprejeti določeae sklepe in ukrepe. Priporočila skupščine Ob analizi gospodarjenja je bilo poudarjeno, da si bodo mo- rali v prihodnje samoupravni organi in gospodarske organiza- cije mnogo bolj prizadevati za uspešno gospodarjenje. Mnogim še danes ni popolnoma jasno, kaj pravzaprav pomeni samo- upravljanje kot osnovni princip funkcioniranja našega gospodar- stva, saj ga nekateri pojmujejo kot »zapravljanje«, ne pa kot metodo in sredstvo (v celoti) za boljše gospodarjenje, za izvrše- vanje nalog, ki smo jih prevzeli ob sprejetju reforme itd. Skupščina bo zaradi tega po- slala gospodarskim organizaci- jam priporočilo (oziiroma opozo- rilo) o nujnosti gibanja osebnih dohodkov v skladu s produktiv- nostjo; da naj TP Vesna anali- zira znižanje potrošnje v skladu s povečanjem osebnih dohodkov v občini; da naj delovne orga- nizacije razpišejo štipendije za študij na srednjih, višjih in vi- sokih šolah ob koncu šolskega leta in ne v času, ko je rok za vpis na univerzo že potekel; da je potrebno posvetiti več skrbi poklicnemu usmerjanju mladi- ne itd. Zakaj netočni podatki? Ko so v skupščini analizirali polletno gospodarjenje, so ne- kateri predstavniki gospodar- skih organizacij ugovarjali, češ da so v analizi o polletnem go- spodarjenju netočni podatki za posamezna podjetja. Strokovna splužba občinske skupščine jo izdelala analizo na podlagi po- ročil gospodarskih organizacij. Nekatere gospodarske organiza- cije so ta poročila sestavile zelo malomarno, kar se je izkazalo v skupščinski razpravi. (Morda so nekateri predstavniki gospo- darskih organizacij hoteli pri- kriti točne podatke o gospodar- jenju?!) Zaradi tega je občinska skupščina sklenila poslati vsem gospodarskim organizacijam pri- poročilo, da se poročila in vsi dokumenti, ki jih obravnavajo upravni organi občinsko skup- ščine, v prihodnje pošiljajo s točnimi podatki, ki bodo resni- čen odraz stanja v gospodarskih organizacijah. Po poročilu in rar.pravi o pol- letnem gospodarjenju so obrav- navali še poročilo o izobraževal- ni dejavnosti in poročilo o delu medobčinskega javnega pravo- branilstva ter sprejeli odlok o priznavalniinah borcem NOV, udeležencem španske državljan- ske vojno, predvojnim politič- nim revolucionarjem in borcem za severno mejo v letih 1918/19. -PP Quo vadiš KZ Kmetovalec, Lljutomer? (Nadaljevanje in konec) Črni ribez goiijo na 3 ha po- vršin v Moravcih. Izguba se je pokazala predvsem zaradi ne- pravilnega škropljenja in zgod- njega mraza, kot zatrjujejo de- lavci delovne enote Radoslavci. V obračimski enoti Bučkovci, delovne enote Radoslavci, ima- jo 4 hleve s kapaciteto 520 glav goveje živine. Ko sem obiskal nitališče, so imeli v hlevih le 80 glav živine, tako da je bil en hlev delno zaseden, eden popol- noma prazen, v dveh pa pitajo ca. 13.000 piščancev. Hlevi so bili zgrajeni pred nekaj leti za pitanje živine, pa danes niso niti polovično izkoriščeni, za katere pa mora zadruga plače- vati anuitete. Strokovne ocenitve lanskolet- ne silaže so negativne, saj so jo strokovnjaki ocenili kot ne- uporabno. Lanskoletna krma je bila zaradi vremenskih ne- prilik slabe kvalitete in še ta jc bila nepravilno naložena v kupe (»oslica«), tako da je po- zno v jeseni in v zimskem ča- su postala gnila in tako neupo- rabna za pitanje. Prikaz izgube in posledice... v lanskem tretjem .trimeseč- ju o izgubi v delovni enoti Ra- doslavci ni bilo niti govora. Ker imajo v zadrugi akontacij- ske prejemke, so si v tej de- lovni enoti, kot v ostalih, v no- vembru izplačali trinajsto pla- čo. Ob koncu leta pa se je po- kazala izguba, zaradi česar so morali delavci iz te delovne enote (po pravilniku) vračati trinajsto plačo. V letošnjem pr- vem trimesečju prav tako ra- čunovodska služba ni prikazala izgube, medtem ko se je ob koncu polletnega poslovanja delovne enote pokazala izguba v višini 9 milijonov S din — skupno pri gojenju ribeza in pitanju živine. Uprava je zara- di tega sklenila (po pravilni- ku), da se zaposlenim v delov- ni enoti Radoslavci v mesecu avgustu izplačajo 80-odst. oseb- ni dohodki. Zaposleni se (v Ra- doslavcih) s to odločitvijo niso mogli strinjati in sledila je enodnevna prekinitev dela v četrtek, 3. avgusta 1967. Ker so jim naslednji dan zagotovili 100-odst. prejemke za mesec avgust, so se delavci naslednji dan vrnili na delo. Tako so »ra- doslavski problem« le začasno rešili. Za raziskovanje vzrokov na- vedene posledice, tako izguba kot prekinitev dela, jc? bila imenovana tričlanska komisija, ki bo skoraj popolnoma razis- kala probleme v KZ Kmetoval- cu, Ljutomer. Prikazovanje (ali - grešajo. Popravili bodo tudi ce- sto v Lajter. Na pokopališču bo- do napravili vhodna vrata. Osta- la sredstva so namenili za jav- no razsvetljavo in ureditev ograje na pokopališču. ZR Ureditev grajskega hriba in gradu Ze dalj časa se govori o na- črtih za ureditev grajskega hri- ba. Načrti bodo izgotovljeni do jeseni, tako da bodo delavci še letos pričeli urejevati hrib, predvsem bodo pričeli odstra- njevati odvečno drevje in saditi okrasno grmičje. Ko pa bo v celoti sprejet p>opolni hortikul- tumi načrt, bodo začelo postop- no urejevati celotni hrib in okolico. Dela bo verjetno pre- vzelo komunalno podjetje Ptuj, ki ustreza vsem zahtevam za iz- vedbo posameznih del. Ureditev hriba naj bi bila končana do 19R9. leta oziroma do 1900-let- nice Ptuja. S tem v zvezi bo p>otrebno urediti tudi razsvet- ljavo gradu kot p>omembnega turističnega objekta v Ptuju. Načrti za to so že narejeni, ven- dar še ni na voljo potrebnih fi- nančnih sredstev. Asfaltiranje ceste Olge Meglic z deli na tej cesti bodo pričeli v prihodnjih dneli. Izvajalo jih bo cestno podjetje iz Maribora, ki je že naredilo določene pred- priprave. Letos bodo v celoti uredili cestišče in nanesli prvo plast asfalta, spomladi pa bodo nanesli še plast asfalta in beto- na. Asfaltirali bodo cestišče od ceste na grad v Raičevi ulici okrog grajskega hriba do tlako- vanega cestišča pri Muzejskem trgu ter Cesto Olge Meglic do odcepa ceste pri stanovanjski hiši Belšak. Olepšava Ptuja Letošnje tekmovanje »Ptuj v zelenju in cvetju« se približuje koncu. Komisija za olepšavo mesta ima polno dela, ko sprem- lja novosti na stanovanjskih hi- šah in njihovi okolici. 2e v za- četku so ugotovili, da so prebi- valci in ljubitelji cvetja lepo uredili svoje hiše, se pravi okna, balkone in zelene pasove, da da- jejo zelo lep videz s svojimi živobarvnimi cvetlicami. Občan ali turist, ki gre skozi mesto, lahko opazi, da postaja Ptuj iz leta v leto lepši. Prebivalci se trudijo, lepi primeri za to so stanovanjska zgradba v Prešer- novi ulici 5, poslovno stanovanj- ski zgradbi poslovne in komu- nalne banke, stanovanjska zgradba v Raičevi ulici 4 ter še mnogo drugih lepo urejenih in okrašenih hiš. Urefanje pločnikov v Ormožu Za ureditev pločnikov v Or- možu je bilo v letu 1965 vlože- nih 3,000.000 starih dinarjev. S temi sredstvi so uredili pločni- ke ob Ptujski cesti do Mestne- ga trga. S planiranimi sredstvi do leta 1970 bi uredili ostali del. V letošnjem letu bo vlože- nih za ureditev pločnikov pri- bližno pet milijonov starih di- narjev. To so sredstva iz kra- jevnega prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Sedaj ure- jujejo pločnike pred zdravstve- nim domom, v prihodnjih dneh pa bodo pričeli z asfaltiranjem Mestnega trga. Premalo vode v ormoškem vodovodu Zaradi suše jc stanje vode v mestnem vodovodu v Ormožu že dalj časa kritično. Vodo- hram, ki ga ima stanovanjsko- komunalno podjetje Ormož na otoku pri Veliki Nedelji, že dalj časa obratuje samo s 50*'/o zmogljivostjo. Zaradi suše so uporabljali stanovalci vodo iz mestnega vodovoda za zalivanje vrtov, kar je še povečalo kri- tično stanje. Stanovanjsko-ko- munalno podjetje Ormož prosi stanovalce Ormoža zaradi kri- tičnega stanja vode za razume- vanje, kolikor bi prišlo do po- manjkanja vode še v prihodnjih dneh. -p Družbenopolitične organizacije na ormoškem območju V drugi polovici septembra bo v Ormožu druga seja občin- ske konference Socialistične zveze, na kateri bodo razprav- ljali o problemih potrošnje in družbeni dejavnosti v letu 1966/67. Na naslednji seji izvrš- nega odbora občinske konferen- ce bodo razpravljali o problemih zaposlovanja. Ta seja bo okoli 15. septembra. To so glavni sklepi s seje lO občinske konference, ki je bila 25. avgusta, na kateri je bil sprejet sklep, da se mesto pred- sednika konference zaradi od- hoda dosedanjega predsednika na novo službeno dolžnost de- profesionalizira. Dosedanji pro- fesionalni predsednik Vlado Ožbolt bo odslej opravljal funk- cijo neprofesionalnega predsed- nika. V ponedeljek, 4. avgusta, bo seja občinskega komiteja ZKS Ormož, na kateri bodo obravna- vali potek reorganizacije Zveze komunistov v Ormožu, priprave na občinsko konferenco, ki bo hkrati z volilno postala stalni organ občinske organizacije ZK. Med komunisti je v razpravi osnutek sklepa o oblikah orga- niziranja komunistov v občini Ormož. Lovsko tekmovanje v Ormožu Lovska družina Velika Nede- lja bo priredila v nedeljo, 3. sep- tembra 1967, ob 9. uri na otoku pri Veliki Nedelji tradicionalno nagradno tekmovanje v strelja- nju na glinaste golobe. Tekmo- vanja se bodo udeležile številne lovske družine iz ormoške in bližnjih občin. Po tekmovanju bo prosta zabava s plesom, na kateri bodo na voljo razne lov- ske specialitete: srnjakov golaž, pečeni fazani, svinjska pečen- ka, odojki in ražnjiči ter kvali- tetne ormoške pijače. Prometne nesreče na ptujskem območju 26. avgusta 1.1. ob 7. uri je na Zasrebški cesti v Ptuju padel mo- torist Franc Krlec iz Maribora. Zaradi mivke na cestišču ga je pri zaviranju zane.<^lo s cestišča. Pn padcu ie dobil hujše telesne poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico. Na motornem kolesu je nastalo za 150 N din material- ne škode. * Istega dne ob 10.20 sta na kri- žišču Mariborske in Zagrebške ce- ste trčila osebni avtomobil av- strijske registracije W-594-244. ka- terega je vozil Franc Košar iz Ptuja, in osebni avtomobil NS 201-53 z voznikom Stanimirom Djukičem iz Novega Sada. Kc-sar ie vozi] pod v^lli^•om alkohola. Te- lesmh poškodb m bilo, material- na škoda na obeh vozilih pa zna- ša 3000 N din. Sam je zanetil požar V nedeljo. 27. avgusta t. 1., je iz- bruhnil požar na gospodarskem poslopju Konrada Preložnika iz Krčevine ori Vurb-^rku št. 13. Pri tem je nastalo za 1-500 N din ma- terialne škode. Ko so prišli gasil- ci iz Ptuja na mesto požara, jih je Preložnik sprejel z be^-^dami: »Ali ni lepo. kako gori?« Ko pa so pričeli 2asiti. jim je dejal, naj počakajo, da bo zažgal še stano- vanjsko poslopje. Gasilci so mu to preprečili in sa odvedli na po- stajo milice v Ptuj. Tam je pri- znal, da se je spri z ženo ter se napil. V pijanosti je nato polil z bencinom gospc-darsko poslopje in za zaž2al Po7neie ip bi' -zpuščen m bo na prostosti do sodbe. Ne zgledujte se po tem! Ko hodim ali se vozim po nasih cestah, rada opazujem okolico. Kako lepe so hiše z okni, polnimi cvetja! Veselje z rožami ima ti- sti, ki jih neguje, in tisti, ki jih opazuje. Vsaj zame je hiša brez cvetja na oknih kot poletje brez sonca. Za to veselje pa me je pred kratkim neki nepridiprav prikraj- šal. Ko sem hotela zjutraj zaliti rože na mojih oknih, sem opazila, da je nekaj lončkov zmanjkalo. Če bi bila še dekle, bi mislila, da gre za fantovske šale. Tako pa ni da- leč ugotovitev, da gre za krajo, čisto navadno tatvino. Te vrste vam pišem, da jih bo mngoče prebral tudi ti.sti nebodi- gatreba in če nima preveč kosma- te vesti, prinesel nazaj vsaj lonč- ke, da mu bom zopet nasadila va- nje rož, če jih tudi on ima tako rad. Okradena ljubiteljica rož 'Z Moškanjc Cesta brez priključka Ko je pred nekaj leti ptujska mestna komunala prevzela v vzdrževanje Mejno cesto v dolžini okrog 700 metrov, ni prevzela sočasno še preostalega dela ceste, ki veže Mejno cesto z Dražensko. Vsa vozila, ki peljejo po Mejni ce- sti, zavijejo na desno na Dražen- sko cesto. Ta cesta je dolga 150 metrov. Ker tega dela ceste nihče ne vzdržuje, je bila ob lanskem deževju za pešce in kolesarje sploh neprehodna. Hodili in vozili so po bližnjem pašniku. Letos je najslabši del te ceste popravil Martin Rajh, iz Mejne ceste, s svo- jim materialom in prevozom. Ob vsakem dežju stoji voda na cesti. Za temeljito popravilo tega dela ceste bi bilo potrebno le okrog 10 m' gramoza. Priporočam mestni komunali, da letos prt jesenskem gramoziranju cest upošteva tudi ta del ceste. To bo tem lažje, ker sama Mejnn cesta ne bo zahtevala več kot 15 m' drobnega gramoza, ker so vse kotanje zavozili graditelji hiš in plotov s preostalim materialom. Debelega kamenja je ob kopanju za kanalizacijo ostalo veliko na površini. Zato je tukaj potreben droben material. Alojz Cestnik Leto akcij krajevnih skupnosti Železne dveri Krajevno skupnost Železne d ven tvorijo vasi Radomerje, Radomerščak, Jeruzalem, Pleši- vica, Cuber, Gresovščak Ilovci Slamnjak m Železne dveri s pribhžnio 1200 prebivalci. To je izraziito vinogradniško področje, na katerem gospodarita Vino- gradniško živinorejski kombinat Ljutomer in Kmetijski kombi- nat »Jeruzailem-Ormož«. Pred desetimi leti se je z ureditvijo ceste na Jeruzalem začel hitre- je razvijati turizem na ljuto- merskem področju. Zbori \' « ■ cev so bili v teh krajih najbolje obiskani v ljutomerski občini. Gasilsko društvo Radomerje si je pred 40 leti nabavilo motor- no brizgalno, ki je bila med prvimi v ljutomerski in radgon- ski občini. V razgovoru sio sodelovaM: Ferdo Pihler, predsednik kra- jievne sku^pnosti, Francka Pih- ler, predsednica krajevnega od- bora Socialistične zveze, in Ka- tica Novak, tajnica krajevne skupnosti. Komunolni problemi Na območju krajevne skup- nositi se srečujejo s številnimi komunalnimi problemi. Pred de- setimi leti so z akcijo in kasne- je z graditvijo cesite od Rado- merja do Jeruzalema odprli pot turizmu na ljutomerskem pod- ročju. Druga taka akcija je bi- la povezava Jeruzalema z osta- limi kraji. Za reševanje tekočih komu- nalnih problemov so uvedli krajevni samoprispevek, in si- cer CS**/« iz delovnih razmerij in 2 "/o od katastrskega dohodka V vaseh, ki spadajo v območ- je krajevne skupnosti, imajo komisije za komunalna vpraša- nja, ki skrbe za reševanje iz- ključno komunalnih problemov. V letošnjem letu sta se večje akcije lotili komisiji za področje Radomerja in Radomerščak a. kjer so uredili strmi hrib (kla- nec) v dolžini 200 m. Cesta v Jeruzaiem, ki so zgradili pred desetimi leti. je bila letošnjo pomlad zelo zane- marjena, vendar so jo z akcijo in 9 pomočjo občinake skupšči- ne Ljutomer obnovili. Turizem in gostinstvo z dograditvijo ceste v Jeruza- lem se je odprla pot turizmu na tem območju. V Jeruzalemu jc urejeno gostišče, ki mu v zad- njem času m;očno konkurira prodajalnica odprtih vin Kme- tij-skesa kombinata Jeruzalem- Ormož. Vinogradniško - živinorejski kombinat ima v načrtu v bliž- nji prihodnosti preurediti :^e- lezne dveri v prikupno turistič- no postojanko, sai ima za to vse naravne pogoje. Ob vznožju Že- leznih dveri pelje asfaltirana cesta iz Ljutomera proti Ormo- žu, ki z ormoške strani še ni popolnoma urejena, ker je še 5 kilometrov stare ceste. Ta cesta je pomembna pridobitev za kra- je v območju krajevne skupno- sti Železne dveri. Železne dveri, Jeruzadem in letno kopališče so ena najipo- membnejših turističnih posto- jank ljutomerske občine. Kljub temu, da še niso popolnoma urejene, pa predstavljajo osno- vo za razvoj turizma v občini, saj bodo v prihodnje predstav- ljale FK>membne turistične de- javnike. Krajji so turistično najpo- membnejši ob jesenski trga-tvi, ko je celotna Prlekija naj pri- vlačnejša za domače in tuje go- ste. Socialno in zdravstveno varstvo Na zadnji seji krajevne skiiip- nositl so sklenili, da se doseda- nja komdsija za socialno zdrav- stvena vprašanja preimenuje v svet, ki se j€ številčno razširil in bo lahko mnogo učinkoviteje reševal socialno zdravstvena vprašanja na območju krajevne skupnosti, kjer imajo 20 obča- nov, ki dobivajo od občinske skupščine preživnino. Območje je bilo pred vojno eno izmed najbolj socialno ogro- ženih, danes, ko nekdanji vini- čarji dobivajo pvokojnine, pa se je socialno stanje prebivalstva znatno izboljšalo. V Železnih dvenh je otroški vrtec, katerega obiskujejo otro- ci predvsem iz bližnje okolice. Za vzdrževanje vrtca prispeva največ finančnih sredstev VZK Ljutomer. Z ureditvijo zdravstvenega doma Ljutomer in njegovimi uslugami so v glavnem zado- voljni. Cepljenje otrok in podo- bne večje zdravstvene akcije se vrše v večjih vaseh na bmočju krajevne skupnosti. Trgovina V Radomerju in Jeruzalemu (ormoški kombinat) imaijo trgo- vini, s katerima so prebivalci tako po urejenosti kot uslugah zelo zadovoljni (predvsem s po- slovalnico TP VESNA Ljuto- mer v Radomerju). Društva Imajo dve gasilski društvi in sicer v Železnih dverih in Ra- domerju. Gasilsko društvo Ra- domerje ima gasiiLski dom in je bilo ustanovljeno pred 42 'eti. V Železnih dverih deluje kul- tumo-prosvetno društvo Svobo- da, ki je med drugim v zim- skem času izvedlo dve dramski deli. Aktivno delujejo tudi krajev- na odbori Rdečega križa in Zve- ze borcev. Leta 1955 so v Ra- domerju zgradili društveni dom. V tej va^si imano sipomiinsko plo- ščo padlim borcem, na kateri so napisana imena osmdh Rado- merčanov, ki so padli v Pohor- skem bataljonu, ali umrli v koncentracijskih taboriščih itd. Krajevni odbor SZDL Med najaktivnejšimi družbe- nopolitičnimi orgaraizacijaimi de- luje na tem področju krajevni odbor SZDL. Po njegovi zasilu- gi so biii zbori volivcev obiska- ni s 87 odist. udeležbo, kar je v primerjavi z ostalimi zbori volivcev v Ijiitomersiki občini najštevilnejše. Zelje, uspehi, naloge in pro- blemi krajevne sikupnosita Že- lezne dveri so velike. Vsa ta vprašanja pa so vezana na de- narna sredstva, ki jih vse kra- jevne skupnosti vedno bolj po- trebujejo, -pip Železne dveri S^cfne plaintaže KK v S. BisSriGi so dobro obrodile Na hribu pred Slovensko Bistrico se s ceste vidi večja sadna plantaža. Ko sem stopil med jablane, sem komaj verjel očem, kako polna so bila drevesa. Na pritlično vzgojenih jablanah je bilo jabolko pri jabolku. Veje so se šibile. Podpiranje skoraj ni pomagalo. Jabolka dobrih sort »jonatan« in »delišez« so lepa in zdrava zorela na soncu. Napotil sem se na kmetijski kombinat, kjer mi je vodja sadjarsko vinogradniške enote povedal, da so sadovnjaki obrata nastali po združitvi starih in precej zapuščenih zasebnih in za- družnih sadovnjakov. Ker so na tem območju ugodni pogoji za sadjarstvo — posebno dobro uspevajo jablane —, so prešli k temeljiti obnovL Napori so lepo poplačanL Za še več.jo obnovo primanjkuje sredstev. V načrtu imajo obnovo sto hektarov sa- dovnjakov. Dvajset hektarov je že rodnih. Letos pričakujejo tri do štiri vagone jabolk na hektar. Kombinat ima tudi lep nasad hrušk, ki so prav tako lepo obrodile. Pridelek bo do dva vagona na hektar. Prodaja sadja s plantaž je zagotovljena. Domeniti se morajo še za ceno. ZR stran 4 TEDNIK — petek, 1. septembra 196? Stran 4 OBČINA LJUTOMER Obravnava učnih uspehov Seja sveta za šolstvo v sredo, 23. avgusta, je bila v Ljutomeru seja sveta za šol- stvo občinske sikupščine, na ka- teri so predvsem obravnavali učne uspehe na osnovnih šolah ob koncu šolskega leta 1966/67, uspehe učencev pri sprejemnih izpitih za šole II. stopnje in or- ganizacijo pouka na osnovnih šolah v novem šolskem letu. Učni uspehi osnovnih šol ob za!|fučku šalskega leta 1966/67 v ljutomerski občini Povprečni učni uspeh osnov- nih šol v ljutomerski občini je 82,10/0 ali za 8,3 Vo boljši od I. polletja ter povsem enak kot ob koncu lanskega šolskega leta. Je za 2,8 0/0 boljši od leta 1964/65 in za 1,9 «/o boljši od leta 1963/64. V zadnjih letih je bil dosežen počasen napredek v učnem uspehu. Povprečni učni uspeh je dokaj realen, da kot celota ustreza znanju učencev, četudi povprečni učni uspeh posamez- nih šol morda povsem ne ustre- za znanju učencev, ker je ne- koliko previsok. Sole so dosegle naslednje povprečje pozitivnih ocen: 1. najvišje povprečje: Buč- kovci s 85,9 "/o, Ljutomer s 85,0 odstotka, Strojča vas s 83,6 0/0, Križevci s' 83,30/0; 2. najnižje povprečje: Raz- križje s 75,8 «/0, Cven s 77,40/0, Cezanjevci z 78,10/0, Vučja vas z 80,50/0. Posebna šola Ljutomer je do- segla v letošnjem letu učni uspeh s 85,4 0/0, vzgajališče Ver- žej s 76 0/0 ter gimnazija Frana Miklošiča v Ljutomeru s 76,7 0/0. Te tri šole kakor glasbena šola Slavka Osterca niso v analizi ter na svetu za šolstvo niso bi- le podrobneje obravnavaTie. Glede na p>ovprečje posamez- nih osnovnih šol v ljutomerski občini kot celote moramo reči, da so kriteriji ocenjevanja zelo različni, enako med posamezni- mi razredi na isti šoli. Tega pri dosedanjem načinu ocenjevanja ne bo lahko izenačiti. Lahko pa bi bilo enotneje, če bi se poslu- ževali medsebojnih hospitacij na šoli in med šolami, kar se je že minogokrat ob analiziranju učnih uspehov govorilo, a ne izvajalo. Učiteljski kader mora v prihodnje medsebojno tesneje sodelovati in tesneje hospitirati, zlasti še, ker bodo v letošnjem letu prišli na šole novinci. Zla pozitivno povprečje posa- meznih razredov bi veljala ena- ka ugotovitev, to se pravi, da so povprečja glede na znanje učencev dokaj realna, vendar pa izstopa nekaj razredov pre- cej visoko, in sicer Ljutomer s 93 in 910/0, Bučkovci s 96,8 0/0 in Stročja vas v VIII. razredu s 1000/0. Kot nizka povprečja pa so vsekakor tista, ki niso do- segla 750/0. Vzroki nizkih učnih j uspehov Vzroke za učne uspehe in zna- nje ix>d 75 0/0 bo potrebno na šolah vsekakor do podrobnosti preučiti in razloge za tako slabe učne uspehe odpravljati, zlasti še, C3 so taki pojavi od petega razreda dalje, ker bi selekcija učencev morala biti izenačena že v nižjih razredih. Lahko pa iščemo poleg drugih vzroke tudi v učiteljevem delu, njegovih prijemih, prizadevno- sti, vsebinski pripravi na pvouk, ne pa samo v formalni pismeni pripravi, snovi in metodično di- daktični razgledanosti posamez- nega učitelja, v doslednem iz- vajanju vseh nalog, ki so po- stavljene pred učitelje glede vzgajanja in izobraževanja. Vsak učitelj bi se moral s slehernim učencem truditi, da pri njem izpolni celoten vzgojni in izobra- ževalni program. Delo s slabimi učenci Nešteti so primeri, da učenca, ki je napredoval z negativno oceno, ali pa učenca, ki je dobil nekaj negativnih ocen, večkrat učitelji pustijo pri miru in mu govorijo vse leto: »Saj ti boš itak zaostal, ker že večkrat nisi znal!« Ali pa: »Saj ti boš za- ostal, ker si že lani bil slab!« S takimi izjavami se v učencia f>o- ruši vse. Zgubil je voljo do dela, se predal usodi, da zanj ni po- moči, če bi tudi začel delati, ker je sodba že bila izrečena. S slabimi učenci je potrebno več delati, da bodo lahko sle- dili, kar pa je na naših šolah premalo, saj je dodatna ix>moč ponekod minimalna. To so uči- telji vedno izvajali, tudi takrat, ko še ni bila uzakonjena. Sedaj, ko je uzakonjena, pa jo izva- jajo premalo. Učiteljevo pravilo bi moralo biti, kakor hitro spo- zna, da mu kateri učenec ne sledi, da se z njim takoj začne ukvarjati in mu pomagati, da bo lahiko sledil prihodnjim lek- cijam; v tem primeru bo šte- vilo slabih vedno manjše. To bo seveda izvedljiy,o, če bo učni kader imel pravilen odnos do učenca, notranjo toplino, no- tranji stik in če bo imel pred očmi, da se ceni delo vsakogar po njegovem izdelku, ne pa sa- mo po vloženem delu. Da pa bo ta izdelek kvaliteten, bodo mo- rali učitelji vložiti čimveč tru- da z močno voljo po čim bolj- šem uspehu, kar naj bi bilo geslo slehernega učitelja v no- vem šolskem letu. Primerjava z učnimi uspehi v drugih občinah Povprečje učnih uspehov na osnovnih šolah v preteklem šolskem letu na področju za- voda za pedagoško službo v Murski Soboti, ki zajema ob- čine Ljutomer, Gornja Radgo- na, Lendava in Murska Sobota, znaša 810/0, kar je za 1,10/0 nižje od učnega uspeha na lju- tomerskih šolah. Od prvega do osmega razreda osnovnih šol jih je na področju pedagoškega zavoda končalo 64,3 0/0 Po obči- nah pa so rezultati naslednji: Gornja Radgona 62,5 0/0, Lenda- va 67,10/0, Murska Sobota 64,2 odstotka in Ljutomer 56,6 0/0. Iz i-ezultatov je jasno razvid- no, da je bil v ljutomerski ob- čini dosežen na osnovnih šolah najnižji rezultat, saj je le 56,6 0/0 učencev končalo popolno osnov- no šolo. Ti rezultati so vsekakor zaskrbljujoči, čeprav večji del učencev nadaljuje večerno šo- lanje pri delavski univerzi Lju- tomer. Rezultati na sprejemnih izpitih Mnogo ugodnejši rezultati so bili doseženi na sprejemnih iz- pitih za šole druge stopnje v občini in zunaj nje pri učencih, ki so letos v ljutomerski občini končali osemletno šolanje in so delali sprejemne izpite na na- vedenih šolah. Pri sprejemnih izpitih iz učnega predmeta ma- tematika so bili doseženi na- slednji rezultati: Ljutomer 7,5 točke, Gornja Radgona 7,5, Len- dava 7,3 in najniže Murska So- bota — 7,2 točke. V slovenščini so bili doseženi naslednji re- zultati: Ljutomer 2,8 (ocena), Gornja Radgona 2,8, Lendava 2,6 in Murska Sobota 2,6. Ti rezultati govore, da so učni uspehi v navedenih obči- nah zelo izenačeni ter da so v ljutomerski občini v celotnem učnem uspehu dosegli dobre re- zultate, saj so rezultati na spre- jemnih izpitih prava slika uspe- hov ali neuspehov učnega pro- cesa na osnovnih šolah. -PP 10 LET KLUBOV OZN V SLOVENIJI Pred 10 leti, leta 1957, so bili ustanovljeni v Ptuju v okviru Taborniške organizacije prvi klubi OZN. To so bili tudi prvi kluibi OZN na Slovensikem. Le- tos poteka tako 10 let delovanja teh klubov, ki jih je v Slovenijii okrog 220 z več kot 6000 člani. V te klube so včlanjeni pionirji, mladiinci, delavska in vaška mladina, ki se zanima za delo svetovne organizacije Združenih narodov. Boriijo se za mir in enakopravno sodelovanje med narodi, prirejajo razstave, pre- davanja itd. Ob 10-letnici delo- vanja mladinskih klubov OZN bo v Ptuju 22. oktobra republi- ška proslava, ki se je bodo ude- ležidi člani kLubov OZN iz vse Slovenije in iz bratskih repu- blik. Pripravili bomo tudi raz- stavo delovanja klubov OZN v Sloveniji. Več o prosila vi in o razstavi bomo siporočili v eni prihodnjiih številk. Občinski center klubov OZN Ptuj GLEJTE, GLEJTE! cigava PISMA? NAŠA. cigava? NASA? NAŠA! NAS VSEH MLADIH IZ SLOVENSKIH GORIC IN Z MURSKEGA POLJA DO OPLOTNICE IN DO BOCA. NAŠA! IZ VSAKE NAŠE VA- SI, IZ VSEH NAŠIH DOMOV, Z BREGOV IN Z RAVNEGA PTUJSKEGA POLJA. Prav zares, otroci! Tovariš urednik je v TEDNIKU zago- tovil poseben prostorček samo za vas. Vi, mali in srednje ve- liki pionirji in pionirke, in vi, mladinci in mladinke iz višjih razredov osemletk, sedaj lahko tukaj pišete in poročate o vsem, kar doživljate in kar vas zani- ma. Prostor z naslovom NAŠA PISMA je namenjen vam in tukaj imate svojo besedo. Do- pisujte na naslov: Uredništvo TEDNIKA (za »Naša pisma«) PTUJ V NAŠIH PISMIH odkrivajte svoj domači kraj, pripovedujte o svojem delu in oddihu, o vese- lih in žalostnih dogodkih, ki vas doletevajo, in o ljudeh, ki vas imajo radi! V NAŠIH PISMIH pripovedujte, kako je pri vas doma in v šoli! Opisujte tisti pisani svet, v katerem preživlja- te svpja mlada leta! V NAŠIH PISMIH tudi vprašujte in za- upajte svoje misli! Koliko imate na srcu! Pod vsakim vašim pismom, ki bo natiskano v TEDNIKU, bo tudi odgovor. Prav gotovo ga boste težko pričakovali. Šolska vrata se vam spet na široko odpirajo in šolske torbi- ce ponovno dobivajo svojo ve- ljavo. In prav tisto pero, s ka- terim boste sedaj dan za dnem pisali v šoli in doma, bo kar pripravljeno tudi za kako vaše pisemce v TEDNIK. Verjemite, otroci, da bodo prav vaša pis- ma z veseljem prebirali tudi vsi odrasli TEDNIKOVI bralci, saj ga ni pod soncem, ki mu vi ne bi bili pri srcu. Dopisujmo si in spoznavaj- mo se! V NAŠIH PISMIH se bom pogovarjala z vami. Vaša Alenka Z novim sistemom Financiranja si v slovenski Bistri- ci obetajo boljši položaj šol in prosvetnih delavcev Sole na slovenjebistriškem območju obiskuje 4857 učencev Učni uspehi v lanskem šolskem letu so bili povprečni. Večina šol dela v dveh izmenah. Primanjkuje šolskega prostora. Pri predmetnem pouku primanjkuje strokovnega kadra. Še vednt so težave pri financiranju srednjega šolstva. Med počitnicami sc popravljali šolska poslopja. Prihodnje leto bodo pričeli z dozi- davo šole v Makolah. Za Tednik govori NORBERT JEDLOVCNIK, tajnik izobra- ževalne skupnosti v Slovenski Bistrici. iz,ouiazevauia sKupnost v iaio- ven-ski £.ii.Uici je piiceia aeiau v ruKU. bieje oi nariuv. v rijej una vaaK izouraztvaiui iiavou svojesa tiieusiaviuiia. azvram ouuor sitjc utiviil eiaiiov. iN a puuiocju izobraževalne skup- nobU je ucvet baniobiujiiui cen- iiainiii soi in seuem pouiuznil i. ioi ouaeiKi. faoio ooibKuje •i.oot učencev. V oDcini je tuai ena šola za učence lesne, kovinsise m meta- iuibke suuKe ij ido učenci. — kalv&isi so l>ii^i tcjnl kjt. L Li'! u čni uspehi so bili povprečni. Rezuliati iz nase ocme ne oa- btopojo oa rezuiiatov oaiaim sui na aivšem oKrajiiem oomocju. V biovenjeuisinsKi oucuu je iz- delalo 77,b oaslolKa učencev brez negativne ocene, oziroma b4,4 od- stotka z vštetimi tistimi, ki so imeli eno negativne oceno. Po uč- nem uspehu so najboljši prvi in drugi razredi, 85,5 odstotka učen- cev jih je končalo brez negativne- ne ocene. Najslabši je bil šesti raz- red, ki ga je končalo le 66 odstot- kov učencev brez negativne ocene. — VZROKI NAVEDENIH UČ- NIH USPEHOV? Večina šol dela v dveh izmenah. Sola v Slovenski Bistrici je delala v prvem polletju celo v treh iz- menah. V mnogih šolah primanj- kuje prostora. V šolah Makole in Poljčane pride 0,7 kvadratnega metra na učenca. Na stopnji pred- metnega pouka je pomanjkanje strokovnega kadra. 1150 ur pred- metnega pouka na teden vrši ne- strokovni kader. Med vzroke lahko navedem tu- di podatek, da je bila naša obči- na v zadnjih dveh letih na zad- njem mestu na lestvici osebnih dohodkov in izdatkov na učenca. Komuna je v neugodnem finanč- nem položaju. Velikokrat smo že opozorili na neustrezno delitveno razn-.erje. Premalo se upoštevajo specifični pogoji gospodarstva v posameznih komunah. — ALI PRIČAKUJETE IZ- BOLJŠANJE STANJA Z NOVIM SISTEMOM? Z novim sistemom financiranja si obetamo boljši položaj naših šol in prosvetnih delavcev. Zave- damo se, da bomo kljub vsem naporom še vedno zaostajali. Zavedamo se tudi težav, ki so že in še bodo nastopile. Tako je moral na primer izvršni odbor že med prvimi sklepi sprejeti ukrep, s katerim je omejil za pet od- stotkov porabo planiranih sred- stev za drugo polletje. Ukrep je nujen zaradi nezadostnega do- toka sredstev iz prvega polletja. Ukrep je začasen. Zaostanek iz prvega polletia že poravnavamo. — V KAJ STE NAMENILI SREDSTVA? Za večja popravila na šolah je bilo planiranih 16 milijonov S din. Norbert Jedlovčnik Srerustva so bila dodeljena deve- tim šolam za prckritje streh, od- pravo suhih sanitarij, napeljavo vodovoda in podobnih adaptacij- skih del, ki so jih morali opravi- ti zaradi osnovnih pogojev, v ka- terih se lahko vrši pouk. Sole so pravočasno poskrbele za izvajanje del m sicer v počitnicah. Za zago- tovitev celotnega zneska je mo- ral izvršni odboi najeti 8 milijo- nov S din premostitvenega kredi- ta. — KAKO JE S IINACIRA- NJEM SREDNJEGA <50LSTVA? Pri financiranju srednjega šol- stva imamo ter:avc. Višina zah- tevanega zneska 'e 105 milijonov S din Razpolagamo le s 87,5 mi- Hjonu S din. čeprav je v začetku leta skupščina v s"ojem proraču- nu skupaj s sredstvi delovnih or- podpisala pogodbe in zneske redno vila. Da bi v celoti kriii obveze do šole druge stopnje, smo za raz- liko zaprosili republiško izobraže- valno skupnost. Planirana sred- stva redno nakaznjcmo. Večina delovnih oiganizacij je podpisale pogodbe in zneske redno nakazuje. Težave imamo z neka- terimi manjšimi delovnimi orga- nizacijami, ki svoje dolžnosti še niso opravile. Ne zavedaio se do- volj svojih moralnih obvez do dru^be. — PROGRAM DELA? Sedaj ga sesta'.djamo. V tem tednu se bodo sestale sekcije za in pred in osnovnošolsko vzgojo. Sprejele bodo svoi program dela. V tem mesecu bomo izdelali pra- vilnik o štipendiranju. S področja investicijske proble- matike bodo glavni napori v dru- gem polletju usm'=ripni v zagoto- vitev finančnih sredstev za adapta- cijo in dozidavo osnovne šole v Makolah. Pričela bi se naj v pri- hodnjem letu. Z. R. Modelarji so pričeli z delom Ptujski modelarji so v polet- nih mesecih počivali. Nekateri so se udeležili svetovnega pr- venstva v CSSR, seveda kot gle- dalci, saj je edini Ptujčan, ki je ustrezal pogojem za to pr- venstvo, odšel v JLA. Trdijo, da so se mnogo naučili in bodo no- vo znanje s pridom uporabili pri svojem nadaljnjem delu. Vse sedanje delo je posvečeno pri- pravam na tekmovanja, ki se bodo pričela že v začetku tega meseca. 3, septembra bo v Ce- lju republiško prvenstvo prosto- letečih modelov, ki se ga bosta iz Ptuja verjetno udeležila dva tekmovalca (Primožič in Dajč- man), 24. septembra pa bo dr- žavno prvenstvo vezanih mo- tornih modelov v hitrosti in akrobacijah. Upajo na dober plasma, čeprav med njimi ne bo državnega prvaka v katego- riji hitrostnih modelov Velun- ška. Nato pridejo na vrsto pri- prave za kup republike, ki je najbolj renomirano modelarsko tekmovanje pri nas. V zatišju pred novo sezono so modelarji nabavili radiokontrolni model (RC), za katerega računajo, da bo kmalu poletel nad Ptujem. RC je prostoleteči motorni mo- del letala z vgrajenimi napra- vami za daljinsko radijsko upravljanje. Model se vodi z zemlje s pomočjo radijskega in- strumenta. Modelarji pravijo, da so nji- hovi največji nasprotniki po- manjkanje materiala, finančnih sredstev in časa. V Jugoslaviji je zelo težko nabaviti material za vrhunsko modelarstvo, sred- stev za uvoz pa nimajo. Muči jih nezainteresiranost družbe za njihovo delo. Pravijo, da ne bo nič čudnega, če bodo letošnji rezultati slabši od prejšnjih. Vidna je tudi razlika med starejšimi, vrhunskimi modelar- ji in naraščajem. Potrebovali bi profesionalnega vzgojitelja mla- dega kadra, saj se vrhunski mo- delarji ne morejo posvetiti temu delu, ker zanj nimajo časa. Modelarji se tudi čudijo ne- gativnemu odnosu staršev do njihovega dela, saj ie-ti ne pu- stijo otrokom, da bi se vključili v modelarsko društvo. Na le- tošnji razpis se namreč ni pri- javil nihče. Vprašujejo se, ali v Ptuju res ni pionirjev in mla- dincev, ki bi jih veselilo to de- lo, saj se pri njem lahko uspo- sabljajo — morda celo za svoj bodoči pvoklic. KJ OdBomki Iz življenja herofa LXXII Napisali smo že, da je objavil v Slovenskem poročevalcu 27. aprila 1944 kratko zgodovino narodnoosvobodilne vojske Slove- nije v članku Od četic do korpu- sov. Ker je odpotoval julija 1944 v Vrhovni štab, je prenehal s pi- sanjem. Po vrnitvi v Slovenijo je izšel že 7. decembra njegov članek V ofenzivo pro^i birokraciji. 14. de- cembra pa Smelost poveljevanja. V članku Smelost poveljevanja je napisal, da smo Jugoslovani lahko ponosni, ker je boj jugoslo- vanskih narodov proti tujemu za- vojevalcu ena največjih epopej smelosti, drznosti in junaštva v zgodovini narodov. Vsemu svetu se je zdel upor našega golorokega naroda proti močnemu sovražniku blazen, brezumen. Vendar smo v kričečem nesorazmerju material- nih sil in virov, v pogojih strahot- nega nasilja lahko izgradili in ohranili našo novo regularno voj- sko, razbili silne ofenzive in osvo- bodili ozemlja. Na.ša vojska je postala dedič vojaških vrlin naprednih vojska vseh narodov v zgodovini. Lik osebne hrabrosti naših koman- dantov Rozmana. Saranoviča, Bra- čiča, Jeftiča in Sercerja je postal simbol našega novega oficirja. Lik vojaka z dvignjenim čelom, po- nosnimi očmi, polnimi prezira smrti, z neugnanim srcem in ognjem, ki lomi vse stare vojaške zakone zmogljivosti, je postal po- doba vse naše vojske, vsega na- roda. To ni samohvala. To je samozaf- vest in resnica o narodu, ki ve. kaj je ustvaril. Naša dolžnost je, gojiti in razvijati tradicijo smelo- sti in junaštva! Smelost in juna- štvo naših komandantov se kaže v osebni hrabrosti in smelosti po- veljevanja. Pri tem pa je potreb- no čuvati življenje, kajti nepo- trebne žrtve komandantov so ve- lika izguba za našo vojsko. Ko- mandantova hrabrost se ne kaže zato v tem, da prvi juriša. da osebno razbija bunkerje, ampak v smelih komandnih odločitvah, v smelem in spretnem izvajanju operacij. Zato naj bo komandant na komandnem mestu in ne v ju- rišni desetini. Komandant mora znati izkori- stiti vse slabosti sovražnika, znati mora najpametneje porabiti svoje sile na pravem mestu in ob pra- vem času, znati smelo izkoristiti svoje razpoložljive sile in spretno manevrirati. Poveljevati s ko- mandnega mesta ne pomeni, za- preU se v ožji štab. odtegniti se od vojske. Ne! Komandant mora živeti s svojo enoto in jo bojno vzgajati. Trdno mera držati vajeti v svojih rokah, varovati pa se mo- ra lahkomiselnosti in zaletelosti v poveljevanju. V članku V ofenzivo proti biro- kraciji, piše Tomaž, da se je na- ša vojska razvila iz primitivnih partizanskih odredr/v v regularno armado s sodobno urejenimi štabi, s kvalitetno operacijsko in obve- ščevalno službo, sistemom zvez, ekonomsko, sanitetno, veterinar- sko, personalno, sodno, propagand- no in agilacijsko službo. Te prido- bitve so za našo vojsko izreden uspeh. Z rastjo vsakega mladega organizma so pa zvezane mnoge nevarnosti in stranpoti. Tak ne- zdrav pojav, ki se je pojavil v na- ši vojski, je neživljenjsko uradni- karstvo — odvratna birokracija. Boris Kidrič je v svoji brošuri Boj birokratizmu. karierizmu in drugim nezdravim pojavom, z ne- usmiljenim bičem ožigosal slične izrodke v organih na.še narodne oblasti. Naša dolžnost je. da napo- vemo boj izrodkom v naši vojski! Prva naloga v vojski ie bojeva- nje proti okupatorju, zato mora vse drugo delo doprinesti bojnim uspehom, ne pa jih ovirati. 21. decembra je izšel Tomažev članek Spretnost poveljevanja, v katerem je napisal, da v vojni zmaguje tisti, ki smelo drži ini- ciativo v svojih rokah in diktira svojo voljo nasprctniku. Ta želez- ni zakon vojne velja bolj kot za katerokoli drugo armado prav za našo narodnoosvobodilno vojsko, zraslo iz partizanskih odredov. 16. decembra je Tomaž sprego- voril po radiu Osvobodilna fronta. Svoj govor je začel z besedamir "Očistite in osvobodite svojo do- movino.« Pozval je slovenski na- rod, da izpolni svojo domovinsko dolžnost in pomaga svoji vojski osvoboditi domovino in jo očistiti izvržkov, ki so se vdinjali okupa- torju, ki so se s krvjo omadeže- vali. 2e 4. januarja 1945 se je znova oglasil v tisku s člankom Iniciati- va v poveljevanju. 23. januarja pa s člankom Poveljevanje in kon- trola. Tako je prek tiska prenašal svoje misli na vojake NOV, je na en mah povedal tisočerim borcem osvobodilne vojske c napakah, ki ovirajo naš boj in jim pokazal pravo pot. Njegovi članki so bili izrednega vzgojnega pomena. Po štabnih razgovorih 22. febru- arja 1945 je napisal odredbo o Ustanovitvi baze CS v Biogradu v Dalmaciji, kjer naj bi se zdra- vili naši ranjenci in vzgajali tja doslani vojaki. Za delovanje baze je dajal temeljite napotke. Za nje- nega komandanta je imenoval Staneta Potočarja. za političnega komisarja pn Drasa Benčiča. Mesec februar je naglo minil v napetem razpoloženju zadnjih voj- nih dni. Z niim ie bil pri kraju pomemben zgodovinski dogodek, februarska konferenca na Jalti, kjer so se zavezniki sporazumeli o jugoslovanskpm vprašanju. Pri- poročali so. naj se .^VNOJ do- polni s poslr.nci iz leta \9?A. ki se niso kompromitirali s soddova- niem z okupatorjem. Tako dopol- njeni AVNO-T nai bi sestavil enot- no jugoslovanske vlado. Po prvem marcu je sprejel To- maž odredbo AVNOJ. da se na- rodnoos\'obodilna vojska preime- nuje v Jugoslovansko armado, vr- hovni Stab NOV in POJ pa v ge- neralštab Jusn-^iovanske armade. Po tei reorganizaciji se je Glavni štab NOV in POS preimenoval v Glavni štab Slovenije. 2e naslednjega dne je general- «tab JA imenoval IV. armado s 7.. 8. in 9. korpusom. Pomembni dogodki Pa so se vrstili naprej. Po 7. m.arcu 1945 je prispela v Glavni štab vest. da so sestavili v Beogradu enotno iugoslo\'an«ko vlado, ki ji predseduje maršal Ti- to. V vladi ie pre^'zel resor za zunanje zadeve dr Subašič. V vladi so bili 5p trije predsedniki jugoslovanske emigracije. Vlada je pričela urejati odnose z drugi- mi državami. V štabu je Tomaž izdal 1. mar- ca dnevno povelje o zakliučku vo- ■'aškega tekmovanja, ki se ie pri- čelo 1. septembra 1944. Po teme- ljitem prerešetanju uspehov in okoliščin, ki so k uspehom vodi- le, je Tomaž s člani štaba dode- lil prvo mesto brigadi Matije Gubca, drugo ljubljanski, tretje Ivana Cankarja, četrto dvanajsti. V IX. korpusu pa je dosegla pr- vo mesto 19. brigada Srečka Ko- sovela. V Sloveniji so se spopadi s so- vražnikom nadaljevali. V štabu so kovali načrte in spremljali po- slednje boje na domačem ozem- lju. Jugoslovanska armada, se- stavljena iz prve, druge in tretje armade, je svoje sile usmerjala vedno bolj proti zahodu. Januarja se je razvila sremska fronta. Nemci so se tam krčevito upirali napredovanju. Tomaž in člani ož- jega štaba so spremljali na zem- ljevidih dogodke na jugoslovan- skih bojiščih in dajali navodila slovenskim vojnim enotam. V Dalmaciji so naši hitro prodirali proti zahodu in prešli s tanki in topovi težko prehodna ozemlja. V Sloveniii so se zbrale glavne sile IX. korpusa okoli Cerknega. Nemci so zato navalili nanje že niarcf?. tako da so se morali umak- niti proti Baniški planoti in Tr- novskemu gozdu. Sovražnik je 24. marca celo zasedel Banjško pla- noto. Okoli Sinjega vrha so bili hude boje. Vesti s Primorske so Tomaža vznemirjale. Sovražne si- le so bile v Sloveniji močneišekot kdaj preje. Umiki iz drusih oze- meli so to omogočili. V Sloveniji so Nemci kljubovali, v lastni do- movini so morali zaradi premoči zaveznikov popuščati. V depeši s Primorske 31 marca 1945 je či- tal Tomaž, da se je 31. divizija prebila iz Trnovskega gozda proti Poštnini, odkoder bi morala niena 16. brigada spraviti na Dolenisko ckoli 40n ranjencev. V depeši 3. aorila 1945 so snororili. da se je /!0. divizija, ori kateri je bil štab. pretolkla na ^entviiko goro. od tam pa proti Voisku. Glavni štab je dal nalogo, da primorske voine enote preženejo spet sovražnika z Banjške olano- te in iz Trno\-«ke2a gozda, kar se ie posrečilo šele proti kcncu apri- la. V w (Konec prihodnjič) Stran 5 T E D M K — petek, 1. septembra 19&7J Stran 5 VZGOJNA VPRAŠANJA ^revozi učencev v šolo v mnogih državah, kakor so na primer Švedska, Nemčija itd. so organizirale šolske ustanove prevoz učencev iz manjših kra- jev z majhnimi šolami v večje kraje, kjer so visokoorganizira- ne šole. V takih državah se smatra, da je prevoz otrok del šolanja in da prevažanje otrok pripomore k boljšemu znanju učencev. Tudi pri nas imamo razmere, ki silijo prosvetne ustanove, da so se lotile organiziranja prevo- zov učencev, ki se šolajo v majhnih šolah. Tako smo mora- li urediti prevoz učencev višje stopnje iz Leskovca, Stoperc, Zavrča, Grajene, Vurberka itd. V vseh teh krajih so šole, ven- dar nimajo dovolj učencev, da bi lahko uvedle predmetni po- uk, kakor ga lahko uvedejo centralne osnovne šole v Ptuju, Podlehniku, Vidmu, Majšporku, Kidričevem itd. Pri nas smo uvedli enotno osnovno šolo, to pomeni, da bi se naj vsi učenci enako učili v Ptuju, kakor tudi v vsakem kraju na deželi. To zahteva za- kon. V praksi pa nastajajo te- žave. V šolah z majhnim števi- lom učencev ni mogočo organi- zirati predmetnega pouka, da bi predmetni učitelj poučeval le en predmet. Tak pouk lahko or- ganiziramo le v šolah, ki imajo toliko učencev, da imajo v vsa- kem razredu višje stopnje naj- manj dva oddelka; torej 5. a in b oddelek, 6. a in b oddelek itd. Ce tega ni mogoče urediti, ni- majo predmetni učitelji dovolj učnih ur. Tako pa propade vsa višja stopnja. Predmetni pouk zahteva specializacije učiteljev. Tako učitelj naj ne bi poučeval več predmetov, na primer slo- venski jezik, likovni pouk, te- lesno vzgojo itd., ampak le predmet, za katerega je specia- liziran. Taka organizacija pouka zahteva torej, da ima višja stopnja mnogo učencev in da se tako lahko organizirata za vsak razred najmanj po dva oddelka. Kjer ni v šoli toliko otrok, mo- rajo učenci oditi iz 5. razreda v sosednjo večjo šolo. Ker pa so šole med seboj zelo oddaljene, je bilo treba misliti na prevoz učenčev v šolo. Tak prevoz učencev ima svoje dobre in slabe strani. Po- glejmo si najprej dobre strani prevoza učencev v večjo šolo. 1. Učenci se pri zahtevnem predmetnem pouku več naučijo in tako dobijo za nadaljevanje svojega šolanja dobro podlago. 2. Centralne šole lažje orga- nizirajo pouk fizike, kemije, petja v kabinetih. Vsega tega ne morejo vpeljati majhne šole. 3. Centralne šole si lahko na- bavljajo mnogo učil za nekate- re težke predmete, kakor so fi- zikalne in kemične aparature, mikroskopi, epidiaskopi, filmsk kamere, magnetofoni m gramo- foni. Male šole tega ne morejo nabaviti, ker nimajo dovolj de- narja. 4. Otroci, ki prihajajo iz dru- gih krajev v centralno šolo, se srečujejo z otroki iz raznih kra- jev in se jim tako razširja ob- zorje. Ce se je otrok vživel v šolsko delo, mu pouk v central- ni šoli lahko zelo koristi. 5. Za občino je taka ureditev cenej.ša, kakor če bi morala vzpostaviti v vsaki šoli celotno višje šolanje otrok. F. H. (Konec prihodnjič) Hmelj smo obirali] V hmeljniku kmetijskega kombinata ob Piogozniški cesti so minuli ponedeljek imeli li- kof. Štirinajst dni so prihajali iz mesta in bližnje okolice obi- rat-ta naš tako imenovani gol- ding. Obiralcev je bilo s pogod- bo vpisanih okrog 250, na hme- ljišču pa jih je bilo mnogo več, saj so pomagali tudi družinski člani, zlasti otroci, ki imajo še počitnice. Po trije, štirje iz ene skupine so obrali na dan tudi do 50 meric. Pridni obiralci so zaslužili v teh dneh tudi po 100 tisoč starih dinarjev in še več. Ljudje z majhnimi zaslužki in nizkimi pokojninami iz mesta bodo dobili denar, da si bodo kupili drva in premog in morda še kako toplo jopico ali zimsko obuvalo. Tudi okoličani so pri- hajali in pridno delali. Šteli so svoje merice. »Zdaj jih imamo 150, to je 27.000 dinarjev. Ce bo po sreči, jih bo 200, to je 36.000 dinarjev. S tem bomo oskrbeli našo deco s šolskimi potrebščinami. Neka družina bi rada spravila skupaj 100.000 dinarjev; toliko ji manjka, da bi si kupila televizor. Na hmeljišču je bilo včasih živo, da ne rečem preživo. Od začetka so obiralci obirali hmelj kar »na divje«; kjer je bil lepši, tja so segli. Obirali so le rast- line z dolgimi, bujnimi kobu- lami, tako je bila kmalu pol- na vreča. Rastline z drobnimi kobulami so puščali. Potem je prišel nadzornik in se kregal: »To ne gre. Vsak ima svojo vr- sto, ki naj jo obere do konca.« Prišlo je do prerekanj. »Kaj se toliko ženete, vi ,mestjani'?« so se razburjali okoličani, »saj imate svoje službe in penzi.ie, mi pa nič, le visoke davke pla- čujemo za vaše vi.soke plače in penzijone.« In kakor da bi dreg- nil v sršenovo gnezdo! »Kaaaj,« so odgovarjali .mestjani'. »Mi s svojimi plačicami in penzijami komaj živimo. Co kaj zasluži- mo, je to pač majhen priboljšek, ki nam ga ne privoščite. Vi, ,kmetjo', pa si kupujete televi- zorje, pralne stroje, hladilnike in celo fičke. Prodajate telice in krave po 200, po 30O tisoč, ,povljete' nove hiše. Pa vam še ni zadosti. Zdaj bi si radi še v hmelju zaslužili stotisočake.« Seveda so bili taki in podobni pogovori le viharčki v koMrcu vode. Ne pri »kmetih« ne pri »mestjanih« ni bilo vse res, kar so si povedali. Cez pet minut so si bili spet dobri in hiteli, hiteli, da bi čimveč nabrali. Zvečer so prešteli listke, ki so jih do- bili za merice: tri merice, dve merici, ena merica, pet meric, pol merice, četrt merice. »Kme- tica« z otroki je naštela 42 me- ric. »Koliko je to? Dvainštiri- desetkrat po 180 dinarjev, to je — čakaj, ne moti me — to je 7560 dinarjev. Ce bomo de- lali do konca, bo okrog lOO.OOO dinarjev, ali ne?« je rekla in zadovoljna spravila listke v torbico. Obiranje hmelja ob Rogozniški cesti je trajalo 14 dni. Obiralci in kombinat so menda zadovolj- ni. Obiralci bodo prejeli lep priložnostni zaslužek, kombinat pa pospravil lep in zdrav hmelj. Ob tej priložnosti bi omenil le eno pomanjkljivost, ki bi jo lahko odpravili z majhnimi stro- ški. Obiralci, bilo jih je 300 in še več, niso imeli za svoje te- lesne potrebe prav nobenih ugodnosti. Ali ne bi kombinat postavil v hmeljniku vodne čr- palke? Saj tudi ne bi bilo treba globoko vrtati, morda tri me- tre, pa tudi preprosta črpalka ni predraga. Ljudje so žejni. Hodijo po vodo v bližnje hiše. Tudi druge telesne potrebe opravljajo, kakor pač morejo, zato bi bilo treba postaviti na primernem mestu stranišče. Tudi shrambo (lesenjačo), ka- mor bi se obiralci zatekali ob nevihtah, bi lahko postavili z majhnimi stroški. V. K. Kotiček za icmetoval- ce in vrtičkarje Intenzivna živinorejci terja intenzivno pridelova- nje krme Pridelovanje krme na nfivah Slovenija ima od vseh kme- tijskih panog še najboljše po- goje za intenzivno živinorejo. Bodočnost bo pokazala, da je živinoreja slovenska osnovna in najvažnejša kmetijska panoga. Zato moramo prilagoditi polje- delsko proizvodnjo temu cilju. Čeprav imamo veliko površin pod travno rušo, se ne moremo zadovoljiti samo z izboljšanjem travnih površin (sodobna pre- hrana živine temelji na soraz- merno majhnih količinah sena, toda na toliko večjih količinah sočne krme in koncentratov). To pomeni, da moramo pride- lati večje količine ustrezne kr- me na njivah. Posebno v zad- njem času zahteva tržišče kva- litetno živino, ki jo bomo lahko spitali le s kvalitetno krmo. Z dobro agrotehniko lahko pridelek krme na travniku ze- lo povečamo, vendar pa je ko- ličina na travniku pridelanih živalskih hranilnih snovi kljub temu mnogo manjša, kakor pa jo lahko dosežemo pri dobri agrotehniki in izbiri prikladnih krmnih rastlin na njivah. Po- leg tega imamo možnost pride- lovati na njivah tisto krmo, ki jo želimo imeti v sodobnem krmnem obroku, ki vsebuje be- ljakovinske, škrobne in vita- minske koncentrate, in pa v za- želenem časovnem zaporedju. Zaradi manjše proizvodnosti travinj potrebujemo za živalsko enoto mnogo večjo krmno po- vršino. Število živine ne hektar in s tem v zvezi živinorejsko proizvodnjo nam bo torej uspe- lo močno povečati le, če bomo travnike spreminjali v njive ter prešli v mnogo večjem ob- segu na intenzivno pridelova- nje krme na njivah. Pri preoravanju travnikov v njive moramo upoštevati, da je na strmih le«gah odnašanje zemlje (erozija) na tra\mikih neprimerno manjše kakor na njivah. Tod je poljedelska pro- izvodnja zelo draga, ker je ne nioremo popolnoma mehanizira- ti. Na poplavnih območjih in zemljiščih z visoko podtalno vodo trava sorazmerno dobro uspeva, njivske rastline pa zelo slabo ali celo popolnoma odpo- vedo. Taka zemljišča imenuje- mo absolutne travniške povr- šine. Na lažjih plitvejših zemljah trave s svojimi plitvimi koreni- nami mnogo slabše uspevajo ka- kor ustrezne njivske krmne rastline. Njiv.ske krmne rastline so pretežno ugodnice, kar pomeni, da izboljšujejo rodovitnost zem- lje. Zato je vključitev krmnih rastlin v njivski kolobar izred- no koristna. Pametno in gospodarno bomo ravnali, če bomo vse travniške površine, ki 'dopuščajo preora- vanje (som štejemo vse površi- ne razen absolutnih travniških površin) preorali in prešli na pridelovanje krme na njivah. Mnoge travnike bi morali pre- orati in spremeniti v njive, še več pa jih pred preoravanjem izsušiti, to je odstraniti odveč- no vodo ali preprečiti poplav- ljanje. OBLIKE PRTDELOVAN.TA KR- ME NA NJIVAH Glede na dolžino rastne do- be ter čas setve in spravila pridelka razlikujemo dve glav- ni obliki pridelovanja krme na njivah: glavni posevek in do- datni posevek ali dosevek. Med glavne posevke štejemo poljščine, ki zavzemajo njivsko površino pretežni del leta ali celo več (lucerna. pesa, koru- za za kisanje, ječmen). Od teh rastlin dobimo sočno krmo, seno in beljakovinske oziroma škrob- ne koncentrate. Nekatere od teh krmnih rastlin so pri nas že precej razširjene. Ostale (koru- za za kisanje) pa bi morale za- radi svoje uporabnosti zavze- mati mnogo večje površine, ka- kor jih zavzemajo. Dosevek je poljščina, ki jo posejemo po spravilu predhod- nega glavnega posevka, spravi- mo pa pred setvijo naslednjega glavnega posevka. Razlikujemo dve skupini krmnih posevkov: strniščne dosevke in prezimne dosevke. Strniščne dosevke sejemo po- leti po spravilu žita, pridelek pa pospravimo v pozni jeseni. Nekatere strniščne poljščine so pri nas že razširjene (repa, pre- sajena pesa), nekatere zelo upo- rabne rastline, na primer krmni ohrovt, pitnik, kavlo, ogrščico, pa še redkeje opazimo na naših poljih. Pri pravilni izbiri rast- lin in dobri agrotehniki so pri- delki živalskih hranilnih snovi, zlasti škrobnih vrednosti, pri metuljnicah in krmnem ohrovtu tudi belj.ikovin, prav visoki. Prezimn! dosevki so tiste rastline ali mešanice več rast- lin, ki jih sejemo jeseni, po- spravljamo pa spomladi — apri- la in maja. Pridelana krma je bogata beljakovin ter jo upo- rabljamo bodisi kot prvo spom- ladansko klajo (repica, ogršči- ca, rž), lahko pa pridelek tudi skisamo ali posušimo. Zaradi precej velike zanesljivosti pre- zimnih dosevkov, velikega pri- delka dobre krme in dejstva, da te rastline varujejo pozimi zem- ljo pred izpiranjem ter s svo- jimi koreninami bogatijo zem- ljo z organskimi snovmi, mo- ramo preziinne krmne dosevke bolj razširiti. Razširitev površin pod krm- nimi dosevki pomeni močno in- • (Konec na 6. strani) . Z ljutomerske zgodovine VI. Posebno krut je bil dolnje- grajski sodnik (Dolnji grad nad Podgradjem) Ludovik Lacherer, ki je obsodil mnogo tržanov in tržank Ljutomera zaradi čarov- ništva. Tržani in braneški gra- ščaki so se zaradi tega pritožili pri deželni vladi, ki je potem za komisarja določila dr. Janeza Tulbricha. Dne 5. novembra 1690 je poročal ljutomerski tr- žan Janez Obran, da se je novi komisar (sodnik) izjasnil, še preden se je dobro prepričal, da so vse ljutomerske tržanke ča- rovnice, ki bi se morale s svo- jimi hišnimi pomočnicami izro- čiti deželnemu sodišču. Drugi dan po prihodu dr. Ja- neza Tulbricha, 22. novembra 1690, so zaradi čarovništva ob- sodili Agato Signorco, Gero Trunkovo ter Nežo Krajnc, ki je že pred obsodbo umrla zara- di mučenja, obsodili na smrt. Singnorco in Trunkovo so zve- zali in ju zažgali na grmadi. Ko so ljudje videli, da nobe- den obtoženec zaradi čarovni- štva ne uide smrti, so hitro pri- znali ter se tako rešili nadalj- njih muk. Res pa je, da so se takrat lju- dje zaradi nemoči pred narav- nimi in drugimi objektivnimi, kakor subjektivnimi pojavi, ba- vili s čarovništvom. V priznanje zelo nenavadnih obtožb jih je prisililo mučenje ter v času mu- čenja zauživanje opojnih pijač in bojazen »pred božjo kaznijo«. Obtožencem so med mučenjem vsiljevali priznanje čarovništva, da so popolnoma zmedeni ver- jeli obtožbam. V tistih časih so verovali v čarovništvo tudi najbolj izobra- ženi ljudje, kar daje poseben pečat praznoverju. Praznoverja oziroma coprnije so se še obdr- žale do današnjih dni v okolici Ljutomera. Nekateri starejši ljudje še danes verujejo v ča- rovnije, na prijner: če pustiš perilo ponoči na vrvi, pridejo čarovnjaki (mrake), ki začarajo perilo, po katerem otroci, če ga seveda nosijo, počasi hirajo, do- kler ne umrejo; če dobiš obisk, ponudiš gostu stol in če ta noče sesti, ti je prinesel nesrečo. Ko odide, moraš takoj za njim po- liti vodo. Le na ta način boš pregnal začarano nesrečo itd. Se in še bi lahko naštevali »prleška« vraževerstva v drugi polovici 20. stoletja, ki so se po ustnih izročilih obdržala do da- našnjih dni. Uprava trškega imetja V starih časih so imeli tržani skupne pašnike in gozdove, o katerih pa nimamo natančnih poročil. Leta 1698 so ljutomerski tržani ocenili trško ozemlje oziroma premoženje na 3400 goldinarjev ter dolgove na 2549 goldinarjev. V tej cenitvi pa ni- so bili všteti gozdovi, njive, travniki in pašniki, ki so jih takrat skupno oskrbovali. Leta 1843 je imela ljutomer- ska tr&ka občina v svoji last- nini: 1. trško hišo št. 13 (po ta- kratnem štetju) s kletjo, sked- njem in hlevi; 2. hišo trškega sluge; 3. trški skedenj; 4. mlin s hišo št. 87 (od leta 1694); 5. le- seno kolibo za orodje, ki se upo- rablja v požarni varnosti; 6. vi- nograd s hišo na Gomili (na ka- terem verjetno sedaj raste vin- ska trta z osetom, last KZ »Kme- tovalec« Ljutomer); 7. zidanico s kletjo in stiskalnico v Bre- brovniku pri Jeruzalemu. Trg si je leta 1712 pridobil pravico prodaje tobaka, kar je že v ti- stih časih predstavljalo določen vir dohodkov. Hofrichter je leta 1850 zapisal, da je imela ljutomerska občina veliko imetja v zasebnih in jav- nih zadnlžnicah, mlin, opekarno in precej zemlje, 75 arov njive, 5,5 ha travnikov, 37,5 ha gozdov, 4,8 ha pašnikov in 1,5 ha vino- gradov v Gomili in 2,5 ha v Bre- brovniku, kjer je bilo zraven še 12,8 ha gozdov. Razen tega je imel trg lovišče rib v Sčavnici in Globotki, kmetijo v bližini trga, ob sejmih pa je pobiral »občinski prometni davek« (mestnina), na mostovih pa mit- nino. Starešinstvo Ljutomer V starih časih je imelo najviš- jo oblast v mestih in trgih po osem, deset ali dvanajst sveto- valcev (Rathsgeschworeno, Ra- thsverwandto), ki so se imeno- vali ožji občinski svet ali ma- gistrat (latinska beseda magi- stratus pomeni starešinstvo ali poglavarstvo) z županom ali sodnikom na čelu. Listina iz le- ta 1342 priznava izključno Lju- tomerčanom pravico do volitev župana-sodnika in svetovalcev — županovih pomočnikov (pri- sednikov). O vprašanjih občine ter njenih občanov je magistrat razpravljal in sklepal na sejah, ki so bile lahko splošne ali slo- vesne. V večjih mestih in trgih so se splošne seje vršile vsak teden, v manjših pa po potrebi. Tako je ljutomersko starešinstvo imelo leta 1711 40 sej, leta 1712 31, leta 1714 21, leta 1720 pa 22 sej itd. Navadnih .sej so se udeleževa- li le župan-sodnik in svetoval- ci. Na teh sejah so obravnavali in reševali splošna tekoča vpra- šanja, sprejemali račune (ali proračune), reševali manjša kazniva dejanja itd. K sloves- nim sejam so vabili vse sveto- valce, člane slovesnih sej »če- trtnike« in trški odbor, kjer so ga imeli. Kdor je brez opravi- čila izostal, ga je magistrat ka- znoval s precej veliko denarno kaznijo. Sg pomembnejše so bile skup- ščino, katere bi morali poleg magistrata udeleževati vsi tr- žani, ki pa so se v Ljutomeru udeleževali le takrat, ko jih je težil kakšen večji problem. Vsem sejam je predsedoval župan-sodnlk Trški župan - sodnik Prvi dostojanstvenik magi- strata in trga je bil župan-sod- nik, ki si ga kot sodnika nika- kor ne smemo predstavljati v današnjem pomenu besede. Tr- ški predstojnik kot sodnik ni imel pravice samostojno izrekati sodbe takratnim pravnim ose- bam ali kaznovati, ker je to pravico imelo le starešinstvo in se je pri takih vprašanjih gla- sovalo. Zupanov glas je imel enako veljavo kot glasovi sveto- valcev. Bil je vidni zastopnik trške obla.sti, predstavljal je trg navzven, izvrševal sklepe ma- gistrata ter skrbel, da so te skle- pe tržani izpolnjevali. Ce kdo teh sklopov ni hotel izvrševati, je imel župan pravico kaznovati ga, ne da bi o tem vprašanju magistrat še posebej sklepal. Zupanova mandatna doba je bila leto dni. Zupan je imel mnogo dela, problemov in nalog, za katere je dobil le majhne prejemil^e, ker se je županska služba sma- trala za častno. Pobiral je mest- nino pri sejmih, dobival tretjino od tržnih taks ter bil oproščen žitnih dajatev (zrnske desetine). Imel je mnogo problemov s tr- žani in osebnimi svetovalci, ki so ga večkrat osebno žalili. Ce-. prav so tržani in svetovalci ob novem letu zaprisegli, da bodo župana vse leto spoštovali ter mu omogočali lažje opravljanje najodgovornejše službe v ta- kratnih trgih in mestih, za ka- tero je bil odgovoren najbližji grajski gospodi, ki si je večkrat nad njim »hladila« svojo jezo. Ce je župan med letom umrl, odstopil ali bil odstavljen, so iz- volili drugega, ki je opravljal to dolžnost do konca leta. Zupan si je lahko zaradi nujnih zaseb- nih opravkov ali bolezni izbral namestnika izmed svetovalcev, ki je v času županove odsotno- sti imel vse pravice, ki so pri- padale županu. Zupanu so bili v pomoč tudi razni trški funk- cionarji. Leta 1616 je imela tr- ška uprava v Ljutomeru na- slednje uslužbence: župana-sod- nika, svetovalce, trškega pisar- ja, trški odbor (Gemeiner, ob- činarji), cerkvene ključarje, lo- garje in kasneje četrtnike (Vier- telmeister, verjetno kot v da- našn^-^m pomenu tajniki ali predsedniki krajevnih uradov oziroma krajevnih skupnosti). Cetrtniki so v virih prvič ome- njeni šele leta 1712. V listini iz leta 1363 je nave- den kot prvi ljutomerski župan Konrad, ki so ga nekateri ime- novali Miklavž Radomerski, v listini pa je naveden kot »gowe- ster Richter in Luttenberg«. (Dalje prihodnjič) R E Š E VI (Nadaljevanje in konec) Jankec nadaljuje svoje pripo- vedovanje: »Ko se hočem pred tolikimi Nemci skriti v sobo, me na vratih zgrabi širokopleč esesovec, in me v zasmehu po- vprašuje po mojem očetu. Ve- del sem, da je pri partizanih, a sem molčal. Govoril mi je še nekaj v nemškem jeziku, a ga nisem mogel razumeti. Nato je nad menoj zavpil: .Zgini, smrkavec!' Po tem sem spo- znal, da je bil Slovenec,« pravi Jankec. Čez tri dni, 10. junija 1942, so prišli po Jero Rcševo, mater treh bratov — partizanov. Iz avtomobila, ki je obstal pred Reševo hišo, so izstopili trije esesovci. Tudi tisti Slovenec je bil med njimi. Ne da bi vpra- šali, so vdrli v stanovanje. Brez kakršnegakoli obotavljanja in večjega pogovora z Reševo že- no so jo zgrabili in odvedli na avto na isti način kot pred dnevi njenega moža. Nato je avto oddrvel proti Ptuju, za njim je pridivjal še drugi iz Strmca. Oba sta peljala nove žrtve v kraj, kjer so jih čakale nove muke in strahotno prete- panje. Pri Reševih so ostali samo še žena partizana Mirka Reša s svojimi tremi mladoletnimi otroki in enajstletno sestro bratov Reš. Preveč je bila pre- plašena, zmučena oid žalostnih trenutkov, ki so kar nenadoma doleteli njihovo družino. Na- vsezadnje je celo obupala. Ni imela več nobene moči, da bi se upirala, ni našla več tolažbe zase ne za otroke. Ko so se spogledali, so vsi na ves glas zaihteli. Otroci so žalostno po- vpraševali, kaj je z njihovim očetom, kje je dedek, kje ba- bica, kje so strički. Vse okoli njih je bilo prazno in je spo- minjalo na žalostno usodo, ki je doletela družino. Prišli so žalostni trenutki. Mama je vedela, da bo prej ali slej morala pustiti otroke. Tu- di otroci so to slutili. Nekega dne jih jc poklicala skupaj. Govorila jim je s pravim ma- terinskim čustvom in čutom skrbnosti: »Otroci moji, skoraj vas bom morala zapustiti tudi jaz. Šla bom za orctom, ali me bodo pa zaprli v Ptuju.« Mama je slutila svojo usodo. Minil je mesec od aretacije Reševe ma- tere Jere, ko je odšla v Ptuj, da kupi otrokom to in ono. Bilo je že zvečer, precej pozno, toda mame še vedno ni bilo nazaj. Ni se vrnila več med svoje otroke. Namesto mame je prišel med otroke esesovec in jim povedal, da mame ne bo, ker so jo zaprli v Ptuju. V Ptuju na ulici so jo prijeli in vrgli v ječo, jo odtrgali od majhnih otročičkov. Svoje skrbne in pridne mame niso otroci nikoli več videli. Ostali so sami, zbegani in obupani. Kaj se bo zgodilo z njimi, ni- so vedeli. Nekaj dni po tem strašnem nasilju so prišli Nem- ci tudi ponje in jih poslali v otroško taborišče v Nemčijo. Niso sc mogli upreti, kot je to storil njihov nadvse ljubljeni očka. Šli so v svet, ločeni drug od drugega. Njhovi starši so se morali za vedno ločiti od otrok. Mamo so nacisti ustrelili v Ce- lju. Stari oče Ernest Reš je umrl v taborišču Mauthausen, njegova žena pa v taborišču Auschvvitz. Sinovi so padli do- ma, na braniku . svoje rodne slovenske zemlje. Domačijo so Nemci 25. julija izropali in na- to zažgali. Po osvoboditvi so se vrnili .samo otrrnri. Veselie ob svobodi jim je grenila mi- sel na izgubo predragih doma- čih, o njihovi žalosti in muče- niški smrti. Drug za drugim so jokali in si želeli, da se vi- dijo vsaj še enkrat, toda za- man. Ljubljeni domači so dali za vedno svoja življenja za slo- vensko delovno ljudstvo, za svobodo in neodvisnost naših narodov, za izgon tujcev iz le- pe slovenske domovine. EPILOG Reševi družini je postavila spomenik skupščina občine Ptuj, na pobudo združenja bor- cev NOV, na kraju, kjer je stal Rešev dom, na kraju, kjer so Reševi živeli in se pehali za kruhom, kjer so verovali v boljši svet, ki ga bo pribojeval delavski razred, kjer so doča- kali grozo okupatorjevega na- silja, kjer so se okupatorju uprli. Na kraju, kjer smo letos odkrili spomenik pogumni dru- žini, je prečudovit pogled po Slovenskih goricah. V vseh let- nih časih pa obiskovalca tega kraja, na vzpetini Slovenskih goric, pozdravlja veter, ali mil pomladansko poleten, ali mr- zel znanilec zime, ali oster se- ver, ki mete snežinke in turob- no zavija v zimskem mrazu. Na belem marmorrjatem spo- meniku predstavlja šest lamel šest ugaslih žiA'ljenj Reševe kr- vi Na spomeniku so vklesane besede: /^r šepetali hndo vetrovi vedno tod okoli: Sest Rešev padlo ie za zvestobo erudi rodm. Napisal do epiloga Franc Ogrinc. Dopolnitve v tekstu po do- kii'-ipn.tarnih virih in epilog V.R. Strnn (i T F D N I K ~ pefek. I. septembra 1%7 KIDRIČEVO Večji bazen v Kidričevem? Letošnje leto je bilo precej si- romašno po lepih sobotah in ne- deljah. Edino mesec julij se ni izneveril. To zgovorno dokazuje podatek o obisku kopalcev v let- nem kopalLšu v Kidričevem. Ta- ko je bilo v mesecu juliju nekaj vač kot 29.000 kopalcev, to je to- liko kot v mesecih maju, juniju in avgustu skupaj. Mesec julij zgo- vorno priča, da je sedanji bazen premajhen za toliko kopalcev. Za- to ima krajevna skupnost v Ki- dričevem že dve leti v načrtu gradnjo novega bazena v olimpij- skih merilih. Z gradnjo novega bazena pa se odpira več vprašanj: kjer dobiti sredstva, ali bo lahko tovarna glinice in aluminija pri- skrbela dovolj tople vode? Zaradi teh dveh vprašanj pa razmišljajo pri krajevni skupnosti, da bi gra- dili manjši bazen (35 X 33), ki bi stal približno 40 milijonov starih dinarjev in bi bil tako za 30 mili- jonov starih dinarjev cenejši od olimpijskega. Sredstva za ta bazen bi dali: krajevna skupnost iz lastnih sred- stev 10 milijonov starih dinarjev, ostalo pa občina, tovarna glinice in aluminija, gostinstvo, lastni krediti ter posojila občanov v obliki mesečnih vstopnic za ko- panje. Upajmo, da bo svet krajev- ne skupnosti ugodno rešil problem gradnje novega bazena in da se bomo v prihodnji sezoni že kopali v novem bazenu. Razen bazena pa pričakujejo Ki- dričani novo samopostrežno trgo- vino. To trgovino bo gradilo trgov- sko podjetje »Panonija« iz Ptuja. Zavod za urbanizem v Mariboru pa že izdeluje načrte za lokacijo trgovine in dokončnega urbani- stičnega načrta za Kidričevo. Ta- ko preučujejo možnosti za indi- vidualno gradnjo proti Njiver- cam. V načrtu pa je še postopno ru- šenje taborišča. Ta dela se bodo odvijala dalje časa, ker morajo za rtanovalce zgraditi nova stanova- nja. Trenutno urejuje krajevna skup- nost v Kidričevem okolico otro- škega vrtca. Vrednost teh del je za več kot tri milijone starih di- narjev. V drugi polovici meseca septembra pa se bodo začela dela na asfaltiranju ceste od tovarne glinice in aluminija proti Apačam in Lovrenca. Cesta bo asfaltirana v dolžin: enega kilometra, vred- nost del pa bo znašala približno 17 milijonov starih dinarjev. Ko sem vprašal tajnika krajevne skupnosti tov. Cestnika, od kod so dobili sredstva, je dejal: 12 mi- lijonov starih din&rjev je lastnih sredstev in dotacije občine, osta- lih 5 milijonov starih dinarjev pa naj bi pHsnevali glavni koristniki te ceste: Elektromontaža Maribor, obrtno podjetje Dravinja in K"/, Lovrenc. \i smo lih že zaprosili za finančno pomoč. Uspešen debut nogome- tašev Drave NK DRAVA - m ŽALEC 7:2 (2:2) Ptuj, 27. avgusta. Pred dvesto gledalci je moštvo Drave visoko premagalo novega člana VCNL. Začetek tekme je prinesel rahlo prednost gostom. Tako so imeli ti že v tretji minuti priložnost za do- sego gola, ki ie pa niso znali iz- koristiti. Tekma je bila hitra. Igral- ci Žalca igrajo na prvo žogo in kljubujejo tehnično boljši Dravi. V vodstvo je prišla Drava z avtogolom žalskega giralca Ta ie hotel usmeri- ti žogo v korner. vendar ie iz tega nastal gol. V nasledniih štirih mi- nutah smo videli dva gola, ki ju ie dosegel Žalec zaradi neborbeno- sti in nerodnosti domače obrambe. Kmalu zatem ie Tkalec no lepi Per- gerievi podaji rezultat izenačil. Do konca polčasa se rezultat ni več spremenil. Gledali smo precei raztrgan nogomet. Obe moštvi sta imeli več priložnosti za dosego go- la, vendar sta bila vratarja vedno na mestu. Drugi polčas le prinesel popolno premoč nogometašev Drave, čeprav ie tudi Žalec izvedel več lepih proti- napadov. Drava je drugič prišla v vodstvo s Teodorovičevim golom. Do konca tekme pa so se vpisali v listo strelcev še Perger z enim m Tkalec s tremi goli Čeprav je Drava visoko zmagala, z njeno igro ne moremo biti za- dovoljni. Precej je škripalo v obrambi, ki trna na vesti oba pre- jeta gola. Pa tudi v napadu še manjka vigranosti. Slabša v napa- du sta bila Plamšek, ki je preveč driblal, in Perger, ki je bil pre- malo borben V obrambi pa je bil slabši Vuletič, kateremu se vidi, da ima za sabo premalo tekem in treningov. V nedeljo bo Drava v gosteh pri ravenskem Fužinarju. Ce bodo ho- teli igralci Drave ovsojiti na vro- čem terenu na Ravnah točko, bodo morali vložiti mnogo več truda, kot pa so ga na prvi tekmi. Dragocene točke so ostale v Ptuju DRAVA - RUDAR rVelenfe) 21:20 (13:9) V prvi prvenstveni tekmi je eki- pa Drave nastopila pred domačim občinstvom. Pred približno 300 gle- dalci sta ekipi nastopili v naslednji postavi: • DRAVA: Podpadec. S. Strašek 3, Grams, Cimerman 2, Rozman 2, Stropnik, Zuran. Kukovec 3, P. Jurkovič 11. Crešnik. # RUDAR: Poznik, Brilej, Blago- pivšek, Lakovnik 2, Pocajt 4, Ko- vač 2, Silanšek 1, Pesotnik, Mrav- Ijak 5, Ovnik 6, Kožar. V začetku tekme sta obe ekipi pričeli s previdno igro. Šele ko se je razigral Jurkovič pri ekipi Dra- ve, je postala igra hitrejša in bolj zanimiva. Igralci Rudarja v tem času nikakor niso mogli zadržati tokrat nezadržnega strelca, saj je Jurkovič v tem delu tekme dosegel kar devet golov. Proti koncu pol- časa je Dravi uspelo doseči vodstvo štirih golov. V drugem polčasu se je slika na igriščp temeljito spremenila. Kondi- cijsko odlično pripravljenim gostom je hitro uspelo zmanjšati rezultat na samo en gol razlike. Z odlično igro v coni jim je uspelo umrtviti dirigenta tekme Kukovca, pa tudi Jurkoviču ni uspelo več s tako lah- koto kot v prvem polčasu polniti mreže gostov. K temu se je pri- družilo še nekaj neuspešnih proti- nanadov. ki bi se morali ob malo bolj previdnem metanju končati z zadetkom. Dve minuti pred koncem tekme je rudarjem uspelo rezultat izenačiti. Bil je videz, da bo Dra- va doživela neprijeten poraz. Tedaj je stopil na sceno vratar Podpadec. ki mu je uspelo . ubraniti sedem- metrovko. in v protinapadu je Dra- vi uspelo doseči odločilni gol. Ko- nec tekme so vsi gledalci dočakali na nogah, saj se je končala z zelo nevarnim strelom ekipe Rudarja z devetih metrov. Čeprav je bila zmaga nizka, je bila vendar zelo pomembna. Vse- kakor je to uspeh zelo pomlajene ekipe. Najboljši pri Dravi so bili Jurkovič, Kukovec. v drugem pol- času pa še S. Strašek. Škoda da ta igralec ne Dokaže več resnosti tudi na treningih. Sodnik Zvan iz Maribora je s svojim pedantnim sojenjem nehote pomagal fizično slabšim domačinom. Zaradi njega se igra ni mogla raz- vijati. Zato smo videli tekmo, ki ni bila lepa. a je bila zelo raz- burljiva, dč Šah Šahovsko društvo Ptuj obvešča svoje člane ter vse ljubitelje ša- hovske igre, ki bi želeli organizira- no tekmovati, da so redni igralni večeri v ponedeljek in petek od 19. ure dalje v prostorih delavske- ga kluba v,Franca Krambergerja« v Ptuju. Kategorizaciiski turnirji za dosego četrte, tretje in druge ka- tegorije se bodo pričeli v ponede- ljek, 4. septembra, ob 19. uri. Lju- bitelji šaha. vabljeni! Prometne nesreče na ormoškem območju v torek, 22. avgusta, ob 7.15 se je voznik dostavnega avtomo- bila Franc Tomažič iz Cvetko- vec št. 37 z dvema sopotnicama peljal na Sodinski vrh pri Or- možu. Ko je peljal okrog 300 metrov od glavne na občinsko oesto v levi nepregledni ovinek, je nefkaj metrov pred seboj opazil kolesarja Milana Slavin- ca iz Sodinec št. 64, ki se je peljal iz nasprotne smeri po ce- sti navzdol z večjo hitrostjo, in ker ni iaiel na kolesu dobrih zavor, je zapeljal prek.ceste na levo ter se zaletel v prednjo desno luč avtomobila, ki ga je voznik predhodno ustavil. Ko- lesar Milan Slavinec je padel po cesti ter pri padcu in trčenju dobil lažje telesne poškodbe po desni nogi in stegnu. Kolo je pri trčenju obležalo pri avto- mobilu. Ponesrečenec je iskal zdravniško pomoč v zdravstve- nem domu v Ormožu. * v sredo, 23. avgusta, ob 20. uri se je pripetila v Podgorcih pri Ormožu prometna nesreča. Franc Kociper iz Sterjanec št. 32 pri Ormožu je ob nave- deni uri šel peš (verjetno vinjen) z železniškega postajališča v Osluševcih proti Podgorcem po desni polovici vozišča. Za njim se je pripeljal z motornim ko- lesom reg, št, MB 176-80 Avgust Bec iz Sejanec št. 18 pri To- mažu, ki je vozil na zadnjem sedežu Franca Pevca iz Viča- nec št. 21 pri Veliki Nedelji. Voznik motornega kolesa ni imel vozniškega dovoljenja. Ko je hotel motorist prehiteti pešca, je zapeljal na sredino vozišča, medtem pa je pešca Franca Kocipra zaneslo z des- ne na levo stran ceste. Zaradi prekratke razdalje motorist ni mogel preprečiti nesreče. S prednjim delom motornega ko- lesa je zadel pešca, ki je padel v levo stran ter obležal na le- vem robu vozišča. Motorista in sopotnika pa je pri trčenju za- neslo na desno stran vozišča, kjer sta padla. Pri nesreči je dobil pešec odrgnine po glavi in so ga odpeljali v ptujsko bol- nišnico, medtem ko sta moto- rist in sopotnik dobila praske po desnih kolenih. Na motorju je za približno 200 novih dinar- jev škode. * V četrtek, 24. avgusta, ob 20.30 se je pripetila v Cvetkovcih pri Ormožu prometna nesreča. Voz- nik osebnega avtomobila reg. št. MB 234-72 Marjan Emeršič iz Ptuja, Poljska cesta št. 5, se je ob navedeni uri peljal s-kupaj s sopotnico Albino Kolarič iz Formina 15 pri Gorišnici iz Ptuja proti Ormožu skozi vas Cvetkovci z neprimerno hitrost- jo v nepregledni levi ovinek, kjer ga je začelo zanašati. Ko je pripeljal iz ovinka, ga je zaneslo na desno na bankino. Voznik je volan močno obrnil v levo, kar pa je bilo usodno. Po zanašanju avtomobila ga je prevrnilo na desno stran na sredino vozišča, kjer ga je od- bilo na levo stran prek strehe v obcestni jarek, kjer je obstalo na kolesih. Pri nesreči ni nihče dobil telesnih poškodb. Materi- alna škoda na vozilu pa znaša okoli 5O0O novih dinarjev. -p Nesreča ne počiva V PTUJSKI BOLNIŠNICI SE ZDRA- VIJO NASLEDNJI PONESREČENCI: Romana Hrženjak iz Ptuja, roj. 1954, je padla pod traktor in si po- škodovala oko in desno roko; Stan- ko Druzovič iz Drbetlnec, roj. 1929, je padel z drevesa in ima poškodo- vano levo roko; Miran Mandelc iz Majšperka, roj. 1963. je padel z voza in si poškodoval obe nogi; Jožef Vincetič iz Litmerka, roj. 1955, je padel in si poškodoval levo roko; Aleksander Vuletič iz Ptuja, roj. 1940, si je pri nogometu poškodoval levo nogo; Ivan Jurgec iz Cirkulan, roj. 1912, si je pri pro- metni nesreči poškodoval levo no- go; Francka Matičič iz Stopna, roj, 1941, je padla z mopeda in si po- škodovala glavo; Tatjana Matičič iz Stopna, roj. 1961, je padla z mo- peda ter si poškodovala glavo; Jože Novak, Libanja, roj 1958. si je z motorno žago p'oškodoval levo ro- ko; Avgust Slokan iz Velovlaka, roj. 1925, si je s koso poškodoval levo roko; Terezija Mar iz Ruc- manec. rojena 1954, je padla z drevesa in si poškodovala levo no- go; Marija Kešič iz Vitomarec, roj. 1950, si je pri padcu poškodovala desno nogo; Franc Pulko iz Gorce, roj. 1921, je dobil udarec po glavi; Vinko Urbanija iz Vintarovec, roj. 1952, si je s koso poškodoval levo nogo; Julijana Pernek iz Rabelčje vasi, roj. 1897, je padla pod voz ter se poškodovala po glavi, desni roki in nogi; Andrej Ferčec z Brezove gore, roj. 1928, si je z žago poško- doval desno roko; Franc Krneč iz Maribora, roj. 1937, je dobil pri pro- metni nesreči pretres možganov; Martin Hvaleč z Majskega vrha, roj. 1933, je padel z lestve in si poškodoval desno nogo; Alojzija Kajnč iz Senešec, roj, 1902, si je pri padcu poškodovala levo nogo; Marija Muhie iz Zabovc, roj. 1959. je padla s kolesa in si poškodovala desno nogo: Cvijeta Delič iz Zagre- ba, roj. 1894, si je poškodoval des- no roko; Jože Ozmec iz Cvetkovec, roj. 1958, si je poškodoval desno nogo; Venčeslav Kokol iz Grajen- ščaka, roj. 1949, si je s sekiro po- škodoval levo nogo; Darjo Grim- šič, roj. 1966, se je polil po glavi z vročo vodo. 27. avgusta 1.1, ob 15.50 sta v križišču Lakove in Osojnikove uhce v Ptuju trčila mopedistka Ivana Toš iz Smolinec s sopotnico in osebni avtomobil MB 168-05 z voznikom Vojtehom Valentom iz Ptuja. Pri trčenju je sopotnica na mopedu dobila hujše telesne poškodbe in so jo prepeljali v bolnišnico. Na vozilih je nastnl^ 2^ 3200 n din materialne škode. GASILSKA PROSLAVA V PRSETINCIH 28. avgusta je gasilsko društvo Pršetinci pri Ormožu s tombolo in odlikovanjem članov proslavilo 30-letnico ustanovitve. K. A. PRED OTVORITVIJO VINSKE KLETI V ORMOŽU Nadaljevanje s 1. strani sin vinogradov, od tega 350 ha rodnih, ostalo pa je v obnovi ali pa v pripravi za obnovo. Letos kažejo vinogradi srednje rodnost, ker je bila lansko leto na ormo- škem področju katastrofalna to- ča. Pričakujejo pa odlično kva- liteto. Poleg 500 ha lastnih povr- šin, imajo v kooperaciji z zaseb- niki še 300 ha vinogradov. Raču- najo, da bodo imeli po obnovi lastnega pridelka okrog 350 vago- nov ob dobri letini. To se pravi, da bodo morali poleg kleti, katere kapaciteta je 400 vagonov, pri shranjevanju vina angažirati še dosedanje lastne kapacitete, ker pri skladiščenju lahko računamo z od 80 do 100 vagonov tržnih vi- škov. Doslej vzhodnoslovenski proiz- vajalci vin niso imeli s prodajo posebnih problemov, kot na pri- mer proizvajalci vin v ostalih re- publikah, ki ga imajo že dalj časa dovolj na zalogi, ker jim dela velike težave uvoz vina iz drugih držav, zlasti iz Portugalske in Španije. V Jugoslaviji pridelajo proizvajalci dovolj vina za lastno tržišče, tako da je uvoz vin iz drugih držav nepotreben. Ormoški kombinat izvaža svoja vina pred- vsem v Zahodno Nemčijo in An- glijo, kjer ga letno izvozi do 100 vagonov. Prireditve ob otvoritvi kleti Ob otvoritvi ormoške kleti bo kombinat organiziral številne pri- reditve, ki bodo dobile tudi turi- stični značaj Na dan otvoritve kleti bodo s stiskanjem grozdja v vinski mošt pri kleti, po najsodobnejši''metodi, aficialno odprli vinsko klet ter jo predali v obratovanje obratu za vinogradništvo Kmetijskega kom- binata Ormož. Ob tem bodo or- ganizirali razstavo in prodajo sa- dja in grozdja, prireditev vinsko trgatev 67 in pokušnjo najbolj .ših vinskih sort ormoškega kom- binata. Uvod v otvoritev kleti pa bo že teden pred otvoritvijo zbor vino- gradnikov iz ormoške občine. Hkrati bodo povabili upokojence, ki so dolga leta delali v kombi- natovih vinogradih, jih primerno pogostili ter ob strokovni razlagi razkazal! klet. Pred svečanostmi pri vinski kleti bo' na dan otvoritve slav- nostna povorka ormoških vino- gradnikov skozi mesto. V kombinatu si bodo prizadevali, da bo vinogradniška prireditev postala tradicionalna, kot uvod v vsakoletno trgatev. -pp Količek za kmetovalce In vrtičkdrje Nadaljevanje in konec tenziviranje poljedelstva in ži- vinoreje. S tem dobimo dva pridelka z iste p>ovr&ine v enem letu. Pri pravilnem in zadost- nem gnojenju se zemlja z uved- bo krmnih dosevikov zaradi za- senčenja, obilja korenin, ki ostanejo v zemlji, ter kopičen|a dušika v zemlji pod metuljni- cami izboljšuje, hkrati pa moč- no pKJvečamo pridelek krme, s čimer dobimo tudi več hlevske- ga gnoja. Razen tega dajejo do- sevki zelinje v času, ko ga z glavne krmne površine komaj lahko pričakujemo. Ds e bnaJkionlkaj ROJSTVA, POROK:^ in SMRTI NA OBMOCJU MATIČNEGA URADA OBČINE PTUJ Rodile so: Marjeta Smigoc. Ro- goznica 70/a — deklico; Ljudmila Žnidarič, Hajdina 73 — deklico; Francka Horvat, Kukava 38 — deč- ka; Ana Luci, Vodranci 11 — deč- ka; Marija Peternik Ljutomerska 13 — deklico; Kristina Dovečar, Sardinje 5 — Tončko; Elizabeta Štebih, Gresovčak 31, Ljutomer — .^nito; Marija Duh, Kicar 141 — Stanka; Marija Vertič, Zg. Velo- vlak 2 — Lidijo; Ivanka Gregorec. Krčevina pri Vurberku 59 — Ta- tjano; Breda Vogrinčič, Cesta Olge Meglic 24 — Črtomira; Jožica Ša- lamun, Nova vas 47 — Danila; Zo- fija Markovič, Breg 29 — Darjo; dr, Jožica Simonič, Cankarjeva 4, Ma- ribor — Gregorja; Bernarda Ivanu- ša, Osojnikova 3 — Roberta;, Marija Petek. Zagorje 8 — deklico: Angela Trofenik, Slovenski trg 9 — Mar- tina; Marija Kirbiš, Zg. Hajdina 94 — deklico; Kristina Petek, Polenci 33 — dečka; Danica Lupinšek, Sla- pe 6 — deklico; Angela Semenič, Kamenščak 38, Ljutomer — Zlatka; Ljudmila Zaje, Apače 52 — deklico; Marta Frangež, Velika Nedelja 17 — Teodorja; Angela Bezjak, Spuh- Ija 3 — Andreja. Poroka; Jožef Mlakar, Pobrežje 54,1 in Katarina Emeršič, Zgornja Hajdina 21. Umrli so: Ernest Kureti, Cojzova pot 11, roj. 1930, umrl 26. avgusta 1967; Rozina Mlakar. Zakl, pošta Podlehnik, roj. 1925, umrla 26. av- gusta 1967; Marija Vrečko, Na obrež- ju 1. roj. 1901, umrla 29. avgusta 1967. Danes in jutri Kino Bučkovci 3. septembra ameriški barvni kinemaskopski film PLAZA ZELJA. Kino Gorišnica 3. septembra ameriški barvni film SEVERNO PROTI ALJASKI. Kino Ljutomer 2. in 3. septembra ameriški film MOJA DRAGA KLEMENTINA; 6. in 7. septembra ameriški film SKRIVNOSTNA SOSEDA. Kino Tomaž pri Ormožu 3. septembra ameriški film DVA JEZDECA. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 2. DO 10. SEPTEMBRA 1967 Mlaj bo v ponedeljek, 4. septembra, ob 12.37. Napoved: V soix)to in nedeljo, 2. in 3 septembra, bo verjetno še lepo vreme. Nekako od nedelje zvečer do ponedeljka bodo nevihte z močnimi nalivi. Nato bo vse do petka, 8. septembra, precej slabo vreme. Ob pKDnedelj- kovi nevihti bo dnevna temperatura padla pod 20 stopinj Celzija in bo na tem nivoju ostala ves mesec. V nedeljo, 10. septembra, bodo padavine na jugu države, pri nas pa bo lepo vreme, vendar bo precej oblačno. Alojz Cestnik Posledice toče na ljutomerskem območju V četrtek, 17. avgusta, je med velikim neurjem v ljutomerski občini padala tudi toča, ki je naredila največ škode na Mur- skem polju. Prizadete so bile naslednje vasi in kmetijske po- vršine ob njih: v Borecih, Kri- ževcih, Bunčani, Iljaševcih, Lo- kavcih, Veržeju, Stari-Novi va- si, Zasadi, Ključarovcih in Vuč- ji vasi. Komisija, ki je pregledovala in ocenjevala posledice toče, je v navedenih vaseh oziroma ka- tastrskih okoliših ocenila pred- vsem škodo na pvosevkih koruze in ajde, ki so bili v neurju naj- bolj poškodovani. V vseh teh krajih znaša škoda na posevkih koruze 35 metrskih stotov na hektar (zmanjšanje pridelka na hektar za 35 metr- skih stotov), medtem ko znaša na posevkih ajde 12 metrsikih stotov. Posevki koruze so utrpeli škodo, ki se giblje od 15 do 25 odstotkov, medtem ko je bila ajda ponekod povsem uničena, škoda pa se v povprečju giblje od 70 do 90 odstotkov. Skupna škoda na posevkih koruze in ajde znaša 304.600.00 n din. Skoda na detelji znaia pet mi- lijonov S din. na pridelku ja- bolk deset milijonov S din itd. Skupna škoda na vseh kmetij- skih površinah znaša 550.464 n din. To je splošna ocenitev škode na celotnem Murskem polju. Razen na teh področjih pa je padala ob istem neurju toča na nekaterih površinah vinograd- niškega živinorejskega kombi- nata Ljutomer, ki je prijavil škodo republiškemu zavaroval- nemu zavodu. Trenutno še ni na voljo popolnih podatkov, ker komisija še ni do podrobnosti raziskala oškodovanih kmetij- skih površin, zlasti vinogradov in sadovnjakov. -p Prodam PRODAM OTROŠKO POSTELJO Z vložkom in divan. Dr. Strojnik, Ptuj, Ciril-Metodov drevored 4/11. SKORAJ NOVO KUHINJSKO KRE- DENCO ugodno prodam. Alojz Plošenjak, Vičava Krčevina 8. PRODAM LEP VINOGRAD, sadov- njak, deteljišče, gozd in hišo s kletjo, vse v enem kompleksu, z vsemi pridelki, v Slatini pri Cir- kulanah. Naslov v upravi. PRODAM TELEVIZOR nemške znamke. Alojz Stajnko, Savci 8, p. Tomaž pri Ormožu. ZIDAN LEVI ŠTEDILNIK, odlično ohranjen, prodam. Anton Urek, Mestni vrh 30. LEPO, SEDEM MESECEV BREJO KRAVO, dobro mlekarico, pi"o- dam. Jošt, Volkmerjeva 4, Ptuj. PRODAM NSU MAXI 175 ccm. Na- slov v upravi lista. ODLIČNO 120-BASNO ITALIJAN- SKO KLAVIRSKO H.\RMONIKO z dvema registroma prodam. Vprašajte Prešernova 17. Ptuj. PRODAM DOBER VINSKI SOD, 1800-litrski. Janez Ciglar, Markov- ci 7, Ptuj. PRODAM 3000 KOSOV STRESNE ZAREZNE OPEKE, dve postelji, dva dobro ohranjena vložka in šest stolov po ugodni ceni. Vpra- šajte v frizerskem salonu Mako- vec, Ptuj, Miklošičeva 5. PRODAM DOBRO OHRANJENO 80- BASNO KLAVIRSKO HARMONI- KO HOHNER. Pečnik. Ptuj, Drav- ska 2. PRODAM MOTORNO ZAGO PART- NER. Naslov v upravi. 5 HEKTAROV POSESTVA vseh kul- tur z lepo vseljivo hišo in gospo- darskim poslopjem takoj ugodno prodam zaradi bolezni. Do avto- busne postaje deset minut. Ka- tarina Močnik. Polenšak 56 pri Ptuju. ^ Razno DIJAKINJI SPREJMEM NA STA- NOVANJE. Mlinska cesta 9. Ptuj. OPREMLJENO SOBO oddam dvema dijakoma ali dijakinjama. Naslov v upravi. IŠČEM SOBO V PTUJU. Naslov v upravi. DIJAKINJO SPREJMEM NA STA- NOVANJE. Naslov v upravi. IZSELJENEC (Ptujčan) išče oprem- ljeno sobo s posebnim vhodom v- Ptuju ali okolici za dobo dveh mesecev od začetka septembra dalje. Naslov v upravi. V MINULEM TEDNU je bllo v par- ku v Ptuju najdeno žensko šport- no kolo. Kdor ga pogreša, naj se oglasi v VoSnjakovi št. 5. NUJNO POTREBUJEM 500.000 STA- RIH DINARJEV posojila. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. GASILSKO DRUŠTVO DORNA- VA vabi vaščane in okoličane na veselo prireditev, ki bo v nedeljo, dne 3. septembra 1967, s pričet- kom ob 14. uri. Na sporedu je sprejem in pre- daja novega agregata za gašenje ter mokra vaja z njim. Obenem bodo mokre vaje okoliških gasil- skih društev: posebno zanimiv bo ribolov, za katerega pestrost bo poskrbela skupina dornavskih ri- bičev. Po pestrem sporedu ob dobri kapljici in ansamblu »Oče in si- novi« vesela zabava. Vabi Gasilsko društvo Dornavsu ZAHVALA Ob nepričakovani in prerani izgubi moje drage mame RU2EVUKAS0VIČ upokojenke iz Ptuja., Mariborska cesta 32 se iskreno zahvaljujem vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in mi ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem svojim sosedom in sošolcem za izkazano pozornost in pomoč Sin Branko in rodbina Vukasovič Ptuj, 24. avgusta 1967 Sekcija glasbene šole DPD Svoboda Ptuj vpisuje nove učence v odd. za harmoniko, kitaro in klavir v so- boto, 2. 9. 1967 od 9. do 11. ure in od 15. 17. ure v glasbeni sobi Narodnega doma, Vošnjakova ulica, Ptuj. Učenci, ki so se vpisali že ob koncu šol. lela, naj se javijo svo- jim učiteljem. Vsa pojiasmila dobite na vratih glasibene sobe Na- rodnega doma. Vpisovanje v Glasbeno šolo Ptuj v Glasbeni šoli Ptuj bo vpisovanje 4. in 5. septembra od 9. do 11. ter od 15. do 17. ure. Poučevali bomo naslednje instrumente: klavir, violino, violončelo, kontrabas ter trobila in pihala pa tudi pred- met nauk o glasbi; na šoli bosta tudi oddelek priprav- nice in glasbeni vrtec. V glasbeni vrtec sprejemamo predšolske otroke od petega leta dalje, v pripravnico učence prvega razreda osnovne šole, vse ostale pa v navedene oddelke. Vsa pojasnila dobite z oglasne deske v Glasbeni šoli Ptuj. Upravni odbor TOVA^r^E VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK RAZPISUJE za šol.sko leto 1967/68 naslednje štipendije: 1 štipendijo za I. stopnjo Tehniške tekstilne šole v Ma- riboru — predilski odsek; 1 štipendijo za I. stopnjo Tehniške tekstilne šole v Ma- riboru — tkalski odsek. Interesenti naj vložijo lastnoročno napisane prošnje splošnemu sektorju podjetja najpozneje do 15. septembra 1967. Prošnji jc potrebno priložiti potrdilo o sprejemu v šolo, oziroma spričevalo o končanem letniku