Ql^om Domov IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 175 CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Egipt ima novo ustavo Ustava, ki je bila sprejeta z nad 99% glasovi, uvaja predsedniško republike z islamom kot državno vero. KAIRO, Egipt. — Nova egiptovska ustava je v tehničnem pogledu precej podobna tistim v svebodnem svetu, ki uveljavljajo načela predsedniške republike, kot ga sedaj poznata naša dežela in Francija. Egiptovska ustava daje predsedniku še več pristojnosti kot podobne v svobodnem svetu. Nova ustava pomeni odmik od levega socializma, oziroma njegove skrajne oblike v komunizmu. Politika je več ali manj monopol Arabske socialistične unije, toda ideološko pa drži načelo, da velja islam za državno vero. Da mu je primešano nekaj socializma, ni važno, kajti A-rabci razlagajo socializem po svoje, vsekakor ga pa podrejajo nacionalizmu. Vse to mora biti hud poper za pravoverne sovjetske komuniste, ki niso pričakovali take povezanosti med Mohamedom in Marksom. Podobna politika se pojavlja tudi v drugih arabskih državah. Povsod je islamska vera na prvem mestu, nacionalizem na drugem, šele potem pride socializem na vrsto. V Kairu trdijo, da bodo v oktobru volitve v novi parlament, ki ga bo Sadat skušal porabiti za cementiranje svoje diktature. Sadat je še zmeraj mnenja, da se bo moral bolj posvetiti domači kot zunanji politiki. Novi grobovi John F. Jadrich V Euclid General bolnišnici je umrl po dolgi bolezni 78 let stari John F. Jadrich z 19650 Newton Avenue, rojen v Clevelandu, veteran prve svetovne vojne, vdovec po 1. 1948, umrli ženi Louisi, roj. Sotler, oče Eu-gena in Lillian Miklausicli, stari oče Patrice Manson (Mich.) in Joyce Miklausich, prastari oče, brat Mary Tomasich, Anne Podpadec, Helen Sanders, Josephine Strobel, Albina Deliy in vhctorja. Bil je tiskar in je bil zaposlen 40 let pri Ameriški Domovini. Pokojni je bil član ADZ št. 11, SNPJ št. 129 in dolga leta glavni tajnik Slov. Mo-,ke Zveze, dokler se ta ni razšla pred dobrim letom. Pogreb bo Lz Želetovega pogrebnega zavo-la v četrtek ob 9.15, v cerkev ;v. Križa ob 10., nato na Kalvarijo. Nov način boja proti podganam WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je v zadnjih 4 letih dala 60 milijonov dojarjev za boj proti podganarh, ki 30 se v ne' katerih delih ciežele začele moč-fto množiti. Zdaj .so našli nov način boja proti njihovi množitvi. Vzredili so vrsto samcev, ki so spolno zelo podjetni, pa pri tem hosilo v svojem telesu geno sterilnosti. Dr. Allen J. Stanley, profesor fiziologije na univerzitetnem Medicinskem središču Oklahome, ki ie novo vrsto obi-cajne podgane vzredil, sodi, da bi z njeno pomočjo tekom 8 let mogoče podganji rod omejiti tako, da ne bo več predstavljal nobenega vprašanja. -----o------ Partija in vlada sta poslali venec Hruščevu MOSKVA, ZSSR. — Bivšega glavnega tajnika KP in predsed-nika ZSSR Nikito Hruščeva so Položili k zadnjemu počitku na Novodevičji pokopališču v samotnem predelu v navzočnosti ■TJegove žene, sina, hčere in o-stalega sorodstva ter prijateljev. Komunistična partija in vlada hista bili zastopani pri pogrebu, Poslali pa sta umrlemu velik ve-^ec. Na grobu je govoril v pokojnikov spomin njegov sin Sergej. Mavlja^ka ro)žsa ?a Fipliii I© širi Vlada predsednika Marcosa ne mere rešiti sporov med imovitimi m ušli mani in krščanskimi proletarci na otoku Mindanao na jugozahodu republike. ILLIGAN, Filip. — Na veli-cem južnem otoku Mindanao na JTlipinih divja državljanska voj-ra svoje vrste. Ima rasni, soci-Tni in verski značaj. Tam živi namreč močna muslimanska manjšina, ki je obenem tudi lastnica vse orne zemlje, dočim ostali domačini — krščanski Fi- Mm nasilja v illsira Kiss ,aiiietica lmt Irene poglede na svet Vsi napori britanske vlade za končanje izgredov in nasilij na Severnem Irskem so ostali brez uspeha. BELFAST, Sev. Ir. — Poskus rešiti spore v Ulstru, kot tudi imenujejo Severno Irsko, potom dogovora med vladama Velike Britanije in Irske, se ni posrečil. Razlike v stališčih so prevelike in načelne: Irska hoče Irski o-tok združiti v mejah Irske republike, Velika Britanija hoče ohraniti Ulster ali Severno Irsko v okviru svojih meja. Protestanti v Severni Irski, ki predstavljajo nekako dve tretjini prebivalstva, katoliški manjšini nočejo priznati enakopravnosti, zato je ta odločena boj za enakost in svoje pravice nadaljevati. Pri tem dobiva podporo od Irske republikanske armade, ki hoče z oboroženo silo in sabotažami doseči združitev otoka. Upa, da se bodo Angleži končno le naveličati upirati in prepu stili Severno Irsko, in njene protestantje njih usodi. Tako se nasilja nadaljujejo z obeh strani. V Belfastu je prišlo do napada na vojaštvo, ki je prijelo nekoga in ga zaprlo, češ da je član IRA. Kakih 600 mladih fantinov je napadlo policijsko postajo v katoliškem delu mesta. Nastopile so čete in demonstrante razgnale. Vrženih je bilo tudi nekaj bomb v drugih delih Belfasta. V Londonderry]u so demonstranti napadli vojaške postojanke po pogrebu 3 let stare Gary Gormley, ki je peljal preko . nie armadni oklopni voz pretek-.ipinci nimajo zemlje radi bi.j, &,rtek ;o pa imeli. Povrhu je tam tudi j__________________________ dosti velikih kmetijskih ATLANTIC CITY, N. J. — Mladi svet, nam stalno trdijo, je opustil vsa stara, preskušena vodila življenja in krščanska moralna načela. Tako je nova Miss America iznenadila časnikarje, ki so jo spraševali o njenih pogledih na pereča sodobna vprašanj a. Miss Laurie Lea Schaefer, 22 let stara graduantka Ohio University, je dejala, da odklanja spolno izživljanje pred zakonom, je proti kajenju marijuane in uživanju drugih mamil, proti dovolitvi prekinjevanja nosečnosti in ne vidi nobenega zapostavljanja žensk v Ameriki. Časnikarjem je dejala, da bi bilo dobro končati vojno v Vietnamu, da pa imajo po njenem mnenju ZDA pravico ostati v Vietnamu. Freds. Nixon dobro končuje vojskovanje v Vietnamu in je najboljše, da mu pustimo to nadaljevati, ker on ve več o tem, kot večina povprečnih državljanov. “Mislim, da večina mladih ljudi misli tako kot jaz o prav vseh stvareh,” je dejala Miss America 1972. Če je to res, smo lahko prav zadovoljni! Priporočajte A.D. tem* ki jo še nimajo! posestev, ki njihovi lastniki živijo v mestih in vodstvo svojih farm prepuščajo upraviteljem, ki na-savno izmozgavajo sezonske delavce. Filipinski proletariat, večinoma krščanske vere, ne more biti s takim stanjem zadovoljen, mu velikokrat zavre kri in to vodi do nasilne okupacije veleposestev in večjih kmetij: torej “a-grarna reforma” svoje vrste, ki ie more roditi nič dobrega. Vlada skuša delati red in varovati lastnike zemlje, toda to redi nove nemire in poboje. Za- to se v tej državljanski vojni prelije tudi toliko nedolžne krvi. Predsednik Marcos ve za vse to, toda učinkovitih ukrepov pa ne dela. Nekateri trdijo, da jih tudi ne more, ker je politično preslab. V ves ta kaos so zamešani tudi kitajski komunisti. Menda pomagajo muslimanom tudi njihovi verski bratje iz sosednje In-dozije. Ta pomoč ni zadostna, kajti mnogo filipinskih muslimanov je že zbežalo v druge province, pobegi pa nočejo pojemati. UPOR V JETNIŠNICI STRT: 37 OSEB PRI TEM MRTVIH Včeraj dopoldne je bil upor v državni ječi Attica v zahodnem delu New Yorka strt. Pri tem je bilo umorjenih 9 talcev in 27 jetnikov. Upor se je začel pretekli četrtek in vsi poskusi za njegov miren konec so propadli. Jetniki so bili skoraj izključno črnci in Porton-kanci, stražarji in ostalo jetnišniško osobje skoraj izključno beli. Manj nadzora nad davki? ATTICA, N.Y. — Obleganje upornih jetnikov v državni jet-nišnici, ki se je začelo pretekli četrtek, ko se je okoli 1200 jetnikov uprlo in se polastilo bloka D varnostnega dela jetnišmce, je bilo včeraj končano, ko so u-perniki odklonili zahtevo po predaji, z napadom oboroženih sil državne policije, Narodne garde, pomočnikov šerifov in jetniških stražarjev. Uporniki so oklenili predajo, četudi je bilo 28 od njihovih zahtev sprejetih. Guverner je odklonil njihovo zahtevo po polni amnestiji za kazniva dejanja tekom upora in zahtevo po odstranitvi upravnika jetnišnice. Ob tem so se pogajanja zlomila in ostala je le še uporaba sile. Napad na jetnišnico se je začel ob 9.48 dopoldne z dvema helikopterjema Narodne garde, ki sta odvrgla na dvorišče jetniš- WASHINGTON, D.C. — Zvez-' niškega poslopja, kjer so bili uporni jetniki, plinske bombe. Oborožene enote državne straže, šerifov in jetnišniških stražarjev so nato vdrle v poslopje bloka D med pozivi jetnikom, vdajo in dajo roke nad glavo, pa se jim ne bo zgodilo nič hudega. Ob nastopu sile so jetniki prerezali vratove osmih talcem, ki so jih prignali v ta namen na dvorišče jetnišnice. Uporni jetniki so se trdovratno borili in jih je bilo 28 mrtvih ter preko sto ranjenih, predno je bil upor zlomljen. Jetnišniški uradniki trdijo, da so jetniki sami umo-VATIKAN. — Ta teden bodo rili vsaj dva svoja sojetnika, ki ni zakladni tajnik je pritegnil tolikšno število uradništva davčnega oddelka k nadziranju zamrznitve plač in cen, da davčni oddelek nima na r.^olago dovolj osobja za redno nadziranje! naj se pobiranja in plačevanja zveznega dohodninskega davka. Ker bo po Nixonovi izjavi zamrznitve 13. novembra konec, bo nemara to pomanjkanje davčnih nadzornikov le kratkotrajno. V Vatikanu čakajo na nove predpise o birmi v Vatikanu uradno razglasili nove predpise o zakramentu sv. birme. Sv. oče je uradni akt že podpisal, podrobnosti o spremembah pa še niso bile objavljene. Eoravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo! so ju našli mrtva v mlaki krvi znotraj jetnišnice. Osem jetnikov še vedno pogrešajo, ali so mrtvi ali pa se skrivajo v podzemnih hodnikih pod ječo. Ukaz za napad na jetnišnico je izdal državni komisar za jetnišnice po posvetovanju z guv. N. A. Rockefellerjem potem, ko so uporni jetniki odklonili zah- Delno oblačno in milejše. Naj-Tišja temperatura okoli 75. CLEVELAND, O. — že takrat, ko je bila Ljubljana postavljena pred nalogo, da imenuje kandidata za predsednika federalne vlade v Beogradu, so ljubljanski tovariši morali priznati, da resnih kandidatov za to mesto ni. To se pravi, bili so že, toda ne take “kvalitete”, da bi v Beogradu kaj pomenili. Zato je morala partija seči po človeškem materialu druge vrste in tako je Mitja Ribičič postal kandidat, potem pa tudi predsednik federalne vlade, znane pod kratico ZIS (Zvezni izvršni svet). Kaj misli Ljubljana o Ribičiču, ni o-stala tajna za Beograd, zato se novi ministrski predsednik ni preselil v Beograd s primerno zalogo političnega u-gleda. Vse to smo zvedeli tudi na tujem, toda dokazov za to nam je manjkalo. Prišli so pa sedaj na dan iz glavnega komunističnega vira. Prišel je čas, ko se je morala federalna vlada v Beogradu spremeniti, kot to zahteva načelo rotacij e. Rbičičev ka- T ovc risa Ribičiča ministrovanje in njegov konec litiki, kar se je jasno pokazalo v znani aferi o dolarskem posojilu za slovensko hitro cesto. Takrat se je namreč do- binet je še na zadnji seji na- ge. Ribičič je v svojem delu ravnost odrdral celo vrsto za- užival nezadostno podporo konov in predpisov, potem je posameznih jugoslovanskih bilo izrečeno par poslovilnih republik. V zaostrenih med- govorov, ki so bili marsikomu le v nadlego. Tudi Ribičič je bil pohvaljen, da se je zvesto držal partijske linije. Pa vkljub temu vodilni tovariši v ZKJ niso mislili, da ga je treba še držati v ZIS. To je hitro zavohal Ribičič sam in umaknil svojo kandidaturo. Zato se je morala od Ribičiča posloviti tudi javnost. To je storilo v njenem imenu ljubljansko DELO v svoji št. dne 22. julija. Takole piše do-slovno o Ribičiču: “Na kandidatno listo (federalno vlado) je bilo uvrščeno tudi ime Mitje Ribičiča. Menili smo, da naj Mitja Ribičič po sprejetju ustavnih dopolnil ih novi vlogi zveznega izvršnega sveta ne kandidira več za predsednika ZIS. Ta predlog je na brionski seji predsedstva ZKJ podal Mitja Ribičič sam. Menili smo, da je pri tem potrebno in upravičeno vpoštevati njegove razlb- nacionalnih odnosih mu je bilo zelo oteženo, če ne onemogočeno, uresničevanje določene politike. V kadrovski politiki ni dobival tiste podpore, ki mu je bila ob njegovem nastopu povsod velikodušno obljubljena. Slovenija je bila — in to mi vsi dobro veteo — nenehno v dilemi, ali podpirati neko politiko, s katero se sicer ne strinjamo, da ne bi jemali ugleda svojemu mandator ju, ali pa to politiko kritizirati. Položaj Slovenije je lahko uspešen in vpliven, če nenehno in do kraja vodi načelno politiko. Članek mora peti Ribičiču tudi nekaj slave, saj je postal kandidat in bil potem tudi izvoljen v slovensko trojko, ki zastopa Slovence v predsedstvu FSRJ, poleg Bulca in Kraigherja. Gornji članek v DELU dokazuje, da je bil Ribičič celo v breme uradni slovenski po- godilo, da je Beograd ociganil Slovenijo za dolarsko posojilo in ga odnesel na jug. Ribičič je zagovarjal to politiko, četudi je bil slovenski mandatar v ZIS in četudi je bilo jasno kot beli dan, da Beograd nima prav. Ribičič je do konca zvesto služil svojemu gospodarju Titu, zato je dobil primerno plačilo. Sedaj sedi v predsedstvu FSRJ. Na slovenske interese je pri tem gladko pozabil. Lahko bi se bil ob krizi med Beogradom in Slovenijo izmazal iz zagate z odstopom, toda toliko poguma ni imel. Zato bo odšel v slovensko politično zgodovino kot predsednik ZIS, ki se je v dilemi med narodno zavednostjo in partijsko disciplino odločil za disciplino. Nov dokaz, da je komunistom več za partijo kot za narod. Sicer pa — “Narod naš dokaze hrani!” To velja tudi za komuniste. tevo, naj se vrnejo v svoje celice in izpuste prijete talce. Namesto tega so ti pripeljali 8 talcev na dvorišče in postavili k vsakemu stražarja, ki je talcu držal nož na vratu, da mu tega prereže, kakor hitro bi prišlo do napada' na jetnišnico. “Oborožen upor te vrste ogroža našo svobodno družbo. Vsako nadaljnje odlašanje in pogajanja bi spravila v nevarnost le se nova življenja,” je dejal Oswald državni komisar za jetnišnice. Uradno poročilo pravi, da jc bilo v jetnišnici okoli 85% črnih jetnikov, med tem ko je bilo nadzorno osobje pretežno belo. Tako je prišlo očitno tudi do rasnih trenj. Upor je bil dobro organiziran in verjetno podprt od zunaj. Nekateri skušajo dokazati, da je za vse zločine in zločince odgovorna družba sama, ker m zločincem nudila možnosti za izobrazbo, vzgojo in zadovoljivo življenje. Jetnišnice zato ne smejo biti v prvi vrsti kaznilnice, ampak prevzgojevališča, xjer naj se zločine pripravijo na /z Clevelanda in okolice Namesto vencev— Družina B. Vyroubal pripo-i oča namesto vencev za pok. Frances Vyroubal darove za hrvaško cerkev sv. Pavla ali pa za sirotišče v Jugoslaviji, za kamro sprejema sama darove in jih bo poslala v Jugoslavijo. Zmanjšanje podpor— Okrajna uprava je znižala podpore družinam z odvisnimi otroci za $12, ko ni dobila potrebnih sredstev od države. .S 1. oktobrom bodo te družine dobile po $227 na mesec namesto dosedanjih $239. Skupno je v okraju Cuyahoga na tej vrsti javne podpore 118,000 ljudi, od tega 90% v samem Clevelandu. Visoka starost— Znani rojak Frank Rupert, pevec Slovana, bo jutri, v sredo, obhajal svoj 89. rojstni dan. K voščilom žene Rozi in otrok se pridružuje tudi Ameriška Domovina, katere dolgoletni naročnik je. še na mnogo let, Frank! Popravek-— Umrla Josephine Kuhel je Lila mati Gerarda in hčerka Mrs. Josephine Kozel s .6304 Carl Avenue. V včerajšnje poročilo se je vrinila neljuba pomota, ko jo naj, prosimo, prizadeti oproste. Pokojna Mary Surtz je b 11 a stara mati Louisa Drašlerja Jr. in Phyllis M. Shields (N.D.) ter r-krat prastara mati. Carneyja podpirajo— The American Federation of novo, .svobodno življenje. Če zločinci niso krivi za svoje zlo- State, County and Municipal čine, ne morejo biti za nje kaz- Employees District Council 78, novanT V tem'staližču je zaniWi predstavlja 4,050 mastnih nanje svobodne človeške volje,: "sluzbeneev, se.je pretek,i petek odklonitev priznanja, da človek ločiti med dobrim zlom. Vsak posamezen človek zna j odločil podpirati pri primarnih jn j volitvah kandidaturo James Carneyja. Kandidat je vesel te je le produkt družbe, okolja v P°dP“e izša«‘: Teh katerem živi' 111111 deiavcev 3e ze lmel° Pnloz' ‘Krščanski svet te nazore od-!nost sPoznati nesposobnost mo-klanja, stoji na stališču osebne I jega tekmeca m se odločilo, odgovornosti, osebne odločitve j Rokoborba med dobrim in zlom vsakega! V četrtek zvečer ob osmih bosta dve zanivimi borbi: Johnny človeka pri vsakem posameznem dejanju, zato tudi osebne kazni za vsako zlo dejanje. Po drugi strani ima družba tudi pravico in dolžnost, da se varuje pred zločinci, pred osebami, ki so nevarne življenju in imetju soljudi, s tem, da jih izloči in spravi na varen kraj, kjer ne bodo mogle delati zločinov in nasilja. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se je včeraj raz-govarjal v Beli hiši s predstavniki industrije o novi gospodarski politiki. Ti so se izjavili proti prostovoljnemu nadziranju cen in plač, češ da je to naloga vlade. Oni dvomijo v uspešnost prostovoljnega nadzora preko posebnega odbora, v katerem naj bi bili zastopniki industrije, delavstva in potrošnikov, kot to predlaga organizirano delavstvo. LONDON, Vel. Brit. —- Včeraj je bilo tu objavljeno, da se bodo začeli razgovori med predstavniki vlade Velike Britanije, Irske republike in Severne Irske o možnostih in načinu pomiritve Severne Irske. KAIRO, Egipt. — V diplomatskih krogih je splošna sodba, da bo ZSSR tekom prihodnjega leta vzpostavila nek način uradnih diplomatskih stikov z Izraelom, katere je prekinila junija 1967. Powers se bo srečal z Waidom Von Krichom, Bobo Brazil pa z Erniem Laddom. Ferk v Washiligtonu— Republikanski županski kandidat R. Perk je bil pretekli teden v Washingtonu, D. C., na posvetih National Republican Heritage Groups Nationalities Council, v nedeljo pa se je na predsednikovo vabilo udležfi službe božje v Beli hiši. Rdeči podvojili svoje vojaške sile v Laosu SAIGON, J. Viet. — Zadnji podatki obveščevalne službe zaveznikov trdijo, da je Severni Vietnam v zadnjih 6 mesecih podvojil število svojih čet v Laosu na okoli 80,000 mož. Četudi ne izključujejo, da bi bila temu povečanju vzrok priprava na novo večjo ofenzivo, sodijo, da je Hanoi poslal v Laos nove sile, ker se ne more več 'zanesti na domače. Prebegi in pobegi iz enot Pa-tet Lao so vedno številnejši. Cole enote so postale nezanesljive. Zadnje vesli BRUXELLES, Belg. — Države Evropske gospodarske skupnosti so se sporazumele za skupno stališče napram ZDA v pogledu ureditve novega denarnega sistema, oziroma novih tečajev denarja raznih držav, vključno ameriškega dolarja. .. AMERIŠKA DOMOViAa SEPTEMBER 14, 1971 Ameriška Domovina F=fe i giTi i; Ca17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor : Mary Debevec ! NAROČNINA: 2a Združene države: i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ji $18.00 na lato; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months Canada and Foreign Countries: L $18>»Q per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months t Friday edition $5.00 for one year J; | ' . _ t j f rali saigonskih vojakov. Pri komunistih' je ravno narobe. Tam je oficirski zbor nenehno med svojimi vojaki in deli z njimi usodo vojskovanja, tega pa ravno manjka saigon-ski narodni obrambi. Ela vojskovanje hitro pojema, se vidi tudi na zunaj. Amerikanci se izogibajo spopadom, komunisti pa ne silijo v vojskovanju z njimi. Saigonski polki tudi nimajo veselja do vojskovanja, utrujenost se pa pojavlja tudi med komunističnimi vojaki. V Saigonu mislijo, da se bodo komunisti odločili, da začnejo nove vojaške operacije po koncu sedanje deževne dobe, torej v zgodnji pomladi. Takrat bodo poskusili doseči konec vojskovanja. Seveda je to odvisno od ameriške strategije. Ako se ameriške čete do takrat ne bodo umaknile iz Indokitajske, bodo morali v Hanoiu spremeniti svoj strateški plan. Vsekakor saigonski vojaški krogi upajo, da jih bodo komunisti pustili pri miru do prihodnjega pred-pusta. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 175 Tuesday, Sept. 14, 1971 DIE WELTWOCHEo vietnamski vojni ■— ------ Amerika bi si prihranila marsikatero razočaranje, ako bi poročala tudi o tem, kaj misli Evropa o vietnamski vojni. Posebno zanimiva so izvajanja švicarskega in francoskega časopisja, ker ne švicarska ne francoska vlada ne zasledujeta posebne narodne politike do Indokitajske. Die iWeltwoche je na primer objavila sredi julija zanimiv članek o stanju in razpoloženju v Saigonu, ki še danes ni zastarel. Zato podajamo par posnetkov o najbolj zanimivih vprašanjih, ki jih članek načenja. Tujce, ki pridejo v Saigon, najbolj zanima, kaj misli Vietnam o narodni obrambi po ameriškem odhodu. Saigonski vladni krogi zatrjujejo, da je učinkovita samoobramba nekaj, kar se razume samo ob sebi. Tujci začnejo kmalu dvomiti v odkritosrčnosti takih izjav. Pa tudi recimo, da bi bilo to res, bi Vietnam tudi ob samostojnosti rabil še naprej ameriško civilno pomoč, kajti vietnamsko gospodarstvo je na tleh celo v tistem malem številu provinc, kjer še obstoja sistem vietnamizacije in skuša živeti svoje borno življenje. Tudi vietnamizacija doživlja svojo sodobno krizo. A-merikanci so jo ustvarili in začeli izvajati, sedaj se pa odmikajo od nje in jo izročajo saigonskim oblastem z vsemi tehničnimi in gospodarskimi pripomočki, posebno z vsemi stroji, zalogami itd. Toda saigonske oblasti gospodarijo le kratek čas s tem, kar so prevzele od Amerikancev. Izvež-bani tatovi in roparji pokradejo sproti vse, kar pride saigonskim birokratom v roke. V te posle je zamešano celo nekaj režimskih generalov. Sicer imaji višji oficirji saigonske armade sedaj še druge skrbi. Pridno obletavajo tuje diplomatske urade in prosijo za štipendije in vize za svoje otroke, da bi šli na tuje študirat. Kar pri korupciji naberejo denarja, ga pošiljajo ali v Hong Kong ali pa v Švico. Saigonska javnost za vse to ve, pa se ne razburja. Ve namreč, da so vsi visoki oficirji in uradniki simbol preteklosti, ki jo bo čas prav kmalu zbrisal z dnevnega življenja. Sedanja vlada ne uživa v Saigonu posebnega ugleda. Vsi vedo ali vsaj mislijo, da vedo, da je režim popolnoma v rokah Amerike, četudi se trka na svoja neodvisna prša. Znani pentagonski papirji so sicer dvignili nekaj prahu, toda opazovalci so hitro ugotovili, da vse, kar pišejo o Vietnamu, ne pomeni ničesar izrednega za vietnamsko miselnost in politično filozofijo. Iz tega sledi, da se za politične kombinacije pri volitvah le malokdo resno briga. Izvzeti je treba le poklicne politike ali pa take, ki bi radi to postali, da pridejo do kruha. V Saigonu samem ne vlada ne parlament nimata tistega pomena, k ga jima pripisuje ameriška javnost. Zato tudi saigonska javnost drugače presoja politično stvarnost kot Amerika. V Saigonu vedo, da bo po ameriškem odhodu preje ali pozneje prišla Vietnamska osvobodilna fronta do vodstva. Zato je zanimanje za Fronto (NFL) veliko večje kot v Amerik.i. Vprašanje je le to, ali si bo NFL prigrabila oblast sama in takoj začela uvajati rdečo diktaturo. Lahko se zgodi, da bo vsaj v začetku rabila pomoč levičarskih, odnosno “naprednih struj”. Pod pojem “naprednih struj” lahko spada vse. kar je proti sedanji diktaturi. Zato se je “neangažirana’ javnost v Saigonu razcepila v več tokov. Na prvem mestu so levičarske struje, ki že stikajo glave, da bi stvorile skupino, ki bi bila za sodelovanje z NFL. Tako bi nastala neke vrste ljudska fronta, ki bi šla v koalicijo s komunisti. Budisti bi pri tem lahko igrali veliko vlogo, ako ne bi bili tako razcepljeni. Razbiti v dva tabora so tudi katoliki. Nekateri držijo s Van Thieujem, drugi se mu pa odmikajo. Največ je neopredeljenih, še ne vidijo, kje bi najlaže reševali svoje glave. Za vse te struje sedanje parlamentarne in predsedniške volitve nimajo pomena, ker jih vse struje smatrajo za nekaj prehodnega, kar ne more trajati dolgo. Tako se podtalno pripravlja v Saigonu vse na dobo, ko bo tam tudi Hanoi imel svojo besedo. Seveda tudi komunisti niso pri miru v Saigonu. Pridno intrigirajo na ulici in skušajo biti dobri na vse strani. Seveda jim ne kaže, da bi tudi imeli opravka s sedanjo vlado in njenimi nosilci. Kako dolgo bo še trajalo sedanje stanje? Saigonske oborožene sile so sicer sedaj kvalitetno boljše kot tiste pred enim letom. Znana laoška ofenziva je pokazala, da je med njimi nekaj čet, ki so kos rdečim divizijam. lih je pa premah), da bi mogle premagati rdeče nasprotnike. V vsakem slučaju so saigonske čete nazevane na ameriško vojno letalstvo. Brez njega bi jih severnovietnamske čete hitro razgnale. Saigonski narodni obrambi manjka tudi dober štab nižjih in srednjih oficirjev, dočim so saigonski generali z redkimi izjemami slabo kvalificirani. Med oficirji in moštvom je premalo stikov, kar zelo škoduje disciplini in mo- j BESEDA IZ NARODA NOVICE 00 SV. VIDA CLEVELAND, O. — Zadnje j 40-LETNICA DR. JERKA dni prej snega tedna je prejel GRŽINČIČA. — Zadnjo nedeljo, župnik č. g. R. Praznik dvoje pi- 12. tm., je v cerkvi sv. Vida s sem, kateri bi sicer rad priobčil slovesno slovensko sv. mašo ob v župnijskem oznanilu, toda ta pol 11. uri dop. praznoval g. dr. je po svojem obsegu preskro- Jerko Gržinčič 40-letnieo, odkar men, da bi mogel to storiti. Zato pismi objavlja v našem listu. Pi- je bil 1. 1931 posvečen v mašni-ka. Kot diakon mu je asistiral srni sta namreč prav zanimivi g. dr. Franc Blatnik, S.D.B., kot ter je zato prav, da za njuno1 subdiakon pa g. Anton Sršen, vsebino zvedo župljani sv. Vida kaplan pri Sv. Vidu. Župnik č. g. kakor tudi drugi slovenski roja- R. Praznik je prisostvoval sv. ki. Obe pismi sta izpod peres maši v prezbiteriju. Med sv. maslo venskih škofov, eno je izpod šo je imel g. dr. Fr. Blatnik, ju-peresa mariborskega škofa dr. bilantov sobrat in dolgoletni so-Maksimilijana Držečnika, drugo delavec, lep govor; na koru pa pa je izpod peresa dr. Janeza'je odlično pel vidovski cerkve-Jer.Iva, škofa v Kopru v Sloven-'ni pevski zbor pod vodstvom g. skem Primorju. Ta dva škofa M. Košnika nalašč za to prilož-sta, kot znano, vodila romanje nost izbrane pesmi. Vhod du-rojakov iz starega kraja sredi'........... preteklega meseca k posvetitvi slovenske kapele Marije Pomagaj v ameriškem narodnem svetišču v Washimgtonu, D.C. PISMO ŠKOFA DR. M. DRŽEČNIKA. — Pismo ima datum: Maribor, 25. avg. 1971. Namenjeno je v prvi vrsti vidov-skemu župniku g. Prazniku, pa tudi vsem slovanskim rojakom župnije sv. Vida. Tole pa je njegova vsebina: ‘'Po povratku v domovino Vam pošiljam iskrene pozdrave. Naše potovanje po Ameriki iz Clevelanda v Toronto in povratek v domovino je srečno potekalo. Ponovno se iskreno zahvaljujem slovenskim rojakom, žup-Ijanom sv. Vida za plemeniti dar za potrebe naših semenišč ($300), ki so ga darovali ob priliki lepe slovesnosti v župnijski cerkvi sv. Vida ob priliki obiska slovenskih romarjev. Bog povrni obilo ta dar! Spominjali se bomo v molitvah Vaše župnije ter dušnih pastirjev. Pozdrav in blagoslov pošiljam Vam, Vašim sodelavcem ter vsem slovenskim rojakom župnije sv. Vida. t Maksimilijan Držečnik, l. r. škof” PISMO ŠKOFA DR. JANEZA JENKA. — Pismo ima isti datum kot dr. Držečnikovo, le napisamo je v Kopru. Naslovljeno je na g. župnika Praznika; namenjeno pa je tudi njegovim župljanom. Njegova vsebina je naslednja: “Z našega romanja v Washington in Cleveland ter Toronto smo se srečno vrnili. Čutim prijetno dolžnost, da se Vam kot župniku največje slovenske župnije v Ameriki ter Vašim sodelavcem preč. g. Juliju Slapšaku ter dr. Jerku Gržin-čiču najprisrčnejše zahvalim za ljubezniv sprejem, pogostitev, prenočišče kakor tudi za dar Vaših vernikov za moje semenišče. Morda boste mogli v nedeljskih sporočilih izročiti Vašim vernikom mojo iskreno zahvalo. Celotno romanje mi bo ostalo v trajnem spominu, prav tako tudi srečanje z rojaki v Clevelandu, zlasti v Vaši cerkvi. hovščine in ministrantov v cerkev je bil slovesen: iz župnišča skozi cerkev do glavnega oltarja. Med tem so v zvoniku slovesno pritrkovali. Prav tako slovesen je bil tudi povratek duhovščine iz cerkve v župnišče. — Med sv. mašo so vsi navzoči prejeli lepe spominske podobice. Sv. maše se je udeležilo zelo veliko vernikov,. Poleg domačih tudi veliko jubilantovih prijateljev, in znancev ter zlasti vse njegovo tukajšnje sorodstvo in pa njegovi ožji rojaki. Po sv. maši je bil za vse pri-pravljen v šolski dvorani kratek program z dobrim prigrizkom in pravo smer. Takega brodarja valovi nesejo, kamor ga hočejo. Prepuščen jim je na milost in nemilost; premetava se sredi valov sem pa tja; pa sam ne ve, kam ga bo zaneslo, in ne ve, kje ga čaka potop in pokop v razburkanem valovju. In koliko jih je brodarjev, naših ljudi, ki so ostali brez vesla in kompasa, kako bi vsem tem želel podati roke veslo, da bi jim te besede (napisane misli) pokazale pot v pravo smer, v kateri naj veslajo, da pridejo srečno na suho ... Naslednje misli so zgoščena vsebina iz brušure “Pozdrav iz domovine”, ki jo je 1. 1925 poslal duhovnik Janez Kalan. Ta je posebno znan, ker je svoje življenje posvetil boju proti uživanju alkoholnih pijač. Dosti je potoval in pisal, več let je bil urednik religiozne revije Bogoljub. Posebno skrb je posvetil slovenskim izseljencem v -Srbiji, Nemčiji, Belgiji, Holandiji, ki jih je obiskoval. Bil je tudi pobudnik za mednarodno ustanovo kongresov Kristusa Kralja, ki so v Ljubljani pred izbruhom druge svetovne vojne imeli znani kongres. Umrl je v času druge svetovne vojne in kot je njegov prijatelj č. g. Anton Merkun o-menil — v duhu svetosti. Zdi se mi, da so ti spisi še tako sodobni, kot so bili pred 36 leti. Želel bi si, da bi jih čita-telj prebral s tistim užitkom, kot sem sam ob tem doživljal. Tako piše: Zlata in srebra nimam... Kaj vam pa hočem povedati? Šli ste s trebuhom za kruhom. Skrb za življenje, želja po sreči vas je gnala z doma po svetu. Zato najprej vam želim, da bi se vam ta želja spolnila, da srečo bi našli kar največjo! Ko bi jaz vam mogel k temu kaj pripomoči, da bi se vam godilo bolje, da bi več zaslužili, da bi mogli jesti namazan kruh, bi vam gotovo rad pomagal. Pa saj veste, da — ne morem. Vem, da tudi v tujini jeste kruh v potu svojega obraza, da je ta kruh trd, včasih tudi grenak. Bog pomagaj! Taka je naša usoda na svetu. Živ-Ijenje je težko, le. s težavo se prerijemo skozenj. “Potrpljenje je božja mast,” pravi naš pregovor. “Samo revež je, kdor se mora mazati z njo,” pravijo ljudje. Poročila o tej slovesnosti ne moremo lepše zaključiti kakor s tem, da ponovimo besede, katere je dal g. jubilant natisniti na svoje spominske podobice: “Gospodovo usmiljenje in Marijino dobroto bo opeval vekomaj!” z vročo prošnjo k Bogu, da bi mu bilo to dano še dolgo, dolgo let. J. S. Novi režim v Boliviji udar Moskvi in Peipingu Pretekli mesec se je pod; vod- končno pa se je zatekel v zašči- stvom polkovnika Andreja Seli- ~—-u-1----- ---------1— cha,. poveljnika,, tkim. rangerjev, ki so bili leta 1967 uničili komunistično gverilo Che Guevare v Boliviji, njegova vojaška skupina skupno z nekaterimi, bolivijskimi garnizijami uprla levičarski Torresovi vladi in po-jzvala ostali del bolivijske vojske, naj se ji pridruži za uničenje komunistične nevarnosti v državi. Poziv je imel uspeh ter se je upornikom končno pridružilo tudi letalstvo in tankovske eno- s kavo. Za častno mizo je bil po- . " - ^----•<- -j—j— leg že omenjene duhovščine tu- vendar bolje, če se že maže, di č. g. dr. Pavel Krajnik od Ma- kakor Če se ne maže> če se že rije Vnebovzete v Collinwoodu. mazatl mora’ to Je: če se težave — • - otresti ne more. Zmeraj sodobno EUCLID, Ohio. — Morda je pri Sv. Kristini, čeprav so to faro ustanovili Slovenci, letos zadnja priložnost, da v materini besedi v dneh od 20. do 25. septembra slišijo božjo besedo, ki jo bo p. Atanazij Lavrenčič, OFM, podal vsem, ki si žele okoristiti svoje življenje s tem, ki jim bo osvetljevalo pot v večnost! Na žalost se leto za letom rod staronaseljencev manjša, krči... Za vsakim, ki umre, nastane vrzel, ki jo ni več mogoče naj višji cilj; edini gospod, kate- Rad bi vam pomagal, ko bi mogel. Ko bi imel zlato in srebro, verjemite mi, rad vam bi ga dal; vsaj nekaj, nekaj pa še kam drugam. Čemu pa naj mi bo? Saj jesti ga ne morem. — A reči moram, kakor je nekje zapisano: “Zlata in srebra ni- mam.” Ko bi ga imel, o ja, potem bi bilo drugače, nihče bi se me ne ogibal! Ko bi prinesel vrečo denarja in ga delil, pa magari v cerkvi, bi nobenega ne manjkalo. Vsi bi me radi imeli. To bi bilo prijetno zame in za vas! A je že šment! Zlata in srebra nimam in ga dati ne morem. Zato vam s tem žal pomagati ne morem. Morebiti je pa vendar na svetu še kaj razen zlata in srebra, kar je tudi še kaj vredno. Ali je zlato in srebro vse? Ali je zlato tele, ki so okoli njega Izraelci plesali, res naš bog? Veliko jih pleše tudi danes okoli zlatega teleta, a Bog vendarle ni in ne sme biti! Ali je denar res naš to perujskega veleposlaništva. Najdlje so se upirale majhne skupine komunističnih študentov pa univerzi v La Pazu, ki pa jo je končno vojska tudi počistila. Za novega predsednika je bil proglašen polkovnik Hugo Ban-cer, sin nemških staršev. Ta je sestavil novo vlado, ter je notranje ministrstvo poveril polkovniku Selichu, ostala ministrstva pa sta si med seboj razdelili bolivijska Socialistična falanga (organizacija podobna Francovi te. V prvih dneh so uporniki falangi v Španiji) ter Revoluci-imeli večino države pod svojo |onarno gibanje, politični forma-kontrolo, medtem ko se je Tor- ciji, ki sta si bili pred to reveres z dedavskim voditeljem Le- lueijo smrtni sovražnici. Toda chinom in drugimi komunisti za zrušitev levičarskega Torre- utrdil v prestolnici La Paz. Za mesto so se vneli precej hudi skupno z vojsko spremenili re-boji ter je v spopadih izgubilo žim v Boliviji. življenje okoli 100 ljudi, nad 500 pa je bilo ranjenih. Torres je trdil, da se bo pustil raje ubiti, kakor da bi se predal, Kaj, ali nimam prav? Ali niso bogati ljudje res srečni? Stoj! Zdaj se spomnim: V nekih bukvah beremo ravno • nasprotno. Kaj berem? “Gorje vam bogatinom!” Gorje! Kako torej, kdo ima prav? Blagor ali gorje? ... M. T. nadomestiti. Res je, da vidiš ob kaki prireditvi v dvorani SDD na Recher Ave., v tem okolju še veliko Slovencev. Želel bi, da bi tudi ti prišli in slišali “Veselo o-znanilo” skupaj z nami. Z željo, da bi se odzvali, bom napisal te misli, o katerih naj vsakdo sam razmišlja. remu naj služimo; edina sreča, ki jo naj dosežemo? Bogme, to je nizek cilj, to je krut gospod, to je sreča jako o-poteča! Če je to vsa naša sreča, smo res zelo — nesrečni. Če je to vse naše bogastvo, potem smo pac reveži. Potem je zlasti delavec pomilovanja vreden človek. Potem vas pomilujem, globoko K Matiji - na božjo po!! CLEVELAND, O. — Slovenci radi romamo, pa naj je to v starem kraju ali pa v novem. Doma danes radi romajo zategadelj, ker je zanje danes to skoro edini- način skupnega shajanja in javnega verskega izživljanja. Med nami v Ameriki imajo romanja poleg verskega obeležja še posebno svojo družbeno nalogo. Na skupnih romanjih, večjih ali manjših, se rojaki in rojakinje zbiramo, da se tako med nami ne potrgajo družabne zveze, katere so za naše narodno življenje posebnega pomena. Vsak izmed nas to več ali manj vsaj podzavestno občuti. Prav zato je za romanja med nami potrebno razmeroma malo propagande. Kratko, naši ljudje na romanja radi hodijo, če so ta količkaj u-godno izbrana. Sicer so se pa romanja med nami že kar nekam ustalila. V tem pogledu so romanja v Lemont k Mariji Pomagaj med nami tista, katera zajamejo najširši obseg. Imajo namreč značaj skupnega romanja slovenskih ljudi vsaj iz treh sosednjih držav. Krajevna romanja pa združujejo rojake ožjih, določenih krajevnih slovenskih okolišev. Tista organizacija, katera vsako leto v Clevelandu zaključi romarsko sezono, je organizacija SPKB. Ta prireja romanje na zadnjo nedeljo v septembru v Frank, O. Slovenski ljudje iz Clevelanda in okolice radi romajo k temu Marijinemu svetišču. — Letošnje romanje v ta sveti kraj bo v nedeljo, 26. sept. tl. Za romarje sta naročena dva busa. Eden odpelje ob 7.30 zjutraj izpred cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu, drugi pa ob osmih izpred Baragovega doma na St. Clairju. Voznina za osebo znaša 3 dolarje, za otroke do 12. leta pa po 1 dolar. Na romarskem kraju bo sv. maša ob 11. dop. Po sv. maši bo obed, po njem križev pot na prostem, nato pa v kapeli pete litanije Matere božje. Kosilo na kraju bo na razpolago po ceni 2 dolarja. Romanje vodi g. dr. Pavel Krajnik od Marije Vnebovzete. — Vrnitev romarjev domov ob štirih popoldne. sa sta združili svoje sile in Primerjal bom, da človek, ki,____ ^___ Sprejmite izraze mojega glo- je vero (ki je in da življenju —j pomilujem. Potem blagor boga-bokega spoštovanja, iskrene po- smisel) zgubil, zavrgel, kakor [tinom! Blagor tistim, ki imajo zdrave kakor tudi božji blago- mornar-brodar, ki so mu valovi: vsega dobrega dosti, ki se obla-slov! iztrgali veslo iz rok in je zgubil'čijo v tančico in škrlat in si pri- f Janez Jenko, l.r. škof kompas, ki vedno kaže proti se-'voščijo,' kar si mora srce pože-veru, da se ve človek sukati v,leti. Blagor jim! Priglase za romanje sprejema- jo: Alice Arko, tel. 341-7540; Ivica Tominc, tel. 761-9556; Lojze Bajc, tel. 486-9377; Tone Meglič, tel. HE 1-1447, in Janez Ovsenik, tel. 881-3118. Janez Sever Povod za začetek upora pod vodstvom polkovnika Selicha je bil ppziv majhne skupine komunističnih častnikov, da je treba vojsko razorožiti in oborožiti namesto nje tkim. ljudsko milico. Sebch je ugotovil, da je zadnji trenutek, da se bolivijska vojska kot tradicionalna bolivijska ustanova reši pred uničenjem, in je začel upor. Prav tako je bolivijski vojski grozil razpust s strani Torresa samega, ki je hitro podlegal komunističnim načrtom, po katerih so že bili u-stanovili ljudski parlament pod vodstvom proslulega Lechina. Bolivijska Socialistična falanga je bila ustanovljena leta 1938, Revolucionarno nacionalno gibanje pa leta 1941. Obe politični skupini sta najprej več ali manj sodelovali, dokler ni prevladalo Revolucionarno nacionalistično gibanje, ki je kruto preganjalo falangiste. Ker je Paz Estensoro, vodja Revolucionarnega nacionalističnega gibanje, dal tudi ustreliti vodjo fa-langistov, so se le-ti odločili, da med obema skupinama ne bo mogoče doseči več pomirjenja. Toda razvoj je sedaj združil obe skupini v boj proti komunistom, ki so grozili spremeniti Bolivijo v novo komunistično postojanko v latinski Ameriki. Za novega vrhovnega poveljnika bolivijiskjn oboroženih sil ja, bivšega veleposlanika v Arje Banzer postavil gen. Iriarte-gentini in sodnika na vojaškem procesu proti proslulemu francoskemu komunistu Regis De-brayju leta 1967. Po prisegi pred križem, z levico na bibliji, z desnico pa križajoč se po čelu, je Hugo Banzer slovesno izjavil: Nisem človek besed. Sem mož dejanj ter bodo dejanja govorila zame.” Argentina, Paragvaj in Brazilija si vsekakor želijo, da bi se v Bolivijo čim prej vrnil red in da bi se ta celinska država podala na pot prave obnove in blagostanja, medtem ko je pred prevratom Allende v Čilu že ra-čunal na nov komunistični zavezniški režim na latinsko-ame-riškem kontinentu. S padcem Torresa sta dobila hud udarec tudi Moskva in Peiping, ker se jima je vsakemu zase podrl načrt, ki sta ga gojila z Bolivijo. Vojaški pozdrav škratom Britanska vojska spoštuje krajevne običaje, to moramo u-poštevati,” je vojaški predstavnik utemeljil nova navodila, ki jih je dobilo 500 vojakov škotskega polka na otoku Man v Irskem morju. Kadar gredo praznoverni otočani čez most na cesti med Ca-stletownom in Douglasom, dvigajo klobuke in mrmrajo nerazumljive besede, kajti pod mostom živijo škrati in druga bajeslovna bitja. Poslej jih bodo morali z glavo pozdravljati tudi škotski pionirji, ki jih čakajo v nasprotnem primeru trije dnevi zapora. ) : ameriška domovina lri .«• rr 1 V HANADSHd DOMOVINA DROBTINE 2 ZAPADA LETHBRIDGE, Alta. — Povsem soglašam z pozivom uredništva, da naj bi se pestri dopisi iz vseh koncev sveta, kjer živimo slovenski izseljenci, povečanj tj. število pismenih, ki naj bi Poročali to in ono iz krajev, v katerih so našli nov dom. Mno-§° je včasih pomislekov in za-Prek, večkrat pa premalo volje, da bi se misli nanizale na pa-Pir... * Najvažnejši dogodek zadnjih tednov todle v Alberti so bile Pokrajinske volitve. ‘Social Credit’ stranka, ki je vladala in vi-^kla politično življenje v pokrajini nad tri desetletja in ji ni bi-lo oporekati večjih neuspehov, "■ procvit sicer res bogate Alberte je med naj višjimi v Kanadi — je bila gladko poražena,od progresivnih konservativcev, ki So bili kot izvoljeni morda nad Zrnago bolj p r e s e n e čeni kot kdorkoli, ki zasleduje ali se u-kvarja s političnim življenjem, koliko je bilo obljub v volivni kampanji, zdi pa se, da so politične vode skalili in predvsem doprinesli k zmagi mladi, ki po-Vs°d kar iz navade vpijejo za ^rernembami. Leto polnoletno-sii je bilo namreč letos znižano 0d dopolnjenega'21. sedaj v ve-javi, do dopolnjenega 18. leta, s comer se je volivni imenik po-' Večal za več milijonov. Vkljub ^olikim obljubam dvomim, da bodo morebitne spremembe kmalu dosežene in vidne; od obljub do izpolnjenih dejanj je na-vadno dolga in z zaprekami zadoščena pot. Južna Alberta je sicer ostala zvesta stari stranki, sever Alberte V Alberti se še vedno ogromno gradi, pa menda nikjer ne toliko kot v Calgaryju, oljni prestolnici pokrajine. Letos se spet obeta gradbeni rekord. Imajo mladega, agilnega, pa precej zgovornega in petelinastega župana, ki z jezikom in dejanji povzroča veliko negodovanj, pa tudi uspehov. Postavljeno oboje na tehtnico bi šele lahko pokazalo odlike in slabosti njegovega delovanja. Marsikje je pre- (one je bila prvi otrok, katerega je g. Kolarič krstil V Torontu) Slovencev Before s postavnim fantom Kenom. TORONTO, Ont. — Vsaka pri- Zvečer se je udeležil svatbene reditev, katere prirejajo razna gostije in med gosti, ki so se društva, je odvisna od proste-{zbrali v Slovenskem domu na voljnega dela določenega števila ljudi in od ljudi, ki potem prireditev obiščejo in podprejo. Tako je tudi z vsakoletnim Slovenskim dnevom, katerega že 12 let prireja Društvo Slovencev “Baraga” v Torontu skupaj z raznimi drugimi organizacijami in posamezniki. Ti so pripomogli, da je ta prireditev postala ne zračil po starih oddelkih akte in samo že tradicionalna, temveč uredništvo, kar seve mnogim, predvsem prizadetim, ni po volji. • Jesen se vtihotaplja v deželo, letina obeta res dobro, predvsem letina žitaric. Ker je šlo žito zadnja leta nekaj težje v denar kot zlata povojna leta — velika konkurenca v trgovini in odviš-ni pridelki žita v raznih poljedelskih predelih sveta — je vlada predlani svetovala farmarjem omejitev žitnih posevkov in odobrila odredbo plačati farmarjem odškodnino na neposejano zemljo. Obenem je svetovala spremembo v vrstah in količini žitnih posevkov (več ječmena in rži mesto same pšenice) kot tudi presedljanje na mešano kmetijstvo tj. poljedelstvo vezano živinorejo. Pa vladne želje niso kaj prida zalegle in tudi ne za dolgo, pridelek žita bo letos spet 53 odstotkov večji od lanskega. Spet bo odvišno žito, spet negodovanje k žegnani letini in spet stokanje, če ne pojde vse na trg po želj eni ceni in bo prodaja počasna... * Lepo, sončno in izredno vroče poletje, nad mesec dni je sonce potiskalo živo srebro okoli 90 stopinj in krepko čez, prinese žegen na zoreča polja, pa hudo prekletstvo v obliki gozdnih požarov. Ognji so predvsem gospodarili več mesecev brez kontrole v Britski Kolumbiji, kjer je julija in avgusta istočasno divjalo nad 500 gozdnih požarov. In v Alberti je bilo od 1. januarja pa doslej javljenih 826 gozdnih požarov. Rekordno število doslej je bilo 1. 1968, ko je ogenj zajel 821 ozemelj. Takrat je bilo upepeljenih skoro milijon akrov lesa, letos doslej skoro 140,000 akrov, pa je še 4 mesece do konca leta. Sem in tja večji nalivi pomagajo gašenju, drugod pa spet veter priliva k razširjenju gorečih površin. Vsako od zadnjih treh let je stalo gašenje nekako 4 in pol milijona dolarjev, ko je sicer škoda pogo- _ . _____ renih površin desetletja nepo- Iznenadni Nixonovi gospodar- pravljiva. Nekaj dni kaj zlahka uniči gozdno rast deset in celo pa ne. * Pokrajinske in federalna vla-cta so le pričele z izvajanji pro-§ramov o omejitvi onesnaženja ^°da, zemlje in zraka. Napori k°do veliki in dolgotrajni, večne tožave pa bodo ob meji, ker a-■^oriška industrijska podjetja bivajo svoje odpadke v kanad-ska jezera in vode, saj jih zasvi-^Jano sosedstvo kaj malo briga, ^dustrijski kraji so ob sicer do-. rena zaslužku najbolj okuženi 111 zastrupljeni, nam na preriji ^ doslej k sreči veter redno in Jettieljito vedri ozračje... Še ahko dihamo brez skrbi z n Polnimi pljuči. Onesnaženja zra-a se nam ni bati. Strogo so Počeli prijemati izletnike in o-iskovalce, zlasti tabornike vseh yrsL po narodnih parkih, kjer ele ohraniti vsem obiskoval-cerp čisto prirodo v uživanje in ^zvedrilo. sir apolitični ukrepi so seve kot Povsod v svetu povzročili začu-enje in nejevoljo, marsikje pa osno zamajali temelje obstan-In procvita podjetij, katerih je v Združenih državah. Ni a> če se svet skuša zopersta-1 drastičnim ukrepom, seve I Kanada, ki je menda v go-■, 1n panogah najbolj prizadeta no .arnerlška soseda. Brezdvom-v ji preti večja brezposelnost, / ^dustrijski izdelki in gospodki pridelki ne pojdejo v ^odajo preko meje za doslej doajene in veljavne cene. De- Vek^St?tni PNPiick Je visok da-'zato pa toliko bolj pomembni in v že itak kritičnih časih. stoletij... Kaj posebno zanimivega iz življenja tod ni poročati, razen, kar ste že čuli in čitali, da smo imeli res svečano in lepo novo mašo, angleško in slovensko, in seve domačnostno proslavljanje te. Begunski sin g. Martin Dimnik je bil novomašnik, vsa številna žlahta in vsa slovenska srenja pa priča svečanim dogodkom v cerkvi in še bolj veselim v cerkveni dvorani... Poredki ,50 takile dogodki sodobne dni tudi naj večja narodna manifestacija v Kanadi in morda v Severni Ameriki. Zato bi se radi tem potom zahvalili vsem tistim požrtvovalnim delavcem in sotrudnikorn, ki so na letošnjem 12. Slovenskem dnevu opravili veliko in potrebno delo in tako pripomog-do lepega uspeha. Zahvala gre tistim, ki so o Slovenskem dnevu pisali, pripravljali vabila in druge tiskovine; ki so že v zgodnjem jutru pekli prašička na ražnju; ki so se ves dan potili v kuhinji, prodajali klobase, potice, pecivo, mehko pijačo in drugo. Med temi so seveda naše pridne žene in dekleta, katere tudi vselej napečejo potice in pecivo. Nadalje ne smemo pozabiti tistih, ki so pekli hamburgerje, pobirali prostovoljne prispevke. (Mnogi še vedno mislijo, da prireditelji Slovenskega dneva poberejo tudi vstopnino na letovišče ob tej priliki, kar je zmotno.) Tako so vsi dohodki te prireditve zasluženi s trdim delom in požrtvovalnostjo posameznikov, ki vlože veliko svojega časa in truda v vsakoletni Slovenski dan. 1 Dostikrat se je zgodilo, da se stroški niso krili in smo bili pozneje prisiljeni prositi dobra slovenska srca, da so nam pomagala poravnati dolgove, ki so po prireditvi še ostali. Letošnji Slovenski dan, hvala Bogu, je finančno toliko uspel, da so bili stroški kriti. Zato smo hvaležni vsem, ki so sodelovali. Govornikom, recitatorjem, pevcem iz Hamiltona in Toronta, dekletom, ki so plesala, pela in igrala, telovadcem in vsem ostalim. Ne smemo pozabiti tudi truda, ki je potreben za napeljavo zvočnih naprav, prepeljavo odra in drugih sto majhnih vidnih in nevidnih stvari. Vse to mora nekdo opraviti brezplačno in hvala Bogu, se še najdejo ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas, svojo energijo in svojo ljubezen do slovenske stvari, da leto za letom delajo in garajo za ta ubogi “boglonaj”, ki ga tu zopet izrekamo vsem, ki so pri letošnjem Slovenskem dnevu sodelovali, z vso hvaležnostjo in spoštovanjem. Bog Vas živi vse! Društvo Slovencev “Baraga” ^ er dandanašnji vsakdo, ozi-čen 3 Ve^na izsili svoje upravi-c ali pa samo požrešne zah- AhT S.Štraiki’ 50 todle v hic erti štoajkali pazniki jetniš-je m11 ItoLoljševalnic — morda ^ to obenem politični ma-lleker ob času volitev — in po aj dneh seve dosegli zahtevo. K sreči ni bilo težav in ltla po tčh zavodih, držav-Policija je prevzela za tiste , nadzor s seve samo najpo-^ejšim varnostnim osobjem. Neredov ha dni' dolgo nepozabni., Te-le dni bodo uradno zaprli vrata parkov, ki so spet letos imeli todle rekordno število obiskov in s tem tudi dohodkov. Velike karavane tabornikov predvsem v Watertonu povzročale glavobol, ker 'nekaj tednov je bil naval vozil tolikšen, da so sta- Pape Ave., je našel veliko rih znancev in prijateljev. V ponedeljek se je nato odpeljal naprej v Cleveland, kjer se je mudil en teden, od tam pa je potem potoval naprej v Lemont. Pretekli petek se je vrnil v Toronto, od koder bo 23. septembra odletel nazaj v Evropo in slovensko Koroško. Vsak, kdor je govoril z njim, je mnenja, da se v 11 letih, .odkar je odšel iz Toronta, ni nič spremenil. Morda se je tu in tam zarezala v obraz kaka nova guba, morda je tudi za spoznanje drobnejši, toda živahnost in okretnost sta isti kljub 70 letom, ki jih je dopolnil julija. Da je ostal tako veder, kljub bolezni, ki ga tare že dolga leta, je prav gotovo pripomogla njegova zaposlenost s pisanjem življenjepisa pok. škofa Rožmana, ki zahteva ves njegov čas za zbiranje in urejevanje gradiva. Veseli smo, da je prišel po 11 letih na obisk .Veseli, da ga vidimo čilega in veselega in želimo, da bi tak ostal. Prisrčno pozdravljeni v Torontu! O. M. Večer z g, dr. Kolaričem TORONTO, Ont. — Že takoj ob svojem prihodu je g. dr. Kolarič izrazil bojazen, da ne bo mogel obiskati vseh svojih znancev, dobrotnikov in prijateljev, ker mu čas ne bo dopuščal. Obenem je izrazil strah, da se bo morda zaradi tega komu zameril. Nekateri so zato izrazili misel, naj bi se pripravil poseben večer v kateri od slovenskih dvoran, kamor bi povabili vse, ki bi želeli govoriti z njim. Župnik g. Tone Zrnec od Marije Pomagaj je rad dovolil, da se tak večer pripravi v cerkveni dvorani na Manning Ave., in so priprave že v teku, ko to pišem. Večer bo v nedeljo, 19. septembra, ob 7h. Zjutraj ob 10.30 bo g. Kolarič pred podobo Marije Pomagaj, kot svoj čas, daroval sv. mašo za vse župljane Marije Pomagaj. K sv. maši in na čajanko ob 7h zvečer ste vsi župljani iskreno vabljeni. O. M. KRIŽEM PO KANADI V Sturgeon Falls v Ontariu je kakih 300 francosko govorečih študentov demonstriralo in piketiralo šolo v podporo svoji zahtevi po lastni šoli za francosko govoreče. Okoli 800 dijakov in večina učiteljskega zbora je šla mimo pikefov v šolsko poslopje in začela reden pouk. • Prometni minister Manitobe Joe Borowski je očital vladi, da je premalo odločna in jasna v svoj epi stališču do prekinitve n o,s e č n osti, in pornografije. Preds. vlade Edward Schreyer mu je dal na izbiro, da sprejme stališče vlade v teh dveh vprašanjih ali pa stopi, iz vlade. Joe Borowski je izbral zadnjo rešitev raj še, kot pa da bi spremenil svoje gledanje na ti danes tako pereči in kočljivi vprašanji v naši javnosti. Odstopivši minister je katolik in zagovarja v o-beh vprašanjih katoliško gledanje. * Če ne bo zadoščala zvezna podpora podjetjem, ki so prizadeta od uvedbe 10-odstotne u-vozne carine v ZDA, bo pokrajinska vlada Ontaria tudi sama pomagala tem podjetjem, je dejal njen predsednik William Davis. • V V Britski Kolumbiji je vlada naročila vsemu državnemu u-službenstvu, naj ne kadi na krajih, ker ima opravka z javnostjo. Vlada je izdala to ured-DO, ko je izjavila, zaradi pritožbe javnosti, da so nekateri državni uslužbenci puhali dim strankam v obraz. M Zvezna vlada bo plačala vse stroške za čete, ki sb lansko jesen bile v zvezi z oklicem izrednega stanja poslane v pokrajino Quebec na prošnjo njene vlade, ko so teroristi ugrabili britskega diplomata Jamesa Grossa in ugrabili ter umorili pokrajinskega ministra Pierra Laporta. Kvibeška pokrajinska vlada je odklonila plačilo 2 milijonov dolarjev, ki jih je zvezna vlada označila za njen delež. vena domišljija, temveč povsem uresničljiva zamisel. Za desetletje, ki je pred nami, napovedujejo izvedenci nadaljnje izboljševanje življenjske ravni in z njo naraščanje turizma. Krivulja potniških poletov bo šla strmo navzgor, voženj z vlaki in z avtomobili bo nekoliko manj. Spričo obče pravice do dopusta bodo strokovnjaki snovali nove in nove počitniške oblike, ki se jim bo moralo prilagajati tudi gostinstvo. Na turističnem tržišču bo spričo razgibanega utripa precej tve-j ganja, s katerim se bodo morale sprijazniti tako dopolnilna industrija kakor razne spremljevalne dejavnosti. Izvedenci poudarjajo, da pride čas, ko bo treba pridobiti za počitniško potovanje tudi tiste, ki si ga doslej še niso privoščili. Množičnost naj zagotovi pocenitev, tehnika pa bo omogočila večje razdalje. Razširitev turizma ni več prometno tehnično vprašanje, marveč postaja bolj in bolj gospodarski in organizacijski problem. Povsod bo čedalje več avtomatov, med drugim tudi zaradi dejstva, da se bo iz leta v leto več gostincev uvrščalo med turistične popotnike. Turizmu se bodo pridruževale tudi številne druge stroke in dejavnosti, na primer banke, blagovnice, veletrgovine z raz-pečevalno službo idr. Konkurenca bo čedalje hujša, zato bodo majhni potovalni uradi po mnenju izvedencev postopno izginjali s turističnega trga. Frišefek nove poslovne dolbe v Slovenskem domu TORONTO, Ont. — Prostori v Sloveskem domu na Pape Ave. bodo spet oživeli, ko bo odbor Doma 18. septembra pripravil prvi banket v novi poslovni do-mi. Čez poletje so v Dom zahajali le telovadci vsako sredo, odborniki raznih organizacij, ki imajo seje v Domu in tu in tam se je vršila kakšna svatba. Ko prvi hladnejši veter potegne od severa in prvo listje porumeni na drevju, se tudi dvorane pričnejo polniti. Vstopnice za ta prvi banket v Slovenskem domu so naprodaj TORONTO, Ont. — Z veselim Pri vseh odbornikih Doma. Pre- Freš. gB dr« J. Kolarič je prišel na obisk iznenadenjem smo sprejeli no- pričani smo, da bo veselo, kot je vico, da je iz slovenske Koroške bbo v Pretoklosti. Tudi hrana bo prišel na enomesečni obisk v Kanado in Združene države preč. g. J. Kolarič, ustanovitelj in prvi župnik župnije Marije Pomagaj v Torontu. V sredo, 25. avg., popoldne je prispel na torontsko mednarodno letališče, kjer sta ga po starem običaju prvovrstna. Vljudno ste vabljeni na to družabno prireditev. Ljudje in krvni pritisk Skoraj vsak četrti človek starostne skupine 40 od 65 let ima pričakala njegova zvišan krvni pritisk, ne da bi to redovna sobrata preč. gg. Kopač vedel. Ta bolezen kajkrat sploh in Jan ter gg. I. Petelin in O.'ni opazna, njene posledice pa so Mauser. Nastanil se je v župni- infarkti, napadi in druga srčna šču Brezmadežne v New Toron- ob°tonja. tu kot gost župnika preč. g. Ko-! Dr. Popper z Dunaja je ugo-pača. jtovil, da je v desetih letih u- Že takoj naslednjo soboto ga mrlo dvakrat več ljudi z zviša-morali odpreti zasilna taborišča le čakala prijetna naloga, da je mm kakor onih z normalnim za vozila in šotornike celo izven Preb oltarjem v cerkvi Sv. Tro- pritiskom. Tudi zgodnjih invali-meja parka. Moderno nomad-'jtoe skupno s tamkajšnjim do-^ov je med ljudmi z zvišanim stvo naših dni! jmačim župnikom poročil Jožico, pritiskom še enkrat toliko kot v Pak najmlajšo hčer g. I. Peterlina primerjalni skupini. Podoba prihodnosti Več prostega časa, večji razmah turizma. Če se lahko zanesemo na futurologe, napovedovalce prihodnosti, se nam obetajo lepi časi. Prelestno podobo bodočnosti in njenega vpliva na turizem je nakazal luzernski turistični strokovnjak Fries na berlinskem seminarju za vodilne ljudi v tujskem prometu. Opiral se je na napovedi, ki so jih objavili razni futurologi, med njimi izvedenci UNESCO in drugi načrtovalci prihodnosti. Futorologi napovedujejo lepe in manj prijetne reči, za ponazoritev imajo vselej primerjave pri roki. Bliža se kratek teden s štirimi delovnimi dnevi, kar pomeni, da bodo ljudje delali samo 1200 ur na leto in 40.000 ur vse življenje, torej komaj šest odstotkov od 80 let, kolikor bo znašala povprečna življenska doba. Če seštejemo čas za delo, spanje in obroke, pokaže račun, bo ostalo človeku jutrišnjega dne od skupno 700.000 ur v 80 letih kar 370.000 ur prostega časa. Ljudje se bodo bolj in bolj selili v mesta, skoraj polovica jih bo živela v velikih naseljih, grajenih po sodobni zamisli. Japonci že snujejo načrte za velemesto na oceanu, stuttgartski profesor Frej napoveduje mestna naselja na gladini Severnega morja in podnebne Nova sovjetska petletka §e je zopet zakasnila MOSKVA, ZSSR. — Nova sovjetska petletka 1971-1975 bi bila morala biti že lani uzakonjena, ko se je namreč sestal 24. partijski kongres. Pa je režim dela na petletki odložil na letoš-ne leto. Podrobnosti o novi petletki bi bile morale biti objavljene do 31. avgusta, do 1. septembra bi pa moral Vrhovni sovjet (sovjetski parlament) zakonski predlog tudi izglasovati. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. V Moskvi si nove zamude ne morejo razlagati, mora pa že biti posebne vrste. Vodilni člani politbiroja, ki končno odločajo o petletki, imajo sedaj pred seboj celo vrsto diplomatskih in političnih potovanj. Zato je verjetno, da se Vrhovni sovjet ne bo mogel kmalu sestati. Povod za zamudo so dala naj-brže trenja v politbiroju, ki morda niso samo tehnične prirode. Že lani so namreč govorili po Moskvi, da sovjetska politika pričakuje spremembe v politbiroju, napovedi pa niso bile uresničene. Morda bodo sedaj ob novem parlamentarnem zasedanju, ki bo praviloma trajalo 4 dni, ako tradicija kaj velja. Na visokih šolah v ZDA 7,920,000 slušateljev WASHINGTON, D.C. — Na visokih šolah v ZDA je v novem šolskem letu vpisanih skupno 7,920,000 slušateljev in slušate-ljw, 39 na vsakih 1000 prebivalcev v deželi. V tem pogledu so ZDA daleč pred vsem ostalim svetom. Najbližje za njimi je Švedska, kjer je na vsakih 1000 prebivalcev na visokih šolah 14 slušateljev, sledi Francija s 13, Italija z 10, Avstrija in Zahodna Nemčija s po 5! Seveda moramo upoštevati, da so naše visoke šole v marsičem drugačne kot so evropske. Naš “junior college” spada v večini evropskih držav vsaj delno še v gimnazijo. vi Georgia 103%, v Tennessee pa 100%. Država Ohio je nekaj pod povprečjem. Pri nas je povprevčni dohodek porastel le za 70 % na $3,972, kar je še vedno nad narodnim povprečjem. Največji je v District of Columbia — $5,387, najmanjši v državi Mississippi $2,575, četudi je porastel tam za največ 114% v zadnjih 10 letih. — Okoli 43% ameriških vlog lastujejo ženske. CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo Čistilke Iščemo čistilke za čiščenje uradov v mestu od 5. pop. do 11. zvečer. Kličite 781-2414 -(178) DELO DOBIJO Delo dobi Moški ali ženska ali dvojica za čiščenje v novi avtomobilski agenciji v Mentor, Ohio. Starost ni važna. Ure od 9:30 zvečer do 7. zjutraj. Najmanj dela bi bilo 3 dni in največ 5 dni v tednu. Priporočila. Nobenih telefonskih klicev. Oglasite se osebnfc pri Ed Pike, 9647 Mentor Ave., Mentor, Ohio. (178) Delo dobi Iščemo dvojico, žena, da bi kuhala v privatnem domu na deželi; svojo sobo in kopalnico. Mož je lahko zaposljen drugje. Kličite 247-6955 -(179) Male Help Warned High School Boys to work at least 3 hours daily doing factory clean up work. Any hours between 7:30 a.m. and 7 p.m. 361-6264 (175) Help Wanted Male & Female Husband & wife or woman only to do cooking and light housework in a parish house, live in, room & board and good salary. Call 651-3680 between 8:30 & 5. (178) MALI OGLASI V Euclidu Lastnik prodaja ranč hišo s 3 spalnicami, vgrajena kuhinja s pomivalnikom, patio, plinski žar, 2 in pol garaži, 2 kopalnici, rekreacijska soba v kleti, več posebnosti. V srednjih 30-tih. Kličite 731-8584 (177) V najem 7-sobno stanovanje v “duplex” hiši, spodaj in zgoraj, se odda večji družini na 61 cesti. Za pojasnila kličite 881-9947. (10,13,14,15,17 sep.) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, na 1035 E. 147 St. Kličite 333-6742. (179) Dohodek se je povečal v desetih letih za 77%! WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih se je dohodek na osebo v ZDA povečal od leta 1960 do leta 1970 od $2,216 na $3,921 ali za celih 77%. Največji in najnaglejši je bil porast v pokrovke [južnem delu dežele, ki je veljal nad velikimi mesti. To po nje-| za najrevnejšega. V državi Misgovern mnenju ni več znanst- sissippi je dosegel 114%, V drža- Breskve naprodaj Prinesite svojo posodo. Cena je $3.00 bušel. Rose Sekulich, 2504 Hubbard Rd., North Madison, O. (176) V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj, 2 veliki spalnici, se odda v Wick-liffu. Za pojasnila kličite 943-2788 (176) Zidana ranč — Vz akra Moderna hiša s 3 velikimi spalnicami, 2 kompletni kopalnici, klet z veliko rekreacijsko sobo, dvojna garaža ter še veliko drugega! Samo $33.900. Zemljišča Imamo dve parceli, 6 in 7% akra, za obcestno poslopje ali za rekreacijski prostor. KOVAČ REALTY 951-2041 V najem Oddamo 5 sob spodaj ljudem srednje starosti, morda en otrok, na 7802 Cornelia Ave. EX 1-3506 (177) -H &LEXANDRE DUMASt Grof Monte Cristo “Zdi se mi, da je lepa dežela,” pravi Haydee, toda Francijo vidim tako, kakoršna je, kajti gledam jo z očmi ženske, dočim mi je, kakor se mi zdi, moja domovina, ki sem jo gledala z očmi otroka, zavita v svitel ali temen pajčolan, kakor se pač spominjam sladkega veselja ali bridkih bolečin, katere sem doživela tamkaj.” “Signora,” pravi Albert, ki se ne more zdržati, da vpraša direktno, “kako je mogoče, da ste že v svoji mladosti trpeli tako zelo?” Haydee se ozre v Monte Crista, ki ji da znamenje, katerega Albert ne opazi, in zamrmra grški: “Pripoveduj.” “Samo prvi spomini sestavljajo bistvo duše, in razun tega, kar sem vam povedala, so vsi spomini moje mladosti žalostni.” “Govorite, govorite, signora,” pravi Albert. “Prisegam vam, da vas poslušam z neizrekljivo slastjo.” Haydee se žalostno nasmehne. “Torej želite, da preidem na druge svoje spomine?” pravi. “Prosim vas,” pravi Albert. “Torej bila sem stara štiri leta, ko me zbudi nekega večera moja mati. Bili smo v svoji palači v Janini, ona se je sklonila nad mojo posteljo, in dve debeli solzi sta orosili moja lica. “Molče me odnese iz postelje. “Vide jo, da joka, pričnem jokati tudi jaz. “ ‘Tiho, dete!’ mi reče. “Pogostokrat, ko me je mati tolažila ali mi grozila, sem jokala po navadi trmastih otrok le še bolj. Toda to pot je bil glas moje matere tako plašen, da utihnem takoj. “Še vedno vidim, kako stopava po širokih stopnicah. Za nama stopajo, oziroma skačejo čez iste stopnice ženske moje matere in neso v rokah kovčega, vrečice, kinč, dragocenosti in CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Light housekeeping. Exp. in exchange for room & board. Children 11 and 6. Father is college teacher. Prefer woman 25-40 yrs. Refs. Call 6-8 p.m. Wk-days 869-8178 —wkends anytime. (175) REAL ESTATE FOR SALE ARKANSAS — BY OWNER 2 bedroom retirement or investment — in North Central Arkansas. Furnished, cent, air cond. $22,500. Call (312) 872-8843 Eves or wkends. (175) mošnje zlata. Za ženskami stopa straža dvajsetih mož, oborožena z dolgimi puškami in pištolami in oblečena v obleko, kakoršno poznate na Francoskem, odkar je Grška zopet postala narod. “Nekaj, kar je vzbujalo v človeku grozo,” pristavi Haydee, zmaje z glavo in prebledi že samo pri tem spominu, “je imel na sebi ta dolgi sprevod sužnjev in žensk, ki so bili na pol onemogli vsled zaspanosti; morda pa se mi je le zdelo tako, ker so mene zbudili iz spanja. “Po stopnicah so se gibale velikanske sence, ki moj strah še povečajo. “ ‘Hitite!’ pravi glas zadaj v galeriji. “Pred tem glasom zatrepeta vse, kakor zatrepeta pred vetrom žitno polje. “Tudi jaz se stresem. “Bil je to glas mojega očeta. “Šel je zadnji v sprevodu, oblečen v krasno obleko in drže v roki karabinar, katerega mu je poklonil vaš cesar; opiraje se na svojega ljubljenca Selima, nas je gnal pred seboj, kakor žene pastir svojo čredo. “Moj oče,” pravi Haydee in dvigne glavo, “je bil oni znameniti mož, katerega je poznala Evropa pod imenom Ali-Tebe-lin, paša janinski, in pred katerim je trepetala Turčija.” Ne da bi vedel, vstrepeta Albert pri teh besedah, izgovorjenih z nepopisljivim naglasom ponosa in dostojanstvenosti; zdi se mu, da je nekaj temnega, strašnega v pogledu te mlade deklice, ki kliče nalik prerokinji, roteči pošastno prikazen, iz preteklosti to krvavo postavo, ki je bila v očeh tedanje Evrope pod vplivom one strašne smrti tako gigantična. “Kmalu,” nadaljuje Haydee, “sprevod obstane. Bili smo na vznožju stopnic in na bregu jezera. Moja mati me pritisne na svoje burno vtripajoče prsi, in dvajset korakov za seboj vidim očeta, ki se nemirno ozira okoli sebe. “Še štiri marmornate stopnice so vodile do jezerske gladine, in ob spodnji je pristala barka. “Z mesta, na katerem smo bili, se je videla sredi jezera črna masa; bil je kiosk, kamor smo bili namenjeni. “Kiosk se mi je zdel silno prostran, morda zaradi teme. “Vstopili smo v barko. V moje največje začudenje ne provzro- čajo veslači z veslanjem nika-kega šuma. Nagnem se čez rob barke in vidim, da so vesla ovita s pasovi naših Palikarjev. “Razun veslačev smo bili v barki samo ženske, moj oče moja mati, Selim in jaz. “Palikarji so ostali na obrežju jezera ter so klečali na zadnji stopnici, zgradivši si iz drugih treh nekako obzidje za slučaj, da bi bili napadeni. “Naša barka je plavala kakor veter. “ ‘Zakaj gre barka tako hitro?’ vprašam svojo mater. “ ‘Tiho, dete,’ pravi, ‘na begu smo.’ “Tega nisem razumela. Moj oče naj bi bežal, on, vsegamo-gočni, pred katerim so navadno bežali drugi, in ki si je za devizo vzel besede: • “ ‘Naj me le sovražijo, samo da se me boje!’ “Res je bil to beg, katerega je priredil moj oče čez jezero. Izza onega časa sem izvedela, da je posadka janinskega gradu, utrujena vsled dolge službe ...” Tu se Haydee prekine, in njen pogled se izrazovito upre v Monte Crista, katerega oko več ne izpusti njenih oči j. “Rekli ste, signora,” pravi Albert, ki z največjo pazljivostjo sledi tej povesti, “da je posadka janinskega gradu utrujena vsled predolge službe ...” “Pričela pogajanja s seraski-rjem Kuršidom, ki ga je poslal sultan, da bi dobil v roke mojega očeta. Tedaj je poslal moj oče sultanu francoskega častnika, do katerega je imel posebno zaupanje, ter se sklenil umakniti v zavetišče, katero je imel pripravljeno že dolgo časa in ki ga je imenoval kataphy- CHICAGO. ILL CORNER BUSINESS PROPERTY Tavern and rooming hse. Priced right for quick sale. Retiring. Call for appt. Ask for Leo VI 7-8898 __________________________________(175) DES PLAINES — 6 room ranch, 1 % baths, 2 car elec, eye garage. Extra Ige. dlx. rec. rm., pool table, stone bar, pnld. brkfast. rm. All appl. $45,000 827-1861 (175) MICHIGAN — Saddle Lake. 120x 100’ lot. With 4 bdrm. trailer. $12',000. $4,200 down and take over payments. 375-8330 (175) OWNER — 3 flat brick. 3-4’s, two bedrooms each. 2 ear garage. With patio. * Call 277-0470 (175) .5 p.m. - iO p.m. 275-? REAL ESTATE FOR SALE BUSINESS PROPERTY NE Corner North Ave.-McVicker. 57%xl25. 3 stores, 2 offices, 4 apartments. Income $14,400. By Owner. 622-5444 SKOKIE — BY OWNER Walk to St. Lamberts. 8 rm. Tudor brk. New 2nd fir. addition, 5 bdrms., 2 plus cer. tile baths, sep. din. rm., remodeled kit., air cond. Walk to Cleveland Schl. and bus. Early poss. $45,000. OR 4-8374 (176) EVERGREEN PARK—Immed. Poss. 6 rm. brk. bi-level, 2 bdrms., cer. tile baths, air cond., pan. den. and pan. rec. rm. in bsmt., screened breezeway, att. c. gar. w-side dr., 60’ lot. Low taxes. By Owner. Mid S30’s. 425-0133 (176) 3 FLAT — ARGYLE & WOLCOTT 6%. rms. each. Mod. tile baths and kit., new gas heat system, 2 car garage. Annual income $6,200. By Owner. Shown by appt. only. Call 07? 76) gion, to jč pribežališče.” “In ali se spominjate, kako se je ta častnik imenoval, signora?” vpraša Albert. Monte Cristo se spogleda z Grkinjo hitro kakor blisk, ne da bi Albert to opazil. “Ne,” pravi ona, ne spominjam se; toda morda se spomnim pozneje, in povem vam.” Albert hoče imenovati svojega očeta,'toda Monte-Cristo dvigne nekoliko svoj prst in mu s tem zapove molk. Mladi mož se spomni svoje prisege in molči. “Pluli smo proti kiosku. “Vse, kar se je videlo od palače, je bilo pritličje, ob katerega terase so pljuskale vode, in prvo nadstropje, ki se je belilo nad jezerom. “Toda pod pritličjem- se je razprostiral daleč po otoku pod-zernljski prostor, velikanska jama, kamor so- odpeljali mojo mater, mene in najine ženske in kjer je ležalo na jednem samem kupu šestdeset tisoč mošenj in dvesto sodov; v mošnjah je bilo za petindvajset milijonov zlata in v sodih trideset tisoč funtov smodnika. “Pri teh sodih je stal Selim, ta ljubljenec mojega očeta, ki sem ga že omenila; čul je dan in noč, drže v roki sulico, na katere koncu je žarela prižgana lunta. Imel je nalogo, da pri prvem znamenju mojega očeta razstreli vse, kiosk, straže, pašo, ženske in zlato. “Spominjam se, da so naše sužnje, ki so poznale to strašno povelje, dan in noč molile, jokale in vzdihovale. “Kar se tiče mene, vidim še vedno mladega vojaka blede polti in črnih očij; in prepričana sem, kadar pride k meni angelj smrti, da spoznam v njem Selima. “Ne morem vam povedati, koliko časa smo ostali tamkaj; tedaj še nisem vedela, kaj je čas; včasih, toda redkokrat, je moj oče dal poklicati mojo mater in mene na teraso pred palačo; to so bile za me ure radosti, za me, ki pod zemljo nisem videla drugega kakor vzdihujoče sence in žarečo Selimovo sulico. Moj oče, ki je sedel pred veliko odprtino, je zrl s svojim temnim pogledom v daljavo in opazoval vsako črno točko, ki se je prikazala na jezeru, dočim je moja mati na pol ležala poleg njega, naslanjajo svojo glavo na njegovo ramo, in sem se jaz igrala pri njegovih nogah, občuduje z de-tinsko dušo mogočnost narave okoli sebe, pobočja Pinda, ki se je dvigal pa obzorju, janinske gradove, ki so moleli s svojimi ogli in svojimi belimi zidovi iznad modrih jezerskih voda, neizmerno zeleno drevje, ki raste nalik lišajem med skalami v pogorju in je videti od daleč kakor mah, a se pokaže iz bližine kot orjaške jelke in neizmerne mirte. “Neko jutro naju da oče poklicati; bil je še precej miren, toda izvanredno bled. “ ‘Potrpi, Vasiliki,’ pravi, ‘danes bodo končano vse. Danes ima priti gospodov odlok, in moja usoda se odloči. Če bode ; I i! ? 1 ; \ -'i :\ l \ milosten, se v triumfu vrnemo v Janino, sicer, zbežimo to noč.’ ” “ ‘Toda če nas ne bodo pustili bežati?’ vpraša, moja mati. (Dalje prihodnjič) GRD1N0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 82 St. 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V blag spomin PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ DRAGI OČE, SOPROG IN BRAT Jakob Fister Svoje blage oči je za vselej zatisnil 14. septembra 1970. V spominih svetlih in hvaležnih ostaneš Ti pri nas zdaj in večni čas! Žalujoči: hčerka MARIJA v Milwaukeeju, žena MARIJA, sinova FRANC in IVAN, hčerka IVANKA, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo, vsi v Sloveniji. Milwaukee, Wis. 14. sept. 1971. ;v! : - - . NOV ČUVAJ — Rep. Luci-en N. Nedzi, demokrat iz Michigana, je znan kot “golob” med svojimi kongresnimi tovariši, morda ga je načelnik Domovega odbora za oborožene sile E. Herbert prav zato imenoval v kongresni odbor za nadziranje delovanja. Osrednje obveščevalne službe — CIA. iILLIlLf POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore BIvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. £ Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna poslaga in aparat za vdihavanje kisika. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote §600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .................................................- NASLOV ........-...................................... MESTO ................................................ DRŽAVA ................................ CODE --------- ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna A?4ERISKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov; MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO IZRAZIT IN UČINKOVIT ZAKLADNI TAJNIK John Connally, zvezni zakladni tajnik, je vodnik izvajanja nove gospodarske politike ZDA, ki jo je objavil 15. avgusta 1971 predsednik R. M. Nixon. Na sliki ga vidimo, ko razlaga novo gospddmsko politiko časnikarjem, drugič pa Kongresnemu odboru. ji