Razprave GDK: 228.81 Bukov vrh : (497.12 * 01 Idrija) Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh Structure of Virgin Forest Residue Bukov Vrh Jože KOVAČ* Izvleček: Kovač, J.: Zgradba pragozd nega ostan'ka Bukov vrh. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1999. V slovenščini, s povzetkom v angleščin i , cit. lit. 8. Prevod v angleščino: Jože Kovač. V članku je predstavljena zgradba pragozda Bukov vrh. Analiza zgradbe je narejena na osnovi polne premerbe ter s kartiranjem razvojnih faz pragozda. Narejena je tudi primerjava stanja med letoma 1985 in 1998. Analiza je pokazala tudi zmanjševanje deleža iglavcev v skupni lesni zalogi pragozda. Ključne besede: pragozd Bukov vrh. zgradba pragozda, Visoki Kras, Idrija. Abstract: Kovač, J. : Structure of Virgin Forest Res id ue Bukov Vrh . Gozdarski vestnik , No. 5-6/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. 1ranslated into English by Jože Kovač. Structure. of virgin forest B•ukov Vrh is introduced in the article. The analysis of structure were conducted on the basis of diameter measurements of all trees, and with mapping of developmental stages in virgin forest. A comparison of virgin forest Bukov Vrh conditions between 1985 and 1998 has also been made. The analysis ln addition shows the reduced share of conifers in total growing stock of virgin forest. Key words: virgin forest Bukov vrh, structure of virgin forest, High Karst, Idrija. 1 UVOD INTRODUCTION Že nekaj desetletij je znan ostanek pristnega pragozda v idrijskih goz- dovih, ki se nahaja pod Bukovim vrhom. V preteklosti so le redki gozdarji zahajali v ta gozd z namenom, da bi proučili njegove zakonitosti in jih posredovati gozdarski stroki. Leta 1983 so v raziskovalna dela vključili tudi pragozd Bukov vrh, kjer so nato več let zapored potekale raziskave. Prve raziskave v pragozdu so bile opravljene z namenom, da bi opre- delili njegovo tipološko razvrstitev. Šlo je za raziskave o bioekoloških značilnostih pragozda, med katerimi so zlasti pomembne geološke in pedološke razmere ter fitocenološke analize. Sledilo je proučevanje zgrad- be pragozda, ki je vključevalo razporeditev razvojnih faz, ugotavljanje števila dreves in lesne zaloge po drevesnih vrstah ter ocenitev razvitosti drevesnih krošenj, ločeno za vsak drevesni sloj posebej . V proučevanje pragozda je bil vključen še študij razvojnih tokov, med katere sodijo združbene razmere, dinamika razvojnih procesov, pomlajevanja, po- škodbe, mortaliteta in vloge gliv. Izsledki teh raziskav so bili kasneje predstavljeni v študiji Gozdni rezervati Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 87, Pragozd Bukov vrh (KORDIŠ 1987). Po desetih letih, vzporedno s potekom obnove načrta GGE Idrija 11, smo ponovno pristopili k analizi pragozda. Tokrat smo na osnovi polne premerbe pragozda analizirali živo in mrtvo lesno maso v pragozdu ter ponovno kartirali razvojne faze v pragozdu. Predhodno smo obnovili tudi meje raziskovalne ploskve, kar zagotavlja kontinuiteto raziskav na isti površini. Pri analiziranju stanja smo uporabili nove pristope, ki v preteklosti niso bili na voljo . Sem sodi predvsem sodobna programska oprema za osebni računalnik, ki omogoča hitrejši prostorski prikaz in obdelavo po- datkov. GozdV 57 (1999) 5-6 * J. K., univ. dipl. inž. gozd., ZGS OE Tolmin, KE Idrija, Trg Sv. Ahacija 2, 5280 Jdrija, SLO 227 228 Kovač, J.: Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh 2 KRATEK OPIS ZGODOVINE GOSPODARJENJA Z IDRIJ- SKIMI GOZDOVI 2 A SHORT DESCRlPTION OF MANAGEMENT HISTORY OF THE FORESTS OF IDRIJA Iz zgodovine o gospodarjenju z idrijskimi gozdovi, ki je predstavljena v knjigi Idrijski gozdovi skozi stoletja (KORDIŠ 1986) je razvidno, da segajo začetki gospodarjenja v čas pred skoraj petsto leti. Da bi zvedeli kaj več o združevanju teh gozdov v enotno erarično posest, moramo seči daleč v preteklost, prav na začetek taljenja živosrebrne rude in v zgodovino naseljevanja Idrije in njene okolice. Sprva so les sekali v okolici rudnika. Z naraščanjem proizvodnje pa so potrebe po lesu naraščale. Zato so morali segati globlje v gozdove, v smeri proti jugu in jugovzhodu ob zgornjem toku reke Idrijce in njenih pritokov. Prvi lastniki teh gozdov so bili fevdalci. Ko je leta 1575 rudnik živega srebra kupil nadvojvoda Karel, je država gozdove posameznih gospostev razglasila za rezervate za potrebe rud- nika. V štiristoletnem obdobju so ti gozdovi postopoma prešli v last rudniš- kega erarja. Leta 1873 je erarična gozdna posest, ki je bila do tedaj pod upravo Rudnika živega srebra, prešla pod upravo direkcije za državne in verskozakladne gozdove v Gorici. Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, ko so bili gozdovi v bližini Idrije že močno izčrpani, proizvodnja živega srebra pa je vse bolj naraščala, je bilo potrebno seči v bolj oddaljene gozdne predele. Zaradi težke do- stopnosti so se zatekali k bolj poenostavljen im načinom, sečnjam na golo. Modeli gospodarjenja, ki so se na zahodu pojavljali že proti koncu 18. stoletja in nato skozi celo 19. stoletje in še kasneje, so seveda imeli vpliv tudi na sečnje v idrijskem gozdnem prostoru. Od tedaj znanih tehnik gospodarjenja so v teh gozdovih uporabljali oplodno sečnjo. Redčenja kot pomembno sredstvo nege pri oblikovanju zgradbe sestojev so začeli intenzivno izvajati šele proti koncu 19. stoletja. Kljub več kot štiristo letnemu gospodarjenju z idrijskimi bukovimi gozdovi se je pod Bukovim vrhom ohranil del pristne narave, pragozd. Pragozdni ostanek se nahaja v gozdnogospodarski enoti Idrija Il, v odseku 64/e, ki je v celoti razglašen za rezervat. Rezervat meri 15,65 ha, pragozd zajema površino 9,25 ha, ostala površina rezervata pa predstavlja varovalno cono. 3 BIOEKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRAGOZDA BUKOV VRH 3 BIOECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF VIRGIN FOREST BUKOV VRH Bioekološke značilnosti pragozd nega ostanka Bukov vrh so podrobneje predstavljene v študiji Gozdni rezervati Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 87, Pragozd Bukov vrh. V nadaljevanju poglavja bodo povzete glavne značilnosti tega območja. Pragozdni ostanek Bukov vrh se razprostira v veliki vrtači na skrajnem severnem robu trnovske planote in je z dveh strani obdan z izrazitimi prepadnimi pobočji. Leži na nadmorski višini 1.200 do 1.300 m. Po geoloških razmerah in položaju ga prištevamo h globokemu krasu. Pretežni del matične podlage tvori dolomit, ki ponekod prehaja v dolomi- tiziran apnenec. Tla v pragozdu so plitva, vsebujejo pa veliko organskih snovi. Najbolj plitva tla, prhlinasta rendzina, so razširjena na zgornjih, strmih in izpo- stavljenih robovih vrtače. Nižje, v posameznih žepih, se nahajajo srednje GozdV 57 (1999) 5-6 globoka pokarbonatna rjava tla, ki proti dnu vrtače vedno bolj prevladujejo. 1 Tla v pragozdu so na pobočjih vrtač zelo skeletna, proti dnu pa ponekod postajajo skoraj brez skeleta. Pragozd je sestavni del gozdov na trnovski planoti in leži v neposredni bližini Gola kov, ki so znani po obilnih padavinah. Za to območje je značilno, da letno pade preko 3.000 mm padavin. Posledica tega sta visoka zračna vlažnost in megla. Celo področje je dolgo pod snežno odejo, skoraj redno od sredine novembra do druge polovice maja. V pragozdu Bukov vrh prevladuje asociacija Omphalodo-Fagetum (Abieti-Fagetum dinaricum ). Ta združba je tu najbolje prilagojena, razvojno najbolj ustaljena in biološko najbolj utrjena. Vezana je na karbonatno podlago in na bolj ali manj razvita humozna karbonatna tla, rendzino ali pokarbonatna rjava tla. Ta združba se v pragozdu razčlenjuje na večje število subasociacij: adenostyletosum, aceretosum, asperuletosum, cardaminetosum in homogynetosum. 4 METODE DELA 4 METHODS OF WORK Enotne metodologije, ki naj bi jo ZGS izvajal pri spremljanju stanja v gozdnih rezervatih, zaenkrat še ni. ZGS vzdržuje oznake meja in robnih con v gozdnih rezervatih, v bodoče pa naj bi se v okviru možnosti vključil v spremljanje raziskovalnega dela z ugotavljanjem trenda lesnih zalog, ocenjevanjem pomlajevanja, pisanjem kronik ter vsakoletnim obhodom skozi rezervata. Za ugotavljanje trenda lesnih zalog obstajajo predlogi v smeri vzorčenja s ploskvami, ki naj bodo večje, kot so za standardno ugotavljanje zalog v gospodarskih gozdovih. V rezervatih z manjšo površino (do 20 ha) naj bi lesno zalogo merili s polno premerbo. Slednjo metodo smo uporabili tudi v našem primeru, ko smo analizirali pragozdni ostanek Bukov vrh. Polna premerba je zajemala drevje od 1. debelinske stopnje naprej. Ločeno smo izmerili živo drevje, podrto odmrlo drevje ter stoječe sušica. Polno premerbo smo uporabili zato, ker je najbolj natančna za ugotavljanje debelinske strukture, sestave po drevesnih vrstah in temeljnice sestojev. Na podlagi meritvenih podatkov, premerov, smo s pomočjo lokalnih deblovnic ugotovili lesno zalogo prek frekvenčne porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah. Odmrlo lesno maso smo merili ločeno in sicer posebej podrto odmrlo drevje in stoječe sušice. Tudi pri odmrJem drevju je polna premerba zaje- mala drevje od prve debelinske stopnje dalje. Za odmrlo drevje smo ugo- tavljali prsni premer. Na temelju izmerjenih premerov smo ugotovili lesno zalogo prek frekvenčne porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah in s pomočjo lokalnih deblovnic. Za ugotavljanje razvoja pragozda smo ponovno kartirali tudi razvojne faze pragozda, ki smo jih razdelili na inicialno, optimalno in terminalna razvojno fazo. Pri razmejevanju razvojnih faz v pragozdu smo si pomagali s kriteriji, ki veljajo za razvojne faze v pragozdu in so bili upoštevani tudi pri prvi analizi pragozda (MLINŠEK 1985). Upoštevali smo tudi razvrstitev razvojnih faz, ki je podana v študijski knjigi Prirastoslovje (KOTAR 1986). Razvojne faze smo izrisali na karto v merilu 1:5000. Ta karta je bila osnova za obdelavo s programom MAPINFO. GozdV 57 (1999) 5-6 229 230 ostanka Bukov vrh Podatke preteklega (1985) in sedanjega stanja (1998) smo obdelali s pomočjo programa MAPINFO, ki omogoča ločen prikaz različnih vsebin oziroma stanj za isto površino. Na osnovi primerjav dveh kart razvojnih faz različnih starosti je mogoča analiza dinamike razvojnih faz za preteklo obdobje (1985-1998), kar je razvidno tudi iz karte 1 in karte 2. 5 REZULTATI 5 RESULTS 5.1 Zgradba pragozda 5.1 Structure of the virgin forest Razvoj pragozda je kljub njegovi majhni površini pester. V njem naj- demo vse razvojne stopnje, značilne za pragozd. To so inicialna, optimalna in terminalna faza s podfazama staranja in razpadanja. Za današnje stanje je značilno, da se razvojne stopnje med seboj močno prekrivajo, prepletajo in vrivajo, vsi razvojni procesi pa potekajo malopovršinsko. Povsod v pragozdu zasledimo suha drevesa, ki še stojijo ali pa ležijo na tleh in se razkrajajo. Razporeditev razvojnih faz je prikazana na kartah 1 in 2. Na mestih, kjer je drevje dočakalo starost in tam počasi odmira, se v jedrih pojavlja inicialna faza. Tu poteka obnova ostarelega gozda. Jedra so nekoliko bolj zgoščena v širšem pasu, ki poteka od jugovzhodne meje pragozda preko dna vrtače v smeri proti severozahodu. Pomladitvena jedra so nastala v svetlobnih jaških, kjer se je zrušil en ali več ostarelih orjakov. Jedra so večinoma pomlajena z bukvijo in gorskim javorom ter posamičnimi jelkami, ki zaostajajo v bukovem podmladku. Vsa jedra porašča malinovje, ki je najbolj gosto v osrednjih delih jeder, kjer je največ svetlobe. Optimalna faza je večinoma razporejena v zgornji polovici pobočja vrtače in sega vse do meje pragozda. Ta faza se začne ob meji pragozda nad prepad nimi stenami in poteka v 1 OO do 300 m širokem pasu pod Bukovim vrhom. Od tod se proti jugu razprostira na vzhodnih robovih vrtače. Ožji, 30 do 1 OO metrov širok pas te razvojne faze zasledimo tudi na južnem pobočju vrtače. Znotraj terminalne faze imamo še tri manjAe oaza te razvojne faze. V optimalni fazi močno prevladuje bukev, na vzhod- nih in jugovzhodnih predelih pa je primešan še večji delež gorskega javorja. Terminalna faza s pod fazama staranja in razpadanja je razprostranjena v osrednjem delu vrtače in sega do roba pragozda samo na jugozahodnem delu. Tudi tu močno prevladuje bukev. Na severnem in zahodnem delu vrtače je večji delež jelke, na južnih in jugozahodnih predelih pa je povečan delež javorja. Dinamiko razvoja pragozda po razvojnih fazah smo ugotavljali preko kart različnih starosti, ki smo jih izdelali s programom MAPINFO. Prva karta (karta 1) ponazarja stanje iz leta 1985, druga (karta 2) pa stanje iz leta 1998. Zaradi kontinuitete in primerjave so razvojne faze pragozda v obeh primerih razdeljene na enak način. Pri kartira nju smo izločili inicialno, optimalno in terminalna fazo, v katero sta vključeni tudi podfazi obnavljanja in razpadanja. Zaradi počasnih raz- vojnih ciklov, značilnih za pragozd, ni prišlo do bistvenih sprememb v deležu in razporeditvi razvojnih faz. Glavne spremembe so nastale pri prehodu iz terminalne v inicialno fazo. Zaradi odmiranja posameznih GozdV 57 (1999) 5-6 ' l