Št. 90, V Gorici, due 10. liovtvnibnx 1900. Letnik II. l/.haja vsiik toiTk in soboto v iL'lllUl «I) II. Ill'i |IIV(l|M>llllM> /il 111 (-»SIO fiT ob ;i. uri |io[nililii(> /.a (Iczi'lo. Stunt' |'o pušli pri'ji'iiiau ;ili v Gorici n:i ilum po^iljan celolotiio K K., pollctno i- K. in ci'lrtlt'tno 2 K. l'roil;ij;i se v (iorici v ti»l);ik;irn:ili Schwarz v Šolskili iilioah in .1«' I- lersiLz v Nunskili ulicali po N vin. uOKICA (Xjuti'Hiijr izdanjc.) Uretlništvo in upraviiištvo sc naliajata v «Narodni tiskarni», ulica Vctlnrini li. St. 9. Dopiso je nasloviti n:i uivilnislvo, otjlaso in naročnino pa na upravništvo «.(iorice». Oglasi se racunijo po potil- vrstali in sicer ako se liskajo 1-kral po Ki vin.. 2-krat po 11 vin., 3-krat po 12 vin. Ako so veckrat tiskajo, raču- nijo s« po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urnlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Primorski Italijani in prihodnje drž. zborske volitve. Avstrijski vladni zislom v Primorju je gojil le predolgo na svojih prsih ne- varnega gada: — itali.jansko irredento. Kajti ta gad, ki se je grel in mlil ob (lobrobolnosti vladnega zistoma, postal je tako pr.edrzen, da že sika sirup proti vladi sami, strup tako nevaren, da se ga jo vstraäihi že vlada satna. Vslod toga jo prišla do spoznanja, da je šla predalec v svoji popuslljivosti napram irrodenti, ko jo je smatrala za — „otrocjo igračo". Kajti kot tako so jo označali v parla- menlu, tako so se izražali o njej na mi- nisterskih stolili in tako so poroeale o njej nekatere zelo uplivne osebe na lVi- morskem, — oscbc, o katerib avstrijskem patrijotizmu sicer nikdo ne dvomi... No, d o g o d k i z a d n jib c a s o v pa so bili preočividen dokaz, da počen- janje radikalnib Italijanov, onib in islib Italijanov, ki so si znali in to s p o- niocjo avstrijskega v ladn eg a zistoma, pridobiti najvažnejše pozicije v Primorju, nikakor niso „otročja igrača", kajli to „olročarije" so zaccle pri nas že izpodjedati colo državni Lemelj. Teb eloinenlov bi se pa naSa vlada zdaj baje rada iznebila tor jib nado- mestila z zmernejšimi italijanskinii ele- menti, kateri se vender še n e k o 1 i k o Čutijo Avstrijce... Ne vemo sicer, koliko je na tern resnice, ali — sodee po pisavi radikal- nih italijanskib listov, namerava vlada zoo pribodnjih državnozborskih volilvah izvr- šiti to svojo namero vsaj v nekaterib volilnih skupinah. In proti lej vladni nnkani so zagnali zadnje dni radikalni italijanski listi hudo vpitje in krik ter demonstrativno zahte- vajo od svojib strank, da se vrse prihod- nje državnozborake volitve v strogo iiTedeiitistiškmi sniislu. Pravijo pa sicer, da je bila naj- boljša taktika radikalne italijanske stranke abstinenca t. j. da se ta stranka ni udeleževala državnozborskih volitev, (tu menijo namreč Progresovce vTrstu), držeč se slali.šča, da primorski Italijani nimajo na Dunaju ničesar iskati in da dunajski parlament ni legislativna (postavodajna) ustanova, katera naj razpravlja in sklepa o usodi primorskih Italijanov. Po njiliovem innenju bi bila torej taka „legislalivna ustanova" najbrze v — Kiinu. Kajti li listi govore nadalje: „ako smo se pa že odloeilii!!) posiljali na Dunaj svoje zastopnike z jedino nii- logo, da tarn gori opazujojo avstrijsko državno politično upravo, tedaj bočerno tako tudi nadaljevati, to pa ne za to, da bi se mislilo, češ: te volilve iinajo za Italijane kak praktičen pomen. — ne! D a n a š n j a u d e 1 e /, b a n a d r 7. a v- n o z b o r skib v o 1 i t v a 11 v A v s t r i j i nima za nas druzega pomena n e g o 1 e t a, d a d o k a / e ru o s v c I u italijanstvo p r i m o r s k i b zemlja. Tako toroj: da dokažejo italijan- stvo primorskih zemlja, ta pomen ima njibova udeležitev na državnozborskih volitvab, a italijanstvo v takem srnislu, da bi se prepričalo s tern svet, da v tej pokrajiui ni ogroinne večine prebival- stva slovaiiskc^'a r o d u i n j e z i k a maiveč da je pokrajina i zk I j u č no i I a 1 i j a n s k a. In to naj dokaže njibova ,.udoležha'' na volitvab in njibove zmage z — vladno poniocjo! Zares h»po! To se sliši tako-le: mi smo si tako gotovi, da pripada Pri- inorje k kraljestvu onkraj Judrije, da ni treba druzega. kakor pri vsakib avstrij- skib volilvab iti tija, voliti, zmagali in reči: glej svet, tako je. kakor je bilo in bode: avstrijsko Primorjeje italijansko in ostane na vekomaj, avstrijsko pa le do onega Irenotka. ko w izvr.ši „naravni |)i'OC(is'' priklopljonjii Ic pokrajinc k nia- terinski zemlji! Povereti! V:asa ndeležba na državnozborskib volitvali nima torej druzega prakticnoga pomena nego ta, da Vaši zastopniki na Dunaju le „opazujejo avstrijsko državno upravo". Sicer je dobro, da ste storili tako izjavo, — avstrijska državna u})i'ava bode poslej vedela, s kom ima oi»raviti, ako namreč, kakor vse kaže, dozdaj tega ni vedela. Nam je pa prav dobro znano, da so Vasi radikalni zastopniki bodili na Dunaj iz druzega „pra ktičnega namona", namreč iz tega, da bi iz avslrijskih mc- rodajnib krogov izberacili vseh moznib grižljejev za svojo stranko. Saj je javna tajnost, da so bili has Vaši zastopniki vsikdar najvecji sitiuvj in antišambristi (postopači v prednib sobab ministrov) ter da so si kar podajali — kljuko. V parlamentu, ki ni zaVas ,.legislativna usta- nova", so dremali, zato pa so bili tern živalmeji pri — antišambriranju. No, s to Vaso izjavo pa bi utegnilo biti ludi antišambriranja konec, in hlod Vaš. ki se je že valil po bribu navzdol, utegnil bi priti zdaj prav v tek. Kajti avstrijska vlada, katerej ste tako ocito v obraz povedali, kaj bočete, ne bila bi av s trij sk a vlada, ako bi Vam ludi zdaj stala na strani v dokazovanju svetu, da j(! la pokrajina — ilalijanska. Ali pa s enem z razpisom novib državno- zborskih volitov je objavil dunajski oli- cijalni vladni list tilanek, ki naj bi raz- jasnil pomen novih volitev ter uplival na politične stranke in na volilce v tern smislu, da bi se |>ostavila v ospredje go- spodarska vprasanja in da bi se narodna in politična nasprotstva če ne odstranila l>a vsaj ublažila. Clanek, ki je bil pisan po naročilu Körberjevem, ali pa ga je pisal celö Körber sam, ni napravil naj- manjšega utisa. Stranke so stopile v vo- lilni boj s svojimi starimi gesli; nasprot- btva so se prej j)oostrila nego ublažila in četiidi spoznava vsakdo važnost gospo- darskib vpraäanj, — na strankarsko po- litiko ta v}>rasanja in; uplivajo in poslanci, ki bodo voljeni, bodo voljeni v prvi vrsti na podlagi narodnostno-političnib in šele v drugi vrsli gospodarskih programov. Ali ministerski predsednik dr. Körber se ni obupal nad parlarnentom in nad dr/avo. Prod kratkim je razvijal na kongresu industrijalcev v daljšem govoru svoje na- zore o sedanji državni krizi ter pozival vse „dobro misleiV na gospodarsko de- lovanje v prid države in narodov. Ta poziv je pal zopet na nerodo- vitna tlä, posebno pri tistib, ki so prvi zakrivili sedanje malo častno stanje v monarbiji, namreč pri Nemcih. Že ob zadnjem zasedanja parlamenta so se Nemci ponujali vladi na ponu>c proti češki obstrukciji. Skovati so hoteli neko „Arbeitsmajorität" — delaželjno veeino. ki bi bila seveda samö pretveza, pod katero so hoteli uresničiti svoje skrite načrte, zadovoljiti svojo poblepnost po neomejenem gospodstvu. To se jim takrat ni posrečilo; Čebi so v eni sami noči razbili parlament. Ali to je dalo Nemcem zopet povoda, da so tern glasneje ozna- njali svoje hrepenenje po redn em ustav- nem delovanju državnega zbora ter ob- enem kazali na Gehe in Slovane sploh kot na sovražnike parlamenta in države. Ko so bile razpisane nove volitve, je za- btevalo nemško časopisje od vlade kar odkrito, da naj „pokaže barvo", da naj se namrec proglasi za nemsko strankar- sko vlado. Zdaj je zaklical dr. Körber na kongresu industrijalcev: „Vlada boče de- lavno, krepko napredujočo uslavno državo in vse stranke, ki hočejo isto, so skupaj naša stranka!" In takoj se je ogla- silo nemžko časopisje v imenu tistih nom- skib strank, ki so svoj čas prve uničile parlament: ,,Mi smo tisti, ki hočemo dela; mi smo tvoja stranka; na nas se nasla- njaj!" To je brezprimerno hinavstvo, kar ve vsakdo. ki pozna politične dogodke zadnjih štirih let. Vse, kar se je storilo žalostnega in nečastnega v državi, vse zlo, ki razjeda korenike naše monarhije, izvira iz poblepnosti Nemcev po hege- nioniji, katere ne morejo več doseči, od- kar se Slovani zavedajo sami sebe in svojih pravic. Tudi najnovejša linta Nemcev, nam- rec tista zlagana „delaželjnost", s katero hocejo slepiti na zgoraj v prid svojih ciljev, no bo imela uspeha. Ko bodo videli, da s pomocjo vlade in parlamenta ne morejo doseči kar bi radi dosegli, bodo razbili ta danes od njih samih toliko L1STEK. Blaga svast. Maloruski: M. Vovčok. Katn bočein iti? Nikogar ne poznam na svetu! In britkost in žalost me je obhajala. Nekdaj sem čula od rajnega očeta, da živi v Damjanovki noki nas sorodnik : materina brat ranka se je bila poročila tarn s kovačem Lašičem. „K njim pojdem" — mislim si — ..lože born služila tarn, kjer je moj rod". Šla sem po poti, bala se tako zelö — Mati božja ! Rada sem bila že, če me je kdo srečal. A na cesti je zmerain kdo: ali se pelje ali gre peš. Prišla s(^m bila že skozi nekoliko vasij, kozaškib in go- sposkih. Nisem se mudila dolgo, vprašala sem, kod je pot v Damjanovsko, zahvalila se za ,.kruh in sol" ter šla dalje. Druzega due sem se bila zelo utru- dila, in sedla sem počivat v hlad pod vrbo. Okrog mene je bilo žito, v žitu je cvel visnjevi kupec land, ječmen je šel v klasje, od daleč je zelenel gaj, peščena pot se je vila navzgor, kot zlata uitka, Bog je bil dal vroč dan in veterček ni pihljal — vse tiho! Lo neka plica je ščebetala sama soboj kot moja uboga duša, in bučele sošumele nad vonjivo ajdo. Kar zapazim, da gredo neki ljudje truinoma: stari in mladi in otroci. Pri- bližali so se mi ter mi vo.ščili „dobri dan". „Dobri dan!" pravim šo jaz. „Se- dite malo, da se odpočijete". Vidola sem, da so zelo ulrujoni. „Od kod pa vas nose Gospod?-' — vprašam črnooko, lepo mladico, ki je držala otroka na rokah. „Uili smo na bozji poti v Kijevu", roce. „Kam pa vas vede Mali božja in dobra sreča?" „V Danijanovko, če veste kje je". „Kako bi ne vedeli, saj smo sami iz Damjanovke! Torej pa imamo vsi eno pot; tedaj pa pojdemo vsaj skupaj". „Ali poznate tarn kovača Lašiča?" „LaSica? Kaki kovač Lašic je to? Ne, srce, ne poznam ga; niti čula nisem o njem. Je pri nas neki Lasič, ali ta ni kovač, nego poljedelec, kakor mi". „Mene vprašaj, mladica", oglasi se stara žena, ki je delila kruh otrokom okrog sebe, ter me ljubeznjivo pogleda. „Jaz sem že poznala tega kovača Lažiča in njegovo žono, naj jiina bode zemljica lahka. — Dobri ljudje so bili ti rajni!" „Ali so že davno umrli, babica?" „0 davno, srce moje! To bo že devtitnajst let. Oba sta umrla v enem tednu; lako srčno sta se ljubila, da eden brez drugega ni mogel živeti. Naj prej je umrl on; za njim pa še ona; oba skupaj so pogrebli. Miša je razpadla, ker ni bilo v njej ne rodü, ne plodii. Ali si morebiti k njim namonjena? Morda si jima sorod- nica, ker ona je bila od daleč". „K njim grem babica, to je moja slaba sreča!" „Naj te gospod varuje! Kaj pa ti je takega, srce?" „Službo grein iskal; in mislila sem, da mi sorodniki dob6 službo, a zdaj si- rota, ne vem, kaj čem početi!" „Cernu togovati, mlada! Žalost in tuga je strupena kuga! Glej, jaz ti dobim službo. Idi služit k našemu očetu Ivanu. On me je krstil in poročil in še živim do zdaj, in morda še umrjem pred njim. Kako so to dobri ljudje, pobozni in pre- prosti! Samo dva sta, oba zelo stara! Imela sta hčer; ali omožila sta jo; pa ni dolgo gospodinjila — umrla je. Ostala je po njej deklica, in to vnukinjo imata stara pri sebi. Tudi to dete je kaj pridno. Oče Ivan je že zelo star, in že devel let slep, ali vendar ni pustil božje službe. Ko je izvedel to vladika, da slepi starec opravlja službo v božji hiši, mu je bil to prcpovedal. Ali ljudje so hodili tru- nioma prosit zanj, naj bi ga pustili. — „Dobri ljudje", reče vladika, „ce vam je tako ljub, mu ne branim, naj stoji pred prestolom božjim celö do konca življenja. Samo treba, da se prepricam na svoje oči, da slepi starec spodobno opravlja božjo službo. In vladika je prišel ter za- hvalil Boga, da slepi tako trdno in sta- novitno opravlja božjo službo ter ga je blagoslovil s križem . . Idi k njim mlada. Dela ne bo veliko. Če bom mogla, ti bom tudi jaz pomagala". „Hvala vam ljubeznjiva moja ba- bica! Naj vam Bog da vse dobro!" Nu, zdaj obodujmo, potem pojdemo dalje. Danes prenočimo že doma, če Hog da. (Dalje pride.) bvaljeni in spoštovani parlament z naj- lažjo vesljö, kakor so ga bili razbili za časa Badonija. (le he bodo inogli doseči zaželjene hegenionije, bo takoj izginila vsa njihova skrl) za blagor države in za ohranitev ustavnega življenja... Mi želimo od srca, da bi parlament deloval in go- tovo bomo mi zadnji, ki bi ovirali to redno delovanje. Saj je parlament jedino niesto, kjer inoremo dati besed svojim težnjam in zahtevam. Ali bojimo se, da razbijejo uslavo prav tisti, ki se delajo danes njene najgorečnejše braniteljö, — če jim ne bo dala tistega, kar zahtevajo od nje. Oe se bo pokazalo, da je veciua državnega zbora za res no gospodarsko delovanje ter za e n a k o p r a v n o s t narodov, tedaj bomo videli na mestu današnjih „delaželjnih državnikov" takoj zopet tiste stare nemške hegemoniste — obstrukcijoniste, ki jim ni do dela, temveč do gospodstva. In tedaj se bodo tudi go- spodu Körberju odprle oči, da bo videl, k d o je pravi prijatelj države in k d o je potreben pridig in opominov. Spoznal bo, da se je motil, ko je v svojem zadnjom govoru nekako dolz.il Čehe, da so s svojo obstrukcijo zakrivili sedanje žalostne raz- mere in da se je motil še bolj, če je kdaj verjel hinavskim besedam nekdanjih nem- žkih obstrukcijonistov,. ki bi bili danes radi ,.rešitelji-' države... Treba je samo, da pride parlament res do delovanja, potern se bo pokazala kmalu prava de- laželjnost pogospodstvu hlepečih nemških poli-tikov. Volilni shod v Bovcu. Vvvd sliodom Čudno je, ako gre kaka stvar čisto in gladko, vsaj danasnjedni. —Napove- dal se je Gregorčičev volilni shod. Ker pa v sedanjih razmerah ni nikdar preveč govoriti in govorili ter poučevati ljudi o stvari sarni in o njihovi dolžnosti, zato se je sklical javni ljudski shod vže v nedeljo poprej, kjer se je pojasnil kršč. socijalni program kot jedino uspešen v razvozljanje in rešitev žalostnih razmer za vse delavske stanove s posebnim ozi- rom na Avstrijo. Jedino moz, delu- joč in to so u ni e, tudi m i s 1 e č krščansko socijalno, more biti dan danes na mestu v državnem zboru in v re den ljudskega za- upanja, je bila resolucija shoda. Bilje govor tudi o konsumnih društvih,' in na ugovor je govornik, kaplan Abram odgovoril v smislu II. slov. kat. shoda, trdeč, da v Bovcu ni mesta za to v se- danjih razmerah. Nekaterniki so pa pre- tvorili to trditev tako, kakor da se hoče tukaj osnovati imenovano društvo. N a- rodno-napredni so takoj v pon- deljek sklicali zaupen shod in odločno protestovali proti name ravan emu konsumnemu društvu in društvenim piv- nicam (sic !). — Za pretekli petek pa so sklicali (ker je bil ravno kontrolni zbor) večino županov in obrtnikov na nov zaupen shod, na kojem so dali duška svojemu ogorčenju. G. A. Strausgitl je bil glavni poročevalec; sostavil je neki ugovor na podlagi kons. društva ter za- hteval v sestavku, da naj se dr. Gregorčič več ne voli, češ, da so kons. društva v programu klerikalcev, a sam da je kle- rikalec. Tako le so trdili — trditvam je šla na limanice vrsta mož, in pri torn je ostalo do nedeljskega shoda. Sklenili so vsekakor, po agitaciji shod obvladati, a tu delavska stranka ni spala, in zato se Strausgitljevcem in „Kejderjev- cem" ni posrečila nakana. Shod. Delovalo se je na vsestrani in proti navadi Bovčanov, ki so kaj radi pozni za zborovanja, jebila dvorana „Napošti" za časa zasedena. Navzočih je bilo iz vsega okraja nad 250 mož. Predsednikom je bil izvoljen proti malemu ugovarjanju g. vikar Miha Š tru k e1j iz Čez-Soče kot starosta, podpredsednik, g. I. M i ä e c iz [ Dvora in zapisnikarjem g. Fr. Franke, vikar v Trenti. Preds. g. M. Š t r u k e 1 j omenja, da se prideva Ljubljana, da je bela. Ko- b a r i d u, da je miren(!), B o v e c pa, da je olikan. Upa, da ne postane surov in da se bomo mirno razgovarjali, ter da besedo dr. Gregor čiču. Dr. (Jrt»Lorčič govori. Napram pričakovanim ugovorom yprasuje g. poslanec, č e s a n i s t o r i I, kar je bilo v njegovi moei. (Mej klic g. D o m i n i k a, učitelja iz Cez-Soče: „Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to inož je storiti dolžan"!) G. poslanec meni, da je vestno izvrševal svoje sta- tt ovske, duhovske dolžnosti, a vrhu tega, da dela vestno in neumorno že osemnajst let na narodnem polju, — ne da bi iskal lastnega dobieka. (Živio!) Kar se tiče Bovca in okraja, se je potegoval zlasti za ceste, zakaj: — zaprite ceste Bovcu, in Bovec je končan. Pote- goval se je po vzgledu drugih za zbolj- sanje državne ceste čez Predel na Go- rico. Da trud ni bil brez uspeha, kaže grajenje nove ceste med K o b a r i d o m in Bovcem. V to, da se je delo pri- čelo, je tudi g. poslanec po svoje pripo- mogel. — Pred leti je huda povodenj razdrla cesto v Logu; da se je popra- vila in še veliko izboljšala, ni brez nje- gove zasluge; koroški, nain nepri- jazni poslanec Steinwender, je bil priča, kako se je g. poslanec v budget- nern odseku potegoval za popravo koro- ske ceste. Cesta v T r e n t o je tudi delo ma njegova pridobitev; deloval je zanjo tudi v deželnem zboru, kateri je dovolil pod- poro. Isto tako je tudi za lični železni most v Čez-Sočo sodeloval z drugimi poslanci v sporazumljenju s cestnim od- borom. Njegova misel pa je, da no zado- stuje cesta do T r en t c, marvoe, da treba podaljaati jo do K r a n j s k e Gore, da ne bo treba hoditi na Kranj- sko čez Koroško. Omenjal je g. poslanec dalje nianj- šil) podpor za bovški ok raj, kakor tudi cipkarsko solo v Bovcu in k o- šarsko na Žagi, za katero zaslugo se je potegoval in za nje otvoritev sodelo- val. Trdi na sploh, da je deloval vedno, dasi ob težavnih razmerah, in sicer ne zase, ampak vedno le za — volilce! Tudi kozoreja, življensko vpra- šanje nekaterih občin, mu jebila v skrbi, zlasti, kedar je čul pritožbe. Nekoč je minislerslvo po nj ego vom prizadevanju ustavilo velik rubež; da je imela vlada usmiljenje z reveži. to ga veseli in to mu je najveqje plaeilo. Meni, da je nastopanje vladnih or- ganov glede koz pretrdo. Cesarska na- redba je stara, pa se ni izvrsila s tako strogostjo kot danes. Dezelne vlade in glavarji so jo izvrševali po duhu, a ne po besedi; v zadnjih letih pa je prenehal vsak ozir na ljudi in težave, v katerih živijo, ter se gleda edino le na gozd. Drugod je drugace. V Švici se ne boje, da bi jim kozo pokončalo gozde in opu- stosile gore. G. učitelj U ršič iz Bovca vpraša, ali je bilo glede kaznij radi gozdne škode kaj polajšano. Par pričujočih, prizadetih mož potrdi, da je bilo. Na Tirolskem imajo urejeno ko- zorejo; zato se je g. poslanec prizadeval, da bi se tudi tod kozja pa3a uredila in da bi se mileje postopalo. Na to je de- loval zlasti v budgetnem odseku. Naravno je, da treba pri tern tudi gle- dati, da se gozdom ne škoduje. Ako se gozdi pokončajo, pridejo na vrsto nevihte, povodnji in razne uime. Ali tudi v tern oziru treba prave mere. Ko so se zadnja leta dövala zemljišča v prepoved, gledali so edino lö na korist gospodov. Po mne- nju g. poslanca naj bi se vlada v tern pogledu nekoliko več ozirala na župan- stva in svet občinarjev. Vse ni za vsak. kraj, ker so okolščine različne. Zato so v nekaterih krajih za kozjo pašo, v drugih pa proti njej. Zlasti kar se tiče Soče in posebej Trente, je kozoreja neobhodno potrebna. Kaj pomaga tarn gojiti gozde, ko stane radi lege pok.-ajin spravljanje drv in lesa do ceste voč nego so vredna! Kaj koristi prepovedali koze tarn, kjer niso kraji dostopni drugemu nego kozi! Isto velja deloma ludi za Žago; — o drugih krajih pa naj se izjavijo županski uradi in občine. Skratka: brez kozoreje ne morejo nekatere obcine niti živeti! Ako pa hoče vlada povsem zatreti kozorejo, naj da ljudstvu nadomestilo za kozo, — naj skrbi za ubogega ko- zarja in delavca tako, kakor je skrbela I. 1878. ob dunajskem krahu za kapita- liste — veletržce in obrtnike, katerimje d a r o v a 1 a 80 milijonov gld. zato, da ne bi talirali. Bili so liberal ni po- slanci, ki so skrbeli samo za denarne mogotce, a niso imeli srca za rev no I j u d s t v o. Ali ni naravnost smeSno, da so vladni krogi smatrali za nadomestilo kozoreje čipkarsko šolo v Bovcu in košarsko na Žagi, za katero zadnjo mora se občina vplacevati! Tako se dela od strani države za revne stanove! — Drug vzgled! V vladnih krogih se je go- vorilo, naj bi se podržavile ali obdačile /. v e p 1 e n k e. Tedaj so se najprej vpra- sali, kako odkupiti fab rik ante, da ne bodo trpeli izgube in škode! Za reveže ni državi hvco. tako široko odprto! G. poslanec omenja, naj bi država preiskala bovško gorovje glede rude; v Trenti je vže bil ruduik za železo ; naj bi oživila nekdanja in nova podjetja, da bi imeli ljudje doma dela in zaslužka. Podpira naj kmetijstvo in naj je povzdigne, zlasti mlekarnice; ustanovi naj se ceutralna mlekarnica s posebnimi učnimi tečaji. Država naj ustanovi obrt- nijska velika podjetja. Sploh naj ustanovi kaj za delavce, kateri hodijozdaj mnogo na Nemsko, da se bodo doma živili, zlasti v slučaju, ako Nemška zapre pot avstrijskim delavcein. (G. učitelj Do mi 11- ko iz Čez Soče: V desetih letih se je marsikaj zgodilo, a za Bovec nič!) Gosp poslanec odgovarja, da vse, kar se godi v okraju, se godi za Bovec, zaprite ceste, katüre so največjega pornena zlasti za t v g 0 v c e, in Bovec, od česa bo živel! Bovec živi od vsega okraja: ločite Bovt^c od cest pa od vasij, ki ga obdajejo, pa bodete videli, kaj bo ž njim. (Viharno pritrjevanje). (Ualje pride.) Politični pregled. Premeščenje istrskega deželnega zbora. Kakor poročajo listi, je premesčenj(^ istrskoga dežel. zbora iz Poreča v Pulj gotova stvar. Ko poteče ta postavodajna doba ter se izvräe nove volitve, pa pra- vijo, da postane glavar puljski župan dr. K i z z i, kateremu se bode moral umak- niti dr. Campitelli. Preinemba ta bode le osebna, stvari pa ostanejo pri starem. Doyodki na Filipinah. Listi poročajo, da je vodja lilipinske reformatorske stranke B u e n c a m i n o podpisal izjavo, v katerej priznava suve- reniteto Zjedinjenih držav in prosi vlado, da neha z vojsko. Izjavo je baje podpi- sal tudi A g u i n a 1 d o, vodja filipinskih ustašev. Razmere v Španiji. V raznih mestih Španije je zaprlih mnogo viših oseb zaradi karlističnih ne- inirov. Vsi karlistični listi so morali prene- hati. Med zaprtimi je več duhovnikov in škofov. Vsa karlistična društva.so raz- puSčena in tudi več katoliskih druStev. Orožuištvo je v okolici Jaena baje areto- valo celo^ karlistično četo. Framasonska vlada v Spaniji je nasprotna preporodu v krščanskem smislu, zato nastopa na ta način. Volitev predsednika v Ameriki. V zjedinjenih državah Severne Ame- rike so se izvržile volitve in je bil zopet izvoljen dosedanji predsednik Mac Ki»h;y proti Mr. Bryan-u z veliko večino glasov. DoČim je Biyan-ov program konserva- tiven pod geslom „Amerika Amerikanom!"', pod katerim bi vlada skrbela za ohranje- njo status quo in okrepčanje notranjih narodno-gospodarskih vprašanj, je Mac Kinleyev program ta, da se Amerika raz- širi daleč čez sedanje ineje ter preplavi s svojo produkcijo zlasti Evropo, katero smatrajo Kinleyevi pristasi za „stari za- prašeni muzej", a Ameriko zamlado ne- premagljivo silo. Vojna na Kitajskem. „Gliha vkup štriha"! Tako bi se j lahko reklo 0 Nemcih in Angležih, kar se tice pristne germanske krutosti in su- rovosti. Kako počenjajo Angleži z ubo- gimi Buri v Alriki in njihovimi ženami t<'r otroci, o tern bode pisala zgodovina s krvijo — tblijante. Potoki krvavih solz transvaalskih mucenikov pa kücejo v nebo za maščevanje proti si'nirn prega- njalcem, lacnim dež«^le in zlata. N(;mSki listi so se često zgražali o angležkih kru- tostih nasproti Burom in obsojali to ne- cuveno barbarstvo. Toda kako hinavsko je bilo to njihovo zgražanje, pokazali so zdaj na Kilajskem, od koder prihajajo poročila o nastopauju nemskih vojakov nasproti Kitajcem, to pa ne le proti bok- sarjtMn, marvec tudi proti ljudem, ki z v(jjno niso v nobeni dotiki. 0 svojem času že smo poročali da imajo Nemci svoje posebne načrte glede Kine, namrec da hocejo dobiti v tern ce- sHrstvu, ki hrani mnogo prirodnih bo- gasUiv in nenavadnih ugodnosti za razvoj svetovue trgovine, mnogo zeinlje in ako bi šlo, pol c«jsarstva. V takem svojem stremljenji «0 poSiljali na Kitajsko svoje protestantske misijonarje in druge vo- hune. da izvohajo za Nemčijo kolikor mo2no koristi in naposled so se Nemci meni nič tebi nič na lepem pol-stili ki- tajske luke Kjavčav s pokrajino vred. Nacin pa, kako so se nemski priseljenci obnašali nasproti kitajskemu prebivalstvu, bije v obraz vsaki pravicnosti in daje nemskomu narodu spričevalo najgrjega barbarstva. Vse to je moralo izzvati na- posled skrajno nevoljo pri kitajskem na- rodu in ako je konečno zavrelo med tern ljudstvom, ni nobeno čudo. Danes imaino prepričanje, da je uprav Nem- čija z svojo rokovnjaško politiko na K'tajskem provzročila vse nernire v tern cesarstvu. Toda kako govori ta Nemčija zdaj? Pravi, da so nemogotia vsa poga- janja za mir, d o k 1 e r K i t aj s k a vlada tu: p 0 m 0 r i p r o v z r o č i- teljev boksarskega u stank a. No, ako bi se prijelo Nemčijo za besedo, moral bi staviti na razpolago ki- tajskemu rabeljnu pravi» provzroi'iti'ljc boksarskega ustanka — nemškki c e- sar. Kajti vodje boksarskega ustanka, kateremu jo žal padlo že toliko nedolžnih pravih krsčanskih žrlev zbesnele ljud.ske nevolje, so dajali le duška užaljenemu ljudskemu ponosu in samoljubju, ako so vodili boksarje v boj. Po pravici bi se teh vodij ne smelo kaznovati, pač pa nemške p o 1 i t i c n e kolovo d.j e. Ker pa se kitajska vlada noče odzvati zlobni nemski zahtevi, se ma- sčujejo zdaj Nemci sami za nekaj pad- lib svojih rojakov. Poroča se namreč :odkar so nasto- piti emski vojaki na Kitajskem, dogajajo se gro/.ovitosti, ki še pnjsegajo kitajske. „Civilizovani" nemski narod se kaže nasproti necivilizovanim kitajskim bok- sarjem v podobi najgrših barbarov. Tako se zdaj poroča iz Kantona, da je oddelek nernške vojske v Šjamjenu iKH),)! nr grdo ravnal z boksarji in s ta- ii.o'njtm ljudstvom. Nek nemski vojak piše sam v nemski list „Hannoverischer Courier1' sledeče: „Ena grozovitost od naše strani podaja roko drugi. V našeni Oüdelku ga ni vojaka, ki bi ne bil usmr- til že deset boksarjev, ali žensk, starčkov in otrok. Boksarjev se nisi ne sodi, mar- vec zveže se jib skupaj, kolikor se jih vjaine in se jih brez milosti postreli; enako se dela z drugim ljudstvom, otroke se poseka brez milosti na tleh. Hise se zazgö ali razstrele zdinamitom in bolne ženske in starci so pokopani pod razva- linami". — Tako nemski vojak. Nemski radikylni in socijalistiški listi molče 0 teh grozovitostih, katere objavljajo pošte- nejsi častniki bolj krščanske barve. Po- roča se nadalje tudi sledeci slučaj. Due 6. t. m. je nemsko vojaštvo pognalo iz Pokinga oddelek Kitajcev pri severoza- padnih vt-alih, pri teh vratih zunaj pa je stala nemška slraža z nasajenim bajo- netom. Ko so pribežali Kitajci iz mesta, jih je ta straža zaporedoma vse razse- kala, da je lila kri v curkih pod noge — nemskim boksarjem. iSličnih poročil bi lahko napisali za eel list. Tako se torej izpolnjuje, kar je uaročil nemški cesar «vojim na Kitajsko odižliin vojakom: „Ne poznajte uobenega pardona, vse pomo- rite! Nastopajte kakor nekdaj čete Ati- love! Kina naj še čez tisoč let Ke pozabi lKMiiSkega vojaka!" — Taki so Nemci, pa saj jih spoznavamo iz obližja! Kitajsi cosar je odredil, da Peking ne bodi vec stolno mesto Kitajske, ker je onečaščeno s prelivanjem svete kitaj- ske krvi. Huaija pravi glede anglo-nemske pogodbe, da se ne da vezati, marvec, da bode storila, kar se jej zdi pametno. Domače in razne novice. liniMiovanja v linancni stroki. Predsedništvo tuk. linančnega ravnate- ljstva je v imenovalo: vodjo carinsk<;ga urada v Červinjanu Ivana Herbicha carinskim oficijalom glavnoga carinskegu urada v Ti tu; olicijala tuk. glavne cari- narne v J>'koba Marcnn a voditoljem carinökega urada v Cervinjanu; oli< ijala Karola Polscha k-a olicijalom carin- skega visjega urada, asistonta Josipa B o- schina olicijalom, vežbenike Ernesta Bar toli n i j a, Almeriga Chittorja in Silvija T o s s o n i ¦ I' i 11. o n i j a asi- stentom tor davčnega viAjega konlrolorja Mihaela Gimadora davkarjem v IX. plačilnem razredu. Za Šolski Dom je došlo uprav- ništva „Gorice": • I'ree. g. Edv. Štrekelj vikar v Vrtojbi daroval 10 K in ravno toliko za ,.AlojzijoviSße". — Hvala! Priprave za državnozborske vo- litve. — Volitve volilnih mož so ponekod že v polnem tiru in tudi pri nas prieno že v najkrajšem času. Zato pa opozar- jarno naše somisTjenike, da stoje na straži, da jih ne najde neprijalelj n e- pripravljene! Ako ni udaril Bog našega ljudstva s s 1 e p o t o, potem pač ni dvoina, da pri prihodnjih -volitvah ne zaide iz pravega pota ter so no da za- vesti od brezvestnih koristolovcev, k i ne iščejo ljudske, p a č pasvojo sreöo na r a č u n našoga dobrega n a r o d a. Po iiašem mnenju :ii nasemu ljud- stvu prav nie težko izbirati si pravo uot, po kateri naj tadi nadaljo hodi ; po ra- šem mnenju je izbera mod vodniki, ka- terim naj sledi, prav lalika in prav jed- nostavna. Stranki, ki bodela nastopili pri pribodnjib državnozborskih volitvab, sta dvo. Jedni na čelu stoji stari izkuseiii voditolj dr. G r e g o r č i č, drugi pa dr. T u m a, ki ima polne koše obljub, ki se pa drži, vsaj kakor se jedo sedaj pokazal, načela, da je obljubiti in delati: dvoje ter da zadostuje, ako ostano človek le pri prvem. Na čelu jedne stranke je mož, o katerem je s a m d r. T u m a t r d i 1. da je nesebičen, a na čelu druge stranke stoji pa isti dr. Tuina, ki jo javno izpovodal svoje nazoro o dolžnostih politikov s tem, da je rekel, da inora politik najprej za so skrboti — a potem še lo za narod, za ljudslvo, ter še dostavil, da mora d r. Gregorčič p r a v zaradi toga p a s t i, ker ,jc nesebuVn. Dragi rojaki! Ko veste to, polom smo prepričani, da se ne bodeto oisto nie pomiAljali. za katoro stranko vam jo oddati glasove pri volitvab volilnib inož! Kajti tako kratkovidno Hi no rno- remo misliti naše ljudstvo, da bi volilo takoga poslanca, ki pravi : ako me izvo- lito, hočem najproj skrbeti za se, in potem še le za va.s. Ali pa ni mogočo, da pride ta „potem" še le — o sv. Ni- koli ? To bi bil narobe svet! Poslanca volite, da skrbi on za vas, a ne vi za njega! Torej pozor, doklor je še eas, kajti — — po tori zvoniti je pre- pozno! Imenik volilcev, ki ho imeli so letoa 3. januvarja pravico voliti v sku- pini veleposestnikov, a so v zadnjem uradnem izkazu izpuščeni: Abram dr. Josip, Gorica; Cassagrande Angelo, Aj- dovščina; Cazasura Gir. Tolmin; GabrSeek Kord., Julija in Oskar, Tolmin; Golmajor dr. Jos., Gorenjavas; Iluber Domicijan, Bolec; lick Albert, Renec; Ipavec Anton, Trst; Jussa Anton, Urnovik; Jussa Ivan, Drnovik; Kovač Ignacij, Ajdovšcina; Ko- vačie Josip, Komen; Kovaeič Ignacij, Sv. Lucija; Kurtin-Jeretie Kat., Št. Mavor; Lapanja Blaž, Slap; Mahorčič Ludovik, Sežana; Marusič udova Anlonija, Renče; Miliu Josip, Repnič; Mozetič Anton pok. Petra, Solkan; Sirotisnica Contavalle, Go- rica; Ostortag dr. Jos., Sožana; Pegan Jakob, Avber; Perin Jos., Medana; Polloy Alojzij, Sežana; Premorstein pi. dr. Ivan, Tolmin; Sore Alojzij, Bolec; Slanie Va- lentin, Bate; Toplikar Marija, Oniče ; Toros Franc od Mibaola, Medana; Win- kler bar. timilija, Gorica; Zamar Mibael, Barbana; Rovis udova Eliza, Velike Zab- lje; Marini Ida, Sežana; Corsig Stefan, Gorica; Kosovel Josip, Crniče; Žnidarčič Jos. Rajm., Renče. Čas za reklamacije volilno pravice konča 12. t. m. Pri tej priliki moramo najostreje grajali povrsnost ali malomar- ridst tistib organov, ki so odgovorni za tonio in pravilno sestavo uradnega izkaza našib veloposostnikov. Vipavska žclcznici» in dr. Tuma v Riheiibei'su. Ko smo priobčili v na- šom listu vest, da se odda dolo Vipav- ske žoloznico žo meseca novembra, ter da se začne ista graditi v mesecu de- cembru, pisalo je dr. Tumovo glasilo, da je to laž. Trdilo je namreč, da je gra- denje Vipavske železnice odvisno od Bobinjske železnice, a da t>e Bobinjska zeloznica no bode gradila, dokler no pride skupaj državni zbor in ne dovoli vladi potrebnih sredstev. Ko so pa pa- troni okolo ,,Soce" zavohali, da ni bila vest, ki je došla od ministerstva direktno dr. Grogorčiču, laž, marvoč 1(! gola ros- nica, iztubtali so si ilrugo tor rekli: I Bobinjska žoleznica se zida in zato so zacno zidali — Vipavska, cotudi ni bilo državnoga zbora in ni isti sovoda nikakib sroilstov dovoli!. Mislili so si namroč: na- sini kalinom ročemo, kar bočemo, oni nam verujojo tudi Co jim povomo, da j<^ letos srodi avgusla, ko je bila v Gorici neznosna vročina, vec oslov od niraza pocepalo. In toga gosla držal se je mojster dv. Tuma tudi v Ribonborgu na svojom ,.javno-zaupnomu sbodu, ko jo klobasal o Vipavski žoloznici. Cvetic« iz dr. Timiovcg-a ^ovora v Uihenbcrku. i\a ,.javuom volilnom sbodu"1 v RibenlxM'ku je dr. Tuma, go- voroc o ,.Gor. Ij. pos."', izustil tudi te-lo bosede: „Ko pa iztorjujemo nekatere ne- marne dolžniko, k i s o v s i n j i h o v o st r a n k o, je pa krik, da smo pristranski in neushiiljoni." — Dr. Tuma je imel svoje poslušavce najbrže za take publo- glavce, da bodo imeli za sveti evangelij vse, kar jim pove, a za norosnično to, kar jim o n naslika kot nerosnicno. Dru- gac(? bi mu bil lahko marsikdo posvotil z resnico, da so gospodjo v „Gor. Ij. pos." zaros pristranski in zaros ne- usmiljoni nasproti udom, ki niso njibovo stranko. Ali ni bilo nikogar. lč nomarnosti, kakor pri ,.naprednib;(!) inarvec zato, kor so l)ili n a s o s t r a n k o! Ali njogovi poslu^alci niso čitali „Sočeu, ko pravi narnreč: prav so jim godi, ako so jim kaj neljubega pripeti, zabvalijo naj se za to klorikalnim liujskačem itd.'? Nadaljo jo botol dr. Tuma prepri- čati svoje vorne, da jt; o n prise! na idejo ustanovitve „Šolskega Doma" ter da je dr. Grogorčič colo dvomil o vsem ter imel za noizvršljivo. Ko je pa on napravil eel naert, potem so mu vzoli dolo iz rok in rokli, da že sami izvrso. Dr. Tuma je bil monda prepričan, da mu kalini do besedic«^ vse vorjamejo, in da nikomur no bode prišlo na misel, da gre preiskovati, ali govori resnico "li no. Dr. Tuma potoči pred „svojiir'" ne- koliko krokodiljih solz, pa je „pridobil" vsa ..napredna" srea. Naposled jo so pri- povodoval. da bi so tudi lotos njibova stranka „poštono kot stranka poravn."la. a'i gospodje teg a nočejo". Ti'di ob teb besedah najbrže nikdo njegovib ni mislil na pridusanje ,.Soče", da sprava ni mogoča t(»r da naj „rajiši vse hudič vzamo", ako ni tako, kakor oni hoeejo. Tako je kazal dr. Tuma svoje „kr- vaveče rane" svojim „Rimljanom" in sel s trdnim upanjom domov, da postp.ne — „konzul". Da dr. Tuma pro \arja pred svojimi „pristafii" resnico na vseb ko 'cib in krajih, tega mu no štojemo v zlo, kajti iz izkušnje je znano, da stvari v spo- i.i i n u o b d r ž a t i z a m o r e j o 1 o — zivaio inoriii l.judje in ne nasprotno. Sicer pa je nakopieil dr. Tuma, ako je resnieno poročilo v „Soči" o njc- govem govoru v Ribenberku, toliko no- rosnic, da se človek čudi, kako daloe za- \et'r) strast eolo akademieno izobraže- noga cloveka! K stvari se bodemo morali najbrže še vrniti, akoravno se človeku gain pocati so s takimi recmi, ko je vondar toliko koristnišega dela, s kalerim bi se morali bariti! Kakor mu ka/e. — G. dr. Tuma je prvistober „narodno-napredne" »tränke na Goriskom. Ta stober pripoveduje na letosnjib shodih, da so uzrok našega za- lostnoga domaeega razpora nač^lne raz- liko in ne osebe, t. j. da jo nastal razpor zato, kor je dr. Gregorcie zavrgol svoj stari program tor sprejol klorikalni. V projžnjili številkab „Gorice" smo doka- zali, da je iznai5el g. dr. Tuma in njegov organ „Soča" te naeolno razlike še lo v najnovejšem času, fikm! Umii ko jo popr<;j navajal kot uzrok razpora le osobni boj pi-oti dvema osobarna. Danes si hočemo ogledati „libera- lizem" tega moža. 20. oktobra pr. 1. jo pisal g. dr. Tuma v „Soei" : „Meseca januvarja lota 1898. je prise! kurat Koblar v Gorico. ücital mi je, da se pretosno vežem z g. Gabrseekorn, in da tako kaženi liberalno stran; da se mi vsled tega tudi ne zaupa. Odgovoril sern mu na to, da je rnorda ravno moja zasluga, ako jo g. A. Gabr. napad na klorikalno stranko in dr. Mali- nica v „Soci"' opustil. Zatrjeval sern mu, da sem na g. A. Gabr. konsekventno in jako previdno dalje easa uplival, da je polomiko glode dr. Mabniča opuslil". — Iz tega razvidimo, da si jo štel g. dr. Tuma 1. 1898. v pogovoru z duhov- nom v svojo zaslugo, ako je Gabraček nehal v „Soci" napadati „klerikalno stranko in dr. Mabniea". Letos pa je isti g. dr. Tuma na raznib sbodib pripove- doval svojim „narodno-naprednim" po- slusalcom. da jo botol Iota 1898. prav zato polilično dolovanje popustiti, kor se j(> dr. Grogoreič zvezal s ,.klorikalci"' t- klic s sveeami in venei, vsega ljudstva pa nad 3.000 z župan.slvom na coin. — Sompas še ni vid spre- jel novi domovinski zakon glede občinske pristojnosti. Ta zakon je dobil tudi naj- vi^jo potrjenje. Doba za prostovoljno in neprotrgano bivanje v isti obeini so jo doloeila na 10 let, ako se hoee dobiti domovinsko pravico in se je pričetek postavil na 1. jun. 1891. S l.jan. 1901 po- teee tedaj zakonita doba. V Skriljah so izvolili županom g. Vinkota Favetti iz spoštovane hiše, ki je dala obc'ini že več modrih gospodarjev. Presernovn stoletnica. Letos dne 2. decembra nameravajo v Ljubljani na posebno slovesen način slaviti stoletnieo pesnikovega rojstva. V ta nainen ae že vrše poövetovanja. Jakob Miklus, trgovoc z lesom in opeko, zaloga pobiStva, rakev(trug),vinskih posod v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoea p. n. obeinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. Gabrijcl Piccoli, dvorui založiiik Nj. Svo- tosti p;tpež;i Lcona XIII. v Ljubljani. I'oilpisHiiiT. si usoj;t iiii/tianili Vašoinu Hla- gorod ju, da je iloposlaiia tinktura za želodec ia- l)ila /. ilobriin vspchnin pri zolodönom Wx (Jrc- vosnciii kataru kakor tudi v boli'znih na jotrah in obistih. G radec, duo 2. IVbruvarja 1897. liuliiisnica uHiniljciiih bratov l'rovincijal: F. Emanuel Leltner, visji /dravnik. Hlug. gosp. Gabr ij el Piccoli, Ljubljana. Žo riiiiopo (5asa svi'tiij<>ni vat'iu, katuri trpijo na boločinah v žclodcu in ncrcdnoslili v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno že- lodčno tinkturo, kojo scm ja/, sam uporabljal s prav izvrstnini vspclioni. Z odl. spošlovanjcin iMoiiijjui (iHtra), 6. oklobni 1900. Don Peter Franceschiui, II. J.upnik. Št. 3 po 2 gld. za navadno steklo St. () po ii gld. za navadno in bel- gijsko steklo Demanti za steklo rezati od 1 gld. naprej St. ?:2. komad po irl. 7-5O. rožo vsako. hidi naj- 1 dobclojse vlito sU:klo. Izvrsten demant: Prva av- š9 _^^^^ deman- tvornica «H ^^i^ stekla Dunaj III 2, RadetzkyStrasse 12 priporoča svojc se s strogini jamstvom že 26 1st sloveče izdolke. Dcbelosti za vsako roko kakor tudi zamena točno in ceno. Razprodaj ale em popust. St. 19 po f) »-Id., i/.vrstci) dem.'inl. rcžc iia- vadno. bcl^ijsko in vlilo sleklo. „Narodna tiskarna ¦ priporoča razne posefke. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v liisi g. dr. Lisjaka) priporoča castiti dubovseiiii in shivnemu občinslvn v nieslu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pi*, kavo : Santos, Sandoiningo, Java, Cejlon, Porto- ' rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, KoiTü, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in drngo vrslo, namreč po '/2 kila in od I fun I a. Razpošilja blago na vse kraje. Cena primcrna, poslrežbn dobra. Kolesarji pozor! Podpisani naznanja gg. kolesarjem, da iinii v zalogi dvokolesa iz najbolj- šega niaterijala po jako nizkib conah, in sicor od 170 kron [Hi) gld.) naproj oprcni- ljeno z vsemi potrobscinami (komplot). — Ob enoin priporoča gg. krojačom in šiviljam svojo 'voliko zalogo raznovrstnih šivalnili strojov najnovojsili sistomov od 48 kron (24 gld.) naprej. — Poroštvo 5 let. — Daja tudi na obroke. Z odlii tiini spoštovanjem Martin Šuligoj, ui'jii' v Kaiiiiiii. Peter Drascek, trgov(kc z .jiMlilnini hla^oni. Fani Drascek, z a 1 o % a š i v a 1 n i h s t r o j e v. V GORICI - Stolna ulica štev. 2 — V GORICI Pj'iporoca so p. n. obWu- stvu v (jioriei in z (h^žolc*. Prodaja kavino primc^so, olja, n]()k(k iz Majdn-evih mlino in vse jcsstvinc. Zaloga žvopl(^j]k sv. Cinla in JVtetoda. Prodaja slroje ludi na tcdcn- sko iili mcsečne obroke. Slroji so z p r v i h to va i'n I oi' najboljSc kakovosti. IM'iporoca se slav. občinslvu. G, Likar, Gorica, Scmeniška ulica St. 10. ' Trgoviiia pharnlških in sol. potrebščiii. Haznovrstno papirnato blago. ' Knjige: molitvon«», Solsko in vpisner. ' Tiskovim» iz ,.Narodno tiskarno" po i fnaki coni. Prcskrbujc tisk vizitnic, , racunov, kuverle z napisi. Sprejema v vozanje knjigo. Vse po najnižjih konkurenčnih ccnah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 :i]>irjev, zantavnib ^ piüttin, Hi'uck, uuvcev, vulut i. t. d. po naj- / kuluututtjših pogojih. „ Posojila ua vruduoKlno papirje pruti nizkim obrostirn. Zavarovanje proti kurzui izgubi. Promese k vsem žrebaiijitm. Sprejemanje denarnih vlog na vlo/ne kiijiiice, na tekoui racun in na girukuuto *i'/i°/o obreKtuvanj^inud «In» vlotve do dim vzdiya. Eskompt menjic niijkulantneje. — Borzna naroeila.