»D» .¿»a PRO VETA glasilo «lovu jske narodne podporne jednote mrkUi Ii UwbM« Mtl. rO^YEAR XVIL mm T^VF^-ZSr?ahavjferglüg Chicaifo, III, pondeljck, 10. marc* (March 10), 1924. STEV.-NUMBER ». 1 «»-Id wh rnf P-un prtfiM Ur l« ««t... 1101, Aal Ort. I, Iti?. HiUrU m Jmm 14. tata. KRT TRIUM-FIRA V fiore-CEM RUDIŠČU. rfrtlbi plina ja sledil požar ia doieči dim. IAINI TRAGEDIJI 11 IZ OCINIH 173 ŽIVUKMJ RUDARJEV. H Lake, Utah. — Is rudnika Gate, ki je last Utah Fnel H*, kjer se je v soboto pripe-itraiua katastrofa, so že pri-prve ponesrečence. K rešil delu je akočik v rov 75 da rešijo svoje brata is rok Dosedaj ko prinesli na dan ie osem mrtvih trupel, lievalci so opremljeni z ma kajti iz rudišča s« vali dim, pomešan s strupenim n. iplozija jc pričela z gromo-pokom, kateremu je 10 mi-nato kakor v odmev zabes-gromenje. Iz rudišča je ekn-ij» zagnala tramovje in uma-i grudo, pretreslo se jeozrač-ikc rudarske doliniee, da ao majali stebri brzojavnih žic je zrušilo v bližini izhrfdišča (¿e poslopje. Enako strašen k je sledil drugemu, f silnim besnenjem krutih zrlo smrti v lice 173 rudar-Ni upanja, da je kdo ostal uline ponesrečencev, ki so »ma sami očetje, stokajo v i pred rudiščem. Trgajoči razlesa po revni rudarski (Ibini kakor vedno — jok po-n h in razžaljenih sirot. Pregled dnevilih dogodkov. Amerika.* V rudniškem požaru izgublja Življenja 173 rudarjev. • Petrolejsko mazanje traja 2c štiri lota. Zbornica ae žuri s preiskavo podkupljevanja . Senator Curtis, ne Coolidge, je bU "glava". Mitchel Palmer jo tudi oškrop-ljen z oljem. Prvi koraki za preklic oljnih koncesij atorjeni. Slika barbarizma na demokratičnem jugu. Pet rudarjev odlikovanih radi junaštva v katastrofi. Inoaamstvo. Francoski frank še vedno pada. Delavska vlada v Angliji bo sa ščitila mladino . Izgredi v Nemčiji so nadaljujejo. Turška vlada' je odredila nove reforme. Obregon dal amnestijo vsta-škim četam. it rudarjev odlikovanih. KVt ti Urjev, vrednim isem 'à ti I ra jwtim me H( I I Faihingion, D. 0. — Varnost za Jos. A. Holmesa je pri la v odlikovanje pet pre , ki so stali z občudova iim pogumom svojim tona strani v lanskih rud nesrečah, k« 'ali John) Pa višin in Clif Phillips iz Frontiersa, Wyo.. ' «ta rešila življenje enin 'm tovarišem ob priliki eksplozij« v frontierskem «okopu itev. t, ki je last ■Ofovnp tvrdke Kemmerer Co., Kemmerer, Wyo., dne avgusta 1923. Ta nenreša je evala devotindevetdeset pre irskih življenj. , idaljf je priporočen Eben W. , lz kr«ja Peek ville, Pa., Ta iil življenj, ko ae je dne «eembrs lani vdrla streha v Nlu. l»s Žrtvoval je lastno ko j« poizkušal rešiti še aru*onh« Uuis Psbula It Lead- Ta j,-rešil dva moška, dt-lala poizkuse t eksplo- ,n" Miormi. «'^vsnjr Kro ljadeni> ki re. * «¡vljonja, ne pa k> J'h ugonnbljajo in uni Novaaj, Tutankamsnovo krste. u I'. 8 marfa.—Egip- * l^Js je v Mrtek povsbiU . ' n;' Tutankamenove " «lani zbornice, r j; T*1 t'** ** »L ,med ki P^Uil s posebnim Vlakom Povabljeni ao J J znannteeniki, ' Kgipt«, Mi #dini - J" drugi so odklonili va » '»Pstij (!o c.rterja. Pri J • -i« n»-ksk*na demon * ** " »nsliate. ■te« .tanj« rr " '"«i tedni, ko * d ♦•lom. Klmo "s tla zraven kot ia k'' d'à zdaj ni f ^ bi se zntšiL več McAdoo zahteval od jeklarje $600,000. Ji- Maw York, N. T. — William G. McAdoo je zahteval od jeklarske tvrdke Republic Iron & Steel Company v YoUngstownu niČ-manj kakor $800,000 za avoje delo v zadevi, v kateri se mtr js posrečilo dobiti za jeklarno nazaj $1,800,000 vplačanega davka, kakor gré glas mad jeklarskimi krogi.' Tvrdka pa je, kakor je oči vidno, zmanjšala McAdoojev stroškovnik na $150,000, in bivši finančni tajnik Združenih dršav sa ni branil tiata vsote. Po Me čati najmanj ono tretjino povr njenega denarja sa njegovo po sredovanje pri vladi. Obo večinski stranki pili. * Ji j ■ t t. t ........ Ohioago, 111. — Uredniku lista "The Nation" so priredili njegovi prijatelji velik banket sadnji četrtek zvečer v hotelu Audito-rium. Zbralo se je okoli 600 njegovih prijateljev in občudovalcev. Ob tej priliki je imel ta gost značilen govor, l^i so ga veliki listi v Chicagu Omenili le mimogrede. Če zine ta ali oni škof kako besedo, pa mu posvete kar po cele kolone. Te dni enkrat se je sgodilo, da je šel katoliški škof Mundelein po rdeči klobuk v Rim. In ob tisti priliki ja imelo zlasti Hearstovo časopisje po celo strani njegovih alik in drugih reči o njem. Urednik Villard je imel govor, ki seveda ni bil všeč gospodi o-koli velekapitalističnega časopisja. "Glava vsakega Američana bi se morala pobesiti vsled velike sramote, ko se je raznesel po svetu glas, da je alediti korupcijo velekapitaliatičns 'nevidne vlade' naravnoat v kabinetno dvorano Dele hiše, in da ae predsednik Coolidge upira ljudski zahtevi, ki stremi za tem, da bi naj bila po-metena hiša. Obe večinski stranki sta gnili." Urednik Villard se je pravkar vrnil is ^vrope, kjer je videl, kako deluje liga narodov. Ali kljub-temu s« je odločno izrekel proti vstopu Združenih držav v tinto mednarodno konklavo. "Nova vojna s« nsm bliža," je dejal. "Če jo hočemo zaustaviti, moramo to storiti sedaj. Angleži čisto mirno in hladnokrvno govore med aabo, da se hočejo združiti s Nrmei v boju proti Franciji. Svetovna vojna ni doaegla ničesar, kolikor se to tiče njenih ciljev." madeži vladne ga olja večji in večji. jov «ftfaaat ifiioriran. Par® t. marca. — Henat je sinoči sklenil ¿a prihodnja s*Js ae vrfti 13..marca. Poincarejev ultimat, da mora sonat do torks •prejeti finančno predlogo, j« bil * tem aklepom ignorrian Ko je Poinasrc to slišal, se j« odločil, '1*1 ¿¿».j danes poaeti ar jo senata ia poaovt1 svoj Uradnik MeLoanovaga listo 'Washington Post' Ira K. Bennett ja izpovedal, da ni pradaadnik Ooo- iidge zapleten v oljni škandal, SEN. CURTIS, GEN. WOOD IN BIVll GOV. LOWDEN IMENOVANI V OLJNI ZADEVI. Washington, D. O. — Kakor je pod priaego izpovedal urednik McLeanovega. lista ' Washington Post' pred senatnim oljnim pra* iskovalnim odsekom, je tfil repu-»blikataski senator Curtis iz Kan-sasa tisti, ki je bil označen v brzojavkah, poslanih listovemu lastniku MeLeanu v Palm Beaohu, pod šifro "principal". Njegova izpovedba je v popolnem ¡JPotislovju s izjavami demokratskih senatorjev, ki so trdili, da je bil predsednik. Coolidge sam označen z besedo "principal" v omenjenih brsojavkah. Senator Curtis je kratkomalo zanikal Bennetiovo trditev., Ponudil se je prostovoljno sa pričo, ds ponovi svoje sanikaqje pod prisego. Nato bo Bonnet zopet po-kliesn pred odsek, da pojasni, kaj so pomenile razne ncumljive ébe sede v njegovih brzojavkah, ki jih je poslal svojemu gospodarju Palm Bcach. V odgovor na vprašsnje, ki ga je nanj stavil demokratski sena tor Dill iz Washingtons, je Ben nett odločno zanikal, da bi se bil kdaj onebno razgovarjal o oljni preiskavi s predsednikom Óoolid gem ali njegovim osebnim tajpi kom ßlempom. BeupetU «0 OiUekovi člani gnet-i tri ure ter ga ízpráSevali o brzo javkab, ki jih je pošilja> svojemu gospodarju v Palm Besah.' * Pravosodni tajnik Daughertjr je bil tudi potegnjen v zadevo, kakor je razvidno iz Bennettovib odgdvorov. Bennett je namreč iz povedal, da je kabinetni uradnik po njem poslal MeLeanu brsojav ko, oziroma sporočilo, v katerem mu je dejal, da naj ne bo v no benih skrbeh radi oljne preiskave. Jnatični tajnik je Izrazil mne nje, da je McLean le postranska oseba v preiskavi. Glavno kopje je naperjeno proti njemu samemu (proti Daughertyju). "Boj velja meni, in priprav ljen aem nanj. Počutim se izbor no." To je bilo jedro Dsugberty-jevih pripomb v brzojavki, ki jo je poslal Bennett MeLeanu v Palm Beach. Bennett je pojasnil več skupin v tajnopisu McLeanovih brzojavk. "Apples" je pomenilo bivšega notranjega tajnika Alberta B. fallt. • "Wyfgc" je označevalo pravosodnega tajnika Daughertyja. Beseda "Count" je označevala njega ssmegs, kskor je rekel Bennett. To je bil njegov ždevek, ki si ga je nalfopsl s tem, da jc prejel nekaj odlikovanj od strani laškega kralja. Oljni magnatje so imeli veliko besedo, ko je Šlo ns zadnji republikanski konvenciji za predsedniško nominacijo 1* 1920. To pa js zelo važno razkritje, zakaj, ta novica nam razodeva notranjo plat takozvanih 'narodnih' konvencij. Na njih bi morali pravzaprav izbirati iz dobrih najboljše može, ki jih določijo za kandidate za najvažnejša in najodgovornejša meata v deželi. Poročilo pravi, da niata general Wood in bivši illinoiški go-verner marala ničeaar slišati o ponudklh oljnih marnatov na republikanski konvenciji, in da zato ni bil nobeden imenovan za predsodniškoga kandidata. To po ročilo je pa treba vzeti z vso rezervo. In čs jo kdo vzame m resnično, mora potem nrkaj dragega sklepati iz tega. C* ao magnatje kontrolirali konvencijo — kar je čisto gotovo — potem so sprejeli Hardingovo kandidaturo pod istimi pogoji, kak* bi Woodovj» ali liowdenovo. • Dejstva, in aieer zelo žalostno dejstvo j« to. da i mean je jo Do-in Kinelairji svezoegs Mitchel Palaiar oškrop-Ijcn z oljem. SbfUani justični tajnik v Wilao-novem kabinetu ja priznal, da as js kopal v olju. Washington, D. O. — (Feder Prosa.) — A. Mitchell Pslmer, bivši justični tajnik v Wilsonovem kabinetu, ki je povzročil znano fOttjo aoper komuniste v januarju 1980, je zadnje dni priznal pred aaiatnim preiskovslnih odsekom, da* je asmovoljno opustil spel us vi|je sodišče, ko je vlada izgubila tolbo v zadevi oljnih zemljišč, kafcore je pograbila železniška druibo Southern Pacific v Kaliforniji, Zemljišča ao bila ocenjena ■t $421,000,000, toda Palmer je rijši videl, da je vlada izgubila tožbo, kakor da bi bil apeliral na višje sodišče. Ko je bil Palnler vprašan, kaj ja Wilaon rekel o tem, je odgovoril, da mu je Wil son dejal, naj postopa (on Palmer) po lastni sodbi. Zaanatveaik nora biti Taga mnenja ja dr. Basting, od kritalj insulina. nove reforme odrejene v TURŠKI REPUBLIKI. Duhovni na smejo pridigati več bres policijskega dovoljenja. — Turčija uvsds latiaioo. — Jasa turških nasadnjakov v tujini. ARABSKI KRALJ BI JI RAZ OLABIL^ZJ^NOVEOA Dr. F. G. Banting, glaaovitl zdravnik is Toronta (Kanada), Čigar odkritje insulina zdravil nega aredatva zoper sladkorno bolesen — mu je priborilo Noble vo nagrado, je mnenja, da dober •nanntvenik, kakor dober revolu alonar, ne spio biti ožepjen, sko hoče imeti uspeh. Dr. Banting je bil te dni v ChicsgU, ko je govori s časnikarji o tem ssnimiv«m pred matu. . V -"Mol, ki sa posveti katerikal znanosti in želi, da%bo Imelo nje* govo delo uspeh, mora'konoetrl* rati sve svoje misli na svoj problem in ne sme imeti nobenih drugih skrbi, najmsnj pa srčnih skrbi, ki rszjedajo živce. Izkrat ka, znanstvenik se ne sme zsljubi ti, niti oženiti, dasi ima popolno pravico do ljubezni in žene kakor vssk drugi človek, ampak tej pra vici ne mora prontovoljno odreči če noče doživeti razočaranja. Znanatvenik ne sme imeti časa za nobeno stvar kakor za svoje delo; ne nme npadsti k delsvnki uniji, ki imejuje delsvnik. Delsti mora 24 ur, kadar je treba, in živeti, jesti in spsti v svojem laboratoriju, čs sila nanese," je rekel dr. Bsnting. Mnogi mladi znanstveniki'— je nadaljeval" dr. Banting — ki no veliko obetali ,no bili izgubljeni zs znanost radi svojih družinnkih od nošajev. Naprtili ao ni družine, ki no jih oropnle drngocenega čssa, eneržije in potrebnega počitka. Dober znaatvenik in umetnik je bil redkokdsj dober soprog in dober oče. Kno mora zanemsrjsti: svoj poklic ali svojo ženo in otroke. Zsto je bolje, da se odreče dolžnostim, katerih ne more iz-vrševstl. Dr. Bsnting je nsto prešel ns ]>olje zdrsvilake vede in dejsl, da imamo v Ameriki preve« medicin-nke literature. Naprimer o rsku ae je potiskalo že toliko pspirja, da bi s njim lahko pokril celo državo Illinois, kljubtemu vpra šanje raka še ni rešeno. Medicina napreduje. Zdravniška veda bolj-in bolj podaljšuje človeško fivlje nje. V 17. atoletju js bila povpreč na dolgost življenja v Londonu 21 let, pred 75 leti je bila ^ let in danes je ž« približno «0 let. Vzlic mogočnemu napredku medieinnke vede pa še /.mirom živi zdravniško šar lat anatvo. Maza/:i v starem Veku, ki ao zoper kašelj predpisali pljuvanjs žsbi v uata in zoper katar poljubljanje konja na g« ber, imajo prototipe v modernih mazačih, ki "zdravijo** z masira njem in krščanskim aeientirmom ter grme proti cepljenju in vivi j aekeiji IU-4VM in ftašterii zdravniki morajo zastaviti vae avoje sile, da | isgino m*dieinako mazaštvo v Ameriki. Carigrad, 8. marca. — Turška vlada je izdala ngve odredbe proti fanatičuim hodšam (duhovnom), ki ao začeli hujakati ljudstvo pro ti vladi rsdi odprave kalifata. Hodže ao bili obveščeni, da ne oinejo pridigati v mošejah prihod nji "sveti mesec" bres policijskega dovoljenja in nadsorstva, Mno gi verski fanatiki so bili posvsni, naj odpotujejo na tuje, kjer je zdravejše podnebje; fanatiki so se hitro odsvali pozivu. Policijska organizacija, podob na ruski čeki, se je ustanovila in bo pazila na sovražnike republike. Vlada namerava odpraviti tudi stsrc turške Črke, pravsaprav znamenja, in uvesti lstinico. Nova konstitucija turške republike do« loče, da vsi prebivalci, ki so roje ni v Turčiji, so enskopravni državljani republike bres o^ira na narodnost in vero. Jeruzalem, Palestina, 8. marca. — Arabski kralj lluasein se je rssglsail sa kalifa mualimanov v Mezopotamiji, Hedjasu in Trans jordaniji. Hunnciit upa, da ga pri znajo tudi muslimani drugih de šel. t Berlin, 8. marca. — Musliman aka naselbina v Berlinu js včera, na javnem shodu sprejela reaolu oijo, v kateri posiva vos mobsmo danski avst ns trgovski In saaialn bojkot turške republike radi od prave kslifsta in izgona kslifa. Rim, 8. marca. — "Messsgge ro", glasilo kstoliške strsnke piše, da izgnsni mohsmedauski kalif Abdul Medjid lahko najde svoj dom v Italiji. List posivs Musaolinijs, nsj povabi Abduls v Itslijo in mu pokloni kstero palo čo, v kateri naj živi pod zaščito itslijannke vlade. Prvi koraki zn preklic oljnih koncesij. « Washington, D, 0. — Pontava Združenih držav je ntegniia svo jo dolgo roko, da pridejo oljne rezerve v prave roke, in ds dole ti ksseu vse tiste, ki so krivi sle parij v oljnem škandalu. Prva sodna obrsvnsva ae bo vršila dne ÜI. marca v mestu Oheycnne, Wyo. Tu bo šlo zs to, ds bo Sine* lairju nahranjeno nadalje jemati olje iz zemlje, ki ni njegova, ne go zvezne mornarice. Potem bo v kar najkrajšem ča< nu uvedeno ennko postopanje v Los Angelesu proti Dokenyju. Dne 1. nprila ae nnlda v tem m#ntu posebna velepoVota, ki bo imela nalogo obtožiti ljudi zapletene v nepostavno transakcijo, po katari no prišle oljne rezerve v zasebne roke. OBREOON JE RAZOLABIL AMNESTIJO. Za vojake v vntašklb armadah na , bo nobena kasni. mežico < 8. kis res. — Pred. sednik Obregon je razglasil amnestijo za vstaške vojake in naprosil Čaaopue, nsj pomagajo, ds vmtaške tolpe, ki m* še klatijo po osamljenih krajih, čim prej odložo orožje. Včeraj je tisoč vstašav in pol dueata voditeljev oddalo oruft je v Tezuuitlanu. (Dalje na 3. strani ) 4 'h ira go m okoltes. —» V torek ( jaaiio s neveiiko npremembo v j tempers turi. Delavci zapuššajo Ogrsko. f)u7.fiO. Vntopnio« je dohiti v sobi ši«v 307. na 104 W Wnshingtou st. in pri vratih. Izgradi v Nemčiji ss nadaljnjsjo; spat trije ablU im sinn, Nrmčijs, W marea. -TriJ« delavci so bili ubiti in ranjenih v novi bitki m» d policijo in i sprtimi delava* v Ludnige-bavcfiti, v bavarsk"» Palaiinatu. Pet policajev je bi!« ranjsnih. Nemiri ae nadaljujejo. Tovarne za barvila •» naprle vrata, k« so lavel odklonili develurmk. nakar ao dela vel naakočili tovarno. Vsi ko JIJJUUO delavsev )e uprtih. PROSVETA . CLAflLO *U>VtMM(§ KABOOKE WWWW J ID WOT« LuHhwA «lovfeiU WAMWI WrtlHi 'uniM- Cm* ofUuw" po dogovora. "SSajsTse a'a vračaj». JfTT ~ «.^Zmo) »loo ru. Hi* a. If o MJOm 1*Io, M 26 se pal leta. ^TCEffat ISSIOJsbi ¿fivejlovoi^ a«! k*» <• II » m «H aseeeset Ckkafo $4 | li ?Mf Mf MM i pri naa še prccej dobro delali, a | oe bilo treba nikomar jemati me-tedaj pa ne vam, kako bo. Rov ae dicin, da bo lahko apaL je zrušil in pravijo, da bo vselo dva meaeea predno bo zopet po pečarjev, zato mislim, da aem in- "P K OS VETA" "THE ENLIGHTENMENT" dsimss t olH*p«j* a. pe. (Mar«« li ■saiaal 4m na ja s imm, 4m — Ida u^.i». P PaaavHe FARMARJI IN DELAVCI. Kolikor bolj prihajajo farmarji v odvisnost raznih bank in posojilnic, toliko bolj postajajo farmarji v premoženju podobni industrijskim delavcem. Časi, ko je bil farmar samostojen gospodar na svoji farmi, so tudi v Ameriki minili za večino farmarjev. Statistični izkazi federalnega poljedelskega departmenta in državnih poljedelskih departmentov pričajo jasno kot beli danf da se število farmarjev z zadolženimi farmam! in farmarjev, ki jemljejo farme x najem, množi od leta do leta. Posebno po sklenjenem miru se je položaj farmarjev poslabšal. Cene poljskim produktom so padle, cene potrebščinam za farmarja so se podražile. V kakšnem položaju se nahajajo farmarji, nam pove dejstvo, da so bili živ! prašiči na sejmu v začetku februarja malo ceneji, kot tiste dni v letu 1914, koruza je pa bila za nekaj odstotkov dražja. Medtem ko so bi)e take cene za te produkte, so pa štatističarjl povedali, da so druge potrebščine za 58 odstotkov dražje kot v predvojnem času. Farmarji prihajajo počasi na nič in kmalu bodo lasto-vali toliko, kot tisti industrijalni delavec, ki nima svojUga doma in orodja. Postali bodo proletard in z njimi se bo ravno tako zgodilo, kot se dandanes ravna z delavci z razliko, da bodo garali za bankicje ali denarne mogotcq, delavci pa za industrijalne mogotce, ki imajb tesne stike s denarnim! mogotci. To se zgodi prav zanesljivo, ako farmarji ne spoznajo zanje prihajajoče nevarnosti in se ne organizirajo politično. Kako se pa naj farmarji organizirajo politično? Ali naj ostanejo v starih političnih strankah — demokratični in republikanski? \Ali naj se organizirajo sami zase ali skupaj z delavci? , Farmarje in delavce izkoriščajo eniisti privatni vele-bjzniški interesi. Demokratična in republikanska stranka sta pa orodje teh privatnih velebizniških interesov. Vprav oljni škandal razgrinja, da so bili velebisniški interes! pripravljeni, da se polaste rezervnega oljnega polja, pa naj zmagajo demokratje ali republikanci. Ravnotako vi« dimo, da so ti privatni velebizniški interes! vedno pripravljeni pritisniti, da se njim znižajo davki in odlože na ljudski hrbet, pa naj bodo v sedlu demokratje ali republikanci Skušnje potrdijo, da za farmarje in delavce ne napočijo boljši časi, dokler bodo volili kandidate starih strank v postavodajne zbore in javne urade. Farmarji in delavci so leta in leta volili demokrate in republikance. Enkrat so pomagali demokratom v sedlo, prihodnjič pa republikancem, pri tem so pa sami prihajali iz dežja pod kap. Demikratje in republikanci so v volilnem boju obljubljali pomoč delavcem in farmarjem. Vselej so pa pozabili na svoje obljube, ko so (bili izvoljeni. V prihodnosti ne bo bolje. Vprašajte letos kandidate demokratične in republikanske stranke, kaj bodo storili za delavce in far-marje. Odgovorili bodo s košem najlepših obljub, ko bodo stali na govorniškem odru in govorili ljudstvu. Po isvolitvi pa ne bodo ničesar storili za farmarje in delavce. Tako bo, kot je bilo v prejšnih letih. Ako bo letos delovno ljudstvo — farmarji in delavci — zopet izvolilo demokrate in republikance v postavodaj ne zastope in javne urade, tedaj pojdejo farmarji s svojimi kmetijami rakovo pot kot dozdaj, veliki privatni industrijski interesi bodo zopet pritiskali, da se razbljejo delavske strokovne organizacije, da se delavci toliko preje popolnoma podvržejo v industrijsko sužnost Hudo je opletal bič denarnih mogotcev in njih zaveznikov — industrijskih knezov po zadnjih predsedniških volitvah farmarje in delavce, a še hujše bo padal po njih po prihodnih končanih predsedniških volitvah, ako zmagajo demokratje ali republikanci. Farmarji in delavci, ki želijo sebi in svojim družinam dobro in boljšo in svitlejšo bodočnost človeštvu, ne bodo glasovali za demokratične ali republikanske kandidate. Oni pojdejo svojo politično pot, ki vodi do zmage skupnih ljudskih interesov nad privatnimi bizniškimi interesi in dalje v socializem. SLIKE IZ NASELBIN. Kj. — Dozdaj smo vrne veter. Zlasti ko gre človek nazaj a dela, bi mu bilo treba konjake sile, da ae vzdrži pokon eL Pa ravno to koriati človekovemu zdravju. Po mojih mialih, bi Dosti dopiaov sem prebrala od pravljen in sposoben za obrato vanje. — Z društvenega polja ae ne morem prav nič pohvaliti, kajti I n je delo aamo pozimi, poleti pa le po en in dva dni v tednn. Rojaki vsled tega gredo spomladi drugam, kakor ptiee selivke. — Dežja in blata, mislim, da po vsej Ameriki ni tolike, kot ga i-mamo ravno pri naa. Od tu je oddaljena nasflbina Beaehereek kače tri milje, kamor železnice. Zato morajo hoditi v našo naael->ino po pošto S vozom. Pošto vosi stara iena. Pot je tako blatna, da Ji je en konj med potjo sstal blatu. Puatila je kljuae kar v blatu in pripeljala aamo s enim domov. ' Tri dni potem ao letale nad droplje. Bil aem alu6ajno doma, pa sem zrl na jato ptie. Dobro aem zrl med nje in zagledal belo med njimi, Začudeno aem gledal, pa bila j« vendar in prav hitro aem ae domislil, da bo to štorklja. 6el aem v hišo .povedat leni o beli štorklji. "Malo nerodno je, da prihaja, ko jih fanamo le trinajst, pa veeeno, če bi pri» neala dečka, bi ga vzel*." Rekel sem ji, da bi bilo boljše, 6e vzamemo štorklj\no darilo, čeprav bo dekliea, samo da ae znebimo šte-vila 13,' ker vsi ljudje pravijo, da Je to nearačns števUks. Dogovorila sva ae in zdaj jih ¿lava štirinajst. Morebiti bo iti-rinajita številka srečnejša. Pozdravljam vae čitateljc Pro-svete. — Frank ViiU, tajnik društva./ ' _ < * Barton, Ohio. — Tukajšnji rovi obratujejo do malega vsaki ¿an, zasluži pa ae, kakoršen pro-atoi ima rudar. Seveda je precej prenapolnjeno, ker ao zaprl» starem kraju. Rojaki vidite v tem, kako na pretkan in praktičen način znajo slepariti taki fakin!. Lopov je tam vzel rojakom zaupanje do drugih, Čeravno so mogoče pomoči notrebnL želimo, da bi mu priSli na aled in ga izročili, kamor spada. — Mihael Klopčič. Oolumbus, Kass. — Nisem namenjen kritizirati Čas dopisovalce, kakor tudi ne radi novice iz Kansasa v št. 47. Povedal jc, da delamo v Kanuan s polno paro Solze so mi zalile oči od ameha ko aem čital tisto novico. Dopiso valeč se je gotovo udaril s kuhal nifo, da je napiaal tisto novico Če je delal dva dni nepretrgoma se vendar še no more reči: a pol nftn obratom, ker vemo, da tiatc gp tukaj ni. / Rojakom priporočam, da se ne osirajo na take dopise, ki so na-ravnost zapeljivi. V resnici dela mo po dva dni na teden, pripeti se pa tudi, da nič. Mislim, da ao ljudstvu prece) znane razmere Kanauu, kjer je človek are-čen, če vjame groš v avoj lep med tem kritičnim čuom. Torej ava rim rojake, da je hodijo u delom v drŽavo Kansas. Vreme inlamo tukaj prijazna a ne vemo kako dolgo bo, ker bogovi in vetrovi se pri naa izpre-ihinjajo, včasih tudi po večkrat na dan. Če bomo letos imeli zo pet sulo kot je bila lansko poletje bomo prihodnje leto ob vse ud no drevje. Posdrav čitateljem Prosvete. Naročite se nanjo vai tisti, ki le niate naročniki dnevnika. S čita njem naprednega lista pridobi mo izobrazbo. — Valentine Vir tleh. ' NOVICE IZJGOSlil Poljedelski musej. Na iaJ Uvo ministrstva u polj«J® in vode ae bo ustanovil v du poljedelski mi zbrati poljedelske pres •«■ ^ gUvi. - V tovarni Weston v CeUrSTe^J lutnlk Mihael opekel P* W posodo po desni nog». -- V !Tni s ^ posodo po jurju ob J. i Je zmečksla niea dsUvea Fre»eu I " ni v Polzeli j« delavcu Franrf mi I'.-r^l roko. - KolaHki vsr^ Češkoslovaški parlament, šteje 285 poalaneev, čeravno je* predvidenih u republiko 300 mandatov. Oatalih 15 mandatov je bilo namreč rezerviranih u tešinako ¿ležijo, o kateri ae ni vedelo, komu bo pripadla in za Podkarpatako Rusijo, kjer Je bilo treba urediti najenostavnejši * administrativni aparat. Sedaj ao odrejene volitve v Podkarpatski Rusiji u 16. mar-1 rv»w. — • .<«■ u in Podkarpataki poelanei bo- turen v Belaniku P« ' 4 do uvuli svoja meata tekom, pri sekanju dreve* ' >- ^ dveh meeeeev, medtem ko oatsnejv deano nogo. — »r _ | Vprašanje te.insk.li mandatov le atriji v Pluju i ' nadalje odprto, ker Je potniška n«lih tleh delevee konferenca razdelila pofrajino sdrobil levo ran»*-med Češkoakrraško in Poljako. | pa Je padel podobe ' število mandatov Je bi|p treba re- inž Alb. KoM'» dneirati na &. v sbonsies in dva v senatu. Ko bodo torej volitve iz-ved ene; bo štel perlaaunt skupaj 296 mandatov. ,1 del« i¡Tai"je zlomil ^ "J^j kranjski elektrarn» " F z močnim tokom Bseet" linv po obeh rokah. 10. mWA. MX- liimkM«*«*- (r«bn>ad Pnm'\ PROSVETA • _ vu — Šumarski S1: ««ni» v™™™ ZL» » «'»nn0 S i.*»h V Miehigtnu ¿5 do »3.60. pltèftçi mesec i Dnev in r- BS ^ f industriji M*na Orud Bspids. Mieh. Irt*na letns mesa» v ^ab za izdelovanje pohištva Ifla $1539 v letu 1823. je 10,432 delsvcev. godna prepoved ni preprečil» piketiranja. IChicago. - Dekleta, ki ,vno ns sUvkovnl straši »jsikih delavnic, ▼ katerih ¿¡k m niso ustrašila "indiunk-7' katerega je sodnik Sullivan afoo servirsl lastnikom deUv-Piketiranje, ki jo bilo prene-mdio u eden dan, sa aopet, policija dnevno vlači aUVka-v zapor. Čim so dekleta izpu-ns svobodo proti poroštvu J, se brž vrnejo nazaj na i Vse sretirsnks zahtevajo io obravnavo. ■ — Po-tukajšnjih pohištva Zaposl* atoje okrog strs-po- Unijskl Jnija upa ns smago. litelji poročajo, da ja iS laatni-r delavnic že podpiaalo pogbd-ki določa 40 ur dela-v tednu, povišek in brezpoeelnost-uvsrovsnje. Jka delavska sveža preisku-ftsrorizcm detektivska čete, ki službi držsvnega pravdnika ivci bi tudi radi znali, zakaj in Dever dopusti, da aa okraja detektivi mežajo v delokrog pitne policije in pobirajo plačo [mesta zs pfetepanje stsvksric. konvencija v Kansaau. sbprg, Kana. — Drugi dan vencije so delegatje sklenili, I nihče drugi kskor delegat govori na sborovanju, rafts večina dovoli. Prijatelji Urljenega Howata bodo aku-I dobiti večino za Howatov aa-or, predno se konvencija zak-Sprejete ao bile reaolucije, btevajo starostno xavarova-in da se operatorji drže rud-zakonov. ga resolucija ae nakratko si: "Kansas potrebuje organi-rjs". Ts resolucija je odprla > Lewis-Howatovo rano, ki sa olgo ne bo zacelila, V Kanaa-• danes okrog 4000 premo-•v, ki nc spadajo v uuijo, dasi vi bili ¿lan stoodstotne unije owatovih rasih. Lewis jih je Zakaj niao ti rudarji da-I Člani in kako jih dobiti nazaj "i, j« ie nerešeno vprašanja. &k eksekutive, da vaak «n ¿lan pla^ $18 kazni, »o se sme vrniti v unijo, je odpravljen. Worker" ima fevajo po-»lopje. hicsgo. - "The Daily Work- komunistični dnevnik, ki je 1 izhajati 13. januarja, ee v kem preseli v avoje poslopje. F1 J" kupila petnadatropno laalU3W. Waahintfton St., v kri bo dovolj prostora sa tiaka-I dnevnike in več tednikov, [J »n drugih listov, ki so gla >ttlVLADVBOA'OUA v*tJI ur VEČJI. Msljevanjs s prva atraal) Nniks, pa naj je to na re-^ «»i pa na demokratkam. obe su gnili. Obe u-^ »n se kako umasani stran-» drž« madeži brezob-\u «rr'ff®. obojne gospoda je | Prf J'"j« n» z u mesenim o- sdanji rezultati aljno pre-lV , M* jo alcer bogve M dejanski* korakor. Vee WMlo, nalabko. Vrše ee Uj-> l-reiskovalnota oda« k a \l r boje'd* w ljud. 1* nrf,lfl° popolne reeniee. w dosti o ikandalu. Ali 'I* vend., 4« „e. In vse ka-L r k«i fo»ega «a to-preska^mi, nekej ta-PJH* in umazanega, da ai * resnico na den. ^»ri, kakor eo Ujno-s. J?MVBi »o ree inAU ** 5 L ' ^ « njimi hočejo eelo zadevo ¿r ,r vojnih koš«? n«. naj - ae dal iz- ^•11.1,pregleda naj Ur •beodha nad okeaaa ' rt kame l«t0, T ,etr poslanska zbornica se p0žu-rl s preiskavo. ■ad^j čakajo poslanci anmo ša na to, da jim predloži pravoaodni tajnik imani obdolšenih kon-greanikov. POSLANKO B DRŽAVE MM TUCKY JI IZJAVIL, DA JI VBDOLSm. v Waahington, D. O. — Obdolž-be, naperjene proti dvema članoma poslanske zbornice, po zvezni čikaŠki. veleporoti, bo preizkal posebni odsek, bržko bo ustregel pravosodni tajnik Daugherty zahtevi poslanske sbornice, naj ji predloži imeni obdolženih poslancev. Voditelji poslanske sbornice ao prišli do tega zaključka, ko jo poslanec John W. Langley is dršavo Kentucky rekel ▼ svojem ognjevitem govoru, da je bilo njegovo imè potegnjeno v zadevo veteranskega urada in aahteval, naj pridejo, predenj tleti, ki ao ga obdolžili podkupljivoatL ' Dejal je, da je ia kentuškega gorskega okrožja, kjer eenljo ljudje poštenje više kakor človeško življenje. Potem je dvignil avojo deenico ter rakci: "Vpričo vsemogočnega boga in teh prič izjavljam, da nisem storil nobenega hudodelstva." Obe stranki poslanska sbornice eta mu večkrat burno ploskala med pot minut trajajočim govorom. In ko ja izrekel pozlaneo iz države Kentucky zadnji atavek svojega govora, mu je hiša priredila velikaneko ovaoljo. Mnogi poalanal ao pohiteli k njemu ter mu aegU v roko. Poslanec Frederick M. Zihl-man, ki je republlkaneo in načelnik delavskega odaaka in ki je tudi obdolžen podkupljivosti, je bil tudi navsoČ. Ali nI pa imel nobenega govora: * Časnikarskim poročevalcem ja dejal: "Cel položaj je po mojem mnenju oblak dima. Vac obdolibe, naperjene proti meni po Mortimeru, odločno zavračam. Po vseh svojih najboljilh močeh aem isrsžel, odkar aem bil Izvoljen, voljo ti-atih ljudi, ki so ml izrekli a svojimi glaaovi avoje saupanje." Is Bele hiie je prišel glas, da je ustvaril kongresni škandsl selo nevaren in usoden poloisj. Zsto je najbolje za poslsnsko zbornico, Če reši to zadevo kar najhitreje mogoče. Predsednik Coolidge je naročil pravosodnemu departments naj a vso naglico poetopa v predlagani veleporotnl preiskavi tistih ne-arečnih obdolib. Ali bo pravoaodni tajnik Daugherty predložil sborniei imeni obdolženih kongreanikov in do-ksse proti njima, kakor to zahtevajo poalanei, ali ne, ie vedno dvomijo. Resolucija je bila Daughertyju vročena oeebno v petek dopoldne. riAinC HBP110TAVO PADA. Va newyorUd boni jo vraden tri in pol oanta. New Tork. — Francoski frank |je bU v petek kvotiran tri in pol ccnta na tukajinji borzi. Pariz, 8. marca. — Senator Be-ringer, član eenatnega finančnega odaaka, je včeraj izjavil: "Brutalno dejatvo ja, da amo a našimi financami pri kraju. Ako ne bo hitro rešitve, je polom tukaj " TUDI TIHOTAPEC, KI DOSTAVLJA tOAVJl KOEOEEŠ-JfJKV, MOKA V JI0O. . Waakingtcn, D. O. — Zslsgsti kongreenika a opojnimi pijačami še ne dela človeka nedotakljivega — vsaj dandanec na. To ae je poka selo, ko ao privedli atreiarja Bena Doraeyja pred sodnika, kjer ee je moral zagovarjati, ker je bil sasačen, ko je imel pol galona munšajna pri sebi. Med potjo na policijsko postajo js protcatirsl ter dejel: "To žganje jo sa nekege kongreenika is država Tennesee. Nikar «se ne aretirajte, sicer boste imeli še sitnosti saetren tega." Toda policaji se niso zmenili za to grožnjo. "Petindvajset dolarjev rlobe ali pa petaejst dni sspore," mu je rekel eodaik, in kongresnih je ie vedno žejen, zakaj, Dorscy ee jo dal rajši zapreti, kakor pa da bi plačal denarno globo. Mati laprti, otroci stradajo. Chicago, DL — Mrs. Viktorija SUch je bila vdova dolgih devet let, kar je bilo ravno toliko časa, da se je njen najmlajši ein Edward seznanil a Življenjem. Stachovka je preživljala Edwarde, Joaipino, ki je stara U lat, in 8telo, ki je pravkar dopolnila 15. leto svoje sUrostl, s tem, ds jo hodila čistit in snažit sobe v dolnje mesto. Btela ji je pomagala a tem, da je delala v tovarni za parfume. Ali je pa šolaka določba, da morajo otrftej v Stelini ataroati hoditi najmanj dvakrat na teden v šolo. V tovarni sa parfume pa morajo delati vsi delavci vse dni v tednu. • Tako je prišla vdova Stach začno a sedemindvajsetimi drugimi stsrši pred mestnega sodnika Filipa Minnegana zadnjo eredo. Vzi ao bili kaznovani z denarno globo v aneaku po $20 in a povrnitvijo sodnik stroškov. ' Razen trehiZO plačali vsi vsak ftrojo globo. Tistim, ki niso plačali globe, je aapretil sodnik a zaporom. Mrs. Stach nI Imela $20, da bi plačala globo. * "Plačajte, ali pa petdeeet dni v zapor", ji je bilo povedano na sodišču. Vdova ni vsdcla, kaj bi storila. Zato je pobesUa glavo tar se dsla odpeljati v zapor. Medtem aU prišla Edward in Josipina is šole, a Štela pa ia tovarne. Vsi trije so bili lsčni, a nI-česar ni bilo za pod aobe. Otroci niao vedeli, kam je šla mati In šli ao lačni apat. Toda matere Se ni bilo domov, niti ni mogla naznaniti otrokom, kje je. tyaalednjiNdan zvečer je družina, ki eUnuje pod SUohovimi, zlišaU, kako jokata mlajša otroka ter prosita hrane. Zsto jima je poslala četrt hlebca kruha. ' To je ena žalostnih slik, ki nam pričajo, kako bedno j4 življenje med nažhn ljudstvom. In vendar pravimo, da Je avet atrašno napreden. In vendar vsepovsod kri čimo, da smo kristjanje. Kristjan-stvo jo staro že skoro dva tisoč let, pa'še ni odpravilo bede. To pa zato ne, ker je oerkev še vee lej držala z brezobzirnimi in trdo-.srčnimi bogatini, Cerkven j ak l ao s njimi vživali dobrota tega ave U, delavskim slojem pa so veno mer govorili duhovni: "Kogar bog tepe najhuje, ga ima najraj Si." Trpin je zàto še nadalje voljno prenašal bedo, garal za du hovne in bogataše ter dejal ves ponišen in pohleven: "Kaj ha Čemf Tako je božja volja." Duho ven ae mu je prijazno nasmehnil ter mu rekel: "Tako je. Blagor ubogim na duhu, zakaj njih je nebeško kraljeetvo.". In tekli so 4nevl, ukli tedni, tekli meseci, minevala lcU, atoletja. In trplu ja še nadalje ponižno in pohlevno prenašal bedo, garal sa duhovna In bogatina ter upal na večno are-čo po amrti. Danes je temu že ne koliko drugače. Tisočerim so-ae odprle oči. Stoteri in stoteri so že izprevideli, da jih je vlekel duhoven sa nos. In ponekod so se že pokazali sadovi te Izpremembe. A-U še ne povzod. In šele tedaj, ko izpregledajo vse mase, bo odprav ljena tudi beda. 6ele Udaj bo za vladalo pravo krščanstvo, to ps brez duhovniških in kspitslistič nih pijsvk. * RAZPOLOŽENJE PROTI VOL-STXADOVI POSTAVI VARA* SO A. , Washington, D. O. — Javno razpoložsnje Sirom U dežele se zdrsvo prohibiČno poiUvodajo bo glavni raslog, na kaUrega ee bo. do opirali kongresni Člani v pri zadevanju za omiljen je fanitičnih določb v VolzUadovl posUvl. Predložen bo amendment, ki ae poUguje sa dovoljenje izdelovanja in raspečavanja 2.75-odstot negs piva. Tako misli kapiUn W. H. Htayton, ki je načelnik zveze proti .prohibičnemn emendmentu. FORMS PRAVI, DA VI KRIV D. O. — Polkovnik Charlea R. Forbes, ki gs je êiksSks veleporoU obtožila ko-rope i je in podkupljivoati, ko jf bil še ravnatelj zvezaege vete ranekege arada, ae je sgUsil pro* etovoljno pri zveznem komissrju Geo. II MseDonaldu Ur vložil predlog, v keUrem pravi, da ni kriv obdoftb, ki jih je šikaške v«, leponote neperila proti ajemu. Pod jamUioo v soesko po 810.000 je bil izpašten na svobodo. Kje go ve nadeve prid« da<> 17. asare« na v rete. delavska vlada sa var 8TVO mladivr. Vov zakon v Angliji preprMi ioni-U v prod 18. letoas. London, 8. marca. — Novs predloga U korito v v parlsmentu, ki je namenjena aa varatvo mladine, do)oča, da minimalna ataroat aa ženitev je 18 let. Doelcj se je deček lahko poročil s 14. letom, Ueklies pa a 12. Predloga daje sa ščito nosnim žeuam in prepove-dujo kajenje do 18. leU. raznobojvost rrsojavk oljnroa škandala. Waahington, d. O. — Nova vrste brzojavk so prišle senatnemu odseku, ki preiskuje oljni škandal, v roke. Odsekov! člani so jih pregledali in preiakali na avoji eksekutivni eeji. Ena, ki je biU poslana ia Wa-ahlngtona v Palm Beaeh, je bila pieana tako, da je bil odaek kar ves is «ebc. Tako neznansko se je aačudil ter oanačll tisto pisanje aa "X Y Z tajnopU". Druga je bila v Ukosvaaam "eadnem" tajnopiau: Šifra "ap-ploa" je večkrat rabljena. Ena je podpiaana z besedo "Ths Count." Koga bi naj osnačala tiaU beseda, ni vedel povedati noben član preiskovalnega odseka. V četrtf brsojavki je ime "The Count" večkrat navedeno. 1 SbtsMka Narodu ••»tj«*« a IJ>04 Mpsru Jedssti] IV. fmif »00? « iriavt llll>«i». Vi., ■•a at. P... ¿j.'\màmlk M.tlW.w T^rk mádmlkm ¡•aï Ulm V»e*Uk mfémik glmttU Joša TUwrttifc. KVALR PREDLOŽIL AXRND MRVT X VOLSTRADOVI POSTAVI i Washington, D. 0. — Poslaneo Kvale ia Mianeaota, ki ja naaled-nik poalanca Volsteada, ja uvedel amendment k Volsteadovemu aktu. (valov amendment bo dokra-ja osušil to deželo, kfckor meni poalaneo sam. Naperjen je proti vsem tistim, ki so Be dokaj dobro zaloteni a predvojnim žganjem. Poalaneo Kvale je bolan, In lajava, ki jo ja v njegovem imenu podal poslanec Wefaid, ae glaai kakor alodli "Amendment bo laločil tinti neopravičljivi del VolaUadovega akta, po čigar določbah je bogatinom dovoljeno imeti Iganja, kolikor ae gft jim poljubi. , 44Moj amendment bo vsaj ia-kren in polten poizkus, narediti ia osemnajaUga amendmenta to, kar bi moral biti, in eleer prohibiera sa vee, a ne pa postava, ki ee«tiče le onega dela natega naroda. "Edruiene države ne vedo kot velika deiela nlčeaar o dejanski prohibiciji, zakaj, še nikoli je niso pnfcfcusile. V Amsrikl imamo le Ukosvani "volsteadizem", ne pa prohibieije. "Med tems dvsma pojmoma jé raslika tolikšna kakor med močvirjem in puščavo." Povist gsrsgi radarja (Anton Socli^fi^ (Dalja.) PotekU ao še trije tedni bivanja na Bcniku, ko aem slsdnjlč, dne 28 ssptemba dobil pismo od ljube mi Žene. Plaala mi js med drugim: Pridi nazaj t In ae je adklo delo v pondeljek 28. septembs. Obrat js popoln. Bila sem pri predstojniki! rova, kjer si delal sadnjič, in ga vprašala za delo ca Ube. Rekel mi je: 'Tvoj mož dobi delo, Jožef Leurin in Anton Jazbec tudi, Kane Raepotnik ps ne.' Njega ne vssms ve čadi malega prestopka." 1'ismo sem po večerji pred vsemi glasno prsbral Možje ao sa kar spogledali in rekli i "Niti o-ne ure ae delamo veš tukoj, ker dosti ao naa že ogoljufali. Ne bodo nss več." Ampak nekam atam-nilo ao jim le lice, molčali ao nekoliko, potem ma pa vprašali, še grem tuAi jas. Vedel eoa^ kaj to pomeni. Po pivu eo opravili vae do zednjegs cesta, in U jih je aa-daj psklo, ker niso imsli sa voš- Ujo. "Dosti j« še časa, da odldemo," sem jim rsksl, jutri grem še de-Ut, potem pa bomo videli, kako bo Kmslu sem jih videl begati is hiš« v hišo in vedel, čeea iščejo, ali nihjer niso dobili iskanega. Prihodnje jutro ob treh ao se napotili domov, s svojim Uvsrišem pa aem šel še na delo. Moj eode-levee ee je ker čudil, zakaj jas že nočem Iti domofr, ko vendar teko želi tudi moja Žena in ker Imsm Um svoj dom, Nisem mu odgovarjal. dobro pa aem v«del, kako bo pouveajc Ub le naših moš, ki ee nastopili zjatraj dolgo pot brez vsakege centa v žepu. fn še brez zejtrka ao šli od dease Opoldne pe »ta rekel tovarCšo: "Frenk, trn- moje deUvno orodj« in mi od nik ste tvoje. Jez grvm tja, ka mor «padem, h evejl drotini " "Pa v uki vročini f Zskei o! si šel z drugimi r jut rej, ko . • GLAVNI STAN. ZC57.ee »a LAWNDALC AVE* CHICAGO. ILLINOIS IsvrSevalni odbori uppuavni ooatRi « Cainfcar, A.4r— V Uri* R F D 7. , ^____«»•«■. P« •U« N.tU, e«. Uin •Ora*ll«li «U..U FUIp POROTNI OMKRi A Ma UaéMtrnt^w^fc, 40? W. Hay it, ^erl«afUM. ttt. MortU Saleaalhav, Boa I7e.larW.rUm. OWU. FrW A. Vldw. Rea US. *»». iSÜSiSPlí" HMU*r*°*TÜU> ^ Ukm G**'4* 414 W. H»r iu BOLNII9CI OOSBKi OSREDNJE OKROUEi BU. N.*»k. NIT4I 8^ Uwodala Av, VZHODNO OKROSJEi í'Jitlolli, Boa Mi Mooa* Roa. Pa. .. * Ma Crt»i.l), I4SSI Pmm Ae«.. CUeetaari, O, ZAPAPNO OKROSJEi Amo. *«Ur, B.« 104, Gr«»«, lUai., as U. Maa Mar«. Boa IOS, B«W. Mtaa* aa MIh« t«|«i, S4SS S. WtMkMtav SIm Mnrvay, Uuk. Nndsorni odbor t Fvooh Zalla, »radaadalk. HSS W. Nik Si.. Chleagé, lit.. Frank Saairak. HIT Prauar A»a.. Cla«alaa4. O* WllUaai Sillar, S484 Íl. Clatr SU ClavaUad, Okla. Zdruiitvoni odbori Pradaodalhi F ra. k Alai, I1M 8a. CrawfarO Av«h CUaaea. IB. Ja4ka 0*aa. MI» W. SStk S«H Chlaofo. IU. ja«. Skuk, 4404 Orla» Cl.. CUvalaod. OVla. VRHOVNI ZDRAVNIK» Dr. F. J. Kara, SUS Si. Cíale Avn Oeoelead. O. POZOR I—Kara«aaa4aoaa a «1. odboraUU, U delajo v fUfM* orado. _ VSA PISMA, kl ae aaaaiaJa aa «t pradaadalha sa aasleve» Pra4«a4aiAlv« S. N. P. J.. MIMI Sa. LawM* Are* Ckiaafa. III. VSE SADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE» BalaUka laj. «Mita S. N. P. J.. aOBT-aa Sa. U»a4ale Ava.. Ckiaae«. IB. DENARNR POilUATVE IN STVARI, W «a lilajo si. „ odbore U Moata aoMa sa aaslovai Tajatflvo S. N. P. J* SOS?-SO Sa Urdala Ava* Chleago, III. VSR ZADEVE V ZVEZI X BLAGAJNIŠKIMI P08U so peMJajo oa aaslov» Blaaajnlltvo S. N. p7 J., tSST-M So. Uwadalo Ava., Chlaafo, III. Vaa amIsaSLa Ja sM^Alsn^maa im m al lavaŠAaalm^aa vSS OTIVVBVB RlwMa PB8lwvBB|B f pBe WvflfvlIllB Praah Zakoa, prajUaSoIhe oa4aaroaea odbora, Hear aaslov Jo «garaj. Vsi arlalel aa «<• poretai o4«afc sa aaj foiUJaJo ae aaslev» Joka Uodar-407 W. »' ^S Hay Si* SyrtaefUM, III. Vsi doolsl la draft ipM, oaaoaatla, aflatl, aaratalaa Io sploh vee ha« I« v svasl s glaallaoi ia4aata, oaj «a yatUJa ee aaslevi "Pra«vaUH. 8481-88 Sa. LatroSale Ava* Cklaae«. Ul. 10 ie hladno f" ms je vprsial sa-čudeno. Mislil je, da jo bom mahala kar pei, kot so storil! drugi, a jas ssm imel aa pot is prs-skrbljsno. — Gospodinja ae je kar prestrašila, ko sem prišel opoldne domov, pa sem ji pojasnil, da odi« dsm domov ob dveh s vlakom. Pripravila ml je nekaj jedila za na pot, jaa pa sem jI pojasnil, da še prejme plačo po mojem aode-lavcu, ki ima potegniti moj aaslu-šek, ker sem imel dobiti od druš-bc so $8.72. Pobrsl sem svojo in šel. Ker ssm bil šs sgoden ns poeta-jI v Beniku ssm Se sa posts jo ho-fll do drugs postaja in Um ku: pil vosnl listek do Ksyleniburgs, ki js še strsu od Wcstmorslsnda. Imel aem še dosti čaas, ps sem sto-pU bližje gruči žtirib, ki «o jede- 11 v senci in se pogovsrjsli po ogrsko, kateri jezik je bil meni dobro znau po štirinajstletnem bivanju na Ogrskem. Nisem se rsv-no hotel udeležiti njih pogovors, a sden njih me je pozval a nagovorom, če znam ntunško. Po kratkem govoru sem jim rModel, da grem domov. l*ri tem so vsi.štirje globoko vzdihnill in rekli, če bi mogli tudi oni ksj tskega storiti, da bi bils zsnjc nsj večje srsčs. Pa niao ras razumeli. Miallll ee, da menim za svoj dom sUro domovino — Evropo. Na vprašanje, odkod prlhajsjo, so mi po* jaanjcvali, ds so delsli med vso stavko v Csrnrgiejcvrm. premo-gorovu, ki se je iincnovsl Bridge-field, a ko js bils po stsvkl pri saana unij«, so jih ps stirsll iz rudnikov, da zdsj ne morejo nikjer dobiti dela, ker nimajo unij-eke karU. Poizvedovati eo začeli od mene, do kam arm al kupil vosni listek, ksteregs povprsže vanje pa nisem smstral, ds ao mi ga eUvilt is nsjboljših namenov, posebno Še, ko sem Jim odgovoril, da grem v Westmorelsnd In ao mi rskli, ds gredo s mmoj. Prsv nič ma ni mikalo, da bi take vrsts sUvkoks/ov privedel v nsšo čisto slovensko naselbino, zato pa sem jim rekel, ds jim ne morrm jamšiti za delo v svojem krsju, kjer ia nismo imeli «Uvkokesov. Ob dveh »mo ea odpeli*1* e po-sUje. Ns posUji Hmithton js vlsk obsU^ psr minut. Tsm sem sa-gledal v ««nei leteti «nega sosedov, ki so tistegs jut rs rsno pei sapustil! Umik poklice! sm gs, aaj stopi v vlsk in že J« planil k meni v kup« ter mi hite) isjavlja Ui "Ton«, ja* nimam boij»gs rents!" Ps sem gs potolslili "I* tiho bodi, uj imam jsz ie |3.78, ie noeoj bove sku|»aj z družino večerjala." — "B«>g ti povrni, Snansld diktator ia dni ženam volilno pravieo. Madrid. - (Fader. Preeš.) -Primo ds Rlvera, Španski dlkts-tor, je dsl Ženam nalilno pravieo. Primo de Rlvera verno posnema diktatorja Mussolinija. ki js dal volilno pravloo Italijankam, toda nc vsem, temveč le possstniesm, ženam Invalidov, fašistov Itd. Španski diktator je šel korak dalje in dal Špankam splošno vo-llluo pravieo. Značilno js, da je lenska volilna pravica, nekoč ultraradlkalna doktrina, v teh časih faiistovskih dlkUtui* ns-enkrat postals porabuo sredstvo v rokah reakcije. POZOR SLOVENCI V BURI- NI UNIONTOWN, PA. prodaja aavriltl Na prodaj Ja premogorov, prcmogjs pat čevljev viaok in bres vaškega kamenja. Dovolj nalogo, vaaga kar ao pri promo-gorovu potrebuje. Laatnik rova Jo advokat in nima čaas aa baviti a Um oalroma 8 dvojnim poalom. valad tega rov. Kupčija ee mora prod prvim aprilom t. I, Lapu priložnost sa par Slovencev. Goto vata denarja js treba o« krik dvajset tieoč dolarjov, do aodaj naa ie ni aadoatno itovl-Io akupaj, da bi to kuptU. Ak ) katerega veaall In roano mlall naj ao prijavi oaabno dne 18. ali 14. marca v Uniontown, Pa., v Tltlovv Hotel, sli pn na Sojem domu, na Hunshlno pri imt. No. 8 In tako bo vaak dobil vao podrobnosti, ki bi Jih ftelel izvedeti. Omenim naj io to, da tukaj nI naaUvlJens nobena llmanlca ali pnat, ampak jo to poiUno dalo 88 gotovo samostojnost. RoJakl poaluiiU aa t« priliko, ni ao vam treba bati sa vni denar, kar bo vaak aam vodel zakaj ao ar« in Io v aam avojo koriat. Moj naslov ja: Mat-tbow Gaue. R. D. 1, bon 310, MoClollaaaUtva, Pa. » je rekel, io nadaljevali smo pot ne vleko. Ne poatajj Wwt Srw-ton je vUk oh«tel, a tovarišem sva sedrls mirno, on« «tavkoka-ki ao e* hoteli p*ljst| s mano, je pa epravodnik »*a«si s vlsk«, ker 8jih listki so s« glsaUI saSU de lam. l'ogl«d«l min «kozi okno pa aem ae peronu po«uJ« opar.il »»ne etevkokase. ki «o mi grozili 4 pMtmi ia kričali pd angel ja ae je razlivala svet lolm na okrog in ekrof 1'ovaod »cm gkdal posteljo prt postelji i in spala je A«lamoxiti »trok legija pri legiji! IVijel n»* je A*rae| ta roko, in obstala ave pre. i leiifc tih. ki j« bilo livoko itt | tri pravno sa «Iva člov.k«, Uakorini ao umirali takrat, ko sem ie hodil p«» errl zemlji. Angelj (iospodov je dih-ail p«^" in dejal t •'Govoril" Iz ozrčja zemeljskega se začuje: "Kdo me kličerT' Po tvojem glaau, prijatelj Tine, spoznal epu te kakor mnogokrat prej, ko ava ie dihala aladko Življenje I "Goepod me kliče na zemljo," odgovoril sem, "in ti mi bodi spremljevalec in svetovalec!" "Na zemljo T" — in videti je bilo, da seje prijatelj Tine nekaj zamialil v gomili svoji "Ka zemljo, praviif' Odgovori mi to le: Ali rodi po iampanjakib goricah trta, in ali pijo na zemlji pametni ljudje ie vedno francosko vino t" Obsenčil me jc Azrael z desnico avojo, da aem odgovarjal resnično ip pravično na vsako vprašanje. Odgovoril sem torej: "Nič več ga ne pijo francoskega vina zcmljanjc, in v išampaniji je vse golo, kskor jo golo vse po nokdanji Sahari! Zadnjo steklenico šampanjca je izpil ruski car leta 2905. po rojstvu Odroienikovehi,* in od tedaj ga niti ruski carji niao dobili ne kaplje!" Duh pod mano zaatoče tako milo, da me prešine in gaue, da koprnim od aočutja. "In kaj pijo sedaj umrjoči rodovi pUfc*ta našega T" Zopet sem moral odgovoriti resnično in pravično: "Vodo, in zgolj vodo!" Takoj se začuje odgovor iz semeljskaga osrčja: "Ne grem I Hodi sam! Tukaj ležim tako prijotno: tukaj ni pAvd, ni biričev in ne ošabnih sodnikov!" ' Pristopila sva k sosedni gomili. Azrael dahne nanjo in ukaže; "Govori!" In sedaj ai ae odzval ti, prijatelj Fran, in vpraial, kdo te kliče na dan. Odgovoril aem: "Ali bi ne hotel s mano na zemljo, da mi bodei moder svetovalecf" Htrehoma sem pričakoval odgovora njegovega. "S tabo t" zaavenelo je iz srčja zemeljskega, "s tabo! Skoraj vem, kdo si. l*i«ec Nlovcnski;ai bil nekdaj, todn jmjma nisi imel niti o staroajo-veničini niti o tem, kako ae pravilno piše nova sloveuičina. Ali ni bilo res tskof" Pravično in resnično aem moral odgovoriti: "Kes, bilo jc tako!" "Vhlii," zavrnil me je porogljivo, "odrini, kamor ti drago! Že dvetiaoč let počivamo tukaj, ali ie sedaj me čaaih glava boli od vaših «lovni-ških pregreh. Pojdite rakom žvižgat, vsi piagči in pisuni! Ae nekaj mi odgovori. Imate II Še vedno nadškofa olomuikcga na zemlji T" Rcanično mu odgovorim: "A« vedno, in ee-daj ja kardinal!" "Odrini in ne krati mi drag«*ga *panja!'f Obupan in preplašen "pristopim k tretji gomili. Bilo je to ležišč/ ozko in pričalo je, kako uboino in tanko je bi) v Življenju oblečen duh, ki je »edaj počival tu spodaj. Oživel ga je a svojim dihom Azrael in mu ukazal, naj govori. Me ne pa je zopet obsenčil g desnico svojo, da sem moral govoriti reanico in pravico. "Kdo ata, ki mi kratita smrtni mir. da*i vaja nisem klieelt" , Po tej alabi volji aem spoznal takoj oaorne-ga prijatelja Joaipa. "Kličem te, da me apremii na zemljo, v domovino slovensko 1" "Glej ga. ti ai!" odg9voril mi je. "Dveti aoč let si le mrtev, in smrt te ie sedaj ni spame Uvela! De bi ae zopet napotil v Slovence, pit kialo vino dolenjako in brezplačno pisat romane in novele — tako ailno me Oče nebeiki gotovo neče udariti! S avojega mestiča se ne ganem! — AU ae aploh io kaj piše in 'piaari' v slovenščini f Prisilil me je Atrael, da aem moral odgovo-riti pravico ia reanieo. "Zgolj molitvene knjige, drusega ni«!" (Dalje prihodnjič.' gom obeail. Ifo je z bogom liveil * iiišsBsuasla Taki ste. Pri drugih vidite vsaty »»IBIBliO p 11*01 JO WJ C malenkost, pred seboj pa se alo ne. Meni ni mar, kam gre dopisovalka, če hodi v cerket ali 'iov'. To je njena skrb, skrbeti pi ji ni treba, kam hodim jaz. Dopiaovalka zatrjuje, da "t, dinoat" püc samo resnico. Ve pa prav dobro, da ae danea mož, o katerem je "Edinoat veseljem pisala, da se je obesil in je imel pod aebo prosvefco in šnope. 8 katoličani je pač tako, §š gredo k spovedi, pa so' jim odpu-ičeui grehi, ko je vreča prazna, ga jo spet lahko polnijo, to ae pfrvi, obrekujejo ljudi, ka? jc očividno njih katoliika čednost. Povem dopisovalki tudi to, da Proavctc pride več v Indianapolis kot pa "Edinoati". Slednja ne odpira ljudem oči, peč * pa Šele meče v oči peska. 8ej se vidi tudi na uspehih, kateri list vrü ko-riatno delo. Ka^j pa more "Bdi nost" pokazati, da je nare4ila u-spehovf Prosveta jc pomogla, da je bilo v zadnjem lefu 38 novih ^ruštev pri n^i jednoti in x jc njeno premoženje povečelo^a ^300,000. Kaj bi tudi delali ure l-nilr pri "Edinoati", če bi ne bi-. 10 Prosvcte, katere vsako številko ebrekujejo z novimi psovkami. milwauako dopisovalko tudi piae. Zakaj pa imajo sveti za-kon kot cerkveni zakrament, ako jim bog daja otroke f In zakej ui nujo otrok device po samoatanib, kjer je doati jela in malo delaf Tudi jaz ne bom odreiila sveta, ker aem samo «štiri leta hodila v iclo. Njih urednik jc najbrž hodil samo dve leti, zato preoeteja naloga dopiaovalki v "Edinosti'", ud katere pa ae je ie najmanj nadejati odrešitve, ker če bi bili vsi ljudje tako neumni,, bi ae bil že davno podrl av^st Dopisovalko iz Milwaukeeje nazive s Mico. Tud«. njih meaečniku pravimo tako, samo da pridevamo,ie "Ave" spredaj. Pe to ime je že ie nekem dostojno, dočim more biti dopiso-valkino ailno grdo, ker ai ga poipiaati aramuje. Ozmerjala po lahko zato pre* pošteno, e to prepuščam odličnim katoliikim urednikom, ker jim to "delo'* gre boljie od jezika. Oni menda za dopiz že ne smatrajo drugega, kakor če jc v njem vmeienih eelo kupe psovk. In ie prejmejo pismo, ki ga po svojem pravilu es sme trejo ca dostojen dopis, ga pe uredijo tako, da je v njem cele odstavke njih obrekovanja; v sestav-Ijanju katerih zaslužijo vse pri* «menje. 4 V dopisu atoji tudi o miljon-skem skladu. Kako lepo se jim mors zdeti pravljenje takih laži. Pri tem pa prav previdno z&-molčijo, kam ato dali denar, ki ao ga nebrali onif Proaveta jim je trn v peti in tako jednote. Tode ie hočejo uaprp doveti, "naj aa učijo od Prosvcte. Kjer je nevoičljivoet, tam ni ua predka. De so prev pobožni ljudje hudobni, sem imela skušnje v starem kraju. Bo eicer tudi dobri med njimi, e ti ae nc oziraje na to, kaj verujejo drugi in kake stranke ao. Toda takih je malo. Ne vera, dobra del« naredijo moža. Vsak naj živi po avojem prepričanju, ako ima avoje prepri-čanje. Kadar se gre za koriati delavstva, delujmo skupno. ' Tisti, ki boste čitali Prosveto radi tega dopisa, in vsled tega ne boste dobili odveze, vadite, da jaz nisem odgovorna. Zato priporočim dopiaovalki, če ima kaj, naj pride v hišo; kar vem. ni vse za jev-nost. — Mary Stroj. ia izseljevanje. (Jugoslov oddelek F. L. I. 8.) Tekom prve polovice tekočega fiakalnega leta, t; j. od 1. julija do 31. decembra 1923, je priilo iu bilo pripuačenih v Združene države 499,863 priaeljeneev. Istočasno se je izselilo iz Združenih držav 44,299 inozemeev* Te.številke no vključujejo onih inozemeev, ki navedeni kot "non-imigmnt" o-ziroina " non-emigrantnamreč inozemeev, prihajajočih v Zdru lene države ne kratek obisk, in iz primorja. I««on prof. Pahorja fcl - Za Idrijčane so natopit'-bjanako oblaatjo ialo.tmfui zaposlenost med rudarji ke in tudi drugače ui v sveta odrezanem kraju nikl! zaslužka. Politična oblaM ki vila delovanje čitalnice. Z ekege društva iUlDabi «¡1 a lovila glasbena šoU pod glasbenika prof. Pahorja, ki nedavno dovršil konsm«torti Bologui. Obiskovalo jo je md J ffnunMv Iri nn . . 1 kor toliko nadomeatila iola, se je pred par me*ei i »gojencev, ki so se poduéerili razna godala. Napredekje J civilen, ker ae je g. Pahor H til svojemu poklieu z rso vqJ Ta šola je bik oblastv00 :J peti in razmišljala so. ktk©3 odpravile. Po svetopisemsken j ku je poveljnik karabiucrjev j ročil prof. Pahorju ukaz. di i tukaj nastanjenih inozemeev, od-potujočih začaano v atari kraj. Ako pa jemljemo tudi te inozem-me potnike v poitev, je tekom navedenega poluletje priilo v Združene države vsega skupaj 585,199 in odšlo iz,njih 120,209 mozem^vr^-£ Izmsjt #eri i priseljencev jc gke, iz Avstrsbjcffi do pričeli popravljati ^rilk0( 12 ... nico- ie bila med vojno tel , previMuje tolik.) poškodovana 'med priseljenci, kolikor med iz- iivom v j l-.V jeniši JS 800,265'Äoriik nek nro^tll ^ moikih in m,598 ženskih; izseli- »i ÄH , ao« trnu »^li111® »PuatiH Idrijo. I 499,863 protegn w bm uman in J. pnilo u jc nioral ()dltL__ SJ POZORI Hitite z naroČili za najboljk klobese, ker samo meaeca marea jih ie lahko naročite, potem pa prenehamo a rsrpošiljanjem do oktobra t. 1. Ob jednem ae aahv% ljujeva cenjenim odjemalcem sa izkazano zaupanje tec aa priporu čava za zopiti|a naročila prihodnjo jesen. BAJT * UPOLD, NAYLOK, MO. EMIL KISSf BANKIR, A«a, N«w YM& Ckf UaUMvIjMM Uu tses. tapMa f oto? aaerikaaski ¿•lar krajih JUGOSLAV UK v vaeh f poéti la braajavno. PiftlU pe eta Ik. DaptMilJaa (•rrUavit*). la WaK P«étf)Mi dmmmt « .teH EMIL KISS. MIKIH, lis 1»< Aft, Nm r«fc d»r lo 32,472 moikih in 11^27 žen skih. ^ t > , . . . Iz Jugoslavije m je priselilo 4,-P39 ljudr i« izselilo tja 1,12T. Kar ac tiče narodnostne tabele, «o južni Slovani' navedeni v uradni statistiki v treh skupinah: 1) Bolgari, Srbi in Črnogorci; teh se je priselilo 1,841 in'izaelilo 1,162 — 2) Hrvati in Slovenci; teh se jc priselilo 2,961 ln izselile le 42 3) Dalmatin«, Bosanci in Hercc-govci; teh se jc priselilo 225 in izselilo 116. * „ . t Ako pe poleg priaeljeneev oziroma izseljencev jemljemo v ozir tudi ona inozemce, ki so prišli v Združene driav^ ne zečeaen obisk, in one, ki ap odšli naaej po tekem začaznem obisku, oziroma one tukaj nastanjene inozemce, ki ao ac podali v atari kraj na začasen o-bisk, in one, ki ao vrnili naaej po tekem zečeznem obizku, potem je v navedenem poluletju priilo v Združene države oziroma odšlo iz njih aledečih inozemeev: 1) Bolgarov, Srbov in Črnogorcev. 2,-009 priilo in 1,579 odilo; 2) Hr-vetov in Slovencev: 3,045,priilo in 74 odilo ; 3) Dalmatincev, Bosancev in Hercegovcev; 257 priilo in 319 odile. V tem poluletju, ni bil dovoljen vstop 16,985 priseljencem, ki ao bili izključeni ia ao ee marali vrniti nazej; deportiranih pe ja bilo 3,307 inozemeev, ki ao ae ie nahajali v Združenih državah. Po narodnoeti ja bilo: 1) Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 82 izključenih in 35 deportiranih; 2) Hrvatov in 81oyencev 78 izključenih iu 75 deportirenih; 3) Dalmatincev in Črnogorcev 8 izključenih ,!n nihče deportiran, , vašemu f start razpočil in ga težko ranil -Gradi^kuti je kopcf na polj, letni'Stanko Sivee. Med kopuj je zadel z motiko ob neko razj livo, ki ae je vsled udarci čilo. Zadobil je težke znnanj» notranje poškodbe. Delavski list JosSuHg računa vai nasprotnik. sorodniku ali prljateljn domovini,*: i SI Vt^OVA ZDRAVILA VZORZUJ > /DWAVJE V DRUŽINAH 5EVERA 5 e: 5 K 0 '"Ir Afit—pttvi» ^miu Priporočljivo 2d odpoiji pri zdmn/ljcqjli srbečim if) rvizqíl) ^pžrjil) bolczijá CENA 30* W. F SEVERA CO CCUAH PAPIDS.' IO**» ZA KUHANJE PIVA DOMA zalegi slad, hmelj. 10 V salngi alad, ms«j, m * Srage potrebščine. PoS¡s prepričajte, da Je dom« prtI ni v*Sno najbolj« in M imamo mr ia „ kuhani vedno'te najbolj« nejfei. Dobiti je tudi «birfco *« sUklenic in rasnih Ione«». Ha. Mi vam doauvimo naročilo pil točno v vae kraj t. jam, «Oadčičarj«! i« » e na: frank oglar, «401 SiiperUr A»««, CU~<«ai DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA mačka bmplalal MUk aa IVAN PAJK, 24 Main S»., C«mm«|Ii. Pa. Om j« «dial slovram » «m AmHSU W tea CtrtkU» ihm ■ vkiwu^ri* •m m .aj* ako ste tudi vi i med onimi rojaki, k( so namenjeni v stari kraj na P«*Ud. ¿jjjj korist, da piiete naši tvrdki sa pojesnUa ia JI po»eriU e» tosam^r posle. To bo s« Vaa pomenilo naj bolj fc> postrežbo, »radi kat«^ na*a tvrdka «ploftno znana in priporočana! Imejte to na umii- EA.VNO TAKO JB V VAŠO KOIIBT, ako nam poveHtj poSle. ki so v sveal a dobav« Vaitti eorodnikov In prUateljse « rafa kraja. Naia tvrdka Vam bo iadalaU potrebneJzU«^ vite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v > kakor Jo to atortta ie aa Sterilno draga rojake. zahvalili aa toaio katerih « POŠILJANJE DENARJA. Naia banka Vi t «veja lastno revna s poŠto h tare m kraja in naia poiOJatvo aa deatavU*"* ali sadnjo poŠto bras vaskefa odbitka. NaSa cena naJnS/laiL poSIlJatre ae nakaisjo po eenah eaeffs dne, ko «neOJirti pa direktnem ir\ brrojarno brsojavn. dolarje aH pogosti, aH brzojavne** JacoslavU« la érwgt deleU f» Za obilna aarolfla aa Vam SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & CES 70 — Mi Am» New York, N. y.