382. štev.
V Ljubljani, sobota dne 18. januarja 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„1>AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K l-50; s pošto celoletno K 20"—, polletno k 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.
     _________________
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:s	Uredništvo	in	upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 0.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirnna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaio. Zn oglase * se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
Telefon številka 118.	:::
Kam?
Praga, 15. jan. 1913.
S slovensko politiko je križ. Res čas je bil. da je končno izšel nekak političen katekizem. Morda najdejo naši ljudje v njem kakšen stavek o doslednosti, ki je doslej ni bilo. Slovenska napredna politika je bila doslej dosledna pač le v
—	nedoslednosti.
Evo malega primera; Da je
Ji tl3an^k' Iranec v mladočeškem Klubu, je v danih razmerah morda dasi n'kakor neobhodno P J ”x' e'lk del naprednjakov je
nisavo ™ -iraial (gle5 n' pr- tedani° HS gonske »Soče«). Toda če
„	. sm° z Mladočehi v taktični
n; niu ina štirinajstdnevno odpoved, i »ut Potrebno, da smo povzeli 1 njihova načela.
/14 ^akor včerajšnji »Slov. Narod« xi,' . m-) tako se je bavila vsa če-uipJavnost s Kramarevim predava-T,.?1 0 Voblemili češke politike. (vda Tazven »Narodnih Listov« in imar,evega osebnega žurnala) č tun mJad0Čeških glasil ni bilo sorn nn vr P°hva‘»e besede. Na-vzemš? vS,lčeška javnost, ne iz-odkhnii v ega dela Mladočehov, a"Ja Kramafevo stališče. Kra-np J .-5 nik takozvane »pozitlv-viaHi’ 0ne- ki hoče služiti n ,'Za,v*ak0 ceno in iei zato oo
rincu v ^ 1 ~ brez P,ače- Kar so nosegi, Čehi, so dosegli s svojo zavednostjo. s svojim narodnopolitičnim radikalizmom. Celo Staročehi,
Kakor Rieger, Zeithammer itd. so oni radikalnejši nego so njihovi nekdanji nasprotniki in sedaj najpokli-cgnejši nasledniki Mladočehi.
Ne moremo se tu spuščati na podrobno v probleme češke politike. Toda kar se čuti dobro češko in
Solunsko**"0, ’ei Pr0U >>pozltivni« politik^ ker je nepLodna, mnogo neplodnega, nego opozicionalna. Toda
oi Za	^a	Slovence	je
Pa takova »pozitivna« politika naravnost uničujoča. Politika Šuster-siceve stranke je pozitivna v Kra-marevein smislu. V »Soči« sem jo krstil za politiko »odprte roke«, ki Caka na drobtine.
Toda ta pozitivna politika nam Prinaša nemške sodnike, sistemno uničevanje naprednjakov, izdajanje Jugoslovanskih interesov, in — od vlade klerikalcem koncesirani monopol • gospodovanja: — Corte blan-che s podpisom Božidarja Černeta
—	Za slovenske naprednjake je da-
se da Kramaf opravičiti, se da le z ozirom na češko prodiranje v statusu uradnikov, v posesti akcij, v gospodarskih interesih njihovega kapitala; pa tudi s tega stališča ne od obr ujemo, da Kramaf v delegacijah v isti sapi govori za balkanske narode in glasuje za topove proti njim. Če pa gre njegovo pot ofici-alni zastopnik slovenskih naprednjakov, za katerim ne stoji klub, ne kapital, ne vpliv, niti ne enotna stranka, ampak edino srd in upanje na bodočnost, potem je to — napačno!
In potem, kako se sklada to: Kramafeva pozitivna politika je slovenskim naprednjakom simpatična. Šušteršičeva iim pa ni, dasi Š. L. S. nima radikalnih in drugih nasprotnikov, kakor Mladočeh. marveč le majhne drobce, katerih ni težko držati v šahu. In vendar so slovenski naprednjaki navajeni pridigati opozicije, kadar ni v opoziciji S. L. S.I
To je: Mi sami ne vemo. kaj hočemo; vemo le to. da hočemo nasprotno, kakor S. L. S., ne da bi sami presodili, je li dobro ali slabo. Ma ucta!	K.
OooziS !	?’ •e ena takMa:
bi hih ?k™jn0sti. To načelo bi bib dano tudi, ce bi imeli slo-
vcm«! naprednjaki 10-15 držav-Poslancev. Teda danes, ko imamo, če seštejemo vse, le 3 sloven-e naprednjake, izraženega pa sai-V. ene,ga’ ie za nas naravnost Izpričevalo politične revščine, če ho-
mo za Kramareni v predsobe. Če
;   -------------------
Pred nadaljevanjem vojne.
—	17. januarja 1913.
Te dni je pričakovati v Londonu odločilnih trenotkov. Odkar je na zadnji seji mirovne konference predsednik dr. Novakovič mirovna pogajanja suspendiral in na vprašanje Rešid paše, kaj pomeni beseda suspendiranje, izrekel sedaj sve-tovnoznane krilate besede »suspen-du est suspendu«, je postala situacija skrajno nejasna. Vedno bolj prihajajo do veljave oni glasovi, ki trde, da mirovna pogajanja niso vspela in da se bo vojna na Balkanu v kratkem nadaljevala. Balkanski delegati nameravajo samo še toliko časa ostati v Londonu, da izvedo, kaj bodo Turki odgovorili na kolektivno noto velevlasti in ulti-matum balkanske zveze, ki bo isto-častno izročen. Velevlasti so si v svesti mučne situacije, ki je sedaj nastala, dobro jim je znano, da bi bili z nadaljevanjem vojne uničeni vsi sadovi in vspehi dosedanjih mirovnih pogajanj in pogajanj na po-slaniški konferenci, velevlasti vedo, da je treba samo ene nove iskrice na Balkanu, da zopet vzplamti cela Evropa. Vse kaže, da bo mednarodna kriza trajala še dolgo časa, ako se velesilam v zadnjem trenot-ku ne posreči prisiliti Turke k od-stopitvi Drinopolja, katerega Turki tako trdovratno branijo.
Kolektivna nota velesil še vedno ni izročena. Danzadnem prihajajo iz Londona poročila, da je izročitev note zopet odgodena, kar na-
pravlja situacijo le še bolj mučno in nejasno. Vedno bolj ostaja očito, da vlada v taboru velesil precejšnje nesrorazumljenje. Dočim stoji tri-pelantanta na stališču, naj bo nota velesil, kolikor mogoče ostra, je trozveza za milejšo obliko. Zlasti Nemčija je začela v zadnjem času igrari silno čudno vlogo in precej verjetno je, da ima pri turški trdovratnosti precejšnje zasluge ravno Nemčija. Vsekakor pa je treba počakati na to. kaj bo Turčija odgovorila na noto velesil, ki se menda izroči že danes. Najbolj verjetne so vesti, da sploh ne bo dala jasnega odgovora, ali pa bo odlašala z odgovorom kolikor časa se bo to pač dalo. Veliki vezir Kiamil paša je sicer odločno za mir, a nima v kabinetu za seboj večine in tudi javno mnenje ne stoji na njegovi strani. Vrh tega grozi v Turčiji meščanska revolucija, ako bi Turkom najdražja svetinja. Drinopolje, počivališče turških kalifov, padlo v roke Bolgarov.
Balkanski delegatje postajajo že nervozni in zveza sama se z naglico pripravlja za vsako eventual-nost. Balkanska zveza je takorekoč pogajanja že prekinila in čaka samo na zadnjo besedo Turčije. Vojna ali mir? Odločitev leži na vsak način sedaj edino v rokah Turčije in velesil, ki so pa skoro že same obupale nad mirno rešitvijo krize.
Še eno vprašanje postaja od dne do dne akutnejše. Bolgarsko-rumunska pogajanja so dospela do mrtve točke. Zavratna Rumumja bi rada še pred sklenitvijo balkanskega miru dosegla svoje zahteve, a Bolgarska se krčevito brani. Pošto,-panje Rumunije v tem kritičnem trenotku je eno izmed najgrših madežev v zgodovini razvoja evropskih držav. Velesile se drže v tem konfliktu precej nevtralno, le Avstrija podpira Rumunijo z vsemi močmi. Izid bolgarsko-rumunskih pogajanj je pač največ odvisen od tega, kako stališče bo zavzela Rusija. Rusofilski bolgarski krogi sta vijo velike nade v Rusijo. Faktum je, da bi Rumunija bila še bolj ošabna in da bi že zdavnaj vpadla v ono bolgarsko ozemlje, katero zahteva zase, ako bi Ji bilo znano na
tančno rusko stališče v tem vprašanju. A vse kaže, da bo Rumunska konečno vendarle radi ljubega miru vsaj nekaj dosegla. Diplomacija pač ne pozna nobene poštenosti. Mednarodna situacija torej ni r.ič preveč sijajna in nad Evropo vise še vedno temni oblaki.
Za enkrat je najvažnejše vprašanje mirovnih pogajanj. Te dni pade odločitev. Kolektivna nota velesil in zajedni ultimatum balkanske zveze sta zadnji poskus, pogasiti še vedno tlečo žerjavico na Balkanu *in če se tudi ta poskus ponesreči, bodo v kratkem pred Drinopoljem in na Čataldži zagrmeli topovi svojo zadnjo pesem, ki se bo razlegala do Caiigrada in po celi Evropi, ki zna izzvati na spomlad lahko še največje zlo, evropsko vojno.
KOLEKTIVNA NOTA ŠE VEDNO NI IZROČENA.
Carigrad, lb. januarja. Ker poslaniki velevlasti še vedno niso dobili instrukcij od svojih vlad, kolektivna nota najbrže še niti jutri ne bo izročena.
BOLGARSKE GROŽNJE.
Sofija, 16. januarja. Vladni organ »Mir« prinaša uvodni članek, katerem izjavlja: Izročitev balkanskega ultimatuma se bo predvsem izvršila radi tega. da se podkrepi intervencija velevlasti in Turčijo prisili, da izbere med ugodnim mirom in nadaljevanjem vojne. Da so zavezniki toliko časa prenašali provokacijo Turčije, se je to zgodilo le iz ozirov na glavno mesto Britanije, kjer se vrše mirovna pogajanja.
TURČIJA HOČE POPUSTITI.
London, 16. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz diplomatskih krogov, da so danes došie iz Carigrada vesti, da namerava Turčija popustiti, četudi še ni nobenega znaka za zboljšanje situacije.
TURŠKE PRIPRAVE ZA NADALJEVANJE VOJNE.
Carigrad. 16. januarja. Vlada je za slučaj nadaljevanja vojne pokli-
cala pod orožje vse vojaške obve-zance od 44. do 46. leta.
BOLGARSKA PRIPRAVLJENA ZA VOJNO.
Sofija, 16. januarja. Bolgarski generalni štab je izdelal nov načrt za slučaj nadaljevanja vojne. V slučaju, če se mirovna pogajanja razbije}.), bodo zavezniki z vso silo naskočili Diinopolje.
AVDIJENCA NAZIM PAŠE PRI SULTANU.
Carigrad. 16. januarja. Danes je bil vojni minister Nazim paša v av-dijenci pri sulranu, da ga informira o stanju armade in o turški generalski konferenci. Mladoturki so baje razvili tajno agitacijo in jo razširili ne samo pred Čataldžo ampak tudi v Carigradu. Radi tega je par nezanesljivih polkov premeščenih iz Carigrada, s Čataldže pa odpoklicane Čete, ki so brezpogojno udane sultanu. Mladoturki hočejo na vsak način vreči sedanji kabinet Kiamil paše in uvesti vojaško diktaturo z Ized in Mahmed pašo na čelu. Diktator bi postal Mahmed paša. Mladoturki zahtevajo, da Turčija niti za las ne sme odnehati gled« Hrlno-polja.
PRED JANINO.
Koln, 16. januarja. »Kolnische Zeitung« prinaša poročilo svojegd poročevalca v Atenah, da je d '^l v Epir prestolonaslednik Konsu. -tin in prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi grškimi četami. Vsled tega se sklepa, da je padec Janine samo vprašanje časa.
SRBI PROTI ZAVLAČEVANJU POGAJANJ .
Belgrad, 16. januarja. Časopisi zahtevajo, naj se ne zavlačujejo naprej pogajanja s Turčijo in ne troši zastonj denar, ker bo intervencija velesil tako brezplodna.
BOLGARSKO-RUMUNSKI
KONFLIKT.
Sofija, 16. januarja. Glede romunskih aspiracij so zadnje vesti ugodnejše. Konflikt je stopil v mir-
Mestna hranilnica ljubljanska
:	-sr	Frešamcvi	-ulici	šteTT.	3	-
je od 1. januarja 1913
zvišala obrestno mero za vse — stare in nove — hranilne
vloge na
4*k od sto.
mm
KerrtrLl čLaršrels: od ©“bresti ;pla,čuoe sama.
LISTEK.
M. ZEV AKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
šrVmKrali •S*J? nagI° ogrniI s Plaščem; ysi štirje so se odpravili po
stranskih stopnjicah in' zapustili Lu-
ver. /unai se je postavil kralj na
celo; trojicji plemičev je šla nekaj
S0;ez£aevn|im-roke "a *ža«"
V<K"?‘ 16
eremoto5« T^m^1 Esž- *da »Ohe! pa ne, da bi se hotel spraviti z lepo Feronko?«
»Težko, da bi mu odpustila.« »Oh, še presrečna bi bila!« je Zaklical La Šantenjre.
Sansak ni rekel ničesar; mislil ie le na svoje maščevanje, in kraljeve ljubezenske afere so ga puščale docela brezbrižnega.
Kralj pa je stopal v resnici proti luilejijski ograji.
Tudi on je molčal kakor Sansak m mislil na maščevanje, ki ga ni hotel poveriti nikomur drugemu.
Sklepal je, da se Magdalena Fe-ronova gotovo vrača v hišo njunih nekdanjih sestankov, v to hišico, ki jo je imenovala sama dom njune ljubezni.
In v dnu srca je upal še vedno.
da je Magdalena nemara lagala in se le bahala, ko mu je zatrdila, da se je okužila s strašno boleznijo.
Hotel jo je vprašati izlepa ali izgrda. S silo ali z dobro besedo — nekako ji je hote! iztrgati resnico.
In, ako uvidi, da se je res zgodila nepopravljiva nesreča, jo je hotel pograbiti z lastnimi rokami, vreči jo v žrtev velikemu profosu, da jo sežge ob počasnem ognju ... Njegov duh se je pasel ob izmišljanju rafiniranih muk ...
Čez pičle četrt ure se je kralj ustavil.
Bili so predjiišo Magdalene Fe-ronove.
Na desni so se risala temno na črnem nebu poslopja opekarne, na desni pa so ležala zapuščena polja; pet sto korakov dalje se je slišalo zamolklo bučanje Sene, ki so jo bile pognale zimske vode izza bregov, da je preplavila travnike, ki so jo spremljali.
Trojica plemičev se je bila ustavila v spoštljivi razdalji, a kralj jim je mignil, naj stopijo bliže.
Pročelje hiše je bilo temno.
»Noter pojdemo,« je rekel kralj.
»Vsi pojdemo noter?« je prašal La Satenjre začuden.
»Da... Ako prav razumem značaj osebe, ki jo iščem tu, bomo štirje komaj zadosti, da jo ukrotimo.«
Kralj je izrekel te besede s takšnim glasom, da so vsi trije plemiči vztrepetali.
»A kdo ie ta oseba, sir?«
»To boste videli.«
»Ali naj potrkam na vrata? je prašal D’ Esč.
»Nikar ... Poizkusimo priti noter brez hrupa... Pojdite za mano.«
Franc I. je začel stopati okrog hiše ter dospel do malih vrtnih vrat, ki jih je Magdalena Peronova odklenila nekega večera, da je mogla spustiti Manfreda v varno zavetje.
»Ali poznaš ta vrata?« je prašal D’ Ese La Šatenjrčja.
»Kako jih ne bi? Vraga, poznamo jih vsi štirje, dasi so vzroki različni.«
»Kaj pravite? je rekel kralj.
»Menimo set da ni daleč od tod tisti kraj, kjer je Sansak izkupil svojo lepo brazgotino preko obraza.«
Med tem pa je bil kralj potegnil iz žepa ključek in'poizkusil odpreti vrata.
»Ključavnica mora biti izpre-menjena,« je dejal po brezplodnem trudu.
»Zid ni bogvekako visok, sir,« je menil Sansak.
»Bogme, sredstvo je primitivno, a ker nimamo lestvice ...«
»Mari misli vaše Veličanstvo zares? ..’.«
»Da... podstavite mi pleča in počakajte me tukaj.«
»Pa če bi nastala nepričakovana nevarnost...«
»Potem vas pokličem.«
La Satenjrč in D’ Esč sta se podstavila kralju, ki ie zlezel na nji-
ju rame in odondot ha vrh zidu.
V	tem trendtku je Franc I. pozabil svoje skrbi in tesnobe, pozabil grozno bolezen, od katere se je vedel okuženega, pozabil pohod proti rokovnjačem, Monklarja, Doleta in Lojolo. Pozabil je celo namen svojega poseta v skrivnostni hiši; kralj je bil popolnoma v svojem elementu, mikala ga je aventura; že samo dejstvo, da leze ponoči v tuje stanovanje kakor tat, ga je navdajalo s trepetom čudne, pustolovske naslade ...
Tovariši, ki so bili že dolgo vajeni kraljevih navad, se niso prav nič čudili, videči ga izvajati ta manever, gotovo nevreden kraljevskega dostojanstva, o katerem je govoril popoldne veliki profos s tako brezmejnim spoštovanjem.
Franc L, sedeč na vrhu zidu, se je pripravljal, da skoči na vrt.
Zdajci pa je osupnil in pozabil kaj je hotel.
Pogled mu ie pal na razsvetljeno okno.
To okno je bilo v pritličju.
In njegova stekla niso bila tako debela, da bi bila mogla skriti, kar se je godilo v sobi, kjer je gorela luč.
Preradovedno se je zagledal Franc I. v to okno; videl je nekaj, kar ga je moralo navdati z največjim začudenjem, kajti jedva se je premagal, da ni kriknil od presenečenja.
Pogledal je še pozorneje, kakor* da dvomi o prvem vtisku.
A zdaj se je očividno prepričal popolnoma.
Skočil je — ne na vrt, marveč nazaj k tovarišem.
Vidno ganjen je prijel La Ša-tenjreja za roko in zamrmral:
»Ona! Ona — tu!«
»Torej vaše Veličanstvo ni imelo namena posetiti neko žensko?«
»Pač! Tcjda ne tiste, ki sem jo pravkar videl.«
In ne meneč se dalje za osuplost, ki so jo povzročile te nejasne besedice med četvorico, se je kralj naglo napotil proti pročelju, prijel sam za trkač in zaropota! po vratih.
Preteklo je nekaj minut; nato je prišel možak opaljenega obraza in z dolgimi, sivkastimi brki ter odklenil.
»Kaj hočete?« je vprašal z osornim glasom.
»Z gospodarjem te hiše bi rad govoril,« je odgovoril kralj.
»Vrnite se po dnevu.«
»Videti ga hočem takoj,« je dejal kralj.
Obenem je prestopil tistih par( stopnic, ki so vodile do vrat. Tisti hip se je pojavila tudi četvorica ple-^ mičev, hoteča spremiti kralja.
»Ohe!« je zaklical mož z velikimi brkami. »Ce ste pošteni ljudje, glejte, da se izmažete brez obotavljanja. Ce pa ste prišli s slabimi nameni, jih boste plačali drago!«
1
neišo fazo. Upati je. da se pogajanja končajo mirnim potom.
London, 16. januarja. Rumun-ska delegata Misu in Jonescu sta danes konferirala eno uro z dr. Da-nevom. Jonescu odide jutri v Bukarešt. Izjavil je. da odpošlje Misu po svojim prinodu v Bukarešt. nove inštrukcije.
RUMUNSKl VLADNI LIST O PO-__GAJAN.I1H Z BOLGARSKO.
Bukarešt, 16. januarja. »Vladni list »Minerva« javlja, da so pogajanja med dr. Danevom in rumunskim delegatom zastala. Postopanje dr. Daneva vzbuja v Bukareštu veliko ogorčenje. Rumunski vojni minister izjavlja: Upamo, da bo kmalu konec spora, kajti naš bolgarski sosed mora uvideti, da ima vsako potrpljenje svoje meje.
Slovenska zemlja.
Novi Vodmat.
Janez Mavsar je začel od same jeze denuncirati svoje ožje kolege v kurilnici. Iz stranke so ga izključili, ker ga socijalsti v Zeleni jami ne « rajo. Ko se ie na prsi trkal, da je pristen socijalist — to so mu tudi vt iie ta mož hodil na vse klerikalne sestanke in shode — Petriču ‘demonstrirat. Ko so ga socijalisti do 'dobra spoznali, so mu dali »Lauf-pass«. Ko se je ponujal napredni stranki, je stranka to ponudbo odklenila. Spoznali so ga vsi v jedru njegovih lastnosti. — Klerikalci v Mostah bodo mogli zanaprej iskati drugih takih mavžarjev, da bodo vlekli socijaliste za nos tako, kakor jih je ta nemškutarski Janez. Ker mu jc popolnoma odklenkalo v Mostah, 'hodi le še kakor kak poparjeni kužek od enega klerikalca do druzega. Od same jeze ne ve, kaj početi. Prej pa je s to zastavo delal reklamo za sebe; ko so klerikalci zmagali, je tudi on zastavo razobesil, ker je bil od pristnih socijalistov izvoljen. In, ker je še sedaj menda pristni socijalist, ko je izključen iz stranke (da lepše izgleda, pravi, da je sam izstopil iz nje), je z%£tel pristno denuncirati svoje pristaše. Ovadil jih je že več. Torej pozor pred takim, ki zna tudi pristno denuncirati.
Iz Šmarije.
(Odmevi občinskih volitev.)
Dne 19. decembra so bile v Šmariji občinske volitve, pri katerih so se godile take stvari, da je nasprotna stranka vložila pritožbo in bomo menda kmalu že drugič imeli šmarske občinske volitve pred sodiščem
—	dasi teče preiskava še zaradi prvih volitev. Obravnava pred sodiščem bo zopet pokazala, kake stvari se gode v tej občini, ki Je zaradi zanikarnega gospodarstva prišla na zelo slabo ime. To pa za to, ker v tei občini ne odločujejo možje in vo-lilci — ampak farovž, kaplan in par nezmožnih ljudi. Samo par dokazov:
pri zadnjih obravnavah se je izkazalo pred sodiščem, da so bili volllci pijani — ker se je volilo pri županu, ki ima gostilno in se je ta dan napajalo vse, ki so volili s fa-rovžem. Vsak volilni slepar se je potem skliceval, da je bil pijan. Zdaj se je zopet delalo z — vinom oz. žganjem. Zupanova gostilna je komaj 30 korakov od volilnega prostora. Tam se je takoj ob začetku volitve začela pijača. Pri tem so lovili volilce, kakor so mogli — na volišču pa je dekan trgal glasovnice, kakor se mu je zljubilo. Neki volilec s Pleš je komaj ušel skozi kuhinjska
vrata, da mu niso pobrali glasovnico. Zgodil se je slučaj, da je n. pr. volilec volil zase in s pooblastilom. Ko je položil volilne listine na mizo, jih Je pregledal župan in jih izročil dekanu. Dekan je videl, da ima volilec nasprotne kandidate, rekel je »neveljavno« in je vse zavrgel. Takih slučajev je bilo mnogo, volilna komisija je bila sestavljena tako, da si ni upal nihče ugovarjati. Kljub temu so prišle te goljufije na dan in pridejo pred sodišče. — Nekaj dnij po volitvi se je zbralo nekaj mož tudi pri županu. Zupan jim je vse glasovnice razkazal in jim razlagal, kdo je volil s to ali ono stranko. (Priče na razpolago.) Ko je prišel do neke glasovnice, kjer je bil en kandidat prekrižan in vpisan kandidat nasprotne stranke — se je župan raztogotil in je rekel: »To je naredila ta prokleta baba.« Eden iz gostov je župana pomiril, češ, naj ne kriči tako — ker se vse izve. Res se je izvedelo. Vprašamo sedaj, kje je tajnost volitev? Ali bo poklicana o-blast že naredila enkrat konec takim razmeram v šmarski občini. »Dan« je že svoječasno poročal, da je župan pošiljal svoja pisma pod pripombo »uradno« (zato, da ni treba plačati 10 vin. znamke). To je zloraba' uradne oblasti! Dne 31. sep. je dal župan ukaz, da se morajo na povelje c. kr. okr. glavarstva razobesiti zastave (drugi dan so namreč čuki imeli priti v Šmarje). Na pritožbo enega izmed posestnikov je okr. glavarstvo odgovorilo, da ni dalo županstvu nikakega ukaza, da morajo posestniki zastave razobesiti. Zupan je torej uradno lagal. Ali ni to zloraba uradne oblasti? Kako dolgo bo še to trpelo? — Najlepše pa je, da so pri zadnjih volitvah volili tudi oni, ki so zaradi prejšnjih volitev še v sodni preiskavi. Eden iz teh, Skubic, je postal celo občinski odbornik. Dr. Pegan, ki ie zagovarjal obtožence pred sodiščem, je trdil, da je Skubic bolj kratke pameti, Skubic se je tudi pred sodnikom kazal, da nima nobenega pojma, kaj je to volitev — in tak mož postane občinski odbornik. Kdor je v kazenski preiskavi, ne more biti voljen — še manj odbornik. To velja za vse. Zahtevajmo, da se oblast pobriga za to: 1. da župan ne bo zlorabil uradne oblasti in da ne bo kazal okoli glasovnic. 2. da se ljudi pouči, da kdor je v kazenski preiskavi ne more biti odbornik. 3. da napravi konec škandaloznim razmeram, pod katerimi trpi občina in davkoplačevalci.
Dnevni pregled.
O	štajerskem deželnem zboru. Dne 14. t. m. popoldne je zborovala zveza nemškonacionalnih deželno-zborskih poslancev v Gradcu. Po posmrtnici umrlemu dež. poslancu Erbu je bil v zvezo sprejet dr. Turner. Posl. dr. Hofmann pl. Willen-hof je govoril o političnem položaju s posebnim ozirom na zadnja pogajanja radi delazmožnosti deželnega zbora ter o vprašanju učiteljskih plač. K temu vprašanju so se tudi oglasili posl. dr. pl. Kaan, Einspin-ner. dr. Negti, ptujski Ornig, Foest, VVoIfbauer, Otter, Wastian. Stallner in Mosdorfer. Debata je trajala več ur. Sklenilo se je, da se mora ravno radi zvišanja učiteljskih plač skušati dvigniti delazmožnost.
Slovenci in graška »Herbst-messe«. Vsakoletno prireditev graške »Herbstmesse« poseča tudi par tisoč Slovencev vsako leto. Čudno je le, da gredo v gnezda zapravljati denar nemškonacionalnim podjetni-
kom v korist. Ravno tako je udeležena vsako leto na tej prireditvi
»Siidmarka« in nič manj »Schulver-ein«. Koliko grošev vržejo ti ljudje v nabiralnike obeh, bodisi vsled nevednosti, bodisi ker pozabijo, da so Slovenci. V zadnjih dneh čitamo zopet v graških dnevnikih, koliko in kako lepo žetev sta imela ona dva protislovanska društva. »Herbstmesse«. ki bi morala biti po svojem namenu in pomenu mednarodna, dopušča, da se v tem slučaju aktivno udeležujeta oni dve organizaciji. Sicer pa, kakor mnogoštevilno zahajamo mi tja, tako se krči dohod iz drugih krajev in še parkrat taki uspehi in tudi graška Herbstmesse bo zaspala.
Nesreča. Kajžarica Marija Traven iz Vodic v kamniškem okraju je te dni sekala drva. Pri tem se je vsled neprevidnosti vsekala v levo roko in zadobila težko telesno poškodbo.
Tatvina. V noči med 5. in 6. januarjem t. 1. je ukrade', neznan človek posestniku Andreju Specu na Savi iz kurnika več kokoši. Tatinski ptič je odnesel tudi enega zajca.
Še ena tatvina. Ko se je predvčerajšnjem od Zidanega mosta do Ljubljane z vlakom peljal čevljarski pomočnik Janku Šetina, je v vlaku zaspal. Med tem časom mu je pa iz žepa izginilo 18 kron denarja in njegova delavska knjiga.
Mariborski Slovenski koledar je tako dobro in zanimivo uiejen, da se o njem sliši le povsod hvala in priporočilo. Ker je Še nekai teh koledarjev v zalogi, nai si ga blagovolijo interesenti, ki se posebno zanimajo za Maribor takoj naročiti. Cena s poštnino vred je le 60 v. koji znesek naj se v naprej pošilja v znamkah n? papirno trgovino Vilko \Veixl, Maribor. Na druga naročila se ne bode oziralo.
Iz življenja veseljaka. Pred graško poroto se je imel predvčerajšnjem in včeraj zagovarjati 411etni Franc Mayerhofer, sin koroškega posestnika. Stariši so mu bili odločili, da se izuči v trgovini. Po dokončanih vajenških letih je služboval Fran Mayerhofer nekaj let kot trgovski sotrudnik, nakar je ustanovil trgovino s konzervami, s katerim podjetjem pa ni dosegel nika-kih uspehov, pač pa ie moral to podjetje kmalu opustiti. Kmalu za tem je bil nastavljen pri nekih karbidnih fužinah v Bosni, odkoder je potem, ko se je leta 1895 poročil in kmalu na to zopet ločil, prišel leta 1905 v Landek kot potnik 4amošnJega podjetja za vporabljeno elektriko. Pri tem podjetju je ostal do leta 1909, ter zaslužil letno približno 40 do 50 tisoč kron, kar pa ni imelo drugi'1 posledic, kot da ie pričel z denarjem trošiti in zanemarjati svojo službo. Podjetniki so ga odslovili, nakar se je vrgel na razne špekulacije, ki pa niso imele drugih posledic, kot. da je zapravil še ono malo denarja, ki mu ga je bilo ostalo. 2e leta 1908 se je imel pred deželnim sodiščem v Pragi zagovarjati radi kride. Pričel je nato z neko agenturo ter denarno kupčijo in sicer v Pragi. Dasi bi dobil potrebnega denarja, se je obrnil do nekega agenta Miillerja in ta ga je zopet priporočil nekemu Novotnyju. Le ta mu je dal na 1150 kron glasečo se menjico, ki pa je neizplačana zapadla dne 1. junija 1911. Ko mu tudi to ni neslo, je začel kot potnik podjetnika Gergače-viča, ki je imel v zalogi novoiznaj-dene »Oto-vžigalice«. Pri tem se je seznanil z mehanikom Ruzizko v Gradcu, kateri poslednji je bil leta 1911, januarja meseca, naročil pri
Gergačeviču 1000 komadov imenovanih užigalic. Mayerhofer je kmalu na to ogoljufal Ruzizko za par tisoč kron, ki mu jih je bil 'poslednji dal kot predujem na razna naročila, o katerih je Maverhofer trdil, da jih je dobil od raznih večjih podjetnikov. Ruzizka je prekasno zvedel, da so bila ta naročila neveljavna, to pa zaradi tega, ker so bili Ma-yerhpferjevi takozvani »odjemalci« po veliki večmi sami agentje. Seveda je bil ves denai Ruzizke s tem izgubljen. Mayerhoter je nato zopet pričel z trgovino karbida, a Ruzizka ni imel niti pojma, kot se nahaja Mayerhofer. Marca meseca leta 1911 je nalagal Mayerhofer trgovca Pristerja v Trstu, da je zastopnik neke mestne občine, ki je upeljala elektriko in ima sedaj na prodaj velike množice karbida. Prister je Maveriioferjevim lažem verjel, ter mu izplačal na predujemu celih 3000 K. Dne 30. marca 1911 je brzojavil Mayerhoier Priesterju iz Milana, da mu naj dopošlje še preostanek kupne vsote v znesku 658 kron. ker je karbin baje na potu. Prister denarja tokrat ni odposlal, ali — tudi karbida še do danes ni videl. Z veliko težavo se je končno posrečilo Pristerju, dobiti od Ma-yerhoferja 1000 K, ostalih 2000 K pa je ostalo izgubljenih. Dne 23. aprila 1911 se je zavezal Mayerhofer nasproti trgovcu Mayerju v Ljubnem. prodati temu 16 vagonov karbida, za kar je debil 2600 K denarja v naprej plačanega. Mayer karbida do danes še ni dobil. Na popolnoma enaki način je oškodoval trgovca Jarošeka v Freiwaldavu. Tudi ta mu je izplačal 2900 K. Nič boljše se ni zgodilo trgovcu z droži Landru v Auzigu, krčmarju Scholzu v Hains-dorfu, Hannigu v Friedlandu ter trgovcu Zelenki v Brnu. Vse te je Mayerhofer ogoljufal za 5890 K. Umevno, da so postala Mayerho-ferju v večjih mestih in krajih tla prevroča. Ker pa denarja ni imel in ga že tudi nikjer ni mogel več iskati, si je začel v raznih hotelih izposojati od natakarjev ter, zapustivši še druge dolgove navadno izginil brez slovesa kar po francosko. Na ta način je Mayerhofer ogoljufal svoje žrtve za pribilžno 16.707 K. Kljub vsem dokazom, ki jasno izkazujejo njegovo krivdo, Mayerhofer odločno taji vsako obdolžitev goljufije ter se izgovarja, da je imel v resnici velike kupčijske zveze v raznih mestih ter da ima za vse to tudi priče. Jednega pa se Maverhofer nikakor ne more. oziroma noče spomniti, namreč, kje so tista mesta in — katera so njih imena. Maverhofer je opetovano bil tudi v Nizi, koder je obiskoval tamošnja vsemu svetu znana igrališča. Izgubljal je seveda velikanske svote sproti ter bil mnogokrat v velikanskih zadregah, iz katerih si je potem z raznimi goljufijami pomagal. Nekoč se je sešel v Nizi tudi z bivšim svojim šefom Gergečevičem. kateremu je pravil, kako izborno da se mu sedaj godi in koliko da zasluži pri svojem novem delodajalcu. A že drugi dan, ko se je z Gergečevičem znova sešel, ga je nagovoril za posojilo 300 frankov, katere mu pa Gergečevič na noben način ni hotel posoditi. Maverhoier je tudi predlagal zaslišanje Novotnyja iz Prage, ter preložitev obravnave. Tei zahtevi pa se ni ustreglo. Ker pa obravnave še niso mogli končati, je bila ta preložena na danes. Obtoženec je dobil tri in pol leta težke ječe.
Iz Maribora. Kakor nam poročajo iz Maribora, bodo ondotni dr-
žavni most preko Drave otvorili že letos maja meseca. Slovesnosti, katere se bodo bojda vršile v velikem slogu, se udeleži tudi član cesarske hiše. (Pa si vendar ni dovolil kak dovtipnež šalo. na rovaš našim prefektom. Opomba poročevalca.) Kavarnar Rieder. posestnik kavarne »Tegetthoff« na Tegetthofovi cesti, se je očividno že preobjedel slovenskih grošov. Pred par dnevi sta v tej kavarni biljardirala dva gospoda, kar pristopi k njima kavarnar ter zahteva, da. če hočeta govoriti slovensko, smeta to storiti le poluglasno. Gospoda sta storila seveda edino pravo — plačala in odšla. Mariborskim Slovencem pa to kavarno čim najtopleje priporočamo. Kdor ima količkaj toplo kri. naj gre v »Tegetthof« in upamo, da bo g. Rieder toliko ustregljiv, ter poskrbel, da se dotični čim preje ohladi — na cesti./Le podpirajte nemške podjetnike, samo ne čudite se potem, če vas začno še na vse zadnje
—	klofutati. Morda se boste vsaj takrat zavedli svojih dolžnosti!
/
Verdi kot prerok. Prijazno zgodbo o Verdiju, slavnoznanem italijanskem umetniku pripoveduje »Comedia«: Ko je skladatelj skon-čal svojega »Trubadurja«, ga je po- 1 setil eden izmed njegovih najintimnejših prijateljev in najstrožjih kritikov obenem. Verdi ga je prosil, naj oceni njegovo delo. katerega je rav-\ no dokončal. Najprej mu je zaigral pohod ciganov. »Kai praviš temu?« ie vprašal svojega prijatelja - kritika. — »Zanič«, je odvrnfl kritik. Verdi se je nasmehnil, zamahnil z roko in igral naprej. »Kaj praviš temu le?« je vprašal, ko je končal zopet en del svojega »Trubadurja«.
— »Zanič!« je ponovil resno kritik.
— Verdi je skočil s svojega sedeža in je začel navdušeno objemati svojega prijatelja. — »Kaj naj to pomeni?« je vprašal začudeno ta. — »Ah, moj dragi prijatelj, napisal sem ljudsko opero in sem se trudil, da bi ustregel vsakemu, samo gospej Kritiki ne. Če bi bila opera všeč tebi. bi gotovo ne porajtaio zanjo občinstvo. Tvoji klici »zanič!« mi zagotavljajo uspeh. Čez tri mesece bodo igrah »Trubadurja« povsod in kmalu nato ga bodo igrali vsi kolovrati in piana v celi Italiji.« Verdi je bil torej dober prorok in to še celo v svoji domovini. Pregovor — »Nemo propheta in patria« (»nihče ni prorok v svoji domovini«) ni prišel torej to pot do nikake veljave.
Poseben gledališki poziv. Pri kopanju mesta Pompeji v Italiji, katerega ie leta 79. po Kristovem rojstvu uničila lava iz vulkana Vezu* so prišli leta 1862. na amfiteater, ^ katerem so našli igralce in igralke v takem položaju, kakor jih je ravno grozni tok lave zasačil. Kmalu po tem odkritju se je tam res odprlo gledališče, h katerega predstavi je vabil ravnatelj Antonio Langini občinstvo z naslednjim veselim vabilom:	x Prihodnjo nedeljo se bodo
zopet otvorile po doglem času predstave z igro »Hči polka«. Poslednjo predstavo je vodil režiser Kvint Marcij. Igrala se je žaliogra »Trojance« od Seneke, na kar je bilo gledališče zaprto 1800 let. Prosim torej cenjeno občinstvo, da bi preneslo naklonjenost, ki jo je izkazovalo mojemu slavnemu predhodniku, tudi name: potrudil se bom, da bo repertoar moj stal v isti vrsti z repertoarjem mojega slavnega predhodnika.«
Pesniki in alkohol. »Alkohol je morilec« zveni v vseh mogočih va-rijacijah v življenju našega mladega
dvomi
na tei
je mo
veške
kohol
člove:
sistirs
dclujt
zmož
Zaka;
in se
si ne
duše^
hola.
ju A
sta r
pod
alko!
neko
zavž
laine
pripc
alkol
eija
Rim
absi
škoc ki s prin sal ie ' moi ‘Poe vrs kol bil;
M. ARCIBAŠEV:
or.
(Dalje.)
Sedel le očetu nasproti, vzel z
Up
mize cigareto in si jo pričel priži-napetim, skoro ogorčenim izrazom. Kati. Oče ga je gledal s strani z Malo preje je govoril z ženo o sinu; odločila sta se, da je treba spregovoriti previdno in mirno ž njim. A on je želel, da bi sin sam pričel o tej reči in s tem pokazal, da mu zaupa in ga ceni visoko.
»Jaz mislim, to lahko pričakujem od njega?« je bil govoril Nikolaj Ivanovič, pri tem ni meril na svoje očetovske pravice, temveč na svoje literarno delovanje. O svoji poštenosti in naprednosti ni namreč dvomil nikoli. Zdelo se mu je, da je dobro in veliko delo, napisati tri knjige takih povesti, kakršne ie napisal on; in o njegovi pravici, da se ga ceni in se mu zaupa, pač ne more nihče dvomiti.
In njemu je bilo silno povšeči, da je sin prišel sam.
»čuj papa,« je spregovoril Dmi-trij Nikolajevič z naporom, pritvar-jaje se, da bi brezbrižno sledil oblačkom cigaretnega dima, »jaz sem lopazil, da si ti z menoj nezadovoljen, in vem zakaj, pa... samo ...«
Nikolaj Ivanovič Ae vstal, neko-
liko razburjen, in začel hoditi po sobi.
»No, da... vem, vem,« je prekinil sina, in zardel v zadregi, »pravzaprav v tem ni ničesar takega... in če sva midva z materjo... je to le zaradi tebe...«
Dmitrij Nikolajevič je bil zelo vesel, da govori oče sam in je molčal ter strmei v vzorec na preprogi.
»Ce ničesar sramotnega v tem čemu se pa potem vsi tako razburjamo?« mu ja prišlo nehote v glavo.
»Vidiš,« je nadaljeval oče. odlo-čivši se, da preide naravnost na to vprašanje, »jaz sam sem bil mlad, seveda, — in nasmehnil se je pri-jenljivo — »in ne brez graje v tem oziru... saj nihče ni brez graje, vsi ljudje, vsi moški,« — zopet se je nasmehnil in nadaljeval hitro, — »to je fiziološka potreba, proti temu ne opraviš ničesar. Ali zakaj to podčrtavati? Ako si se čutil krivega zaradi teh čutov družabnega temperamenta, tedaj si se mogel udeleževati pri delovanju tega ali onega dobrodelnega društva ... tako pa... zares, Mitja, se izpostavljati... ne napravi dobrega utiša!... Saj mi oprostiš...«'
Dmitrij Nikolajevič je zardel in pričel še veliko trdovratneje pre-motrivati vzorec na preprogi. Sjx)-mnil se je jasno, da je imel tudi on sam ves čas nekak umazan občutek
pri tej zadevi, a ni mogel razumeti tega natančneje.
»Jaz sem se sam, veš,« je nadaljeval oče po kratkem molku kakor bi čakal sinovega odgovora, »veliko pečal s tem vprašanjem; pred desetimi leti so me celo za šalo nazivali angelom varhom teh dam. Jaz mislim, da so napisana najboljša mojih del v namenu, da opomnijo družbo njene odgovornosti napram tem nesrečnicam!...
Dmitrij Nikolajevič je značilno pokimal z glavo. Dasiravno je bil sestri govoril, da težko da bi ga oče razumel v tej stvari, ie bil vendar v globini duše nenavadno ponosen na očeta kot pisatelja.
»No, glej,« se je razveselili oče, »jaz sc moram veseliti tega, kar si storil, načeloma.;, ampak tega bi ne bilo treba storiti tako... No, za enkrat si se pač že zaletel v to reč, jaz sem ti pripravljen dati denarja, preskrbi ji kakšno mesto v trgovini, saj se dobi. Ali tebi samemu se ne kaže mešati osebno v to zadevo... Nehote se vsakemu pojavi misel o tem, kje si se seznanil z njo, in kaki so odnošaji med vama zdaj... Dasiravno sem jaz, kaj pa, uverjen, da ni zdaj ničesar med vama... To bi bilo zares popolnoma napačno!« je končal Nikolaj Ivanovič iskreno.
Ni pa pojasnil in bi tudi ne mogel pojasniti, kakor tudi sin ne, za-
kaj je ravno to napačno, a bil je trdno prepričan o tem. Dmitriju Nikolajeviču pa se je zdelo, kakor da ga je udaril oče z vsako besedo. Nemirno se je premikal na stolu in vrgel cigareto proč; a že prihodnji trenotek je našel opravičilo, kakor vselej, kadar je odkril na sebi kaj slabega:
»No, zdaj je stvar popolnoma druga; preje je bila svinjarija... propalost. a zdaj sem ... popolnoma odkritosrčno...«
A to opravičevanje ga je zmedlo še bolj kakor očetove besede.
Nikolaj Ivanovič je opazil to po njegovem obrazu in je razumel v drugem smislu; zato se je požuril, da konča svojo izjavo.
»Razumem, da ti je to težko, meni samemu je neprijetno ... Ali to boš razumel, da sem se odločil k temu le zaradi tvojega blagra ... Ponavljam, da je dobila ta zadeva, ki temelji v bistvu na zelo plemenitem čuvstvu, zaradi okoliščin, da se tako izrazim, nelepo zunanjost... Poleg tega poznaš naše moralne nazore, veš, kako vsi pazijo na to ... iz tega nastanejo govorice in klepetanje, in kakor sem opazil, so celo že nastale... Zato se je potrudil Gvozdilov, seveda ... Napravil si veliko napako, da si se obrnil nanj. prosil bi raje Jstanmanova, na primer.*
Nikolaj Ivanovič je položil rahlo roko na sinovo ramo in nadaljeval, v želji, da bi omilil neprijeten utis svoje izjave:
»Midva z materjo te tako ljubiva in ceniva, da bi naju bolelo, če bi se tvoje ime tudi samo malo vlačilo po blatu ... Saj veš, da je slabim ljudem to že dovolj...«
V	sosedni sobi se je začul glas njegove žene in Njunje. Nikolaj Ivanovič je hitro dokončal:
»Ne res, to vprašanje je s tem končane;? ... Napravi! si zanjo v resnici že dovolj 1 Kaj hočeš še... Izroči ji ta denar in vse je v redu.«
Hlastno je odprl miznico, vzel ven očividno že preje pripravljen zavojček bankovcev in ga dal z nerodno kretnjo sinu.
»Ti si zelo dober!« je mrmral osuplo Dmitrij Nikolajevič.
Stisnila sta si drug drugemu roko kot dva prijatelja. Taki odnošaji so bili obema povšeči.
Nikolaj Ivanovič je spremil sina do vrat; gledal je z zadovoljstvom na njegov še nežen, a že moški, lepi obraz in hotel reči:
»Jaz se samo bojim, da te je vsega razvnela ta... Taki plemeniti, dobri mladeniči se dajo tako lahko razvneti po ideji reševanja teh bitij; jaz sam bi se nekoč skoro poročil s prostitutko... To bi bilo. nekaj groznega!«
dvajsetega stoletja.« In ne moremo dvomiti, da se je to geslo ustvarilo na temelju raznih izkušenj. Alkohol ie morilec, ker preveč napenja človeške živce in jih s tem utrudi. Alkohol tudi deprimira in zatemnuje človeške živce. I^azume se, da eksistirajo pesniki in sploh duševno delujoči ljudje, ki stopnjujejo svoje zmožnosti le pod vrMvom alkohola, f-akaj marsikateri pesnik preteklega '*? sedanjega časa in vseh narodov si ne more predstaviti plod svojega duševnega dela brez kozarca alkoma. Tako se pripoveduje o Edgarju Allan Poeju in o tloffmannu, da sta napravila svoje najlepše stvari pod vplivom alkohola. In vendar je alkohol velik škodljivec. Poe je sam nekoč priznal, da se njegov duh po zavžitem alkoholu zatemnuje. Ver-laine in Musset, o katerih se največ pripoveduje, da sta se inspirirala z alkoholom, sta trdila, da je inspiracija z alkoholom silno škodljiva. Rimbard in Villon sla se čisto udala absintu. Rimbaudu je alkohol silno škodoval in v vseh njegovih delih, ki so spisana pod vplivom alkohola, primanjkuje jasnosti. Villon je napisal svoja najiepša dela v času, ko se ie čist) odtegnil alkoholu. Ena, in morda edina izjema je bil francoski poet Baudelaire. Ta se je udal vsem
kofinn v et/u’ °Piiu* hašišu in bih nip‘fr^Sa °P°jna sredstva so (.p , !f .ya. verna tovaršija. Rad
riiri c? ? m n' Pomislil na posle-ic f.m /e^a nevarnega športa. Ko kam Z™ V 16 l)rek*m]al eter in ko-niai/ ■1 ^ a naPravila z njega okost-dnli	naPolnjevala	njegov
len™; - .''mmi in groznfimi pri-Kazmmi. Angleški pisatelj Tomaž
ki cey J® Proslavljal opojnost, d'»JmiIloviro^' °P‘l- Sedaj pa se je nniL	ta	Pisatelj	sploh	ni rabil
Tm„’;ra>zyen dvakrat v življenju.
oser^nf L 0uincey ie v svoiem emmsestdesetem letu starosti delal izprehode metrov.
v dolžini osmih kilo-
Senzacionelna afera Iz dunajske višje družbe. V dunajski družbi dobro znani dvorni tajnik Gvido pl. Steer Csocsopolyan je izginil pred nekaj dnevi nenadoma iz Dunaja, kar pa ni zbudilo nikakeg\a začudenja. Steer je iz stare ogrske ple-menitaške rodbine in je opravljal službo v neposredni bližini cesarjevi. Njegova naloga je bila, da je vsak dan predložil cesarju akte, katere je ta nato pregledal in izvršil. O vzroku njegovega naglega bega se pravi, da je prišel v roke brezvestnih sleparjev. Njegovi dohodki niso bili tako visoki, da bi f M?S^va^' zahtevam njegovega lahkomiselnega in potratnega živ-tifJu * ^azun drugih znanj, je imel 'm razmerje z znano dunajsko krasotico, ženo nekega ritmojstra. V »jeni družbi je tudi pobegnil v Ame-Pretekli teden ga je srečal v nueV’ .Yorku baron Ernest Qude-je tudi Pred nekaj tedni po-Kmi z Dunaja v Ameriko in ki je :SV zaupen prijatelj. Advokat a S eera ,ie naPravil pred kratkim nekaj kazenskih ovadb
™d\Do »d« pa sploh ne bo prišlo, ker se je z vplivnega mesta izrazila želja, naj se stvar ne spravi pred sodišče.
^i01®1,3 M Ruskem. Kakor se Poroča iz Novočerkeska, se je zanesla y tarr.ošnjih krajih kolera, ki K zahtevala doslej šestnajst žrtev, rideset ljudi je na nji obolelo.
Ljubljana.
i	-Charlejeva tetka je že pred teti vzbujala v ljubljanskem gledali šču mnogo smeha. Zato smo io za predpust dobili zopet na oder. In glejte, gledališče je bilo skoraj polno. Naskok na mlin je vendar lepa stvar ~~ toda bil je slabo obiskan — Char-lejreva tetka pa je imela povoljen ob isk. Naše občinstvo želi smeha -magari brezsmiselnega smeha — sa-,daJe, smeh. Charleyeva tetka je
usoeh t iupo osmih letih zopet S kakn? • ie igraI Bohuslav -
Skrbinšek Danilo," Molek.’ Utogfki io Je nekdaj igral g. Verovšfk ie imel sedaj g. Povhe. Tudi
Ul
Damske uloge so igrale: ga. Bukš-kova. Šetrilova, Kreisova in Juvanova Drugič bo dobro, če bo malo hitrejši tempo na odru. Za predpust bo tetka menda še parkrat lahko zabavala občinstvo
—	Iz gledališke pisarne. Danes »Ptičar« zadnjič v sezoni, po zelo nizkih cenah. Jutri popoldne »Rošlin in Verjanko« — zvečer Večni mornar z gospodično Miro Koroščevo v ulo-gi Sente. Začetek ob 7. zvečer.
Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za L porotni-sko zasedanje, ki se prične dne 24. svečana t. 1. Glavni porotniki: rrane Arh, župan, gostilničar in posestnik v Radovljici; Jožef Arhar, m>zar m posestnik v Vižmarjih; Be-
lič Ivan. gostilničar in posestnik in Anton Bizjak, krojač, gostilničar in posestnik, oba v Ljubljani; Burger Andrej, posestnik in gostilničar, Burger Alojz, posestnik in gostilničar, v Postojni; Anton Bonač, posestnik v Begunjah pri Cerknici; Peter Burja, posestnik, mesar in gostilničar v Sp. Šiški; Gvido Čadež, trgovec in Ivan Grobelnik, trgovec, oba v Ljubljani; Josip Globočnik, lesni trgovec; Anton Globočnik, posestnik, oba v Železnikih; Viktor Graul, mizar in posestnik v Zgornji Šiški; Alojzij Krenner, posestnik v Škofji Loki; Josip Lavtižar, posestnik v Kranjski gori; Franjo Lipah, trgovec in posestnik v Dobrunjah; Franjo Mally, tovarnar in posestnik, Kamilo Pammer, ravnatelj Kranjske stavbne družbe in Karol Planinšek, trgovec, vsi trije v Ljubljani; Ivan Podlesnik, posestnik v Kokrici; Matevž Piber, posestnik in hotelir v Boh. Bistrici; Julij Podobnik, posestnik v Novem Vodmatu; tlosip Rus, trgovec v Zg. Logatcu; Karol Seunig, trgovec in posestnik v Ljubljani; Franjo Slane, veleposestnik v Litiji; Jernej Stele, posestnik in vinski trgovec v Spodnji Šiški; Franjo Suhadolnik, posestnik v Borovnici; Fran Simon, kju-čavničar in posestnik na Vrhniki; Feliks Urbanc, trgovec in posestnik v Ljubljani; Karol Windischer, tovarnar v Kranju; Franjo Zanoškar, kolar in posestnik; Alojzij Zorman, mokar; Franjo Zan, mesar; Karol Žužek, pek in posestnik, vsi v Ljubljani; Ivan Zelen, trgovec in posestnik, v Senožečah; Blaž Zabret iz Britofa. Nadomestniki: Lovro Blaznik, kramar in posestnik; Franjo Keber, urar; Anton Kovač, gostilničar in posestnik; Ivan Kunc, posestnik; Rajmund Petschnig, medičar; Franjo Pock, gostilničar in posestnik; Franjo Sever, mesar in posestnik; Vincenc Sušin, trgovec in Alojzij Sušnik, trgovec in posestnik vsi v Ljubljani.
— Oj Ljubljanci, oj zaspanci. Nadaljevanje teh člankov, ki so vzbudili povsod toliko pozornosti, smo morali vsled pomanjkanja prostora preložiti na prihodnji teden.
— Popravek. V II. članku »Oj Ljubljanci, oj zaspanci« je v številkah nekaj tiskovnih napak. V 3. stolpcu: »V pomnoženi državni svet
1860...« (ne 18801); v 4. stolpcu: »Leta 1867 je bilo prvič...« (ne 1887!). V 3. stolpcu čitaj: »... ves program brezobzorne slovenske po-‘itike...* (ne brezobzirne!). Druge libe so jasne.	Op.	pis.
— Za Ciril - Metodovo družbo so nabrali vrli tamburaši v gostilni »Leon« v Florijanski ulici ob veselem sviranju 2 K 20 v. Živeli darovalci !
Muzejski trg se bo razširil.
Mestna občina se pogaja z lastniki Souvanovega vrta, da se uredi Muzejski trg. T trg bo lahko eden iz-najkrasnejših v Ljubljani in bo tvoril z gledališčem, Narodnim Domom in muzejem najlepši konec mesta.
Na barju se ie začela zemlja pogrezati. V obližju hiše Jakoba Škrabe so se pokazale sumljive razpoke, kakih 30 m od brega Ljubljanice. Pogrezati se je začelo pred 8 dnevi. Škraba se je moral izseliti v Lipe. Vprašanje je, če ne bo osuševanje imelo tudi drugod enake posledice.
— Opozarjamo vse one, ki so dolžni plačati vojaško takso, da se zglase do konca meseca.
— Sankališče na Golovcu je odprto, le ta nedostatek ima, da je tir proti event. nezgodam premalo zagrajen.
— Glavni semenj za kože ter kožuhovino se bode vršil v ponedeljek dne 27. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan«, špedlcij-ske in kom. delniške družbe na Dunajski cesti št. 33.
— Domača plesna veselica danes zvečer v vseh prostorih hotela Lloyd. — Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. Preskrbljeno je za d- bi o zabavo, za jed in pijačo. Vabljeni so vsi.
— Danes v vseh prostorih »Naiodnega Doma« velika mednarodna maškerada. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. Maske dobre došle.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 18., nedeljo 19. in ponedeljek 20. januarja 1913:	1. Pijavka.
(Znanstveno.) — Samo zvečer. 2. Sala v filmu. (Kinem^tografični šaljivi list.) — Samo zvečer. 3. Gau montov teden. (Kinematografična poročila o najnovejših dogodkih, športu, modi, literaturi itd.) Samo zvečer. 4. Lov na opice. (Velezani-m>v naraven posnetek. 5. Mirko ne ve, kaj bi storil. (Velekomično s 6-ltlnim Abelardom.) 6. I. del: Lov na milijone. (Senzacijski detektivski roman.) 7. IT. del: Lov za miljoni. 8. Kako se boji vode. (Velekomična
Trst
učinkovitost z Moks Linderjem. -Torek najboljša dosedaj kazanih cirkuških dram »Velika senzacija«.
V	tržaškem mestnem svetu se
vršijo sedaj razprave o proračunu z& leto 1912. Zlasti se odlikujejo nri debatah socijalni demoki~tje, ki vpo-rabl ajo to priliko za agitacijo bli-ž; iečih se dež. volitev. Ti ljudje niso zmožni povedati kaj pametnega, ker jim delajo deželno-zborske volitve, j.ri katerih bodo šli rakom žvižgat, preveč skrbi. Italijanski nao:'( nalci pri tej priliki tudi ne spijo, amnk govorijo o vsem drugem, Kakor pa o proračunu. Iz vsakega m.novega govora veje sovraštvo napram Slovencem. Včasih se čisto spozabijo in pii|,ovediiie’o velike kvante, da se jim mora smejati vsak, ki ima količkaj možganov v glavi. Slovenska manjšina nastopa strogo proti nepravilnemu, proti krivičnemu moraČunu. Posebno na predba-civa socijalnim demokratom, ki so glasovali za nacionalistično šolsko družbo, med tem, ko se za upravičene . ' ‘eve Slovencev niso niti zmenili. Podpirali so torej itailjnnsko-nacijoriulistično večino in sedaj so šele izprevideli, da je to njihovo zlobno dejanje grobokop trž. soc. demokracije pri prihodnjih volitvah. V imenu slov. manjšine nastopa odločno posl. dr. Wilfan. Socijalni demokratje imajo z njim dosti opraviti. kaiti ni jim mogoče ovreči njegova stvarna in resnična izvajanja. Tit’ n nam je pogledati samo v »La-voratore«, ki ima opraviti samo z dr. Wilfanom. Toda vse to nič ne bo pomagalo, kajti izdajstev, ki so jih izvršili v škodo slovenskemu ljudstvu, se ne bodo mogli otresti. Poudarjati moramo tudi to, da ne manjka pri sedanjih razpravah v mestnem svetu — kravalov. Največji kraval delajo »kulturni« socijalisti, ki delajo vedno medklice — in kakšne! Kadar jih pobija nasprotnik s stvarnimi in resnimi argumenti, takrat začenjajo napenjati grlo in kričijo na ves glas. Mestni svet se iz-premeni kar naenkrat v — cirkus. Čudno je na vsak način to, da se odlikiiiejo pri tem dejanju predvsem socijalni dpniokratje.
»Zarja« je pisala, da HH ie bilo
1.300. Dvorana je bila nabito polna. Hodnik je bil tudi nabito poln, da se ni bilo skoraj mogoče ganiti. Stopnice pa so bile naravnost natlačene in zmečkali bi onega, ki bi se predrznil riti skozi to množico. Okna so morali odpreti. Pa tudi vrata niso smela ostati zaprta. Na strehi jih je bilo tudi precejšnjo število. Z eno besedo rečeno, velikanska, paravnost ogromna je bila udeležba na zadnjem železničarskem shodu. Kdo pa to pravi? No, »Zarja«. Pravi, da je bilo vseh skupaj 1.300. (Čitaj: en tisoč in trii sto.) Čudno je to na vsak način. Če je bila taka udeležba, je moralo biti vendar več ljudi in ne samo
1.300. Pravzaprav pa jih niti toliko ni moglo biti. Njihova navada je bila že od nekdaj, povedati več, povedati še enkrat toliko. Morda nam tega ne bo hotel vsak verjeti, tega namreč, kar smo napisali. Dobro. Naj se pa prepriča. Mi smo torej samo citirali to, kar je pisala >: Zarja«.
Kakor cucek je šel domov Jože Kopač. Odkod pa? Saj znaš, iz tistega nesrečnega železničarskega shoda. Imel je rdeča ušesa, zato pa je ovratnik na suknji gor privihal, klobuk potegnil na čelo, da bi ga nihče ne spoznal in je tako korakal proti domu. Sicer trezen tudi ni bil, kajti tri ali celo štirikrat je tekel od predsedniške mize dol v gostilno, kjer se ga je nalezel, ker bi drugače ne bil v stanu prevesti govor dr. El-lenbogna na slovensko. In ko je prišel domov, se mu je zazdelo, da so res vsi taki, kakršen je on, v nasprotnem slučaju bi vendar ne mogel pisati o tem, da je Brandner pobegnil s shoda. Je moral pač tako pisati, ker ga je bilo zaraditega, ker je temeljito pogorel, preveč sram. Kakor pripovedujejo, je Jože Kopač takoj po tem dogodku zbolel. Drugi dan kar ni mogel vstati iz postelje. Vprašal je, kaj pa je bilo z menoj včeraj? Ko so mu nato razodeli, da nič ni bilo druzega kakor pa to, da je Jože Kopač na železničarskem shodu pogorel, je zatisnil oči in zavpil, da so se šipe tresle v oknu: Ta pro-kleta ciganska »narodnjakarija«, kakšne muke mi dela!
Predavanje pri Sv. Jakobu. Narodna delavska organizacija priredi danes (v soobto) ob 7. zvečer predavanje v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (blizu Jadrana) in sicer o predmetu:	»Strokovne	organizaci-
je.« Predaval bo strokovni tajnik Brandner.
Ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. v Sv. Križu pri Trstu se bo vršil jutri (v nedeljo) ob 2. uri popoldne v gostilni g. Košute v Sv. Križu. Občnega zbora se imajo pravico udeležiti samo člani N. D. O. in povabljeni, ki se morajo izkazati povabili. V Sv. Križu se za Narodno delavsko organizacijo zelo zanimajo, kar je razveseljivo znamenje.
Izvirno brzojavno poročilo našega
posebnega londonskega poročevalca.
Junak Tisza se je proslavil po celem svetu. Njegovi dvoboji ne vzbujajo manj zanimanja, kakor junaški boji balkanskih armad. Tisza je vzor mažarskih diplomatov. Imel sem priliko govoriti z odličnimi politiki, ki se te dni nahajajo v Londonu, da pazijo na mednarodna pogajanja. In vsi so se izrazili o Tiszl, kot o vzor-polltiku današnje dobe. Kakor je znano, se vrši cela mažarska po-
litika v znamenju orožja. Kadar so volitve, nastopijo orožniki in pust« na volišče samo onega. Ki voli po volji Mažarov — ako se kdo upira ga lahko ustrele. Ako parlament ne dela po volji mažarskih magnatov
— ga kratkomalo razpode z vojaki. Ako nastanejo zato na ulici nemir!
— se strelja v delavstvo. Sploh politika na nož! Ako Dunaj neče ugoditi mažarskim željam — prete z vojaki. Ker se Avstrija Mažarov boji
— mora delati na jugu mažarsko politiko. — Zato so v Londonu našli primeren Izraz, da je mažarskl patriotizem odvisen od volov. — Mažare balkanske zmage zelo pečejo, ker se boje, da bo na Balkanu kmalu konec njih politike. Ker nimajo svoje armade, kaže grof Tisza dan za dnem mažarsko junaštvo v dvobojih. Niegov zgled bo zvabil za seboj tudi druge junake, ki bodo pozvali baje svoje zunanje nasprotnike na mejdan junačkl. V Avstriji se teh časov zelo boje — zato so proti Maža-rom zelo popustljivi in se potegujejo za vse one, ki so z Mažarl kakorkoli v sorodu — za Turke in Albance. Ker Slovani nimate politikov, ki bi se znali tako Izborno dvobojevatl — so vaši uspehi odvisni vedno le od mednarodne politične situacije.
Predsedstvena volitev v Franciji. Poincare novi predsednik. Kolektivna nota velesil — izročena.
PREDSEDSTVENA VOLITEV V FRANCIJI. POINCARE PREDSEDNIK REPUBLIKE.
Pariz, 17. januarja. Danes se je vršila v kraljevski palači v Versaillesu volitev novega predsednika francoske republike, ki ima nastopiti svoje mesto dne 17. februvarlja. Narodna skupščina se je skoro polnoštevilno udeležila volitev. Od 891 senatorjev in članov poslanske zbornice se je u-deležilo narodne skupščine nič manj kot 868 volilcev, kar priča, kako lz-vanredno zanimanje je vladalo za volitev devetega predsednika francoske republike. Odločiti ie bilo treba med najresnejšima kandidatoma ministrskim predsednikom Poincare-jem In poljedeljskim ministrom Pamsom. Kljub temu, da je Poincare v torek in sredo v Parizu pri drugi in tretji poskusni volitvl propadel in dosegel relativno večino njegov nasprotnik Pams, so bile šanse za današnjo glavno volitev na narodni skupščini v Versaillesu vendar u-godneje za Poincareja, ker se posku-nih volitev v Parizu niso udeležili niti socijalni demokrati niti desnica. Polncarejevi nasprotniki, posebno pa Clemenceau so pri današnji vo-lltvl napenjali vse sile, da bi preprečili izvolitev Poincareja, a se jim ni posrečilo. Poincare je dosegel veliko večino, večjo celo kot njegov prednik, dosedanji predsednik republike Armand Fallieres. Clemenceau je celo odposlal na Poincareja pismo, v katerem ga je najostrejše napadal in pozval konečno tudi na< dvoboj, kar je Izzvalo v narodni skupščini veliko senzacijo.
Pariz, 17. januarja. Na narodno skupščino v Versaillesu, kjer se ]e vršila volitev novega predsednika francoske republike, je došlo 868 poslancev In senatorjev. Pri prvi volitvl je dobil Poincare 429, poljedelski minister Pams 327 glasov. Ker ni imel nihče */» večine, se je morala vršiti druga volitev, pri kateri je zmagal Poincare. Dobil |e 483, Pams 296 glasov. Poincare je torej Izvoljen za novega predsednika francoske republike in nastopi svoje mesto dne 17. februvarja, ko se umakne dosedanji predsednik Fallieres v pokoj.
Pariz, 17. januarja. Izvolitev Poincareja novim predsednikom francoske republike pomeni pravi »novum« za Francijo. Dosedaj se namreč še ni nikdar zgodilo, da bi aktivni ministrski predsednik postal predsednik republike. Sicer je bilo par njegovih predsednikov ministrov ali celo ministrskih prednikov, a ne aktivnih. Večina kandidatov so bili vedno ali predsedniki senata ali poslanske zbornice ali pa celo navadni privatniki.
KOLEKTIVNA NOTA VELEVLA-STI IZROČENA.
Carigrad, 17. januarja. Velesile so danes Izročile Porti svojo kolektivno noto.
Carigrad, 17. januarja. Danes so se vsi carigrajski poslaniki velesil zglasili pri zunanjemu ministru No-radunghianu in mu izročili kolektivno noto. Noto je predal doyen poslanikov. avstrijski poslanik grof Pal-lavacini.
Carigrad, 17. januarja. Velesile v kolektivni noti svetujejo Turčiji, naj odstopi Drinopoljc, rešitev vprašanja Egejskih otokov pa prepusti velesilam. Tok note je jako vljuden.
BOLGARSKO - RUMUNSKA POGAJANJA. VELIKI USPEHI.
London, 17. januarja. Na današnji konfernci med bolgarskim in romunskim zastopnikom je prišlo do velikega napredka. Bolgarski delegat dr. Danev je včeraj izročil romunskemu poslaniku MIsu-ju odgovor svoje vlade na romunske zahteve. Nato je rumunskl minister Jo-nescu izjavil, da odpošlje informacije svoji vladi. Potrjuje se vest, da namerava Bolgarska odstopiti Rumu-nijl del ozemlja in sicer severoza-padnl del do Silistrlje ob Donavi in del ozemlja ob Črnem morju. Linija bo segala tu S km daleč. Silistrlje Bolgarska pod nobenim pogojem ni pripravljena odstopiti, zato pa je pripravljena priznati Kucovlahom v novoosvojenem bolgarskem ozemlju avtonomijo. Rumunskl minister Jo-nescu zapusti danes London.
STATISTIKA SRBSKIH RANJENCEV.
Belgrad, 17. januarja. Po stati-, stiki zdravstvenega odseka vojnega ministrstva znaša število srbskih' ranjencev od začetka vojne 11.000, število na vojni obolelih vojakov 10.000. Tu niso všteti oni ranjenci in bolniki, ki leže po bolnicah v no-voosvojenih krajih. Število v vojni padlih vojakov Še ni znano.
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
Atene, 17. januarja. Iz Filipiade
se poroča, da so grški vojaki, ki prodirajo proti Gardigi proti Janini, zasedli okolu 20 albanskih vasi in dosegli v bojih s Turki precejšnje vspehe.
MISIJA TODOROVA V PETROGRADU.
Petrograd, 17. Januarja. Bolgarski finančni minister Todorov, ki se še vedno mudi v Petrogradu, je izjavil, da Je njegova misija v Rusiji V zvezi z ustanovitvijo bolgarsko-ru-ske banke. Vrh tega hoče TodoroV pridobiti ruske finančne kroge za razna podjetja v novoosvojenem bolgarskem ozemlju.
*
VODOCESTNI ODSEK ODGODEN.
Dunaj, 17. januarja. Vodocestni odsek je na svoji današnji seji sprejel po daljši debati predlog poslanca Friedmanna, naj se zasedanje vodo-cestnega odseka odgodi za štiri tedne.
*
VELIKA NESREČA NA PARNIKU »SEBENICO« VSLED EKSPLO« Z1JE. - PARNIK STRAŠNO POŠKODOVAN. - EN POMORŠČAK MRTEV. — DVE OSEBI SMRTNO-NEVARNO RANJENI.
Trst, 17. januarja. (Zakasnelo.) Včeraj ob pol 12. uri ponoči se je začulo naenkrat pretresljiv pok, ki je prihajal od pomola, kjer so zasidrane ladje. Ljudstvo je bilo prestrašeno, zlasti ono, ki stanuje v bližini. Ker pok je bil strašen, da se je vse streslo in so bile šipe blizu stoječih hiš in palač razbite. V tem trenutku, ko je počilo, so ob pomolu se nahajajočči zagledali velik plamen ki se je hipno povzdignil proti nebu. Grozen prizor se je nudil onim, k; so prestrašeni prihiteli na lice mesta Sprednji del parnik^ »Sebenico«. ki
se nahaja na pomolu »Sanita« in ki je last paroplovne družbe »Dalmacija«, je bil popolnoma zdrobljen. Razu: deli panika so ležali razkosani po pomolu naokrog. Ob straneh k sreči ni bilo opaziti večjih poškodb, kajti če bi bil močno poškodovan tudi ob straneh, bi se gotovo potopil. Sc strašnejši je bil prizor, ko se je opazilo mornarja, ki je ležal na raznih deliti telesa popolnoma raztrgan, mrtev na krovu, kamor ga je zagnalo iz spodnje kabine, kjer se je nahajal. Dve osebi so odvedii takoj v bolnišnico, kjer se borita s surtjo; bili sta tudi strašno poškodovani. In vzrok tej katastrofi? Vzrok natančno še ni dognan, pač pa je dognano, da je počil vsled neznanega vzroka sod karbida, radi česar je nastala eksplozija. Na pomoč je takoj piltekla finančna straža, policija, gasilci in rešilna postaja. Prišli so na lice mesta tudi župan in druge vplivne osebe. — Danes zjutraj, ko sem šel, da si tudi jaz ogledam poškodovano ladjo, je bilo na pomolu vse polno ljudi. Ladja je v resnici strašno poškodovana (to je tisti parnik »Sebenico«, ki je pred 12 leti trčil skupaj z ruskim parnikom »Mandžurja« in se potopil. Popravili so ga in od tistega časa do sedaj ga ni doletela nikaka nesreča.) Parnik sem si natančno ogledal. V njem se nahaja več večjih sodov vina in več vreč. V bližini ladje diši močno po vinu, ker je več sodov razbitih. Tudi blizu stoječa ladja »San Giusto« je poškodovana. Neki redar, ki se je nahajal, ko se je izvršila eksplozija blizu pomola, mi je pripovedoval, kak strašen prizor se je nudil očividcu v onem trenutku. Počilo je strašno, tla so se stresla — kakor ob potresu — in proti nebu se je vil velik plamen. Bil je onesveščen in je padel skoraj na tla. — Kakor rečeno, ljudstva je danes vedno polno okoli parnika »Sebenico«. Že od daleč se o-pazi ta parnik. Morje je popolnoma mirno. Tuintam posije solnce izza oblakov in človeka obide prava žalost, ko zre pred seboj morsko planoto, ob •"molu pa parnike, ki ža-Iujej vsLed nesreče, ki se je dogodila njihovemu tovarišu, ki stoji po-tri, ck.bi ovedoč, da bo trajalo precej časa, "'■'nrej da bo popravljen in bo mogel odpluti v morje Jadransko. Skoda, ki jo je povzročila ta eksplozij.., znaša ogromno svoto denarja.
Gramofoni - automati!!
o ca a tovarniška zaloga o ■=□ a
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Kavarna
SX. odprta celo
Gostilna
Florijanska ulica št
flj Plošče preje K 4-—, >i/ sedaj samo K 1*95. >C/> Velikanska zaloga O gramofonov I
“ST Zahtevajte cenike.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo.
Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajani ur in šivalnih strojev. Imam špedjelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica *. .\ .". za popravila.	.%
PiSIte po cenik. — Predno kje kupite, oglejte . * .	sl	mojo zalogo.	.	*	.
Vse potrebščine io vsakovrstno kolesje v zalogi,
Ustanovljeno leta isoo. Odllkovanai
Ozirajte se no tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. C® ne "brez licnls:-u.ren.ee.
I I jp	Ljubljana,
f Mestni trg štv. 11.-12.
Naznanilo in priporočilo.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem zopet prevzel obče-
znano
restavracijo „Vega“
v Spodnji Šiški na Celovški cesti.
Točil bodem naravna pristna vina in vedno sveže mengiško pivo ter skrbel za dobra mrzla in gorka jedila. Se priporočam kar najtopleje
z odličnim spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik in restavrater.
-  = ■ V soboto domača plesna veselica. =====
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1890, 1891, 1892 in 1893, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta:
1.) da so v smislu § 34. vojnih predpisov I. del, 1. zvezek
od	27.	januarje do 3.	februarja
imeniki onih mladeničev, ki pridejo letos k naboru v mestnem vojaškem	uradu, Mestni	dom, I. nadstropje in	v uradnih urah	vsakemu
na ogled.	Kdor	opazi	kako izpustitev ali napačen vpis, ali	ima	poim-
slek proti prošnjam za nabor v bivališču ali za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
2.) da so v smislu § 8. črnovojnih piedpisov
od	27.	januarja do 3.	februarja
v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894. rojenih, od 1. 1913 črnovojništvu podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
r	dne 9. januarja 1913.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gospoda, kam pa? Pod tem naslovom smo prejeli še nekaj člankov Priobčimo Jjili prihodnji teden. Za sedaj smo morali mnogo dopisov odložiti.
Pri nakupu „pra-I vega Francka"
| izvolite paziti rta to-le varovalno znamko.
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne , pravi Franck"
Odgovorni urednik Radivoj Korene, Last in tisk -'Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Prodajalniška oprava se prav ceno proda. Ogleda se lahko tekom treh dni pri gospei Češarkovi v Šelenburgovi ulici 1.
KORESPONDENCA.
Rodoljub z dežele želi dopisovati s prijazno gospodično pod »Rodoljub« na prvo anončno pisarno.
Proizvod najboljših sirovin.
Tovarna v Zagrebu,
sl im 182/21677
Ljubljanska kreditna banka v tjelliani. tST
Stritarjeva, ulica štev. 2, (lastna hi^a)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter iih obrestuje od dne vloge po čistili
NajfiueJSi
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne,,UNI0N“.
: Lubljana, Frančiškanska ulica št. 8	:
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija.	Cene najnižje! •••• Notni stavek,