Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman veljil: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljsl: Za eelo leto 13 gl., za pol lota 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnajpetit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., če 88 tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. 2H2.
V Ljubljani, v sredo 8. oktobra 1884.
Letiuli XII.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja, 7. oktobra 1884.)
(Konec.)
Gosp. Paber zatem poroča o postavi glede pogozdovanja Krasa; slovenski tekst bere g. koncipist Pfeifer, ker g. poročevalec ni dovolj zmožen slovenskega jezika. Postava se sprejme brez ugovora in brez vsaktere premembe po predlogu od-.sekovem. Ljubljanski ljudski kuhinji se na račun za dijaško kuhinjo dovoli 100 gold., za podporo revnih učencev na Kočevski gimnaziji pa 100 gold. podpore. — Dalje se sprejme sledeča resolucija glede § 3, št. 9, letnega poročila: „Visoka c. kr. vlada se naprosi, naj blagovoli izročiti za časa deželnemu odboru načrt nove občinske postave in postave za povzdigo govedoreje, da se bode on mogel o teh dveh postavah posvetovati in svoje predloge pripraviti za prihodnje zasedanje deželnega zbora."
Dr. Samec poroča potem o postavi glede doneskov zavarovalnih družb in društev k stroškom gasilnih straž, ter v podporo onesreččenim gasilnim stražnikom in o prisilnem zavarovanji. Postava se sprejme brez ugovora in premembe, kakor jo predlaga upravni odsek. Deveta točka dnevnega reda „občila" se odloži, potem pa se dovolijo sledeče podpore:
1.	Zapletel Mariji, vdovi stanovskega kan-celista, miloščina 2 gld. 50 kr. na mesec;
2.	Šumi-ju Francetu za izdavanje arhiva 200 gold. Odsek je predlagal, da naj se mu dovoli samo 100 gold., pa g. profesor Suklje je toplo zagovarjal delavnost g. Šumija in predlagal 200 gold., ki se mu tudi dovolijo.
3.	Tomšiču Ivanu se dovoli za izdavanje ^Vrteča" 100 gold. proti temu, da revnim šolam zastonj dil 20 iztisov svojega lista.
4.	Prašnikarju Mateju, bivšemu učitelju na šoli za silo pa miloščina 40 gold. na tri leta.
5. Glede učitelja Pirnata Jerneja v Pre-čini se deželnemu šolskemu svetu naroča, da naj mu pripozna eno starostno priklado ako ga spozna za vrednega.
Prošnja vodstva ljudske šole naPremu glede podpore za napravo brvi čez reko se odbije, ravno tako prošnja učiteljev Kamniškega in Krškega okraja za dovoljenje funkcijskih doklad, odškodovanja za stanovanje in predplačil.
Cerkniški občini, kije prosila od dežele posojila 2000 gold. za zidanje šole, se odgovori, da posojil dežela ne daje, da se bo pa za 1. 1886 občini podelila podpora za zidanje šole.
Namesto ranjkega g. Schneida se voli v šolski in peticijski odsek g. De v.
Za načelnika bil je v peticijskem odseku izvoljen g. Pfeifer.
Gosp. deželni glavar potem še nekoliko peticij izroči posameznim odsekom ter ob dveh popoludne sklene sejo in prihodnjo sejo napove za četrtek 9. oktobra ob 10. uri dopoludne.
(irovor poslanca gosp. Kersnika o pristojlnnah.
(V osmi seji deželnega sbora 7. olctdbra.)
„Slavna gospoda! Ko bi generalna debata, sprožena o današnjem predmetu, v zadnji seji ne bila nam vzela toliko drazega časa, podraženega tem bolj, ker prav gospodje z one strani tega slavnega zbora niso prinesli ni jednega pozitivnega predloga, nego ostali pri goli negaciji, — izprosil bi si bil besede, da bi govoril obširneje o resolucijah, izročenih nam po gospodarskemu odseku; — toda to danes ni več mogoče, in ostal bodem v ozkem okviru pred nami ležečega predloga, ter vsojal si na kratko povdarjati pomisleke, ki si mi vsilujejo glede njega.
Gospodarski odsek nam predlaga glede pristojbin dve resoluciji, ter nasvetuje v prvi:
„Prečastiti gospod deželni predsednik se prosi, naj on blagovoli posredovati pri finančnih uradih, ako treba pri visokem finančnem ministerstvu, da se bo odstotna pristojba od izročitev, ki se narede med stariši in otroci v življenji merila ravno tako, kakor od teh izročitev, kadar se zgode zaradi smrti."
Gospoda moja! Meni se vidi, da je resolucija v tej formi — tudi ako častiti gospod deželni predsednik hoče z resno voljo ji v vsem vstreči, ter ravnati se striktno po njenih besedah, — da je v tej formi popolnoma orezvspešna. V vtemeljenje tega mnenja naj mi bo dovoljeno, ozreti se na one postavne določbe našega pristojbinskega zakona in ministerjalnih ukazov o pristojbinah, po kterih se sedaj ravnajo naši pristojbinski uradi, in na oni žalostni usus, kteri se je skoro že iz začetka prejšnjega desetletja vgnjezdil pri odmerjevanji pristojbin.
Pri prenosu premoženja med živimi, in sicer pri izročitvah med stariši in otroci ukazuje postava, da se ima od vrednosti darovanega, t. j. brezplačno izročenega premoženja plačati en odstotek vrednosti, posebej pa od vrednosti nepremakljivega premoženja še IV2 odstotka. Glede zadnjega določuje finančno-ministerjalski ukaz od 23. avgusta 1855 št. 13060 — da je ta izjema glede onih osob, kterim je plačati en odstotek, oziroma poldrugi odstotek od nepremakljivega premoženja — kajti drugi plačajo 3V2 odstotke, — veljavna tudi tedaj, ako je izročeno premoženje deloma, ali pa čez vrednost svojo zadolženo.
Iste postavne določbe veljajo tudi glede dedšin, to je, glede izročitev ali prenosa premoženja med umršimi, in sicer med stariši in otroci. Tudi tam plačati se ima en odstotek od čiste dedščine, IV2 odstotka pa od posestva, to je, od nepremakljivega
16.
LISTEK.
Mladega Gašparja življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil I. S. Gombarov.
(Dalje.)
X. Poglavje.
Gašpar, naj jč, ali dvori, ali se zabava, povsod ga spremlja nesreča Icalcor njegova senca, Mere se ne more rešiti.
Bilo je o Binkoštih. Profesor jc zaprl knjige, dijaki so veseli peresa otrebili in „familijas" je zaklenil šolo; bilo je pet dni počitnic, hiini!
Zunaj v naravi je bilo živo in veselo. Na zeleni trati je cvetelo tisoč in tisoč cvetlic, kterim so marljive bučelice sladki prah iz srca sesale, bukovje si je novo obleko obleklo, ktero mu je spomlad iz zelenega listja pripravila, ljube ptice pevkinje so pelo in žvergolele, čivkalo in proslavljale Stvarnika, da je po šumi in polju odmevalo; le sova, podobna resnemu gospodu profesorju z velikimi očali, sedela je resno in zamišljeno na svoji veji, nekterikrat svoj sivi frak stresala m nad razposajenim mladim življenjem z glavo majala, da se je zaduhli pok, pok od časa do časa začul.
Ko od tega spomladanskega veselja zaide žarek v Gašparjevo hišico, ni imel več miru v sobi, ampak vzel je kapo in palico, ter urno stopal proti domu.
„Zdrava mi, sestra iu svak!" zakliče domov pridši. „Nisem se mogel zdržati, da vaju ne bi obiskal."
Svak potisne roke globoko v hlačne žepe, pogleda mladega študenta ter reče: „Imaš gotovo že spet raztrgane škornje, ker si domov prišel."
„Prav si zadel, svak! smeje se študent, privzdigne nogo ter pokaže škornjevo uboštvo, h kteremu jo naredil svak kisel obraz in odšel iz sobe. Sestra pa mu je djala, naj le pazi, da pripozno ne pride v Maribor in da vsled tega v študijah ne zaostane.
„Aha", misli si Gašpar, „že vem, počeni je tu smola" in ko mu čevljar škornje zakrpa, takoj odide nazaj v Maribor.
Vrnivši se najde gospodarico in njeno sestro na polji. „Si lačen, Gašpar?" pozdravi ga gospodarica že od daleč.
„Lačpn, kakor volk", odgovori študent.
„Vcrnjem ti, ker iz počitnic si še vselej ves iz-glajen prišel. Idi v kuhnjo, na komenu boš našel piskcr kaše, to si vzemi in suej."
To jc ,bila Gašparjevim ušesom vgodna vest. Urno gre v kuhinjo in najde na komnu dva piskra. Ker jc bil vselej pohleven, vzame manjšega, poišče
si v miznici žlico, vsede se za peč in začne hlastno jesti.
Ko že tretjokrat zajme, zagodrnja in zamrmra: „Bog ve, kako je danes gospa kuhala, da je kaša tako penasta in britka; tudi nesnažna je tako, da še tega ni nikoli bilo." Med tem je listje, slamo in razno smetje iz ust vlačil. Pa je vendar vse snedel, ker je bil lačen, kakor volk. Potem si usta obriše in gre na polje.
„Ti je teknila kaša?" vpraša gospodinja.
„Hvala, ni bila ravno preslaba, le silno dosti smetja je bilo v njej."
„Iz kterega piskra pa si jel?"
„Iz manjšega", odgovori Gašpar.
Ko to izgovori, gledali ste ga obe ženski začudeni, potem pa se začele strašno smejati, tako, da ste se za trebuh držale, po bedrah pokale in naposled na njivo popadale.
„Kaj neki imajo te babe?" mrmra (lašpar, „da so tako razujzdano smejajo. Ali se njima je ktero kolesce v glavi strlo ali so čisto znorele?"
„0 ti trapast fant!" reče naposled gospodinja, „zakaj pa ne pogledaš? Ali veš, kaj si pojedel? Pasjo hrano si snedel."
Ko Gašpar to zasliši, prime se njegovega želodca strašna revulucija. Kar je bilo spodej, je prišlo navzgor, želodec se je krčil in spet razširjal, Gašparja
premoženja, in tudi tukaj ni po postavi nobenega razločka — jo li premoženje zadolženo ali ne.
Toda gospoda moja — ako pri nas le kaka postava ostaje na papirji, — ta ravno navedeni in nikdar ne preklicani ministerski ukaz od 23. avg. 1855 št. 13060 ostaje gotovo na papirji, in ne le glede izročitev med živimi, kakor suponira ta, nam predlagana resolucija, nego tudi glede prenosa premoženja, ki se godi za umrlimi.
Pristojbinske oblasti vidijo povsod, bodi-si pri izročitvah in dedšinah ako so zadolžene, povsod le kupne pogodbe, in ta zato, da potem od zneska dolgov zaračunajo tri in* pol odstotno pristojbino. Jaz se čudim, da pod vpljivam take našemu malemu kmetijstvu pogubonosne prakse, in vzlasti glede na to, da so tli merodajni le posebni, menda skrivni ukazi od zgoraj, da ima pri vsem tem knjigotržec Manz še toliko poguma, da tiska oni ministerski ukaz še v svoji izdaji pristojbinske postave.
Ko bi mi čas dopuščal, navedel bi Vam nekoliko klasičnih izgledov s kako umetnostjo, vredno bi dejal, boljšega predmeta, sučejo finančni organi naše postavne določbe v namen, izvleče kolikor moč, iz potrpežljivega žepa našega kmeta. Jaz pravim ^kmeta" — kajti naš meščan, naš veliki posestnik, ta ima vendar-le bolj na razpolaganje svojega pravnega sovetnika, kteri ga brani tacih postavnih napadov na njegov žep. Ker to je zopet istina, da najdemo pri našem upravnem sodišči, in mnogokrat že pri finančnem ministerstvu kot tretji instanci svoje pravo. Toda kaj hoče naš mali posestnik, naš kmet? Pot do upravnega sodišča je dolga in draga, in predno pride kmet tja, trka že ekskutor na njegove duri, in plačati mu je treba prej pristojbino, nego je njen pravni obstanek odločen v zadnji instanci. Zato sem jaz z veseljem pozdravil to resolucijo, toda želel bi, da se ona poda iz svojega obširnega in dandanes brezvspešnega za-htevanja, ter da zahtevamo konkretno! da se finančni uradi ravnajo strogo po fin. ministr. ukazu 23. avgusta 1855 št. 13060.
Kajti jaz ponavljam še jedenkrat, da so mi slučaji znani, v kterih se glede dedšin, to je glede prenosa premoženja za umrlimi zahtevajo in terjajo pristojbine brez ozira na oni olajševalni ukaz.
In Vi gospodje, bodete morda dejali, da to ne provzročuje mnogo razločka. Pa vedite, — odkar se je začela ta praksa, in to je od pričetka prejš-nega desetletja sem — od onega časa rastejo dohodki naše države iz pristojbin tako ogromno, da se vzrok temu ne more videti samo v večjem prometu nepremakljivega premoženja, nego tudi v nekih umetnih sredstvih izvleče le vedno več in več iz davkoplačevalcev.
Leta 1870 je imela še finančna postava preli-miniranih dohodkov iz pristojbin: 20,185.000 gold., I. 1871 že 23,000.000 gold., med tem ko so leta 1868 bili le 17,563.000 in prav 1873, 1874 in 1875 leto pričel se je oni skrivni pritisk, in pa ono pre-ziranje olajševalnih določb — in tako imamo od 1. 1876 sem in tudi letos preliminiranih vedno nad 30—32,000.000 gold.
Statističnih dat glede Kranjske žalibog nimam.
a glede svojega malega domačega okraja jih imam in iz teh je razvidno, da je ta okraj — oni šteje 16.000 duš — plačal direktnih pristojbin 1. 1868 7763 gold., 1. 1874 7900 gold., a 1. 1883 že 9618 gold. in 1. 1884 bo prišel preko 10.000 gold., take številke so jako zanimljive, vzlasti ko jim vzroka njihovem naraščaju ne vemo v višjem prometu, nego v višjem obdačenji.
Jaz vem, da bi bilo tukaj mesto marsiktero pikro besedo o tem izreči, kakor jih izgovarja naš prosti narod, kadar govori o tem predmetu, — toda ker se resolucija sama obrača s prošnjo do čast. g. deželnega predsednika, naj mi bo samo dovoljeno, — da mu jo najgorkejše priporočam.
TJverjen naj bode, da bo naše ljudstvo tudi težja bremena nosilo, ako treba, — vse jedino le v okviru postavnih določb.
Iz štajarskega deželnega zbora.
Dvajset let je že, odkar se borimo štajarski Slovenci za svoj obstanek in za svoje pravice, rekel je dr. Dominkuš v štajarskem deželnem zboru, kar smo tudi pri poslednjih volitvah vrlo dokazali. Mi hočemo le da se nam naše koristi bolje branijo navzlic drugi narodnosti, kakor se je to poprej godilo in kakor se še dan danes godi. Vsled tega je naš program tudi vseskozi le na obrambo in nikdar na napad oprt; naš program je sploh tak, da bi ga moral vsak prijatelj ljudstva podpirati. In vendar, kaj se je » očigled vsega tega za nas zgodilo? za nas, ki nas je 460.000 v deželi? Kaj seje za narod že storilo, kteri se sme glede državne zvestobe, po-žrtovalnosti in domoljubja z vsakim drugim brez skrbi meriti? Dežela ni nič zanj storila, vlada pa ravno toliko. Naš položaj se tudi pod sedanjo vlado ni prav nič spremenil in se pod Taaffejem ravno tako dalje ponemčuje, kakor se je nekdaj. Učni načrt po narodnih šolah se je Slovencem na škodo predrugačil, spretno učilne moči se iz slovenskih šol odpravljajo, češ, da tako zahtevajo službene razmere, resnica pa je, ker so zveste svojemu narodu. Da je to res, le čujte, kaj pravi šolski poročevalec deželnega odbora. On je namreč kandidovaje v deželni zbor povdarjal, da se ima Štajarska edino le njemu zahvaliti, da se je število slovenskih učiteljev po deželi zmanjšalo in da se mu je posrečilo nemške koristi na šolskih tleh varovati: ravno tukaj se da mnogo za veliko nemško reč (Schulverein, Prusija!) napraviti in on (Schrei-ner) jako obžaluje, dii se njegovo delovanje prav ne ocenjuje. Opirajoč se na to, je Graška nTagespost" že zahtevala, pravi Dominkuš dalje, da naj so povsod le Nemci v službo sprejemajo; da se mora nemštvo nad vse in tudi nad enakopravnost dvigniti! Slovenci se moramo proti takemu postopanji odločno zavarovati, v prvi vrsti morajo pa državniki svojo pozornost na take razmere obrniti.
Politični pregled.
v Ljubljani, 8. oktobra. Notranje dežele.
Solnogračani potegujejo se za zopetno oživ-Ijenje ktitoliSke velike Sole, ki je ondi leta 1810 prenehala. Katoliška velika šola se je v Solnogradu vstanovila že leta 1620 in sta jo papež in cesar potrdila. Blagodejno je vplivala na katoliško življenje do leta 1810, kedar so jo opustili. Poslanec dvorni svetnik Lienbacher stavil je iz namena, da bi se ona zopet oživela, v deželnem zboru interpelacijo, ktera se je krepko podprta izročila posebnemu odseku deveterice v pretres in poročilo. Želeti bi pač bilo take katoliške velike šole v Avstriji, da bi se v višjih krogih opešani katoliški duh vsaj nekoliko okrepčal, kterega tako nujno potrebujemo. Vse sedanje velike šole izvzemši bogoslovnih fakultet iz-rejajo izročeno jim mladino glede verskega prepričanja popolnoma mlačno; da še več! Mladeneč, ki se mlačen iz velike šole domov povrne, sme se še srečnega imenovati in je bela vrana med stotinami onih, ki so naravnost nasprotniki katoliški veri in njenim obredom, ter nikdar ^drugače o njej ne govore, kakor z zaničevanjem. Žal nam je, da moramo priznati na lastno sramoto, da nobena druga vera nima toliko umazanega izrodka, kakor ravno naša. Nikdo ni še čul Turka čez svojo vero sramotilno ali zabavljivo govoriti, pravoslavni se zanjo potegujejo, kakor za drag izročen jim biser, protestant spoštljivo o svojih verskih obredih govori — le katoliška vera je nekterim „gmajna", po kteri vsako tele nori in kozle preobrača, kolikor se mu ravno zljubi. Bolj ko čez njo zabavlja, bolj se na pol učenjakom moder in učen zdi. To smo v stoletji napredka in učenosti doživeli. Je to napredek?
Kje je na Hrvaškem narodna večina? „Agr. Ztg." s številkami tako-le dokazuje: „N ar o dna stranka ima 69 mandatov s kterimi 1,314.000 duš prebivalstva zastopa, Starčevičanci imajo v 25 volilnih okrajih 334.000 duš, nezavisna narodna ali prava hrvaška stranka, pri kteri so največji učenjaki in sploh pametni odličnjaki, pa 214.000 duš zastopa. Starčevičanci pravijo, da imajo ves hrvaški narod za saboj, tako govorjenje ni dru-zega nego golo pretiranje resnice. Eekli smo že in še rečemo, da bi nič ne imeli proti Starčeviču in njegovi stranki, ko bi se ti ljudje le količkaj dostojno obnašali, tako v deželnem zboru, kako tudi zunaj njega v političnem oziru namreč. Prav obžalovanja vredno se nam pa zdi, da nezavisna narodna stranka, kjer so škof Strossmajer, Derenčin, Kački, Živkovič in drugi odlični in za narod v resnici nesebični možje, nima večje podpore in zaslombe. O narodni stranki, ki ima največje krdelo za seboj, namreč od skupnega prebivalstva, ki znaša 1,893.000 duš, cel milijon in pa še 314.000 duš čez, nikakor ne moremo verovati, da bi imela tako slabe namene glede naroda, kakor se ji podtikajo. Ona smatra mirno pot, pot sporazumljenja na podlagi pogodbe z Ma-djari za tisto srečno srednjo pot, po kteri meni Hrvate privesti do sreče in blagostanja. Da se mora v tem smislu marsikaj pripustiti, ako se hoče drugo doseči, zdi so nam popolnoma umljivo, kajti tudi v političnem roka roko umiva in ravno tii še mnogo bolj, kakor kje drugod.
V offerskem državnem zhoru se je pričelo že v obeh zbornicah jako živahno gibanje. Zbornica poslancev sestavlja in napravlja svoje klube in odseke. Klubi pa imajo zopet polne roke posla za določitev programov. Najznameniteji za nas prebivalce to stran Litve je program skrajne levice m se tako-le glasi: ^Postave od leta 1867, ktere se do-
pa je stiskalo, da je bilo joj, pa vse zastonj: pasja hrana mu je ostala v želodcu, ki jo je potem, ko jo je bil dobro premešal, potrpežljivo prebavljal.
Moram pa vendar bolj na lahko razložiti, kako je to mogoče bilo. Hram je stal samotno kraj šume. Za stražo in obrambo so toraj imeli velikega psa Sultana. Ker je pes veliko potreboval, vsipali so mu jed vselej v precej veliko posodo in ker pes ni znal lepo go.sposko jesti, zmetal si je sam v posodo listja, slame in raznega smetja. Kar jo psu ostalo djala je gospodinja vselej v pisker, kaj malega pridejala ter segrela, da je Sultan še enkrat za večerjo dobil. Tokrat pa mu je Gašpar vse snedel vsled .svoje po-hlevno.sti in strašnega glada. Iz tega pač, ljubi bralec, lahko .sklepaš, kaj je študentovski glad in kaj vse študentovski želodec prebavi!
Nekega dne koraka Gašpar možko iz .šole mimo „Jiigerbirta" natezni. Na cesti je stalo majhno dekle in britko jokalo. Usmiljenemu Gašparju se je dekle smililo in jo vpraša, zakaj se joče.
„Ah, glej, ihti dekle, moja žoga je padla konju pod noge in ne upam si po njo, ker konj tam stoji, Idi ti po njo; ti si velik in se ga ne boji.š." Ga-šparja je obšel pri tem vitežki občutek. Pogledal je dobro konja, pa je videl, da je bolje, ne se preveč bližati. Ko premišljuje, kako bi željo svoje dame iz-
polnil in njeno solze obrisal, zapazi dolg drog, ki je pod oknom „Jiigerwirta" slonel. Tega prime s srčno roko, bliža se previdno od .strani štirinožnemu sovražniku in po nekterih nevspešnih poskusih je bil tako srečen, da je žogo dobil. Eavno se je bližal razve.seljenemu dekletu, da bi jej pridobljen zaklad izročil in še morebiti kak ginljiv nagovor naredil, kar začuti, da ga od zadej trda roka zgrabi in v tistem trenutku strašno zaušnico dobi.
„Caj ti ničvredno seme, jaz ti bom pokazal, kako se poštenim delavcem orodje krade! Da te grom-ska strela . . .!" Med tem je delavec ubogega študenta suval, tolkel in pretepal, da vse izgovarjanje ni nič pomagalo. Naposled mu drog s tako silo izdere, da mn je roke odri in je še štirnajst dni občutil nasledke.
Schiller je toraj res prav imel v svoji pesmi, ko vitez pravi: „Plačila, gospica, kar treba mi ni"; — kajti za tako plačilo bi se bil tudi Gašpar rad zahvalil, a prepozno je bilo.
In da gre ob enem, naj povem, kako je bil ubogi Gašpar še drugokrat tepen.
Sel je z nekterimi tovarši k sv. Jožefu na sprehod. To je sv. Magdalene poddružnica, pol ure od mesta oddaljena. Cesta k sv. Jožefu pelje tik Drave, ki globoko spodej svoje valove vali. Zavoljo varnosti
so kraj ceste močne rante, da se ne bi kdo v Dravo zvrnil. Drugi pametni ljudje grejo lepo po cesti naprej , naši dijaki pa so na rante zlezli ter po njih med cesto in Dravo naprej tekali. En čas je šlo to prav veselo. Gašpar je bil zadnji in bos, da si je svoje malovredne .škornje varoval. Naenkrat skoči iz koče ob cesti mlad pa močen mož z bikovico in hudim p.som nad dijake. Gašpar si misli: „ta pač hoče z nami burke vganjati ali nas strašiti, da bi kteri z rante pal; morebiti hoče tudi z nami za stavo teči; naj le teče, če hoče". Pa prišlo je vse drugače, kakor je Gašpar mislil. Človek .se ni hotel z dijaki šaliti, ampak svojo jezo si nad njimi ohladiti. Začel je neusmiljeno po Gašparjevih golih nogah mahati ter ga prisilil, da je na cesto skočil, ker v Dravo si ni upal.
Tii pa je plesala bikovica po njegovem hrbtu in če je hotel bežati, bil mu je takoj pes za vratom, in ker se je psa bolj bal, kakor bikovice, pustil se je pretepati, dokler se jo jeznemu možu zdelo.
Zakaj da ga je pretepal, tega mu pa ni povedal in ker se Gašpar tudi ni domislil, da bi ga vprašal, tega ni nikoli izvedel. Imel pa jih je na hrbtu, da jih nikoli ni pozabil.
(Dalje prih)
tikajo skupnih zadev, naj se po ustavnem potu zopet odpravijo; samostojna vojska; samostojna oprava zunanjih zadev; samostojna carina; samo-'stalne trgovinske pogodbe; samostalna banka; delegacije naj se odpravijo; zveza z Avstrijo obstoji naj le še po osobi cesarja; okupacija , Bosne in Hercegovine naj se dokonča in s sosedi sklene prijaznost; nedotakljivost hrvaške nagodbe; osobno varstvo se mora zabraniti pred vsako samovoljo; prostost v verskih, tiskovnih, zbiralnih in društvenih zadevah; vse predpravice naj se odpravijo; vsi ljudje različni po veri in narodnosti žive naj v bratovski slogi; madjarski jezik in narodnost , naj se gojita, toda brez vsake sile; pravice drugih v deželi živečih narodnosti naj se pripoznajo; lepa nravnost se mora zopet vpeljati; spridenost pri volitvah pa s korenino iztrebiti; tajno glasovanje; uprava naj se zboljša; službena pragmatika naj se vpelje; porotne sodnije; sodnijska obravnava naj se vrši neposredno in ustno; cerkvena samouprava naj se spoštuje, državi pa pravica šolskega nadzorovanja ohrani; služba pri vojakih naj se prikrajša, število vojakov pa zmanjša; velikoposestvo obvaruje naj se pogina; izselovanje naj se zabrani, če ne drugače po naselovanji; spridenim ljudem naj se zabrani prihod T deželo; plače za delo naj se zboljšajo, ne da bi se pri tem omajale sedanje družbinske podlage; lastnina je nedotakljiva; ceste po suhem in na vodi naj se pomnožijo; vodno pravo naj se čuva; regalie naj se odkupijo; in zbornica magnatov naj se pre-osnuje tako, da bo ona v soglasji z zbornico poslancev, od vlade neodvisna in da ne bo ovirala napredka." Kakor se vidi, je program podoben onemu, ki ga imajo Starčevicanci na Hrvaškem. Priznati se mora, da ima mnogo lepega in koristnega v sebi, kar bi vsakemu narodu iz srca privoščili, toda žal — ker je tudi ta neizpeljiv. Avstrija Ogerski ne bo nikdar dovolila personalne unije, ktero levičarji zahtevajo; ako jo pa dovoli, potem jo morajo Ogri kot pravičen narod tudi Hrvatom dovoliti, kar pa ne mislijo storiti, kajti v ravno tem programu imajo točko, ki se glasi: »Nedotakljivost hrvaške nagodbe!" V teh treh besedah je vse povedano.
Državni položaj v Bosni in Hercegovini je še vedno tak, kakor netopir, o kterem se pravi, da ni tič ne miš. Podoben je tudi rejni kravi, ktero je sosed na rejo dobil, dd ji klade, za plačo pa
■	mleko in gnoj vleče. Le toliko smo na slabšem, da nam Bosna in Hercegovina do sedaj pač zadosti,
■	da še preveč gnoja, pa vse premalo mleka daje za trud, s kterim se Avstrija pri njej prizadeva, da bi
o spravila kviško, kakor je „Bosna ponosna" nekdaj
■	3ila. Govori se sicer, da se dežela sama zdržuje in tpraj naši žepi njenega zasedanja nič več ne čutijo. €e tudi je morda povsem resnična trditev, vendar ni, da bi se od besede do besede za tako vzela. Bosna in Hercegovina sti nas že mnogo veljali in nas bodeti še; le dobro je, da imamo upanje na povračilo, kedar se bodo ondi bogati podzemski zakladi rudnin odprli. Euski časniki sicer že pišejo, da se je Avstrija misli prav v kratkem za zmiraj polastiti, kar bi bilo tudi popolnoma prav, pravično in pošteno. Ali bomo mar drugemu tja doli mir in red delat hodili? Ali naj bodo izdani milijoni za kakega druzega vladarja izmetani, ko nam doma
' tako krajcarja za sol primanjkuje, da o drugih potrebah še ne govorimo ne. Turčija bi Bosno rada in Srbija bi jo tudi rada; nobena obeh pa nima, da bi Avstriji povrnila stroške, kar jih je ta le do-sedaj imela, kaj pa še le za naprej? Priklop Bosne in Hercegovine k Avstriji bi bil toraj jako pravičen državni čin, kteremu bi se le zavist vstavljati za-mogla. Da se iz uradnih krogov misel nanj sedaj še zanikava, ni prav nič nenavadnega, kajti diplo-matje in državniki imajo jezik, da svoje misli drugim prikrivajo. Da bo pa Bosna Avstrijska in nikogar druzega, ako bi je do poslednjega krajcarja ne odkupil, je pač naravno in jasno, kot dan! Mogoče je vsekako, da za sedaj za nekaj časa še vse ostane, kakor je, vsaj tako dolgo, da se ljudje naših postav navadijo, potem se bo pa veliki čin završil in — Bosna bo mirna.
Vnanje države.
JPruski Poljaki po Gnezenu in po Poznanj-skem živeči se hočejo času primerno po svoji moči vdeleževati volitev za v nemški državni zbor. So-' stavil se je iz tega namena poljski centralni volilni odbor, in jo naslednji volilni oklic izdal: „Ni potreba, da bi še posebej povdarjali, kako pomenljive da so ravno bodoče volitve za nas Poljake, Ker še kljubu vsej nezgodi, ki nas preganja, nismo nehali Poljaki biti in še vedno vsi kakor nekdaj čutimo da smo Poljaki, je naša sveta dolžnost, da si branimo svoje narodno pr.ivo, kjer koli se nam žali in v vseh okoliščinah, v kakoršnih koli živimo. Pod prusko gosposko in v zvezi, v kteri se z nemško vlado nahajamo, so parlamenti najvgodneja in najboljša tla za nas in naš delokrog. Tukaj smemo slo-bodno povzdigniti svoj glas, tukaj nam je mogoče braniti napadeno svoio narodnost pred krivicami, ki se ji gode. Naloga nam je, da branimo svoj narodni obstanek na podlagi mednarodnih pogodeb, na podlagi kraljeve obljube, postav in pravic, na ktere se hočemo sklicavati pri obrambi; ravno tako nam je braniti pravice naše katoliške cerkve, ktera je že deset let v silno žalostnem položaji, kar je vsakemu znano. Naposled moramo pa pripravljeni biti, da
branimo koristi svojega življenja, svojega posestva, obrtnosti in svojega rokodelskega in obrtniškega stanu. Da nam bo pa to mogoče, da nam bo mogoče dokazati, da dežela, v kteri prebivamo, ni še prenehala poljska biti, kjer se je nekdaj razcvitalo veUkansko narodno življenje, moramo kolikor mogoče polnoštevilni, da, moramo brez izjeme pristopiti k volilni mizi in soglasno voliti narodnega kandidata."
Glede Egipta se bodo sedaj posamični kabineti najpoprej sporazumeli med sabo, kaj in kako in potem še le, ko bo že med njimi posamič bodoče postopanje za trdno določeno ob Nilu, sklicala se bode zopet dotična konferenca in nič poprej. Kaj bi tudi koristila, če bi jo prej sklicavali? Ako bi je ne sklicala Angleška, obrnila bi se konferenca takoj proti taisti. Ako jo pa Angleži zopet skUčejo, pa nobenega ne bo, kajti tlako delati se človek kmalo naveliča in Angleži so že pri prvi konferenci dokazali, da v tem smislu z njimi ni nikak sporazum mogoč. Naj bi se bile velesile že pred med saboj, kakor se pravi na tihem pogovorile in potem še le Angleže za svet prašale, pa bi bil Egit danes že lahko v redu, kar pa na ta način še dolgo no bode.
DomaČe novice.
Izvirni dopisi.
iz Mariborske okolice, 5. sept. (O rasnih im-lošnostih, Icako se v Mariboru denarja isneUti.) Cim manj je med ljudmi denarja, tim več jim ponujajo priložnosti, še tistih krajcarjev, ktere imajo, se lahko iznebiti. Tako sem si mislil, ko sem danes prišel v naše mesto ter videl vse vogle polne velikih plakatov, na kterih se je v različnih barvah naznanjalo, kako da se vsaki najlaži svojega denarja iznebi. Eden plakat je naznanjal, da bo popoludne na velikem trgu javna tombola v korist revnih šolskih otrok, kterim bo se za čisti dobitek priskrbela zimska obleka. Na drugem listu je bilo naznanilo, da je v Gotzovi dvorani otvorjena velika sadna razstava „sadjerejskega društva za okrajno glavarstvo Mariborsko"; zopet drugi listi so naznanjali, da je v kohbi blizu višje realke umetni muzej, v cterem se vidijo najimenitnejše osebe in najvažnejše dogodbe v naravnih voščenih podobah; da je zraven mestnega parka videti največa menažerija raznih divjih zverin, in da je v raznih krčmah in krčmar-skih vrtih godba, ples, petje itd.
Večini radovednih in veselih ljudi ni lahko med toHkimi priložnostmi izbrati si, ktere da bi se vdeležili, zato grejo navadno od ene do druge, dokler je krajcar v žepu, potem pa pridejo zvečer s praznim žepom in težko glavo domu, in drugi dan morajo z nevoljo na svoje delo, da si spet kakšen krajcar prislužijo.
Tudi jaz sem premišljeval, kam bi svojih par krajcarjev zanesel. Ker bo še sadna razstava tudi jutri videti, in njeni namen ni denarni dobiček, ampak korist sadjerejcev naše okolice, sklenil sem, jutri si jo natanko ogledati. Javne tombole se nisem maral vdeležiti, kajti za denar, ki ga vsako leto Mariborsko schulvereinsko društvo dobi, bi lahko vse revne Mariborske otroke za zimo oblekli, saj se je govorilo, da so schulvereinerji samo pri veselici v mestnem vrtu na predvečer zadnjih kmet-skih volitev imeli do 700 gld. dohodkov. Ko bi se ta denar porabil za šolske namene Mariborskega mesta, ne bi jim trebalo drugod denarja iskati za sicer hvalevredni namen, kterega pa le deloma dosežejo s takimi sredstvi, kakor so javne tombole.
Tudi umetni muzej, ki ima bojda res lepe podobe, me ni mogel zvabiti v svoje notranje prostore, ker vem, da je glavni namen takim podjetjem itak samo denarni dobiček.
Mimo velikanske menažerije pa vendar nisem mogel priti, ker rjovenje levov, risov in drugih zverin se je daleč okoli razlegalo in radovedne ljudi bolj vabilo, nego turška godba k tomboli ali velike lajne v umetni muzej. Pa sem bil res tudi zadovoljen, kar sem videl v tej v resnici veliki menaže-riji, ker sem se iznebil par desetič, pa videl sem velikanskega nilskega konja, nosoroga, divje leve, rise, slone, tuje tiče, kače itd.
Potrebno sicer za naše življenje ni, da bi morali to videti, vendar če že ima kdo par krajcarjev odveč, je bolje, da si pogleda za nje kaj podučlji-vega, nego .da jih zapravi v gostilni za smrdljivo žganje ali kisel cviček.
(Večerja pri g. deželnem predsedniJcu.) G. deželni predsednik baron Winkler napravil je sinoči veliko večerjo, h kteri so bili povabljeni vsi gospodje deželni poslanci. Prvo napitnico napravil je gospod deželni predsednik svojim gostom in izrazil veselje, da so sprejeli njegovo vabilo. G. deželni glavar grof Thurn napil je potem na zdravje g. predsednika in njegove ljubeznjive soproge, baron Apfaltren pa na. srečo in blagostanje dežele kranjske. G. Grassellije na to povdarjal, da poroštvo za srečo in blagostanje dežele je složno delovanje poslancev ter je napil na to slogo. Proti polunoči je minula veselica, pri kteri so poslanci obeh strank med seboj najprijaznejše občevali.
(V LjuUjansJco semenišče) so letos sprejeti sledeči gospodje: Bohinjec Peter iz Visokega pri Kranji; Pokoren Franc iz ŠkoQe Loke; Pavlin Franc iz Smelednika; Krek Ivan od sv. Gregorija pri Sodra-žici; Hribar Franc iz Mengša; Nemanič Ivan iz Metlike; Ferjančič Josip iz Goč pri Vipavi; Slak Matija iz Dobernič; Knavs Josip iz Okroga pri Št. Eupertu; Gabrič Anton iz Leskovca; Tekster Konrad iz Tižiča.
{Črna 7naša) po ranjkem Schneiduje bila včeraj ob 9. uri pri sv. Jakopu v Ljubljani, ktere se je večina gg. deželnih poslancev in množica vernih vdeležila.
(Knjige druSbe sv. Mohora) došle so danes v Ljubljano in jih udje dobe pri poverjenikih, pri kterih so se vpisali. Kar jih je vpisanih pri g. Klun-u, razposlal jih bode na dom vsem, za kterih stanovanje ve; kdor jih v nekterih dneh ne dobi, naj blagovoljno sam po nje pošlje v njegovo stanovanje pred škofijo, hišna številka 14 v I. nadstropji.
(Bnevni red IX. seje dešelnega zbora hranj-slcega) v Ljubljani dne 9. oktobra 1884 ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika o VIII. deželnozborni seji dne 7. oktobra 1884. — 2. Naznanila zborničnega predsedstva. — 3. Priloga 45: Poročilo deželnega odbora gledž vreditve deželnih in občinskih priklad od državnih železnic. — 4. Priloga 46: Poročilo deželnega odbora glede cestne stavbe Žir-Spodnji Logatec. — 5. Priloga 47: Poročilo deželnega odbora o prodaji licealnega poslopja in glavne vojaške stražnice visoki c. kr. državi in o stavbi muzeja „Eudolfinuin". — 6. Priloga 48: Poročilo deželnega odbora zadevajoč vstanovitev vino- in sadje-rejske šole na Dolenjskem. — 7. Priloga 49: Poročilo deželnega odbora o popravkih na cestah, ki so v zvezi s cesto iz Grosupljega na Krko in o vzdrževanji te ceste. — 8. Ustno poročilo upravnega odseka o § 6 letnega poročila: »občila". — 9. Ustno poročilo gospodarskega odseka o pospeševanji hišne industrije in o vstanovitvi obrtnijskih strokovnih šol (k prilogi 37). — 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1883 (k prilogi 11). — 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1885 (k prilogi 16/A.). — 12. Priloga 43: Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah: D. O personalnem kreditu na kmetih. — 13. Priloga 44: Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem: E. O iztrjevanji davkov in o davkarskih eksekutorjih. — 14. Ustno poročilo odseka za letno plačo o § 2 letnega poročila „davki". — 15. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 8 marg. št. 37 do 45 glede Slapske šole. — 16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Vencelja Sturma za povišanje pokojnine. — 17. Priloga 50: Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem: G. O hipotekarnih. dolgovih na kmetskih posestvih. — 18. Ustno poročilo šolskega odseka o prošnji učitelja M. Eanta zarad kmetijskega poduka za odraslo mladino. — 19. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3 marg. št. 13 in 14 letnega poročila. — 20. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer:, a) občine Iškavas glede podpore za napravo mostu čez Iško; b) občine Predaselj glede podpore za zgradbo mostii čez Kokro; c) občine Grosuplje in Slivnica za uvrstenje ceste od Velikega Mlačevega do Grosupljega med deželne ceste; d) okrajno-cestnega odbora Ve-likolaškega glede podporo 1000 gld. za večje cestne poprave; e) občincev v Kamnigorici in Kropi zarad imenovanja cest iz Kamnegorice in Krope čez Podnart v Tržič deželnim cestam.
(Današnji mesečni šivinshi somenj) je bil tako slab v vsakem oziru, da še pomena tržnega dneva
ni dosegel. Vzrok slabemu obiskovanju je pač v ne-Tgodnem vremenu in neprestanem deževji, ktero že od nedelje zemljo namaka z malimi presledki.
(Pismonoshih golobov), ki so jih v Ljubljani v nedeljo zjutraj spustili, v ponedeljek opoludne ni bilo še na Dunaj. Prej ko ne so vboge živalice ponesrečile ob tako slabem vremenu, kakoršno je bilo v nedeljo po planinskih deželah.
(Poditfc na c. Icr. miteljišM) v novem poslopji v Eeseljevih ulicah prične se še le 4. novembra, kakor „Laib. Ztg." poroča in ne 14. ali 15. oktobra, kakor se je iz začetka trdilo. Ker je s tistim podukom v najtesneji zvezi tudi c. kr. vadnica, imajo toraj tudi njeni učenci poldrugi mesec dalje počitnice, kakor so se jih nadjali, zarad česar se iz-vestno ne bo nikdo pritoževal, kajti sedanja naprava dijaških počitnic nikogar posebno ne veseli ne učitelja in ne učenca. Proti temu, da gredo že 15. julija domov namesto o sv. Jakopu aH pa še uekaj dni pozneje, bi že ne bilo toliko ugovarjati, ali to je hudo, ki mora dijak najlepši čas sredi septembra dom zapustiti, ko po vrtih in vinogradih vse polno okusnega zrelega sadja tako vabljivo človeka kliče: Ostani še pri nas; a namest tega morata učenec in profesor vse popustiti in iti šolski prah požirat.
{f P. Beda Vestenecic.) O čemur se je unidan še dvomilo, potrjuje se po „Vaterlandu" št. 275 vendar-le, da je jezuit pater Beda, nekaj časa trapist v Bosni umrl 26. julija v svojem misijonu v Afriki za žolto ali rumeno vročico. Iz Londona poslan je dospel na svoje misijonišče 8. junija, Mopea sedem dni hoda nad Kvilimano, med za-murci, kjer je jel delovati, kakor popisuje svojim sorodnikom v listu 30. junija. Pismo je zanimivo; bilo je njegovo poslednje. Eodil se je Frilnzl vitez MoricVesteneck na Dunaju 16. junija 1841, hodil je v VL—YIII. gimnazijsko šolo v Ljubljani, kjer je stanoval pri ranjkem ravnatelju J. Neči'tseku, in dovršil gimnazijo in zrelotno skušnjo z odliko 1. 1858. Mnogim v dobrem spominu vstopil je poznej k Jezuitom, bival več časa v Šent-Andražu, misijo-naril skozi Ljubljano v Bosno itd. Bog mu daj večni mir!
(^Repcnjslca šola) šolskih sester v Vodiški župniji zadobiia je pravico javnosti od c. kr. minister-stva za poduk in bogočastje.
(S Jcoso sunil) je Matevžev Francelj iz Ježice, Balantičevega Janeza, ki je prišel njegovo ženo pred palico branit, s ktero je v ponedeljek po njej udrihal. Francelj vidoč, da s palico ne bo nič več opravil, skoči po koso in hoče s taisto ženo ob glavo djati. Žena se na veliko lastno srečo hitro zavrti okoli Balantičevega, ker je bil pa Francelj že zamahnil, kosa branitelja zadene v život s tako silo, da mu je na drugi strani venkaj pogledala. Balantičev je imel še toliko moči, da je potem, ko mu je Francelj koso iz života potegnil, hitro domu tekel, kjer je na vso moč zaupil: „Ježiš, pomagajte mi, Francelj me je prehodil in jaz bom vsak čas umrl!" Domači so skočili, kar so najhitreje zamogh, da so ga obvezali in mu kri vstavili, ktere je revež toliko izgubil, da jo je bila žimnica in tla pod njo vsa krvava. Sinoči ni mogel že nič govoriti, danes se mu je pa že nekoliko na bolje obrnilo. Zdravnik je priznal, da mu je kosa pljuča ranila. Ubožec do sedaj ni še umrl, upanja je pa kaj malo, da bi ozdravil.
(Učiteljska slušia) v Šmartnem pri Litiji s 500 goldinarji letne plače in prostim stanovanjem se razpisuje. Prošnje do 25. oktobra 1884 c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Litiji.
(Volitve) bodo imeli v Trstu v nedeljo 12. t. m., da se nadomestita dva postanca v mestni in deželni zbor. Kandidata naših sta dva odločna Slovana in sicer za L volilni okraj, ki obsega Škedenj, Sv. Marijo Magdaleno, Čarbolo in Zavije, gosp. Peter Peršic';, rodom Hrvat, dober Slovan, izurjen govornik in c. kr. finančni uradnik. V V. volilnem okraji, kjer je poprej g. Burgstaller svoje burke vganjal, in Slovence na led speljaval, kandidira pa g. Valentin Šivic, inženir in tudi zanesljiv narodnjak. V. volilni okraj obsega Opčino, Ban Trebič, Padrič, Gropado in Brezovico. Iz srca privošimo ?mago našim rojakom, vrh tega pa tudi še, kar je poglavitna reč, da n(? bi nova poslanca posnemala g. Burgstallerja, ki je Slovencem pri volitvi zlate gradove obetal, pozneje jim se je pa izneveril in jih je hotel glede narodnega gospodarstva že tako rekoč komandirati.
(Tržaški deMni elor) otvoril je v ponedeljek opoludne župan dr. Baz z oni z običajnim govorom, v kterem je povdarjal posebno pravo domoljubje ter ga je završil s trikratnim „evviva" na cesarja. Za njim je govoril še vladni zastopnik in dvorni so-vetnik vitez Einaldini. Zbralo se je 29 poslancev izmed 54, toraj ravno da so še pravico sklepanja imeli. Podrobnosti se ni prigodilo nobenih in zbor se je po obeh govorih mirno razšel, kakor se je bil sešel.
(Na drobne kosce) raztrgala je včeraj v Trstu v Lloydovem arzenalu mašina 19Ietnega mehanika Antona Kalugeroviča, ki ji je po nesreči med jer-menje zašel. Posamične kosce njegove zbirali so potem, da jih preneso k sv. Justu.
(Cena sladkorju) še vedno pada. Tržne razmere za ta izddelek so po Avstriji sploh, po Češkem in po Trstu pa še posebno od tedna do tedna sla-beje in se še ne ve, kdaj se bo na bolje obrnilo. V Pragi znižala se mu je minuli teden cena za cel goldinar pri 100 kilogramih in je še kupčija slaba, kakor še nikakor ne.
(Iz poštne hranilnice.) Iz ravnokar razpošiljane okrožnice z računom za mesec september posnamemo sledeče vrstice. Omenjenega meseca je 108.990 vložnikov shranilo 109.616 gld. 63 kr. Med temi jo v VII. skupini (Tirol, Vorarlberg, Gorica z Goriško, Trst, Primorje, Dalmacija) 6.902 vlog s 531.293 gld. 25 kr., v VIII. skupini (Štajerska, Kranjska, Koroška) pa 7.213 vlog s 515.923 gld. 37 kr. Izmed 413.187 vložnih knjižic, ki so koncem septembra bile med ljudmi, jih je 7.775 nemško-slovenskih; rentnih knjižic je pa 5.687 v vrednosti 2,241.000 gld. Od 12. januvarija 1883 se je vložilo 35,153.550 gld., a izplačalo 24,061.294 gld. Iz okrožnice pristavimo še poročilo, da bode od dne 6. novembra uvedene takozvane »odpovedne depot-knjižice" za tiste šted-Ijivce, ki imajo svojo vložno knjižico založeno pri poštnohranilničnem uradu. Gospodom duhovnikom in učiteljem priporočamo prebiranje sostavkov o ^šolskih hranilnicah", ki se nahajajo skoro v vsaki okrožnici, v najnovejši so trije članki v tem obziru Če nisi neposredni prejemnik okrožnice, jo pa dobiš, pri vsakem poštnem uradu, saj je poštno hranilnično vodstvo uradnikom enkrat priporočalo, naj okrožnico izposojujejo duhovnikom, učiteljem, županom in ostalim veljavnim občanom, ako se zanimajo za poštno hranilnico.
Razne reči.
—	Kraljeve palače Kristijansburg v Kodanji na Danskem ni več, pogorela je do tal, kakor smo že nedavno poročali po telegramu. Ta palača je bila ena izmed najlepših po celi Evropi tako glede svoje prekrasne in velikanske stavbe, kakor tudi zaradi dragocenih zbirk, ki so bile ondi. Eavno pred 90 leti zadela jo je enaka osoda, toda so jo kmalo potem zopet pozidali. Posebne vrednosti je bil muzej v tej dvorani, kjer so bile nakopičene dragocenosti severnih tvarin, potem muzej za umetnosti, kraljeva knjigarna, ki je imela več kakor 400.000 zvezkov in knjig. Eešili so edino le galerijo za slike, vse drugo vničil je strašanski plamen.
—	Šest in dvajset otrok enega očeta, ki je letos v Bitlisu umrl, pravda se v Carigradu za njegovo premoženje, ktero jim je zapustil.
—	Trčila sta se dva angleška parnika z blagom obložena ne daleč od Lisabone v atlantiškem morji, s tako silo, da se je eden potopil. Žal, daje z njim vred tudi 15 mornarjev smrt v hladnih valovih našlo.
Teleg:ranii.
Zagreb, 7. oktobra. Poslanco Smičiklas izročil je v doželnem zboru načrt postave o izjavi pripada Šumberškega okraja k Hrvaški in o zastopu njegovem v ondašnjem deželnem zboru.
Praga, 7. oktobra. Deželni zbor jo Ba-reutherjev predlog o razdelitvi deželnega šolskega sveta izročil v pretres šolski komisiji. Nasprotno so glasovali v centrumu in nekaj veiiko-posestnikov.
Rim, 7. oktobra. Sv. oče sprejeli so Schlo-zerja v privatni avdijenci ob 7. uri zvečer.
Kahira, 7. oktobra. Iz Chartuma prihaja do sedaj uradno še ne i)otrjena vest, da so ondi francoskega konzula Mr. Herba in pa generala Stevarta zaklali.
Kahira, 7. oktobra. Lord Northbrook jo menda predlagal, da naj se egiptovska armada popolnoma odpravi in z retlarji nadomesti. Egiptovska vlada se predlogu vstavlja.
VVasiiington, 7. oktobra. Na konferenci za določitev skupnega prvega meridijana, vstavljal se je francoski poslanec predlogu, da naj bi se Greenwicliški meridijan za skupni prvi meridijan proglasil. Vsled tega se jo konferenca preložila ne da bi bila kaj posebnega vkrenila.
Poslanica.
Slavno vredništvo!
V	Vašem cenjenem listu od dne 12. septembra t. 1. o št. 213.se neki gospod dopisovalec „iz Polja" spodtika nad mojem srebrnem križcem, ki ga potem soditi, silno v oči bode. V omenjenem dopisu se meni očita onemarnost v službenih rečeh. Nektero teh stvari so take, da jih jaz nikakor poravnati ne morem; dnige pa so take, ki ne spadajo v županovi delokrog. Tako pravi, da jaz nočem ničesar storiti proti kotrobantu; ali mar oni dopisnik ne ve, da župan o tej reči druzega storiti ne more, kakor to, da take nepostavneže naznani dotični gosposki, ako bi jih zasledil? Ko pa on trdi, da dva v tem oziru goljufata, zakaj jih pa ne naznani gosposki? ali, če nima tako dobre vesti, ali poguma, pa vsaj meni, da bi jih jaz potem dalje naznanil?
Ker pa oni dopisnik ni storil ne enega, ne druzega, si o njegovem dopisu jaz ne morem druzega misliti, kakor to, da je on ž njim hotel žaliti mojo čast.
Prosim slavno vredništvo naj to pojasnjlo in opravičenje sprejme v svoj cenjeni list. *)
V	Spodnji Zadobrovi, 5. oktobra 1884.
S spoštovanjem
Luka Strah,
župan.
*) Prav radi; vsakemu svoje. Vredn.
Umrli so:
v bolnišnici:
o. oktobra. Jernej Šebenik, gostač, C4 let, Cirrhossis he-petis. — Janez Zankar, delavec, 34 let, Mycletis elironioa. — Janez Albrecht, mizar, 48 let, jetika. — Frane čepelnik, čevljar, 37 let, vsled katara v urevesu. — Blaž \Vagner, gostač, 68 let, Marasmus.
]>iinajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
8. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 95	kr.
Sreberna .. „ „ ......82	„	10	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 102	„	90	„
Papirna renta, davka prosta . . .	9.5	„90
Akcije avstr.-ogerske banke . .	8.59	„	—	„
Kreditne akcije............284	„	30	„
London.......121	„ 80	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini........5	„	77	„
Francoski napoleond......9	„ 68	„
Nemške marke......59	„ 75	„
(2)
sprejme se
V zlatarni Josipa Šparovica
v Ljubljani. Mestni trg štev. 13.
v zalogi Franjo Kirclilieima v Maincu jo izisla knjiga, ktera se dobi v Katoliški Itukvarni v Ljubljani
ftlr Priester und "Volk.
Von Leopold Klst.
II. Ban d (Schliiss).
Kleidertraclit — Ziifriedenheit.
Cena 2 gl. 52 kr., po polti 10 kr. več.
Vrvi, v aprilu t. 1. iziHli zvezek velja ravno toliko.
Ta alfabetično vrejena izgledna knjiga je zbirka prilik iz veroznanstva, dogmatike in morale, dalje iz zgodovine cerkveno, državne in družbinskega življenja. Duhovnikom ponuja ta praktična knjiga za pridigo in podučevanje v vprašanjih in odgovorih mnogo raznovrstnega gradiva, zatoraj bo gotovo dobro dosla zlasti gg. duhovnikom.
Podpisani kupuje baker, mesing, cin, cinl( in staro železo, ima večjo zalogo štedilnih ognjišč za vzidanje, ktero on sam oskrbi kar najceneje mogoče. Tudi se dobiva pri njem vedno oglje iz trdega lesa po nizki ceni.
Janez llolliar, (C)
ključavničarski mojster v ulicah sv. Flo-rijaiui št. 32 in v Hrenovih ulicah št. 4.
mMmmmHHHHHHHHHHMi