Osnutek 20.2.1986 Z namenom, da se občinske priznavalnine udeležen-cev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo in da se pri podeljevanju priznavalnin čim-bolj upošteva osebni prispevek posameznika v narod-noosvobodilni vojni ter njegovo sedanje socialno sta-nje, sprejemamo na podlagi 147. člena ustave Sociali-stične republike Slovenije, skupščine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravo-grad, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilir-ska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljublja-na-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljutomer, Lo-gatec, Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Ro-tovž, Maribor-Ruše, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Se-žana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sentjur pri Celju, Skofja Loka, Smarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Titovo Vele-nje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Republiška kon-ferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Sloveni-je, Republiški odbor Zveze združenj borcev narodno-osvobodilne vojne Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o priznavalninah udeležencem NOV 1. člen Z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležen-cem NOV (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor) udeleženci določamo: — upravičence do občinskih priznavalnin; — skupne osnove in merila za podeljevanje občin-skih priznavalnin; — financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Udeleženci se sporazumemo, da so upravičenci do občinskih priznavalnin: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vsto-pili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vsto-pili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zava-rovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slo-venski dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 3. člen Upravičenci do priznavalnin so tudi: 1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 2. člena tega družbenega dogovora; 2. družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev. Družinski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, — da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 2. člena tega družbenega dogovora niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oziroma so neporočeni (otroci, posvojenci), razen z udeležencem usmerjenega izobraževanja, — da v času med NOV niso sodelovali z okupator-jem ali njegovimi pomagači. 4. člen Udeleženci se sporazumemo, da imajo možnost pri-dobiti pravico do priznavalnine: 1. udeleženci NOV, ki so vstopili v narodnoosvobo-dilni boj do 31. decembra 1944, pa priznanja posebne dobe doslej niso uveljavili ali je iz objektivnih razlo-gov niso uspeli uveljaviti; 2. udeleženci narodnosvobodilne vojne, ki so aktiv-no in organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ter aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega giba-nja, ki so bili v času med narodnoosvobodilno vojno mlajši od 15 let, zaradi česar ne izpolnjujejo pogojev za priznanje posebne dobe v času med NOV v dvoj-nem oziroma v dejanskem trajanju po predpisih o po-kojninskem in invalidskem zavarovanju. Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke tega člena imajo možnost pridobiti pravico do priznavalnine, če se jim udeležba v narodnoosvobodilni vojni v navedenem času prizna z odločbo upravnega organa, pristojnega za za-deve borcev in vojaških invalidov v postopku za pri-znanje pravice do priznavalnine. 5. člen Izjemoma imajo možnost pridobiti pravico do prizna-valnine tudi: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vsto-pili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem za-varovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 2. aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami; 3. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narod-noosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 4. jugoslovanski državljani, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o po-kojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo; 5. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke tega člena, ki glede udeležbe v NOV izpolnjujejo pogoje za prizna-nje posebne dobe v dvojnem ali dejanskem trajanju, vendar pa priznanja posebne dobe doslej niso uveljav-ljali ali je iz objektivnih razlogov niso uspeli uvelja-viti, imajo možnost pridobiti pravico do priznavalnine, če se jim taka vrsta udeležbe v NOV prizna z odločbo upravnega organa, pristojnega za zadeve borcev in vo-jaških invalidov v postopku za priznanje pravice do priznavalnine. 6. člen - ¦ ~ Občinske priznavalnine po tem družbenem dogovoru so: 1. stalne, . 2. občasne, . • 3. enkratne. 7. člen Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 2. člena ter družin-ski člani iz 1. točke 3. člena tega družbenega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni me-sečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, de-ljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdr-ževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem be-sedilu: najnižja pokojnina). Udeležencem NOV iz 1. točke 2. člena tega družbe-nega dogovora, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prejšnjega odstavka tega člena. Udeleženci NOV iz 3. točke 2. člena in družinski čla-ni iz 2. točke 3. člena tega družbenega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni pre-jemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine. Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, po-svojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nezmož-ni in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu ter jih ta preživlja, ker nimajo lastnih rednih prejem-kov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska naj-nižje pokojnine iz decembra preteklega leta oziroma njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska naj-nižje pokojnine iz decembra preteklega leta. 8. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. in 5. člena tega družbenega dogovora lahko pridobijo pra-vico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz tretjega odstavka 7. člena tega družbenega dogovora in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine ude-ležencem NOV iz drugega odstavka 7. člena tega druž-benega dogovora se upošteva zlasti čas udeležbe in nji-hov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 9. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejem-kov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega sta-nja ne upoštevajo. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastr-ski dohodek iz preteklega leta pa tudi dohodek iz kme-tijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz pretekle-ga leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Ce je kme-tijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se ka-tastrski dohodek praviloma ne upošteva. Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decembra pre-teklega leta, razen osebnega dohodka iz delovnega raz-merja, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz pretek-lega leta. 10. člen Udeleženci se sporazumemo, da znaša stalna prizna-valnina za upravičence iz 1. in 2. točke 2. člena ter iz 1. točke 3. člena tega družbenega dogovora kakor tudi za udeležence NOV iz 2. odstavka 7. člena največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičen-ce iz 3. točke 2. člena in iz 2. točke 3. člena ter za ude-ležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. in 5. člena tega družbenega dogovora po največ do 80 od-stotkov tega zneska. Udeleženci se dogovorimo, da je izjemoma najvišja stalna priznavalnina lahko tudi višja. Upravičencem do stalne priznavalnine — udeležen-cem NOV iz 1. in 2. točke 2. člena ter družinskim čla-nom iz 1. točke 3. člena tega družbenega dogovora, ki so uveljavili pravico do stalne priznavalnine in so ve-zani na stalno postrežbo in tujo pomoč, se stalna pri-znavalnina poveča za 50 odstotkov zneska najnižje po-kojnine. 11. člen O viširii stalne priznavalnine odloča pristojna komi-sija ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih čla-nov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove dru-žine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi sta-rosti. Pri odločanju o višini stalne priznavalnine udeležen-cev NOV iz drugega odstavka 7. člena tega družbenega dogovora upošteva pristojna komisija zlasti čas udelež-be in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen Ko se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v dru-gih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje. Stalne priznavalnine se med letom valorizirajo v skladu z merili za upoštevanje medletnih uskladitev najnižje pokojnine, ki jih na predlog republiškega ko-miteja za borce in vojaške invalide določi odbor ude-ležencev družbenega dogovora o priznavalninah udele-žencem NOV na podlagi določil zakona o proračunu SR Slovenije in sklepov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o usklajevanju pokojnin med letom. Udeleženci se sporazumemo, da bodo upravičenci v primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb druž-benega dogovora ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadržali priznavalnino v enakem ali zmanj-šanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo nega-tivne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v kate-rem živi. 13. člen Stalna priznavalnina ter občasna priznavalnina, ki se dodeli za določen čas, gre udeležencem NOV in družin-skim članom iz tega družbenega dogovora od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. 14. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem družbenem dogovoru, če za-idejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali za-radi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalni- na se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno. Pri odločanju o priznanju pravice do občasne ali en-kratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošteva zlasti vr-sta in čas udeležbe v NOV. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem družbenem dogovoru ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega družbenega dogovora. 15. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča ko-misija za vprašanja borcev občinske skupščine ali dru-go pristojno telo, ki ga določi občinska skupščina. Ugotovitveni postopek po zahtevi za priznanje pra-vice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komi-sije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni or-gan, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. 16. člen V postopku za priznanje pravice do priznavalnine se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem po-stopku. V postopku na zahtevo za priznanje pravice do pri-znavalnine udeležencem NOV iz 4. člena in iz drugega odstavka 5. člena tega družbenega dogovora se vpraša-nje udeležbe v NOV obravnava kot predhodno vpraša-nje z upoštevanjem predpisov o pokojninskem in in-validskem zavarovanju glede določanja posebne dobe in po določilih zakona o splošnem upravnem postopku. Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je pogoj za povečanje priznavalnine po tretjem odstavku 10. člena tega družbenega dogovora, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravstvene organizacije. O pravici do priznavalnine oseb iz 5. točke 5. člena tega družbenega dogovora odloča komisija iz 15. člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred ob-činskim upravnim organom za zadeve borcev in voja-ških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašistič-nega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo v smi-slu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invali-dih vojne. 17. člen Udeleženci se sporazumemo, da imajo uživalci stal-ne priznavalnine in njihovi družinski člani (1. točka 3. člena) zagotovljeno zdravstveno varstvo po tem druž-benem dogovoru v obsegu, ki je določen za delavce — zavarovance samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, na območju katere imajo stalno prebivali-šče, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 18. člen Udeleženci se dogovorimo, da se sredstva za prizna-valnine in druge pravice iz naslova priznavalnin po tem družbenem dogovoru zagotavljajo na podlagi do-govorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev, dopolnjevanim občinam pa tudi iz do-polnilnih sredstev iz republiškega proračuna. . ¦¦¦'..' 19. člen J * " ' ¦_ Udeleženci se dogovorimo, da bomo z odloki o pri-znavalninah v okviru finančnih možnosti zagotavljali tudi druge oblike pomoči borcem NOV in njihovim družinskim članom, zlasti še doplačilo k oskrbnim stro-škom v socialno-varstvenih organizacijah, prispevke k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objek-tih za rekreacijo, sosedsko pomoč, zimsko pomoč in po-moč za šolanje otrok. Usmeritve glede višine posameznih oblik pomoči da-je odbor udeležencev družbenega dogovora o prizna-valninah udeležencem NOV. 20. člen Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovemje in Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije bosta or-ganizirala, usmerjala in usklajevala ustrezno družbe- nopolitično aktivnost pri uresničevanju tega družbene-ga dogovora ter pri izboljšanju materialne in socialne varnosti udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. 21. člen Izvršni svet skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjal in usklajeval aktivnost republiških organov in organizacij pri izpol-njevanju sistema socialne in materialne varnosti bor-cev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev za uresničenje tega družbenega dogovora. 22. člen Udeleženci se dogovorimo, da bomo v roku treh me-secev po uveljavitvi družbenega dogovora uskladili svoje predpise o priznavalninah z določili, ki jih vse-buje ta družbeni dogovor. 23. člen Izvajanje družbenega dogovora spremlja odbor ude-ležencev, ki ima 16 članov in njihove namestnike. Po enega člana in njegovega namestnika imenuje republi-ška konferenca Šocialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiški odbor Zveze združenj borcev na-rodnoosvobodilne vojne Slovenije in izvršni svet skup-ščini SR Slovenije. Predstavnike občin in njihove na-mestnike v odbor udeležencev imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin. Odbor udeležencev spremlja in analizira uresničeva-nje družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja skup-nih osnov in meril za podeljevanje priznavalnin, glede vrst priznavalnin in sistema financiranja ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe. Udeleženci soglašamo, da bo upravno-strokovna in administrativna opravila za odbor udeležencev oprav-ljal republiški komite za borce in vojaške invalide. Udeleženci se zavezujemo, da bomo republiškemu komiteju za borce in vojaške invalide v skladu z do-ločbami tega družbenega dogovora zagotavljali potreb-ne podatke za spremljanje izvajanja družbenega do-govora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udele-žencev. 24. člen Pobudo za spremembe in dopolnitve tega držubene-ga dogovora lahko da vsak njegov udeleženec. 25. člen Z dnem uveljavitve tega družbenega dogovora pre-neha veljati družbeni dogovor o priznavalninah udele-žencem NOV (Ur. list SRS, št. 6/85). 26.člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo po-oblaščeni predstavniki vseh udeležeencev in začne ve-ljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporab-lja pa se od 1. januarja 1986. Obrazložitev S sklenitvijo družbenega dogovora o skupnih osno-vah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležen-cem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skup-ščine s svojimi predpisi v letu 1977 (Ur. list SRS, št. 18/77) je prišlo do poenotenja ureditve dopolnilnega varstva borcev NOV na območjih vseh občin v SR Slo-veniji. Z družbenim dogovorom, ki so ga sprejele vse obCinske skupščine, RK SZDL Slovenije, republiški od-bor ZZB NOV Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije, je bil opredeljen krog upravičencev do ob-činskih priznavalnin, določene vrste, pogoji in merila za dodeljevanje priznavalnin ter način financiranja — vprašanja torej, ki so bila do tedaj s posameznimi ob-činskimi odloki dokaj različno urejena. Potem ko je do prvih dopolnitev družbenega dogo-vora prišlo že v letu 1978 (Ur. 1. SRS, št. 13/79) so se kmalu pričeli pojavljati predlogi za nadaljnje spre-membe in dopolnitve družbenega dogovora, ki so se osredotočali predvsem na vprašanje vključitve med upravičence do občinskih priznavalnin žena — bork NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, ki so bile v oboroženih enotah NOV in brez lastnih dohodkov (ne glede na prejemke zakonca), na upoštevanje vseh in celotnih dohodkov upravičencev pri ugotavljanju izpol-njevanja premoženjskih pogojev za priznavalnino, na omejitev kroga upravičencev glede na datum vstopa v NOV in na določitev večjih pooblastil pristojnim komi-sijam. Zadnje spremembe in dopolnitve družbenega dogo-vora so bile sprejete v začetku leta 1985 (prečiščeno besedilo, Ur. 1. SRS, št. 6/85). Bistvene spremembe in dopolnitve so bile naslednje: zoženje kroga upravičen-cev do priznavalnin na tiste udeležence NOV po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, ki so vstopili v NOB do 31. 12. 1944; razširitev kroga udeležencev NOV, ki izjemoma lahko pridobijo pravico do priznavalnine, na aktivne udeležence NOG, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV po-sebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami in na žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno inva-lidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusta upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne; določanje premoženjskega cenzusa za pravico do priznavalnine v odnosu do najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo; možnost pridobitve stalne pri-znavalnine ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa za udeležence (udeleženke) NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, ki sami nimajo rednih prejemkov; upoštevanje vseh prejemkov upravičenca in njegovega zakonca razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih pri ugotavljanju premo-ženjskega stanja upravičenca; določanje višine stalne priznavalnine v odnosu do zneska najnižje pokojnine in v izjemnih primerih možnost dodelitve tudi v viš-jem znesku od maksimalno določenega; določitev zgor-nje višine občasne priznavalnine na 150 odstotkov naj-nižje pokojnine. V letu 1985 je bilo 13.160 uživalcev stalne občinske priznavalnine, za te namene pa je bilo porabljenih 1.100,177.696,50 din sredstev. Povprečna priznavalnina je v posameznih občinah znašala od 2.990 do 13.500 din, najnižja od 1.000 do 5.800 din, najvišja pa od 12.250 do 30.000 din. Povprečna izplačana stalna priznavalnina za SRS je v letu 1985 znašala 6.967 din. Zaradi zmanjševanja realne vrednosti pokojnin ter zaradi spremembe razmerja med borčevsko pokojnino in cenzusom za stalno priznavalnino se je v zadnjem času poslabšal gmotni položaj udeležencev NOV, kate-rih prejemki so nižji od zajamčene pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 (od 1. 1. 1986 54.968 din). To so: — udeleženci NOV pred 9. 9. 1943, ki so uveljavili pokojnino po 51. členu temeljnega zakona o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju z manj kot 18 oziro-ma 20 let pokojninske dobe, vendar najmanj s 15 leti pokojninske dobe, — udeleženci NOV z manj kot 15 leti pokojninske dobe ali samo s posebno dobo, ki jim je bila priznana pravica do pokojnine na podlagi 80. člena zakona o po-kojninskem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 51/57), — kmetje s statusom kmeta — borca pred 9. 9. 1943, ki so uveljavili starostno kmečko pokojnino in se jim po 150. členu zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 27/83) od 1. januarja 1984 izplačuje pokoj-nina v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, — borci po 9. 9. 1943, katerih starostne pokojnine so v prvi polovici leta 1985 znašale povprečno 25.642,59 din, invalidske pokojnine pa 21.240,59 din (pri tem je najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo v tem času znašala 21.258,50 din). Zlasti pereč je položaj kmetov — borcev po 9. 9. 1943, ki se jim tako kot vsem drugim uživalcem sta-rostne (družinske pokojnine), uveljavljene na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov od 1. 1. 1985 izplačuje pokojnina v višini 50 % zneska najnižje po-kojnine za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta. Te pokojnine se namreč medletno ne valorizirajo tako kot ostale pokojnine. Na slabšanje gmotnega položaja vseh kategorij ude-ležencev NOV, ob upoštevanju tudi vse hitrejšega slab- šanja njihovega zdravstvenega stanja, je predsedstvo RO ZZB NOV opozorilo izvršni svet skupščine SR Slo-venije s posebnim pismom št. 191-16/85 z dne 25. 10. 1985. V odgovoru na to pismo se je izvršni svet skup-ščine SR Slovenije strinjal z ocenami gmotnega polo-žaja omenjenih kategorij udeležencev NOV in nakazal nekatere rešitve ni izboljšave, ki bi jih bilo možno doseči s spremembo družbenega dogovora o priznaval-ninah. Na tej podlagi je pripravljen nov družbeni do-govor o priznavalninah. Ureditev pravice do priznavalnine za borce pred 9. 9. 1943 (13. 10. 1943), katerih redni prejemki so višji kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, bi osta-la nespremenjena. Udeleženci NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 s pri-znano posebno dobo v dvojnem trajanju, ki nimajo lastnih prejemkov, bi imeli še naprej le možnost pri-dobiti pravico do stalne priznavalnine, pri čemer je pri odločanju o priznanju te pravice dan poudarek oseb-nemu prispevku v NOV. Stalna priznavalnina se jim lahko dodeli v višini do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine. Izboljšanje gmotnega položaja udeležencev NOV po 9. 9. 1943 (13. 10. 1943), ki je najbolj pereč, je mogoče doseči s spremembo veljavnega družbenega dogovora o priznavalninah v tem smislu, da se omili premoženj-ski cenzus za pravico do stalne priznavalnine in se zviša od dosedanjih 80 % najnižje pokojnine na 100 % tega zneska. S tem bi zajeli v okvir varstva z občin-skimi priznavalninami vse borce z vstopom v NOV po 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 do 31. 12. 1944, katerih pokoj-nine so enake ali nižje od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (34.492,32 din od 1. 1. 1986), pa tudi nekoliko višje, glede na to, da se upoštevajo pri odlo-čanju o zahtevkih decembrski zneski pokojnin. (Vse to seveda ob pogoju, da upravičenec nima drugih upo-števanih prejemkov oz., če živi v družinski skupnosti, da on sam ali zakonec nima tolikšnih drugih prejem-kov, da bi skupni prejemki na družinskega člana pre-segli premoženjski cenzus.) Poleg zvišanja premoženjskega cenzusa za pravico do stalne priznavalnine se za udeležence NOV po 9. 9. 1943 do 31. 12. 1944 zvišuje tudi gornja meja stalne priznavalnine na 100 % najnižje pokojnine, s čemer se udeleženci NOV po 9. 9. 1943 v pogojih in višini stalne priznavalnine izenačujejo z udeleženci NOV pred 9. 9. 1943. Poleg tega je predvideno povečanje stalne prizna-valnine za udeležence NOV in njihove družinske člane, ki so odvisni od tuje nege in pomoči. Pomembno novost, ki pa se je v skladu s priporočili iz navodila za uporabo družbenega dogovora že pričela uveljavljati v praksi, predstavlja predlog, da se vključi med udeležence NOV, ki imajo možnost pridobiti pra-vico do priznavalnine tudi tiste udeležence NOV, ki so aktivno in organizirano delovali v narodnoosvobodil-nem boju pred dopolnjenim 15. letom starosti in zato ne izpolnjujejo vseh pogojev za priznanje posebne do-be v času med NOV v dvojnem trajanju; isto velja tudi za aktivne sodelavce narodnoosvobodilnega gibanja, ki zaradi neizpolnjevanja starostnega pogoja niso mogli uveljaviti posebne dobe v času med NOV v dejanskem trajanju. Prav tako naj bi vključili tudi vse tiste udeležence NOV, ki so bili vključeni v NOB oz. so aktivno in or-ganizirano delovali v NOB ali pa so sodelovali v NOG in izpolnjujejo vse pogoje za priznanje posebne dobe v dvojnem ali v dejanskem trajanju, vendar pa poseb-ne dobe doslej niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov niso uspeli uveljaviti. Tudi ti bi imeli izje-moma možnost pridobiti pravico do priznavalnine, ko-likor bi se jim udeležba v NOV priznala z odločbo upravnega organa, pristojnega za zadeve borcev in vo-jaških invalidov v postopku za priznanje pravice do priznavalnine, v katerem bi se obravnavala kot pred-hodno vprašanje. Nedvomno — ni kot je ocenil že RO ZZB NOV in odbor udeležencev DD je tudi tem kategorijam udele-žencev NOV potrebno zagotoviti ustrezno socialno var-nost v okviru sistema občlnskih priznavalnin, saj nji-hov prispevek NOB lahko ni nič manjši ali je celo večji od tistih udeležencev NOV, ki izpolnjujejo vse pogoje za priznanje posebne dobe po predpisih o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju. Zaostrene življenj- ske razmere vsekakor narekujejo takojšnje ukrepanje in življenjsko reševanje težkih socialnih primerov tudi teh udeležencev NOV. Da bi udeležencem NOV v sedanjih razmerah visoke inflacije in skokovitega naraščanja življenjskih stro-škov ter zaostajanja pokojnin za gibanji osebnih do-hodkov s priznavalninami lahko uspešno zagotavljali primerno življenjsko raven, bi bilo potrebno omogočiti sprotno valorizacijo stalnih priznavalnin. Te naj bi v največji možni meri sledile uskladitvam pokojninskih prejemkov. Merila za upoštevanje medletnih uskladitev najnižje pokojnine, pri čemer bi se upoštevala določila zakona o proračunu SR Slovenije in sklepi SPIZ o usklajeva-nju pokojnin med letom, bi določal odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah na predlog re-publiškega komiteja za borce in vojaške invalide. Uveljavitev novega družbenega dogovora bo po pri-bližnih ocenah (natančnejšo oceno bo mogoče podati, ko bo končan popis po občinah) zahtevala 250,000.000 dinarjev dodatnih sredstev. Posamezne spremembe in dopolnitve družbenega do-govora so predlagane iz naslednjih razlogov: 2. člen Udeleženci NOV — upravičenci do priznavalnin, se delijo le še v dve skupini: na tiste, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in jim je čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 po pred-pisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvoj-no vštet v pokojninsko dobo oz. jim je priznan status kmeta — borca pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 (1. toč-ka) in na tiste, ki so vstopili v NOB v času od 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 do 31. decembra 1944 in imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 (2. točka). Ker je po predlagani ureditvi za obe kategoriji upra-vičencev predviden enotni tretman tako glede pogojev za pravico do priznavalnine (premoženjski cenzus) kot glede njene višine, v novem družbenem dogovoru ni potrebno med upravičence posebej navajati žena ude-leženk NOV, ki so vstopile v NOB do 1. julija 1944 ter udeležencev NOV, ki so vstopili v NOB do tega datu-ma, preden so dopolnili 18. leto starosti, kot je bilo to po dosedanjem družbenem dogovoru, ki je te upravi-čence izenačil z udeleženci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943. Predlagana novost je odraz spoznanja, da gre mož-nosti za izboljšanje gmotnega položaja večinoma že upokojenih udeležencev NOV po 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 iskati predvsem v okviru razvitih sistemov dopol-nilnega varstva, to je invalidskega dodatka za vojaške invalide in priznavalnin za ostale borce glede na dej-stvo, da sedanje družbenoekonomske razmere ne dopu-ščajo večjih posegov v veljavni sistem pokojninskega zavarovanja s ciljem izboljšanja gmotnega položaja te kategorije udeležencev NOV. 3. člen V 3. člen družbenega dogovora so uvrščeni družinski člani padlih ter umrlih udeležencev NOV, ki jih veljav-ni DD obravnava v 11. členu. S tem je sistematično zaokrožen krog upravičencev do priznavalnin. Družinski člani kot upravičenci do priznavalnin so v tem členu opredeljeni precizneje kot doslej: oprede-ljen je predvsem sam krog družinskih članov, kar je bilo do sedaj prepuščeno občinskim odlokom. Družin-ski člani morajo izpolnjevati naslednje pogoje osebne narave: biti morajo pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, kar pomeni, da morajo biti stari najmanj 60 let (moški) oz. 50 let (ženske), invalidi I. do V. skupine ali popolnoma pridobitno nezmožni (I. kategorija invalidnosti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), otroci pa, da glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do družinske invalidnine (do konca predpisanega rednega šolanja, najdalj pa do 26. leta starosti oz. so popolnoma pridobitno nezmožni). Takšna opredelitev je ugodnejša od tiste po veljav-nem družbenem dogovoru (pridobitna nezmožnost po pokojninsko invalidskih predpisih), saj zajema le oseb-ni pogoj in ne tudi premoženjski pogoj. Nadaljnji pogoj za status upravičenca po tem členu družbenega dogovora je, da vdova (vdovec) po smrti padlega borca oz. umrlega udeleženca NOV ni sklenila nove zakonske zveze oz. da otrok (posvojenec) še ni sklenil zakonske zveze, razen z udeležencem usmerje-nega izobraževanja. — Takšno pogojevanje upraviče-nosti do priznavalnine je utemeljeno v dolžnosti preživ-ljanja med zakoncema, s katero preneha dolžnost star-šev, da preživljajo svoje otroke oz. ga narekuje spozna-nje, da ponovna sklenitev zakonske zveze ne opraviču-je več izvajanja pravice od padlega oz. umrlega za-konca. Praksa na področju podeljevanja priznavalnin pa je izpostavila tudi zahtevo, da se priznavalnina podeljuje le tistim družinskim članom, ki se tudi sami niso oma-deževali s sodelovanjem z okupatorjem oz. njegovimi pomagači. 4. člen Krog udeležencev NOV, ki imajo možnost pridobiti pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo določene po-goje, je v novem 4. členu razširjen z udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB do 31. decembra 1944, priznanja posebne dobe pa doslej niso uveljavljali ali je iz objek-tivnih razlogov niso uspeli uveljaviti, izpolnjujejo pa sicer pogoje za priznanje udeležbe v NOV. V ta člen so na novo vključeni tudi udeleženci NOV, ki so aktiv-no in organizirano delovali v NOB ter z aktivnimi so-delavci NOG, ki so bili v času med NOV mlajši od 15 let in zato po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjujejo vseh pogojev za priznanje posebne dobe med NOV v dvojnem oziroma v dejan-skem trajanju. 49. člen zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. list SFRJ, št. 51/57) določa, da se v delovno dobo ne šteje čas, ko je bil zavarovanec v delovnem razmerju preden je dopolnil 15 let starosti. Glede na navedeno zakonsko določilo ni mogoče šteti dela v NOB kot aktivno in or-ganizirano, če udeleženec NOV v času, za katerega se zahteva, da se mu šteje dvojno za pokojnino, še ni bil star 15 let. Isto velja tudi za čas aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju, dopolnjenega pred 15. letom starosti. V praksi se je vendarle pokazala potreba po zago-tavljanju ustrezne socialne varnosti v okviru družbe-nega dogovora o priznavalninah tudi tem udeležencem NOV, ki niso izpolnjevali zgolj formalnega starostnega pogoja za priznanje posebne dobe, ima pa njihovo delo sicer vse druge znake aktivnega in organiziranega dela v NOB oz. aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodil-nem gibanju. 5. člen Po novem 5. členu je predvidena možnost pridobitve priznavalnine za udeležence NOV, ki so vstopili v NOB po 1. 1. 1945 in imajo čas v NOB dvojno vštet, aktivne udeležence, ki imajo posebno dobo šteto v dvojnem tra-janju s prekinitvami, aktivne udeležence NOV, ki ima-jo posebno dobo šteto v dejanskem trajanju ter žrtve fašističnega nasilja, ki so bili zajeti že v dosedanjem družbenem dogovoru. Novost pa je, da imajo možnost pridobitve priznavalnine tudi udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB ali so pričeli aktivno delovati v NOG do 31. 12. 1944 in glede udeležbe v NOV izpolnjujejo pogoje za priznanje posebne dobe v dvojnem ali dejan-skem trajanju, vendar pa priznanja posebne dobe niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov niso uspeli uveljaviti. Tem udeležencem bi se, tako kot udeležen-cem NOV iz 4. člena, udeležba v NOV ugotavljala in priznavala z odločbo upravnega organa v postopku za priznanje pravice do priznavalnine, z veljavnostjo v tej upravni stvari. Pomembno novost predstavlja tudi vključitev (med udeležence NOV, ki se jim izjemoma lahko prizna pra-vica do priznavalnine) udeležencev antifašističnega boja v drugih deželah in zavezniških vojskah, ki ima-jo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju. Gre za jugoslovanske državljane, ki so bili v oboroženih for-macijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem an-tifašističnem boju v drugih deželah do 15. maja 1945, ali ki se jim dvojno šteje čas od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, prebit v zavezniških vojskah ali na izvrševanju voja-ških nalog v konvojih zavezniških mornaric (2. točka 1. odstavka 143. člena in 144. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, Ur. list SFRJ, št. 51/64). 7. člen Premoženjski cenzus za pravico do stalne priznaval-nine se dviguje za udeležence NOV do 31. 12. 1944 iz 80 na 100 odstotkov najnižje pokojnine, s čemer se ti udeleženci izenačujejo z udeleženci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943. Pri odločanju o pravici do prizna-valnine se upošteva cenzus, ki velja v času odločanja o zahtevku, s čemer se odpravlja različna praksa ob-činskih upravnih organov. Po veljavnem družbenem dogovoru znaša premoženj-ski cenzus za pravico do stalne priznavalnine za ude-ležence NOV do 31. 12. 1944 27.593,85 din, kar pred-stavlja 80 odstotkov akontativno določenega zneska najnižje pokojnine za leto 1986. Po novem bi tudi za te upravičence veljal cenzus v višini polnega zneska najnižje pokojnine, to je 34.492,32 din. Enak cenzus je določen tudi za družinske člane pad-lih in umrlih borcev NOV. Namen takšne spremembe je, kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, kompenzirati večje zaostajanje v pokojnin-skih prejemkih in splošno slabše premoženjsko stanje udeležencev NOV po 9. 9. 1943, katerim se pokojnina ne odmerja od zajamčene pokojninske osnove. Cenzus v višini 80 odstotkov najnižje pokojnine ve-lja še naprej za borce za severno mejo in slovenske vojne dobrovoljce, oz. za njihove družinske člane. Udeležencem NOV, ki so vstopili v NOB pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 ter kmetom s statusom kmeta — borca pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943, ki nimajo lastnih prejemkov, bi se (kot že doslej po 3. odstavku 5. člena veljavnega družbenega dogovora) lahko dode-lila stalna priznavalnina ne glede na preseganje pre-moženjskega cenzusa. RO ZZB NOV Slovenije in odbor udeležencev družbenega dogovora sta se v tem pogledu že v postopku sprejemanja sedaj veljavnega družbene-ga dogovora postavila na stališče, da je treba udele-žencem NOV, ki so vstopili v partizanske enote oziro-ma pričeli z aktivnim in organiziranim delom v na-rodnoosvobodilnem boju v prvih letih vojne, zagotoviti določene osebne minimalne prejemke ne glede na splošno premoženjsko stanje družine. Pri teh prizna-valninah je v ospredju moment priznanja za osebni prispevek v NOV. 8. člen Nespremenjen ostaja cenzus za udeležence NOV iz 4. in 5. člena družbenega dogovora, ki imajo možnost pri-dobiti pravico do stalne priznavalnine (80 % najnižje pokojnine). Pri odločanju o podelitvi stalne priznavalnine ude-ležencem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so brez lastnih rednih prejemkov, bi pristojne komi-sije upoštevale zlasti čas udeležbe in osebni prispevek teh oseb v NOV. 9. člen Glede prejemkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju pravice do stalne priznavalnine in pri določanju viši-ne (stalne, občasne ali enkratne) priznavalnine je bilo sprejeto stališče, da naj se upoštevajo isti prejemki, kot vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka po zakonu o vojaških invalidih. Ocenjeno je bilo, da je potrebno prejemke po zveznih predpisih o vojaških in-validih izvzeti v celoti — torej ne le osebno in družin-sko invalidnino, temveč tudi ortopedski dodatek in do-datek za postrežbo in tujo pomoč. Glede na strogo na-menski značaj tovrstnih prejemkov, s katerimi naj se prizadetim osebam omogoči plačilo nege in pomoči, ki jim je potrebna za opravljanje življenjskih potreb, naj bi izvzeli tudi dodatke za pomoč in postrežbo po vseh drugih predpisih (po predpisih o civilnih invalidih voj-ne, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zava-rovanju, po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb). Razen navedenih prejemkov bi bila izvzeta tudi civilna invalidnina po zakonu o civilnih invalidih vojne, ter vsi tisti prejemki, za ka-tere matični predpis določa, da se pri odločanju o pra-vicah po posebnih predpisih ne upoštevajo. Upoštevala pa bi se invalidski dodatek in denarna pomoč po zako-nu o vojaških invalidih oz. po zakonu o civilnih invali-dih vojne, glede na to, da gre pri teh prejemkih, tako kot pri priznavalninah, za obliko družbene pomoči, ki naj izboljša premoženjski položaj invaiida. V skladu s spremembami davčnih predpisov je — kot že po predpisih o vojaških invalidih — zajet med dohodke oz. prejemke tudi dohodek iz kmetijstva, ki se ugotavlja po dejanskem dohodku. Upošteva se ostanek čistega dohodka iz kmetijske dejavnosti iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Glede na dosedanjo ureditev je precizirano, iz kate-rega meseca oziroma obdobja se upoštevajo prejemki. Razen osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta, se vsi drugi prejemki upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta. (Enaka je ureditev po predpisih o vo-jaških invalidih.) Veljavno določilo, ki določa, da se »prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini stalne priznavalnine .. . ugotavljajo v začetku vsakega leta-«, je dopuščalo različne interpretacije in možnost različne ureditve v odlokih, kar pa lahko v končni po-sledici pomeni tudi različen premoženjski cenzus. 10. člen V tem času je zajetih več pomembnih sprememb in dopolnitev 8. člena veljavnega družbenega dogovora. Tako kot se v 7. členu izenačuje premoženjski cen-zus za udeleženee NOV pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in tiste z vstopom v NOV po 9. 9. 1943 do 31. 12. 1944, je za obe kategoriji udeležencev NOV dogovorjen tudi enak najvišji znesek stalne priznavalnine (100 od-stotkov najnižje pokojnine). Do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine lahko znaša stalna priznavalnina tudi za udeležence NOV pred 9. 9. 1943, ki so brez lastnih prejemkov in se jim stalna priznavalnina izjemoma lahko podeli ne glede na prejemke v družini ter za družinske člane padlih in umrlih borcev, medtem ko je stalno priznavalnino bor-cem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovolj-cem, njihovim družinskim članom ter tistim kategori-jam udeležencev NOV, ki imajo po 4. oz 5. členu mož-nost pridobiti stalno priznavalnino, mogoče dodeliti v višini do 80 odstotkov najnižje pokojnine. Udeležencem NOV do 31. 12. 1944 in njihovim dru-žinskim članom, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč in so uveljavili pravico do stalne priznaval-nine, se ta poveča za 50 odstotkov najnižje pokojnine (od 1. 1. 1986 16.332 din). Potrebo po stalni postrežbi in tuji pomoči bi pristojna komisija ugotavljala na pod-lagi izvida in mnenja zdravstvene organizacije. Pred-lagana dopolnitev družbenega dogovora bi bila po-membna predvsem za tiste udeležence NOV, ki niso upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo po pred-pisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (kmetje — borci s starostno kmečko pokojnino, kmetje — borci, ki so še v zavarovanju in so zavarovani kot individualni kmetje, ter udeleženci NOV, ki niso prido-bili pokojnine — nezaposlene žene in podobno). Stalna priznavalnina bi se tem osebam povečala za 50 odstotkov zneska najnižje pokojnine, veljavnega ob vsakokratnem odločanju o višini stalne priznavalnine oz. v primeru novega zahtevka za povečanje priznaval-nine na tej podlagi, zneska najnižje pokojnine, veljav-nega v času odločanja o zahtevku. Medtem ko je po sklepu SPIZ o začasni višini do-datka za postrežbo in tujo pomoč upokojencem, ki jim je stalna pomoč in postrežba potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb dodatek določen od 1. 1. 1986 dalje začasno na 15.176 din mesečno (za veči-no osnovnih življenjskih potreb pa 9.630 din), bi pri-stojni organ ob odločanju o zahtevku za povečanje stal-ne priznavalnine na tej podlagi upošteval znesek naj-nižje pokojnine 34.482,32 din in bi stalno priznavalnino povečal za 17.246,16 din. 11. člen Višina priznavalnine se oblikuje po prostem preudar-ku pristojne komisije. Odvisna je od celovite ocene upravičenčevega premoženjskega in širšega socialno-zdravstvenega stanja, pri čemer glede premoženjskega stanja velja poudarek stvarnim gmotnim razmeram. To pomeni, da bo pristojni organ pri odločanju o višini priznavalnine poleg prejemkov, ki vplivajo na pravico do stalne priznavalnine (9. člen DD), upošteval tudi vse druge dohodke.in prejemke — redne in izredne, udele-ženca NOV in njegove družine, tako npr. dohodek od poseka lesa, dohodek iz kmetijstva, ki ni zajet v kata-strskem dohodku, dohodek od dela preko polnega de-lovnega časa pa tudi dohodek, dosežen na podlagi po-godbe o delu, preračunan mesečno; katastrski dohodek, ki ga pri ugotavljanju izpolnjevanja premoženjskega cenzusa zaradi davčne oprostitve organ ni upošteval, bo lahko vendarle vplival na odločitev o višini stalne priznavalnine. Prav tako pri udeležencih NOV — vo-jaških invalidih ne bo mogoče povsem prezreti invalid-skih prejemkov, in sicer invalidnine (ne pa ortoped-skega dodatka in dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ki sta strogo namenska prejemka), ki sicer nima zna-čaja socialne pomoči, glede na svojo višino pa pri tež-jih invalidih vendarle predstavlja nadomestilo zaradi delovne nezmožnosti izostalega osebnega dohodka. Pri odmeri višine priznavalnine udeležencem NOV pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943, ki so brez lastnih pre-jemkov, bo pristojna komisija poleg drugih okoliščin upoštevala še zlasti čas udeležbe (v partizanskih odre-dih Jugoslavije ali aktivno in organizirano delo NOB) in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen V 2. odstavku 12. člena je spremenjeno določilo 3. odstavka 9. člena veljavnega DD, dodan pa je tudi nov 3. odstavek, ki ureja vprašanje medletnih uskladitev stalnih priznavalnin. V 2. odstavku je v skladu z novim določilom 4. od-stavka 9. člena, po katerem se prejemki upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta, natančno določen način upoštevanja sprememb v prejemkih in drugih pravnorelevantnih okoliščinah iz preteklega leta pri redni vsakoletni prevedbi stalnih priznavalnin. Glede na to, da se pokojnine in s tem najnižja pokojnina med letom valorizirajo z veljavnostjo od 1. januarja tekoče-ga koledarskega leta, je bilo ocenjeno in dana usmeri-tev v tem smislu tudi že v navodilu za uporabo druž-benega dogovora, da je najustreznejša določitev ve-Ijavnosti zneskov stalnih priznavalnin, določenih s pre-vedbenimi odločbami od 1. januarja tekočega koledar-skega leta. Medletno usklajevanje stalnih priznavalnin bi pote-kalo v skladu z merili, ki bi jih določil Odbor udele-žencev na predlog RKBVI. 13. člen Predlaga se, da se stalna priznavalnina, kakor tudi občasna priznavalnina prizna od prvega dne nasled-njega meseca po vložitvi zahtevka, kar je sicer tudi splošno načelo pri dodeljevanju socialnovarstvenih po-moči (prim. 11. člen samoupravnega sporazuma o ures-ničevanju socialnovarstvenih pravic, Ur. list SRS, šte-vilka 26/84). 14. člen Novo je določilo, po katerem se občasna priznaval-nina lahko dodeli tudi za določen čas. Takšna oblika dodeljevanja priznavalnin, ki jo že sedaj poznajo po-samezni odloki, naj služi kot pomoč v primeru začasno zaostrenih gmotnih razmer udeležencem NOV (izguba dohodka ob smrti edinega hranilca, dokler se ne uve-ljavijo pokojninski prejemki, začasna nezaposlenost družinskega člana ali poslabšanje razmer zaradi bolez-ni, ki povečuje življenjske stroške in onemogoča prido-bivanje dohodka in podobno). Medtem ko naj bi se občasna priznavalnina, ki se dodeljuje za določen čas, priznavala praviloma v pri-merih, ko udeleženec NOV ne izpolnjuje pogojev za stalno priznavalnino, bi se občasna priznavalnina, ki se dodeli občasno v enkratnem znesku, lahko dodelje-vala tudi udeležencem NOV, ki že prejemajo stalno priznavalnino. 16. člen Po zakonu o splošnem upravnem postopku morajo postopati upravni organi družbenopolitičnih skupnosti in drugi državni organi, kadar v upravnih stvareh od-ločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih po- sameznikov, pravnih oseb ali drugih strank (1. člen ZUP, Ur. list SFRJ, št. 32/78). V primerih iz 4. člena in iz drugega odstavka 5. čle-na DD bo pristojni organ obravnaval vprašanje ude-ležbe v NOV kot predhodno vprašanje. Pri tem bo upo-števal le materialne predpise, po katerih bi to vpraša-nje rešil pristojni organ — Navodilo o kriterijih za na-tančnejše določanje časa, ki se po členih 29. do 32. za-kona o pokojninskem zavarovanju šteje za pokojnino (Ur. list SFRJ, št. 33/64), ne pa tudi procesualne do-ločbe pokojninsko invalidskih predpisov. To pomeni, da bo v upravnem postopku mogoče upoštevati vsa doka-zila po ZUP, medtem ko se po določilu 100. člena zako-na o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalid-skega zavarovanja lahko dokazuje posebna doba s pri-čami le v primeru, ko udeleženec NOV tega prej za-radi objektivnih razlogov ni mogel storiti in v primeru, ko je pridobil lastnost zavarovanca šele po 31. 12. 1967 ter je pričel postopek v enem letu po vključitvi v zava-rovanje. Ugotavljanje potrebe po postrežbi in tuji pomoči bo zaradi poenostavitve postopka vezano na izvid in mne-nje zdravstvene orgardzacije in ne kot po predpisih o vojaških invalidih na izvid in mnenje zdravniške ko-misije. 17. člen Pravica do zdravstvenega varstva se sicer uživalcem stalne občinske priznavalnine zagotavlja že po zakonu o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 1/80 in 45/82) v obsegu, ki presega pravice, zagotovljene z drugimi zakoni. Pravica do zdravstvenega varstva se zagotavlja tudi njihovim ožjim družinskim članom, če jim ni za-gotovljena po drugih predpisih oz. samoupravnih spo-razumih. Vsem uživalcem stalnih priznavalnin se torej zago-tavlja pravica do zdravstvenega varstva v obsegu, ki je določen za delavce — zavarovance samoupravne inte-resne skupnosti za zdravstvo, na območju katere imajo stalno prebivališče. Upravičeni so še do nekaterih po-sebnih ugodnosti, kot je oprostitev doplačil k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov. Družinskim članom uživalcev stalnih priznavalnin, ki nimajo zagotovljene pravice do zdravstvenega varstva na nobeni drugi podlagi, se zagotavlja pravica do zdravstvenega varstva na podlagi družbenega dogovo-ra o priznavalrunah, na podlagi katerega se jim s pra-vico do stalne priznavalnine zagotavlja osnovno social-no varstvo. Družinski člani padlih in umrlih borcev, ki uživajo pravico do stalne priznavalnine, so kot prejemniki družbene denarne pomoči tudi oproščeni doplačil k ce-ni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov. Obravnavana določba DD ima za udeležence NOV in njihove ožje družinske člane torej zgolj varovalni značaj. Pač pa starši uživalca stalne priznavalnine po zakonu o zdravstvenem varstvu, ki zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva le ožjim družinskim članom (zakonec, otroci) ne morejo uživati pravice do zdravst-venega varstva, temveč le po družbenem dogovoru oz. po odlokih iz občinskih sredstev. 19. člen Zaradi neenotnega urejanja drugih oblik pomoči bor-cem NOV s posameznimi občinskimi odloki (nekateri drugih oblik sploh ne poznajo, ali pa v zelo različnem obsegu in ureditvi), se predlaga določba, po kateri bi se udeleženci DD dogovorili vsaj za nek minimalen okvir drugih oblik pomoči, pri čemer so predlagane oblike ocenjene kot pomembnejše. Glede višine posameznih oblik pomoči bl dajal usme-ritve odbor udeležencev DD, da bi tako tudi te oblike pomoči čimbolj poenotili za vso republiko. Stališča IS k osnutku družbenega dogovora o prizna-valninah udeležencem NOV Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je ob-ravnaval osnutek družbenega dogovora o priznavalni-nah udeležencem NOV na 231. seji dne 24. 3. 1986 in meni, da osnutek ponovno prinaša številne novosti in dopolnitve veljavnega družbenega dogovora o prizna-valninah udeležencem NOV, ki je bil dejansko že spre- jet po dvoletni razpravi v letu 1985. Zaradi tega Izvrš-ni svet ne podpira predlaganih dopolnitev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, ki so zajete v osnutek citiranega dogovora, pač pa meni, da bi bilo potrebno predlagane dopolnitve posredovati v najširšo javno razpravo po enakem postopku kot je bi-la izvedena razprava v zvezi z dokončno verifikacijo sedaj veljavnega družbenega dogovora. V javni razpra-vi naj bi bile npr. razčiščene dileme o smotrnosti šir-jenja pravic na družinske člane udeležencev NOV (otroci, posvojenci), kjer gre npr. za dilemo ali je smo-trneje reševati socialni status teh kategorij družinskih članov s priznavalninami ali pa proučiti možnosti, da se tem kategorijam zagotovijo ustrezna delovna mesta. Izvršni svet smatra, naj bi se vprašanje priznavalnin za vse upravičence do družbenih pomoči v SR Sloveniji poenotilo. Izvršni svet je zavzel stališče, naj se osnutek družbe-nega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV z vsemi pripombami posreduje skupščini občine v obrav-navo, le-ta pa naj ga posreduje v javno razpravo. Predsednik izvršnega sveta Peter Hočevar