METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo gljp' vojvodine kranjske, c. kr, kmetijske družbe Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na •/, strani 16 K, na */4 strani 10 K in na >/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. St. 14. V Ljubljani, 31. julija 1900. Leto XYII. Obseg-: Obiranje sadja. - Prašičja rdečica. - Odstavljanje žrebet. - Reja koz. (Konec) - Razne napake sira. - Streljanje proti toči. - Rojenje čebel in čebelni roji (Dalje.) - Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. - Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. - Listnica uredništva. - Tržne cene - Inserati. Obiranje sadja. Kadar je sadje živahno barvano in popolnoma razvito, se prične zadnje delo pri sadnih drevesih, namreč obiranje sadja, in čim večja sta bila trud in skrb med letom, tem večje bode plačilo in tem obilnejša žetev. Vender je čas dozorevanja pri jesenskih in zimskih plemenih različen. Zimsko sadje se navadno obira vinotoka meseca, uživati pa je je mogoče šele pozneje, kadar je popolnoma obležano, kar se pri različnih plemenih ne zgodi zmeraj v enakem času. Torej razločujemo pri zimskih plemenih dvojen čas zrelosti, prvi za obiranje, drugi za za-uživanje sadja; pri poletnih in jesenskih plemenih pa je zrelo v obrano sadje tudi takoj Podoba 56. užitno; zategadelj se m0ra takšno sadje obrati kakih osem dnij pred dozorenjem, ako je hočemo razpošiljati. Da pa povišamo vrednosj; sadja in da je moremo dolgo časa hraniti, ni samo treba, da je oberemo v pravem času, ampak to se mora zgoditi kolikor mogoče skrbno in v redu, na kar se, žal, vse premalo pazi. Za obiranje je pa treba različnega orodja, ktero je treba priskrbeti v pravem času. V prvi vrsti je treba krajših in daljših lestev (lestvic), in sicer za starejša drevesa lestvenih kozlov, kakeršnega kaže pod, 54. Take kozle si lahko vsakdo sam napravi. Za mlajša drevesa pa se priporočajo povsodi znane samostojne lestve. Čeprav je najbolje, da se vsak sad odtrga z roko, in sicer tako, da se pri Podoba 57. 5 Podoba 58. jabolkih sad zasuče, pri hruškah pa privzdigne, vender ni mogoče vsak sad doseči, torej je potrebno, da se pri tem poslužimo takozvanih obiračev. Teh pa je mnogo in različnih sestav, bolj ali manj rabnih. Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je pisatelj teh vrst sestavil nov obirač (pod. 55.), ki se je zaradi svojih prednostij pripoznal za najbolj pripravnega in rabnega. Po posredovanju omenjenega stane komad — brez droga — 2 K, kdor pa si hoče naročiti samo pletenino, dobi jo za 80 h pri g. Frančišku Heller-ju, vr-varskem mojstru v Mariboru. Tega obirača ni treba — kakor vse druge — vsakokrat izprazniti in je tudi vsako poškodovanje sadja izključeno. Posebno pa je njega prednost pripoznanja vredna tam, kjer goste veje ovirajo kretanje. Pri orodju za obiranje sadja je potreben jerbas, v kterega se sadje polaga. Posebno pripravni so jerbasi, ki so znotraj mehko podloženi; vender še boljšo pripravo kaže podoba 56. Ta je napravljena iz slične pletenine, kakor spodnji del obirača, ter ima privezan kavelj, s kterim se lahko obesi na vejo ali na lestvo. Dalje ima tudi vrvico, s ktero se napolnjena spušča k tlom. Dobiva se tudi pri zgoraj omenjenem vrvarju ali po posredovanju pisatelja za 1 K. Tudi si lahko vsakdo sam napravi vrečo, kakeršno kaže podoba 57., ki je zaradi svoje oblike jako pripravna. Ta vreča je iz enake snovi, iz kakeršne so navadne vreče, in zadošča zanjo kvadrat 100 cm velikosti. Na eni strani se nabere v gube in se obšije s 70 cm širokim robom. Vogli a—a in a'—a' se zvežejo s 30cm dolgimi, prišitimi ručami, s kterimi se vreča opaše, kakor kaže pod. 58. Da se sadje laže spravlja na vozove ali v za to odmenjene shrambe, je treba še drugih, večjih jerbasev in košev. A ne samo na to je treba paziti, da se sad ne poškoduje, tudi drevje se mora varovati, da se s sadjem obenem ne potrgajo tudi mladike ali celo veje. Ako se v tem oziru dobro pazi, obnesel se bode trud s sadjarstvom, in z večjim upanjem se smemo zanašati na plodonosnost v prihodnjih letih, kajti pri peclju vsakega sadu se nahajajo majhni popki, kteri se v enem ali v dveh letih izpremene v cvetne popke. V tem oziru greše posebno pri sadju, odmenjenem za tolčenje ali stiskanje, in pri takem, ki je izpostavljeno tatinskim rokam in se zategadelj prezgodaj obere. V prvem slučaju se priporoča sadje dvakrat spravljati, v drugem le takšna plemena saditi, ktera naravnost z drevesa niso užitna. Neizogibno je, da pri obiranju preveč zrelo, črvivo ali tudi drugo sadje samo odpade ter se, ako ni preveč poškodovano, dene k zdravemu sadju. Največkrat pa takšno sadje začne gniti ter tudi med zdravim sadjem in pri najboljših plemenih povzroča gnilobo. Bolje je torej, da se takšno sadje že poprej loči. Kakor pri vsakem takem opravilu je tudi tukaj treba, da je navzoč lastnik ali kakšna druga zanesljiva oseba, kajti le tako se najlaže zabrani vsako poškodovanje sadja in drevja. J. Lešnik. Podoba 54. Prašičja rdečica. Ta bolezen se navadno pokaže hipoma in rada napade po več prašičev naenkrat. Kakorhitro prašič oboli, se ne meni več za to, kar se godi okrog njega, ampak si poišče temen kot, vtakne glavo v steljo, diha nakratko in hitro, ječi, ne žre, pač pa pije mogo vode, toda težko požira. Glas ima hripav in slab, posebno, če mu oteče vrat takoj v začetku bolezni. Blato trebi redkokdaj in še takrat je sluzasto, večkrat celo krvavo. Ko je bolezen najhujša, rada pritisne še driska (hitrica) in prašič iztreblja gostotekoče in črnikasto blato (govno). Kjer je koža bolj nežna in malo pora-stena — spodaj na trebuhu, na prsih in na vratu, na notranji strani prednjih in zadnjih nog, na rilcu in na ušesih — se med boleznijo prikažejo lise, ki postanejo rdeče, vijoličaste ali rjave. Sčasom diha žival hitreje in bolj nakratko, večkrat ječi, je zelo slaba in malo občutljiva. V začetku bolezni hodi po zadnjih nogah le težko in neokretno, pozneje pa se je poloti v celem zadnjem delu života velika slabost, ali pa še celo popolnoma otrpne in žival kmalu pogine. Rdečica je večkrat tako hitra, da posestnik zjutraj najde prašiče mrtve, ki so bili zvečer še zdravi. Včasih traja bolezen le malo ur, včasih pa tudi 5 do 6 dnij. Če je v kakem svinjaku več prašičev in zboli kteri izmed njih, je najprej treba ločiti bolne prašiče od zdravih in jih spraviti na prost, zračen in dobro nastlan prosor. Vse navidezno zdrave prašiče pa, ki so bili z bolnimi skupaj v enem koču, je treba vzeti ven in jih dejati v drug, poseben koč, kjer so sami zase. Potem mora dotični posestnik vso zadevo naznaniti županu. Tako namreč zahteva zakon (postava). Obenem pa je treba razkužiti koč, kjer so bili bolni prašiči. Razkužiti je treba takoj, in sicer takole: Ves gnoj se mora izkidati iz okuženega koča in sežgati ali zakopati na kakem oddaljenem kraju, kamor ne pridejo prašiči. V svinjaku se morajo stene, vrata, korito, tla in vsa lesena oprava, ki se je tamkaj rabila, oprati z vročim lugom in odrgniti z ostrimi metlami ali trdimi krtačami. Ko se svinjak posuši, je treba tlak, stene in korito namazati s karbolno kislino ali s kreolinom; zidanim svinjakom pa se ostržejo stene, se namažejo s karbolno kislino in pobelijo z apnom. Zato se zelo priporoča, da bi v vsaki vasi imel župan ali pa kak drug občan vedno pripravljeno kako razkužilo, da bi bilo v potrebi takoj pri rokah. Razkužen svinjak naj bode vsaj osem dnij odprt in prazen. Le toliko časa, dokler bolezen ni prehuda, dokler prašič ne diha pretežko (dokler se kužnina v telesu preveč ne razširi in pomnoži) in dokler vročina ni prevelika, se more še ozdraviti. Omeniti pa moram, da se bolezen pri okrevajočem prašiču rada shujša in da po nji živali okrevajo le težko in počasi. Zgodi se to redko, posebno če jim manjka primerne postrežbe. Vsako zdravljenje namerava odstraniti vzrok bolezni in uničiti njegov vpliv, če pa to ni mogoče, ga pa vsaj oslabiti. Da je moči zdraviti pravilno in pametno, je treba natančno poznati značaj bolezni in njen vzrok. Sedaj vemo, kaj je prašičja rdečica, kaj jo povzroči, kako se razvija in kako jo je moči spoznati; vemo, da se razvija zelo različno, največkrat pa hitro, vemo tudi, da je bolezen odvisna — čeprav se pojavlja precej različno — tudi od telesnega raz vitka, starosti, Podoba 55. življenja, letnega časa in celo od prašičjega plemena (pasme). To pa je gotovo, da rdečična kužnina izpre-meni kri, ko prodre v telo. Rdečica je torej prava krvna bolezen. Zato je pri zdravljenju treba gledati, da se kužnina uniči kar moči hitro, če pa tega ni mogoče storiti takoj, jo je treba vsaj oslabiti. Okužena kri se mora čistiti in jačiti. To se doseže na dvojen način, in sicer v prvi vrsti s tem, da se obolele živali takoj v začetku bolezni spravijo na nepokvarjen, dober, čist in zdrav zrak, in drugič s tem, da jim dajemo gotovih zdravil. Nikdar ne smemo devati prašičev v svinjak ali hlev, polen gnoja in gnojnice, kjer je zrak sparjen in okužen z razkrojinami raznih krmil. S tem se bolezen le na novo oživlja in so tam tudi zdravila brez uspeha. Zdravila so torej manjšega pomena in ne pomagajo, če žival ni na svežem (toda ne na mrzlem) zraku. Ko žival pride iz svinjaka na zračen in snažen kraj, naj se vzame platnena rjuha in se je pol pomoči v tekočino, narejeno iz pol vode in pol vinskega kisa. Mokra polovica se trdo ožme, da je le vlažna, in potem se vse prašičevo telo trdno zavije najprej v mokro polovico, potem pa v suho, tako da zrak ne more pod rjuho do prašiča. Da rjuha ne odneha, je najbolje, če se nazadnje zašije. V tem vlažnem zavoju prašič ostane toliko časa, dokler se ne začne sušiti mokri konec rjnhe; potem pa ga je treba vnovič zaviti. Bolnemu prašiču je tudi treba dajati sveže in čiste studenčnice, da jo lahko pije, če je žejen. Dokler žival še kaj uživa — najrajša sladko ali kislo mleko ali sadje — se mu še lahko dajo zdravila, kakorhitro pa nič več ne je, to ni več umestno, ker vlivanje zdravil prašiču v požiralnik prej škoduje kakor koristi. Prašič je že po naravi zelo uporen, in zato se lahko zgodi, da zdravila ne pridejo v požiralnik, ampak v sapnik in od tod v pluča. Vsled tega se žival lahko zaduši ali pa dobi kako plučno bolezen in pogine tako ali tako. Če pa živali uživajo vsaj še kaj takega, kar imajo posebno rade, se jim daje po trikrat na dan po pol žličice*) zmesi salicilnokislega natrona in dvojnooglji-kovokislega natrona v enakih delih med pijačo, ali pa se jim v pitno vodo dene nekoliko kapljic čiste karbolne kisline. Vsekakor pa je dobro okisati vodo s kako kislino ali vsaj s kisom. Če pa živali nočejo uživati zdravil v pijači, naj se poskusi zdravilo z brizgalnico brizgniti skozi ritnik v telo. Puščanje, kakeršno je v navadi, da se prašiču nareže uho ali rep, naj se opusti, kajti čeprav drugače prašiču ne škoduje neposredno, kakor da mu napravi nepotrebne bolečine, mu prav nič ne pomaga in bolezni nikakor ne ozdravi. Nevarnost pa je, da okužena kri, ki teče iz narejenih ran, ponesnaži reči okrog prašiča in navzoče osebe. Na ta način se rdečica le še bolj razširja, če pa kdo puščanja opustiti ne more ali noče, naj vsaj gleda na to, da se skrbno očisti in razkuži vse, kar okrvavi bolni prašič. To pa se mora zgoditi prej, predno gre dotičnik od okužene hiše, da te silno nalezljive bolezni ne zanese drugam. Istotako previdno je treba ravnati, kadar v sili zakoljejo kakega prašiča koj ko zboli in hočejo meso porabiti za človeško hrano. Kakor že dokazano, se kužnina nahaja v krvi, želodcu in črevih (torej tudi v govnu). Kužnina se z zaklanimi prašiči ravno tako lahko zanese, kakor z živimi. Da se razširjanje kuge zabrani, naj se ravno oboleli prašiči, če bolezen ni že preveč napredovala in če so sploh za to porabni, zakoljejo na kakem kraju, kamor ne pridejo drugi prašiči. Potem naj se vse prav skrbno pregleda, čreva, želodec in vse, kar je notri, kri pa naj se na primernem kraju globoko zakoplje. Samoobsebi je umevno, da ljudje, ki oskrbujejo bolne prašiče ali imajo kaj opraviti pri klanju, ne smejo k zdravim prašičem, dokler si s karbolno kislino ne razkužijo rok in posebno obuvala. Kraj sam, kjer zakoljejo bolnega prašiča, in vsa orodja in priprave, ki jih pri tem rabijo, naj skrbno osnažijo in pomijejo z lugom. Pomije pa naj zlijejo v jamo, kamor zakopljejo čreva. Vobče se mora z vsako rečjo tako lavnati, da se kužnina pri hiši ne more vkoreniniti in se potem dalje razširjati. Pri klanju vse premalo pazijo, in vendar je že premnogokrat provzročilo, da se je ta kuga širila. Ljudje niso vedeli, kako silno nalezljiva je rdečica, ravnali so z odpadki brezskrbno in so celo nosili meso v druge hiše, kjer so imeli še zdrave prašiče. Če pogine kak prašič, naj ga vzame konjederec kakorhitro le more. Nikdar se ne sme zakopati kje blizu doma ali površno, ali celo vreči v kak potok ali drugo vodo. S tem pride vsa okolica v nevarnost, da se okuži. Odstavljanje žrebet. Kakorhitro začno žrebeta jemati seno ali travo in pokažejo željo po čvrsti hrani, morajo dobivati po malo ovsa (v prvem času najbolje strtega) in tudi drobnega sena. Kolikor bolj raste žrebe in kolikor več slasti kaže, treba mu je razmerno dajati tudi več ovsa, in sicer v deležih po 2'/a do 3 kg, zraven pa 5—6 kg sena. Čeprav starejše žrebe uživa slamo, korenje itd., mu vender ne smemo dajati nič manj ovsa, vsaj v prvem letu ne. Ako žrebe že med sesanjem dobiva primerno množino ovsa, se vedno bolj odvaja materinega mleka in si s tem odstavljanje močno olajša. Oves, ki ga že zgodaj dajemo mladi živali, jo tudi okrepi. Po pravici pravimo: „Oves daje kostem trdnost, mišicam in kitam pa moč." Na vprašanje, koliko časa naj žrebe sesa, se da odgovoriti le vobče, in sicer takole: Če je žrebe močno in je med sesanjem dobivalo primerne postranske hrane, se v 13 do 15 tednih opomore toliko, da mu smemo popolnoma odtegniti materino mleko; če pa je žrebe slabotno, naj pa dalje sesa, seveda če daljše sesanje ne oslabi preveč kobile. Vsekakor pa je treba skrbeti, da odstavljeno žrebe ne peša. Če bi bilo treba, moramo poleg sena in ovsa dajati vsak dan še po 5 do 6 litrov kravjega mleka, svežega, kakor ga namolzemo. Zato se pa tudi priporoča, da žrebeta že med sesanjem vadimo na kravje mleko. Kolikor rajši se odstavljeno žrebe loči od svoje matere, toliko bolje je. Kjer je mogoče, naj se dene na tak kraj, da ne bo slišalo razgetajoče matere. Če to ni mogoče, bo žrebe še dolgo hrepenelo po svoji materi, kar nikakor ni dobro za njegov razvoj. Hlev za žrebeta ne sme biti temen in vlažen, temveč zmerno svetel in suh. Razen tega pa mora biti tako napravljen, da se žrebe v njem lahko prosto sprehaja. Odstavljenega žrebeta ne smemo privezati, ker bi to prav neugodno vplivalo na razvijanje udov; privezano žrebe lahko postane nevkretno in hromo. Kjer je mogoče, naj bo zraven hleva tekališče, in čeprav je le toliko, da se žival more nekoliko prosto v svežem zraku gibati. Nikakor pa zato niso sposobna gnojišča, kajti gnojišče je brez trdnih tal, ktera mora imeti tekališče; pa tudi čistega, svežega zraka ni tu, ki tako zelo ugaja mladim živalim. O prostem gibanju žrebet v svežem zraku bodi tu še omenjeno, da morajo žrebeta na vsak način imeti priliko, da rabijo svoje ude, jih urijo in pravilno razvijajo. Premikanje v svežem zraku utrdi žrebetom zdravje, pospešuje jim razvoj sopil, napravi globokejše prsi in žrebeta sploh utrdi. Le tedaj, če se žrebe vsak dan zadostno premika na prostem, more porabiti prej povedano množino ovsa, kakor je treba. Ako moremo odstavljena žrebeta poleti pasti na dobrem pašniku, je to najbolje; toda tu je treba dajati mlajšim živalim primerno množino ovsa, če hočemo, da krepko uspevajo. Reja koz. (Konec.) Krmljenje in oskrbovanje koz. Koza je zelo oblizljiva ter zahteva mnogo izpremembe v krmi in mnogo čreslovinaste hrane. Kozam v hlevu dajemo vejnikov, listja, sena. plevela, slame, krompirja, pese, repe, otrobov, moke itd. ter moramo krmo mnogokrat menjati, sicer jim ne diši niti najboljša trava ali najboljše seno; krmo raztresajo po tleh ter nam dajo malo mleka. Če jim v takeui slučaju človek vrže v jasli tudi prav slabega sena, kako planejo koze po njem! Klajo jim dajemo v jasli, ktere imajo spodaj žleb (glej podobo 52.), in sicer jim jo pokladamo v majhnih deležih, da je ne raztrosijo preveč po tleh. Pozimi navadno krmimo po trikrat, poleti, če živali ne hodijo na pašo. po petkrat na dan, in sicer jim dajemo glavne deleže ob petih zjutraj, opoldne in ob sedmih zvečer; dopoldne in ob treh popoldne pa jim pokladamo manjše deleže. Kozam zelo ugaja sol; računamo je 7 gramov na dan, 2Va % na leto. Sol ali raztopimo, ali pa jim damo celo (kamne), da jo ližejo. Napajati je treba koze po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer po krmljenju. Na paši jedo koze razna zelišča — bolj suha imajo rajši nego sočna — potem dvevesno listje, iglovje, enoletne mladike itd. sploh je malo rastlin, po kterih bi koza posebno hrepenela; pa tudi malo jih je, kterih bi ne marala. V prvo skupino lahko prištevamo bodičevje, ločje, užitne gobe, borovnice itd., ne mara pa koza arnike, preobjede, zlatic in mlečka. Koze se na dan molzejo po dvakrat ali po trikrat, in sicer ob krmljenju zjutraj, opoldne in zvečer. Molze naj se s pestjo, potezaje od zgoraj navzdol, in sicer ne od strani, ampak od zadaj. Oskrbovanje. Koze je treba vsak dan česati, krtačiti in odrgniti s slamo, sicer lahko dobe uši, pa tudi njihovo mleko dobi neprijeten okus. Kozje staje naj ne bodo blizu kurnjakov, zadosti naj bodo nastlane in izkidajo naj se vsak teden. Predolge parklje je kozam treba prirezati vsako leto dvakrat. Kjer imajo malo koz, privežejo jih navadno v goveji hlev, kar pa ni dobro, kajti koze naj bodo proste. Kjer jih na vsak način hočejo imeti v govejem hlevu, narede naj jim notri poseben koč, da se prosto gibljejo v njem. Prof. Anderegg priporoča v svoji knjigi „Š viška koza" posebne kozje staje. Po tej knjigi hočemo tudi mi popisati kozji hlev iu ga predočiti v podobah. Tla v kozji staji naj bodo nekoliko nagnjena, da se tekoči odpadki lahko^ odtekajo po gnojničnem žlebu v gnoj-nično jamo. Če je mnogo koz, je v staji lahko več kočev. V vsak koč desemo po 4—6 koz ter jih pustimo, da se lahko prosto pregibljejo. Staja mora biti svetla ter jo je večkrat treba prevetriti; zato mora imeti več oken. Ker koze ne preneso prepiha, narede naj se okna pri vrhu, in sicer tako, da se lahko odpirajo napol ali pa popolnoma. Tla naj bodo lesena, da ohranijo toploto, lesene stene dvojne, vmesni prostor pa natlačen s slamo, z žaganjem ali s peskom. Podoba 51. nam kaže prerez počez, podoba 52. prerez podolgem in podoba 53. temelj kozje staje, kakeršne priporoča An-derega:. črke na podobah pomenijo : aa koči, opaženi z latami (vrata na hodnik), F predelek, bb premakljive jasli z žlebovi, cc hodnik, dd senica, E gnojišče, gq gnojnični jarek, KK okna, LL vrata, mm stena, l m visoka pri senici. Staja je dolga 5 m (LL na pod. 52.), široka 41/im (Ali na pod. 52.), in sicer meri hodnik i m, senica l'/2m, staja sama (koči) pa 2 m. Višina op na podobi 51. znaša 4"3 m, qr pa 3 <«; znotraj je staja visoka 2-4 m. J. Samek. Razne napake sira, a) Sir z razpokanim testom. Sir z razpokanim testom je mnogovrsten in so tudi vzroki tej napaki različni. Tak sir moremo v glavnem razdeliti v naslednje vrste: Sir z razpokanim testom brez lukenj, potem v takega z manjšimi ali večjimi luknjami in slednjič v takega s prav velikimi in večkrat svetečimi se luknjami. Razpokano testo brez lukenj se navadno naredi poleti ob vročini, zlasti če se je zasirilo netrpežno mleko, kteremu se pred zasirjenjem ni dodalo sveže vode. Vzrok more biti tudi zelo kislo sirišče, ktero se ni dovolj z vodo razredčilo, vsled česar se naredi več kisline, in ako se je potem mleko kmalu in močno zasirilo, sir pa se je presub naredil, da je testo postalo drobljivo. potem se med kipenjem ne delajo luknje, temveč le razpoke. Taki siri se imenujejo kisli raz-pokanci. Razpokan sir z majhnimi ali z velikimi luknjami se naredi, če se rabi premalo močno sirišče, zlasti če se žmitek prezgodaj in prehitro zdrobi, tako da se izločuje še kalna siratka. Taka siratka ne teče rada in zaostaja v siru. Tak sir ima malo prožno testo, ki se da le počasi sušiti in če je slednjič dovolj suh, pa se rad prijemlje prtov. Med kipenjem tako narejen sir dela razpoke. More se pripetiti, da se razpoke kažejo najbolj na kotlovi strani hleba, kjer je sir najbolj vlažen. To se rado pripeti tedaj, kadar se delajo predebele drobtine, ki se ne presuše skoz in skoz, in ko je tak sir iztisnjen, pa je kotlova stran še prebela in prevlažna. Če se pa razpoke kažejo na obeh straneh hleba in je testo rumeno, trdo in drobljivo, potem je bil sir presuho narejen. Tako razpokan sir se tudi dobi vsled napačnega ravnanja s sirom, zlasti kadar mlad sir predolgo leži v hladni shrambi in se vrhu tega premočno soli, predno pride v kipelno shrambo. Vsled tega se kipenje ne vname pravočasno in testo je trdo in krhko. Sir more postati v kipelni kleti pretrd in presuh tudi vsled neenakomerne topline, zlasti vsled mrzlega prepiha, vsled česar se med kipenjem delajo razpoke. Večkrat se dogaja, da se razpoke narede na obeh straneh hleba nekako iy2 do 2 cm pod skorjo, in sicer v precejšnjem okrožju. Ta napaka more nastati, kadar se iztisnjeni sir prijemlje plohov in se ti morajo s silo odtrgati, vsled česar se testo pod skorjo odloči. Razpokan sir, in sicer tisti, ki se je razpokal po glavnem kipenju, more imeti svoj izvor v napačnem mleku, pa tudi v nepravilnem izdelovanju. Taki siri se navadno izdelujejo poleti ob vročem času, kadar je mleko samonasebi manj trpežno. Ako v takih razmerah rabimo preveč kislo sirišče in ne dolijemo zadosti vode, če potem sir še premalo sušimo in ga slednjič v kotlu s siratko namesto s svežo vodo ohladimo, potem se naredi preveč kisline in se zbudi prezgodno in močno kipenje, ki tvori prevelike luknje. Pri takem kipenju se naredi manj alkohola, ki sir varuje pred nadaljnjim kipenjem, in vsled tega se tolščoba deloma razkroji in nastane daljno, trajno, masleno- ali tolščobnokislo kipenje, ktero sir naredi razpokan. Vsled razkrojitve tolščobe se luknje v siru svetlo svetijo namesto mrklo, kakeršne morajo biti pri pravilnem kipenju; obenem je tudi okus sladek, ki prihaja od glicerina, ki se dela pri razkrajanju tolščobe. Proti razpokanju sira se priporoča naslednje: Ob toplem vremenu hitro hlajenje mleka takoj ob molži, kakor tudi poznej v mlekarni, da se mleko do širjenja zdravo ohrani. Če mleko ni trpežno, naj se mu pred zasirjenjem dolije mrzle vode, in sicer na 100 litrov mleka 1 - 2 litra vode; vzeti je tudi krepko a ne pre-kislo sirišče, kteremu je dodati toliko vode, da ne kaže več kislega okusa. Seveda se je pri izdelovanju sira ravnati po popisanih navodilih, da se izdela suho in vender prožno testo. Zlasti je proti koncu širjenja, če je toplina v kotlu previsoka, sir hladiti s svežo vodo namesto s siratko, ker vsled vode siratka postane laže tekoča in se laže izloči iz sira in se tudi manj kisline razvije. Popolnoma tolsti siri imajo tudi več nagnjenja k razpokanju kakor manj tolsti, ker imajo zadnji bolj žilavo testo. Iz tega vzroka marsikak sirar mleko rad močneje posname, kakor je dobremu siru prikladno. S pravilnim izdelovanjem in ravnanjem s sirom se da tudi zelo tolst sir narediti, ne da bi se razpokal. Da se našemu siru pridobi in ohrani dobro ime, naj se torej mleko ne posnema po nepotrebnem ali preveč. Streljanje proti toči. V zadnji moj spis o streljanju proti toči se je vrinila neljuba pomota, kjer sem napačno trdil, da g. dr. Vošnjak priporoča po 2 strela na minuto. V naglici sem dotični odstavek prezrl. Mi moramo biti gospodu doktorju za njegova poročila le hvaležni, kajti le malokdo se za stvar zanima tako zelo kakor on. Strelci se večinoma ravnajo po navodilih in nasvetih, ki so v »Kmetovalcu", in kakor sami trdijo, se jim vselej sponese. Posebno v metliškem sodnem okraju se streljanje pravilno izvršuje. V nedeljo, dne 8. julija je toča padala v novomeškem okraju ter je ponekodi napravila prav veliko škodo. Ker poročilo o tej nesreči v nekem nemškem časniku ni bilo jasno, je-li toča padala tudi tam, kjer so streljali, ali ne — kajti reklo se je, da je toča vse potolkla tudi tam, kjer so streljali — si je podpisanec dne 16. t. m. prizadeti kraj sam ogledal. Kdor o uspehu streljanja dvomi, naj gre tja in si stvar sam ogleda. V krajih, kjer so strelišča pravilno urejena ter po 1 km narazen, so vinogradi med njimi tako potolčeni, da je ves trtni les tak, kakor bi ga bili zajci oglodali. Skoda je prav velika. Neobhodno potrebno bo torej, da se prihodnje leto postavi med Zdinjovasjo in Trško goro še eno, od Zdinjevasi proti Preči ni pa tudi še eno strelišče, tako da bodo vsa po 1 km drugo od drugega oddaljena. Da je torej tukaj toča pobila, je vzrok gotovo le prevelika razdalja strelišč. Kako je s temi, po toči zbitimi trtami sedaj ravnati, je opisano v zadnji številki „Dol. Novic" ; mi se s tamošnjim nasvetom popolnoma strinjamo. Želeti bi le bilo, da prizadeti vinogradniki takoj to delo izvrše, namreč, da odstranijo vse šibke pokvarjene mladike, druge pa prirežejo do zdravega lesa na 2—3 očesa. To pa se mora izvršiti takoj, ker drugače bo za letos prepozno. F. Gombač, _ dež. potovalni učitelj. Rojenje čebel in čebelni roji. Spisal T. Š (Dalje, i Ako se čebelni polk v prvotnem panju tako pomnoži, da se ga del samovoljno loči, imenujemo ta del roj (naravni roj), ako pa čebelar del polka šiloma oddeli, je tak roj umeten roj. Kranjska čebela se v svoji domovini in z ozirom na navadno majhna stanovanja le redkokdaj mora šiloma razdeliti, to je1, pri nji se redkokdaj delajo umetni roji; ona večinoma roji naravnim potom. Roje ločimo v take z oplojeno matico, prve roje, in v roje z neoplojeno, mlado matico, druge, tretje roje ali prve roje s pevko. Roji prvci z oplojeno matico se vsajajo, ker so navadno dosti močni, vsak za se v za nje pripravljeni panj, drujci in tretji roji pa se mnogokrat po dva ali po trije združijo v eden polk, ali pa se vrnejo pre-oslabelemu starcu. Vsajati je roj najbolj ugodno tedaj, ko se ga je na izbrano mesto vsedlo šele nekako polovico, ker takrat čebele še niso tako dražljive kakor tedaj, ko je roj že dalje časa, in posebno vroč dan, mirno sedel. Prve roje s staro, to je z oplojeno matico je vsajati v popolnoma prazne panje, in sicer vsled tega, ker roj, vsajen v prazen panj, zelo pridno dela, da kar najprej mogoče naredi potrebno satovje za svoj rod in shrambo za hrano. Skušnja uči, da te vrste roji, vsajeni na delo, to je v panje, v kterih je že večja množina satovja, skoraj nič ne prehite rojev, ki so bili dejani v popoln< ma prazen panj; brez truda dobljeno satovje jih naredi bolj lene, dočim jih popolna praznota panja priganja k največji delavnosti. Roje z neoplojeno matico devati na satovje, nahajajoče se v panju (delo), je pa zelo priporočljivo, ker jih ta dar nikakor ne zadržuje, v marljivosti, lastni čebeli. Čebele takega roja, ki ima neoplojeno matico, vsled naravnega nagona vedo, da bo preteklo mnogo časa, preden jim bodo prve mladice mogle pomagati pri skupnem delu, in to jih ravno vspodbuja k največji delavnosti. Ako nastane deževno vreme in čebeli ni mogoče nabirati potrebni živež, se morajo roji krmiti zadnji čas tretji dan, računjeno od dneva, v kterem so izro-jile, ker bi sicer vsled nedostatne hrane poginile. Da so roja čebele lačne, se spozna po tem, da ne sede skupaj, temveč se razprostirajo po vsem panju in sede zelo mirno, otožno. Ko jih pa lakota tako pritiska, da že prično omagovati, jih mnogo iz panja izleze, se krčevito čez panjevo brado prekucujejo ter poginejo grozne smrti, lakote. Ravnokar vsajene roje z oplojeno matico, navadno pokladamo drugega poleg ali nad drugega, take z neo-plojeno matico pa je zelo priporočljivo pokladati na kraj, nekoliko stopinj oddaljen od starcev ali prvih rojev. Tudi naj se ti roji postavijo nekoliko saksebi (vsaj za 30 cm); to pa zato, da matica, vračajoča se od oplemenitvenega izleta, laže najde svoj panj, oziroma, da po pomoti ne zaide tako lahko v tuj panj, kjer jo čaka neizogibna smrt; kajti čebele tujega panja jo napadejo in umore. V to svrho se tudi priporoča, prednje končnice panjev različno pobarvati, ali jih na kak drug način zaznamovati, da se bolj razločujejo. To vedno velja tudi za starce, ki so že oddali roje, ker tudi njih matice izletavajo zaradi oplemenitve. Kakor že rečeno, čebelarji starce (ob rojenju) večinoma izkoriščajo v svojo škodo; ravno tako pa tudi še tako majhne roje vsajajo vsakega za se, potem pa se hvalijo, koliko rojev imajo, a ne pomislijo, da jih je mnogokrat polovica ali vsaj tretinja nesposobnih za ugoden uspeh. Vsled tega smelo poudarjam, da naj se roji, ako so preslabotni, združujejo v bolj močne polke. Kako se združujejo roji z neoplojenimi maticami, je bilo že povedano, da se pa tudi prvi roji ali splošno polki z oplojenimi maticami lahko združujejo z roji drujci i. t. d., to je z roji z neoplojenimi maticami, je gotovo le redkokakemu čebelarju znano, in vender je to priprosto ter velike vrednosti. Čeprav stvar ne spada pod ta naslov, temveč pod »združevanje čebel", o čemer bom pisal pozneje, vender to zaradi velike vrednosti objavim pri tej priliki. Marsikak prvi roj z oplojeno, torej z mnogo vredno matico je preslaboten, premajhen in vsled tega si ne more hitro pomagati do zaželenega uspeha. Če bi mu čebelar dodal v pomoč čebel od kakega drugega prvca, bi oškodoval tega, in namesto da bi imel vsaj eden močen roj, bi imel dva srednja, manj vredna. V takem in enakem slučaju naj si pomaga tako-le : Pripravi naj si majhen panjiček (brez brade) in sicer tako nizek in ozek, da ga v vsak naveden panj lahko potisne vsaj za 10 cn. V prednjo končnico, ki naj bo pribita k stranicam, da ne more izpasti, naj naredi majhno žrelo, in sicer toliko, da skoz hkrati lahko izleze 6 do 8 čebel. Roj z neoplojeno matico, ki se misli združiti s prvim rojem ali s poljubnim polkom z oplojeno matico, ki je čez 3G ur star, se vsadi v navaden prazen panj. Ko so se čebele roja v panju zbrale, se roj odnese na zelo temen in ako mogoče hladen kraj, na primer v klet, da čez dan mirno sedi. Da se ne zaduši, se mu nekoliko odpre zadnja končnica ali se odmaši žrelo. Proti večeru, ko druge čebele že zelo ponehajo leteti, se na zemljo ali na prostorno mizo pogrne bel prt. Na ta prt se položi prej omenjeni panjiček, ki pa ima žrelo sedaj zamašeno, kteremu se zadnja končnica odstrani. Kakega pol metra pred odprti zadnji konec panjička se z enim stresljajem strese roj iz panja, ki je bil čez dan v temnici. Kakorhitro je roj na prtu, je treba pazno gledati po matici, ki se navadno čez malo časa, ko se je roj stresel na prt, pokaže na vrhu na okrog razprostirajočega se čebelnega kupa, da se vjame, zapre v matično hišico (škatljico) in se zaprta dene v omenjeni panjiček. Ako je več matic, se vse polove in se vsaka posebej v hišico zaprta dene v panjiček. Ko čebele matico zapazijo, kmalu zlezejo k nji v panjiček. Ko je ves roj v panjičkn, se mu vzamejo vse v hišicah vjete matice in se sedaj brezmatični roj dobro poškropi z pripravljeno medeno ali sladkorjevo voda in nato se zadnja končnica panjička zapre. Nemudoma se z omenjeno sladko vodo poškropi tudi oni polk, s kterim se misli v panjičku nahajajoči se roj (sedaj brez matice) združiti. Ko je to vse gotovo, se odpre žrelo panjička ter se le-ta, s prednjo končnico naprej potisne v panj tako daleč, da je prednja končnica panjička oddaljena vsaj 5—10 cm od polka, oziroma od satovja. Ostali odprti prostor panja, v kolikor ga ne izpolnjuje vanj potisnjeni panjiček, se zamaši s snažnim robcem. Tako se vse pusti v miru do drugega jutra ali poldne, in čebele iz panjička se v tem času mirno pridružijo onim, ki so že prej bile v panju. Na ta način se sme eden polk po večkrat okrepiti, in sicer tolikokrat, dokler ni tako močen, kakerš-nega hočemo imeti. Poudariti moram le še, da se morajo roju, namenjenemu v združenje, zanesljivo odstraniti vse matice, sicer bi se polka sovražno napadla, in združenje bi ne bilo v korist, temveč v škodo. (Dalje prihodnjič) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 152. Ali se sme bob pokladati sesajočim in odstavljenim Žrebetom, in sicer kako, cel, zdrobljen ali kuhan? (J, H. v S. V) Odgovor: Krmljenje konj z bobom mora biti zelo previdno. Bob samnasebi je zelo redilen, a želodečni sok ga težko predela, zatj bob napenja in povzroča želodečne bolezni. Po-kladanje boba žrebetom težkih pasem ni napačno, če se previdno vrši, kajti bob žrebe hitro redi. dela močno okostje in daje moč. Z bobom snemo nadomestiti 1/6 drugega zobanja. Bob za krmljenje konj je drobiti, mešati z rezanico in poškropiti z vodo; sploh je bob tako pokladati, da ga žrebe mora dobro prežvečiti in posliniti. Vprašanje 153. V mesni sušilnici, v ktero se sedaj ne spušča dim, imam nekaj bohov špeha, v kterega so pred kratkim prišli črvi. Kako črve odpraviti in kako se sploh špeh poleti obvaruje pred črvi? (Fr. T. v P) Odgovor : črvi v špehu so ličinke muh, ktere letajo po špehu ter vanj polagajo jajca, iz kterih izlezejo ličinke, ktere Vi imenujete črve. Špeh poleti obvarovati črvov je torej toliko, kolikor obvarovati ga muh, kar ni težko; le muham ni pustiti pristopa v shrambo Ker mora biti shramba zračna in se morajo okna odpirati, zato naj bodo okna zastavljena a kako iedko tkanino, ki pač prepušča zrak, ne pa muh. črviv špeh se najbolje popravi, ako ga zopet nekoliko v dimu pre-sušimo, ker dim kmalu zatre vso zalego. Vprašanje 151. Pri nas imamo po hrastovju mnogo omele, iz ktere se dela ptičji klej, ki se v Gorici lahko dobro proda. Kdaj se omela bere in kako se pripravi za kupčijo? (J F. v S) Odgovor: Jagode omele se berejo, kadar so zrele, potem se iz njih iztisne sok, ki se pomeša z vodo. V vodi se iz tega soka izloči posebna snov, „viscin" imenovana, ki je to, kar se navadno imenuje ptičji klej. Vprašanje 155. Kako naj zavarujem črešnjeve ko-soioe pred molji, ki v koščice narede luknje ter vanje polagajo jajca in jih tako narede nekaljive? Ali bi ne kazalo, črešnjeve in breskove koščice sejati jeseni, da bi prihodnja pomlad takoj kalile, ne pa šele drugo leto, kakor se mi često-krat dogaja. (O. K. v Š.) črešnjevo koščico še ko je plod na drevesu, ter proti njej nimamo nobenih sredstev. Škoda, ki jo ta rilčkar napravi, je docela neznatna. — Koščice črešenj in breskev se morejo tudi jeseni sejati, a so potem čez zimo izpostavljene mišim, zato je bolje, če se puste, da kale pred setvijo spomladi. V to svrho se koščice, pomešane s peskom, denejo nekaj tednov pred setvijo v zaboj ter se postavijo v gorko klet. Pesek mora ves čas biti vlažen Kadar se iz koščic pokažejo male kalice, se koščice vsejejo, pri tem je pa paziti, da se kalice ne polomijo. Vprašanje 156. V svojih vinogradih sem štirikrat škropil in sedemkrat žveplal, in sedaj, ko gre grozdje 7 moko, se najde več za plesnobo bolnih grozdov. Kaj mi je storiti, da grozdno plesnobo ustavim, oziroma preprečim Ali smem v tem času vkljub veliki vročini trte škropiti in žveplati. ,(A. pl. P. v E.) Odgovor: Kar Vi omenjate, se tudi drugodi opetovano dogaja, zlasti ob takem vremenu kakor je letošnje. Grozdje trfcnih vrst, ki so grozdni plesnobi posebno podvržene, je tu-intam vzlic pridnemu žveplanju vender napadeno. Svetujemo Vam, da sedaj (če je grozdje v moki) le napadene trte, oziroma grozde žveplate, in sicer prav fino, ker premočno žveplane jagode solnce ožge. Škropiti pa smete vse trte poljubno. Vprašanje 157. Že več let rastejo na karfljolinih koreninah majhni in večji, repi podobni gomoli. Odkod prihajajo ti gomoli in kako jih je preprečiti? (F E v M Ž.) Odgovor: Vzrok tej bolezni, ki se Sestokrat kaže na zelju in pri drugih njemu sorodnih rastlinah (tako bolno zelje imenujejo krofasto), je lahko gliva „plasmodiophora brassicae" ali pa ličinka rilčkarja kljunotaja (centhorhynchus sulcicollis). (5e hočemo karfijol varovati pred to boleznijo, se držimo pravila, da redno menjamo prostor za karfijole ter štorov in njih korenin ne puščamo v zemlji, temveč jih izrujemo, na njivi posušimo in sežgemo. Tako sproti uničujemo zajedalca, ki kvari korenine, naj bo ta ali oni. Vprašanje 158. Kdaj je bolje trte grobati, jeseni ali spomladi? (J. P. v B) Odgovor: Z grobanjem trt je tisto, kakor s saditvijo drevja. Groba s? lahko jeseni in spomladi, a glede uspeha ni velike razlike; vender utegne imeti jesensko grobanje marsi-kako prednost, in sicer se jesenska grobanica hitreje okorenini in se delo opravi ob čssu, ko ni mnogo drugega dela, dočim je spomladi i tako davolj opravila. Gospodarske novice. * Premo vanje konj za Bohinj bode dne 1. septembra it. 1. dopoldne ob 11. uri v Bohinjski Bistrici, in sicer po sporedu, ki je objavljen med uradnimi vestmi te številke. * Dirka konj V Šentjarneju bo po programu, prijavljenem v današnji številki, dne 16. septembra popoldne ob V, 4. uri. * Sveža kranjsko-primorskih mlekarskih zadrug se snuje in so se na podlagi sklepov na shodu, ki je bil 29. junija v Logatcu, že pričela dogovarjanja z zastopnikom primorskih mlekarskih zadrug. * Dolžne zneske za razne gospodarske potrebščine, ktere so prejele podružnice in posamezni družbeni udje, prosimo takoj poravnati, ker bodemo vse zaostanke pričeli iz-tirjevati potom poštnega povzetja, kar prizadene nepotrebnih :.stroškov . Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. Program konjske dirke v triih 1900.1., ktero priredi konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Št. Jarneju na Dolenjskem v nedeljo, 16. dne septembra 1.1., in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. take, ki svoja zemljišča sami obdelujejo, v drugih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode 16. dne septembra popoldne ob '/a4. uri v Št. Jarneju, in sicer na dirkališču. I. Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v 6 minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 200 kron. Drugo » > 50 » Tretje (deželno) > 26 » II. Dxka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 100 kron. Drugo » » 50 > Tretje (deželno; > 25 > III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj pol leta lastnina enega in istega kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj. Prvo (deželno) darilo 100 kron. Drugo » > 50 » Tretje » > 25 > IV. Gosposka dirka s parom konj brez razločka na spol in starost konj. Daljava 2403 metrov. Dirka se vrši le tedaj, če se zglase vsaj trije tekmovalci. Častno darilo konjerejskega odseka v vrednosti 50 kron. Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno, ali pa na dan dirke tudi ustno najpozneje do 12. ure opoldne, občinskemu uradu v Št. Jarneju. Za udeležitev v I., II. in lli. oddelku je plačati pri zglasltvi 2 K, v IV. oddelku 4 K vstopnine. Frl dirki veljavne določbe. 1.) Razsojevalci so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani veščaki. 2.) O vseh prepirih razsojajo z večino glasov razsojevalci. 3.) K I. in II. dirki so pripuščeni na Kranjskem rojeni konji od tretjega leta naprej. To je treba dokazati z listom, kterega je dobila konjeva mati pri oplemenitvi. K dirki so pripuščeni le tisti konji, ki so najmanj pol leta — od dneva dirke nazaj šteto — nepretrgano v lasti enega in istega kranjskega posestnika To je dokazati z županskim potrdilom. 4.) Kdor se ni zglasil v pravem času, ne sme priti s svojim konjem na dirjališče. 5.) Ako se zglasijo k vsaki dirki manj kakor trije tekmovalci, tedaj veljajo gorenji predpisi in pa določila podpisanega odseka. 6.) Za konje, ki so nad 9 let stari, ni treba povedati starosti. 7.) Dovoljeno je kaki navzoči osebi precej dokazati, da kak konj nima pravice, po gorenjih določbah dirjati v kaki dirki. 8) Tekmovalci morajo biti na dirjališču pol ure pred začetkom dirke. Tu je naznaniti voznike, in tu se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati. 9.) Razvrstitev dirjalcev določi žreb. 10.) Tekmovalci, ki nočejo ustreči vsem določbam odsekovim, se izključijo od dirke. 11.) Konja, ki med vožnjo prične iti v galop, je precej pognati v trab. Ako konj prestopi prostor med dvema zastavama (25 metrov) v galop, ali če pride v galopu na konec, izgubi pravico do darila. 12.) Ugovore zaradi nepravilne vožnje je precej naznaniti razsojevalnemu odboru. V Ljubljani, 30. dne julija 1900. Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. Frančišek Povše, načelnik. R «1 z g 1 a s o deželnih konjerejskili darilih za kobile z žrebeti, ki se bodo delila v Bohinjski Bistrici za občini Bohinjska Bistrica in Srednja Vas. Na predlog podpisanega odseka je visoki deželni odbor dovolil denarno podporo s ktero priredi v soboto 1. dne septembra t. 1., dopoldne ob pol 11. uri v Bohinjski Bistrici premovanje težkih kobil z žrebeti za vse vasi v Bohinju. Za premovanje veljajo tale določila: 1.) Premovanje zvrši konjerejski odsek po opravilniku, ki je veljaven ob delitvi državnih daril. 2.) Pravico do daril v Bohinjski Bistrici imajo le konjerejci iz občin Bohinjska Bistrica in Srednja Vas 3.) Obdarovanci imajo sicer pravico udeležiti se s svojimi žrebečimi kobilami premovanja v Lescah 3. dne septembra, a v tem slučaju morajo deželno darilo vrniti 4.) Za darila se smejo poganjati le kobile z žrebeti, ktere so že štiri leta stare ter so zdrave in dobro rejene, imajo svojstva dobrih plemenskih kobil in vodijo s seboj lepa žrebeta, ki Se sesajo ali so že odstavljena. 5.) Darilo se bode priznalo kobili samo tedaj, ako žrebe izvira od državnega ah dopuščenega zasebnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spusčalnim listom. 6.) Za take kobile se bode razdelilo deset daril i. s : eno za 50 K, eno za 40 K, tri po 30 K in pet po 20 K. Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 31. dne julija 1900. Frančišek Povše s r. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Erzelju, ki bode v nedeljo, 5. avgusta t. I. ob štirih popoldne v prostorih g. Leopolda Terčelja na Erzelju s tem sporedom: 1.) Poročilo o delovanju v preteklem letu. 2.) Račun za leto 1899. 3.) Razni nasveti, predlogi in razgovori. Kmetijska podružnica na Erzelju, dne 16. julija 1900. Frančišek Bukovlč, načelnik. Št. 10.937. Razglas c. kr. deželne vlade na Kranjskem z dne 16. julija 1900, št. 10.937., o veterinarnopolicijskih odredbah zoper uvažanje prašičev iz Ogerske in Hrvaško - Slavonske v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Na podstavi odredbe, ki jo je zaradi obstoječe svinjske kuge ukrenilo c. kr. okrajno glavarstvo Novi trg ter potrdilo c. kr. na-mestništvo v Lvovu je prepovedano uvažati prašiče iz županijskih sodišč Kesmark in Sepeš Sombat, velika županija Sepeš na Oger-skem, v tostransko ozemlje. Nasproti pa so razveljavljene prepovedi, izdane zoper uvažanje prašičev iz hrvaško-slavonskih okrajev Novi, Ogulin, Slunj, Vrbovsko (velika županija Modruš-Reka), Zlatar, Ivanec (velika županija Varaždin) in Samobor (velika županija Zagreb) v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. To se dodatno k razglasu c kr. ministerstva za notranje stvari z dne 7. julija 1900, št. 23.709., oziroma k tukajšnjemu razglasu z dne 9. julija t. L, št. 10.571 , daje na občno znanje. Predstcječa odredba stopi takoj v veljavnost. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 16. julija 1900. Llstnioa uredništva. O. P. v D. Odgovor na Vaše vprašanje je tisti kakor na 150. vprašanje v 13. št. letošnjega »Kmetovalca«. A. J. v K. Poslane grozdne jagode nikakor niso napadene od plesnobe, pač pa se vidi na nekterih peronospora. Bržkone ste prepozno škropili. J. M. v P. Če je bila pravda zaradi soseskinega imetja, tedaj je seveda soseska zavezana plačati stroške za izgubljeno pravdo. Ako naj se ti stroški poravnajo s skupičkom za les iz občinskega gozda, je zato treba sklepa občinskega odbora, ozi* roma gospodarskega odseka. M. M. v B. Poslano grozdno listje je napadeno po perono-spori, ker ste bržčas prepozno škropili. Na listju so pa tudi poškodbe od toče in od solnčnega ožiga. L. K. v H. Če drevesa ne vidimo, tudi ne moremo povedati vzroka popisani prikazni Drevo skoraj gotovo raste na neprikladni zemlji in je rakavo. J. P. v B. Kaj je cenejše, morete sami izračunati, če po-izveste, počem je pri Vas žveplena kislina (navadna, neočiščena) in počem zelena (železna) galica. Hudičevo olje je domač izraz za žvepleno kislino. Kako se zatira črni palež, smo že večkrat pisali in je tudi popisano v Gombačevi knjigi »Novo vinogradništvo«. — Ako se priporoča, porezan les iz vinograda spraviti in sežgati, da se trsne bolezni ne širijo, zato še ni treba jeseni trte obrezovati, temveč je čas tudi spomladi, oziroma konec zime, ko je sneg skopnel. — Način, po kterem ste plesnobo na trtnih koreninah zatirali, je pravi. — Umetna gnojila le rabite in nikar ne poslušajte nevednih ljudij, a vzlic temu rabite tudi v vinogradu hlevski gnoj, ker ta daje trtam neobhodno potrebnega dušika. — Umetni gnoj, ki ste ga letos porabili za vinograd, bode sicer tudi za prihodnje leto zadostoval, če pa vinograd potresete še s pepelom, ki ga imate, pa ne bo škodilo, celo če hočete gnojiti tudi še s hlevskim gnojem. — Lapor ni primeren za podzemeljske jarke v vinogradu. — Glede razstreljevanja skal z dinamitom izvolite povprašati kakega tamošnjega veščaka, ki je že imel opraviti s tem delom. — Če poškodba na Vaši hruški ni prevelika in ima drevo še dovolj moči, da naredi novo lubad, potem zamažite drevo z mažo iz ilovice, krvi in kravjaka. Da maža ne odpade, obvežite drevo okrog in okrog s cunjami in z motozom. Zelene galice družba nima v zalogi; njeno nemško ime je »Eisenvitriol«. Ilustrovan gospodarski list. Umdno glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na »/, strani 16 K, na '/4 strani 10 K in na 1/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 28 julija 1900. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago K 130 - h do K 140.— h; nemška detelja (lucerna) K 110 — h do K 120,— h; gorenjska repa K fc6— 88 h; laneno seme, domače ozimno K 32,— h do K 33 — h; ironopno seme K 36,— h do K 36-50 h; kuminovo seme K 14.- h do K 66,— h Fižol: Rudeči ribniški K 19.50 h; rudeči Hrvat K 17,— h; prepeličar (koks) K 20.— h. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K 30.— h do K 34.— h. , „ brez dima sušene K 34.— h. do K 40.— h Orehi domači: K 36,— h do K 40.— h. Ježice nove: K 8— h do K 9 25 h za 300 klgr. Med čist: po K 90,- h do K 94,— h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 88 — h. „ težke od 30 do 45 kg „ „ 76.— „ „ „ 80,- , » lahke , . * 80— „ „ „ 82,- „ (Te cene veljajo za 100 ky in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: K 1.14 za kg. Kozličeve kožice po K 1 60 h do K 1.80 h. Svinjske kože: Čiste, brez napak 64 h za kg. Druge vrste 34 do 52 „ „ „ Kože lisic po K 11,— do 12,— I » . - » 30- . 36- J za par. , dihurjev „ „ 6,— „ 7,— [ y , v idr „ „ 20,- , 22,- j Kože zajcev po K 36.— do 42.— za 100 komadov. Pepelika (potošl) po K 32,— 100 kg. Žito: V Ljubljani, 25. julija 1900. Pšenica K 8 20 h, rž K ?.— h, ječmen K 6.50 h, oves K 6.50 h, ajda K 9 50 h, proso K 9.— h, turšica K 6.60 h, seno K 160 h, slama K —.—. (Vse cene veljajo za 50 kgr.) FR. ŠEVČIK, puškar in trg-ovec z orožjem v Ljubljani Židovska ulica št. 7., priporoča vsem prijateljem lova svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk najnovejših sistemov, samokresov, patronov in drugo strelivo, nadalje prijateljem ribolova raznovrstne palice za ribnice, vsakovrstne vrvice (Schnure), trnike, umetne muhe (Kunstfliegen mit ein-tacher und Doppelangel) itd. itd. (42-7) Vsa popravila izvršuje trajno, točno in po najnižji ceni. j plačila na obroke. ^M (49—5) Odlikovana kotlarska obrt Ant. Križnič-a v Kanalu na Primorskem Priporoča žganjarske kotle vseli sistemov k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterih svojih žganjarskih kotlov jamči. Ilustrovan cenik pošilja franko. Slavne mlekarnice Id sirarnice, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov širnih kotlov, katerega razpošiljam brezplačno in franko. Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo. Mlekarnicam in kmetijskim zadrugam dovoljujem Ad. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev in lokomobil (Marienfelder Motoren & Locomobilen Fabrik) Uimaj VIII/S J osefstartterstra sse