Stev. 19.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „• — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina,
oznanila in reklamacije
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
V Maribora, 10. oktobra 1892.
Tečaj XIII.
POPOTNIK.
Grlasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in, -u.recLn.i2s:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor,
Reiserstrasso 8.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise scjie oziramo.
Ntfranfayana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi
oceno
««
se ne vračajo;
Peta štajerska učiteljska konferencija.
(Dalje.)
Ko se je zapisnik predkonferencije odobril in se je konstatovala navzočnost konferenčnih udov, dobi besedo K lerne nt Prijll, da poroča o vprašanji: „Kako naj učitelj vzbuja in pospešuje zanimanje prostega ljudstva za šolo?" Poročevalec razpravljal je vprašanje precej obširno in svojo nalogo temeljito rešil.
Vnela se je precej živahna debata, katere so se vdeležili odposlanci Baumgartner, Kuipplitsch, H über in Grimm. Pet drugih ni prišlo več do besede, ker se je poprej sprejel predlog, da se konča debata. Ko še spregovori gospod predsednik o nekih točkah, ki so se v debati povdarjale, dobi končno besedo poročevalec, potem pa se sprejmejo po poročevalcih predlagani stavki z malimi spremembami tako-le:
I.	Potrebno je, da se zanimanje prebivalstva na kmetih pri ljudski šoli vzbuja in pospešuje.
II.	Da prebivalstvu na kmetih včasih še nedostaje potrebnega zanimanja za ljudsko šolo, ima lahko svoj vzrok: a) v šoli samej oziroma v osobnosti učitelja; b) v malomarnosti za šolo ali včasih v umetno pod-nečenem sovraštvu proti njej; c) v različnih vplivih razun šole, ki njene uspehe zadržujejo in ovirajo.
III.	Učitelj lahko vzbuja in pospešuje zanimanje prostega ljudstva za šolo: a) če doseže glede na vzgojo in pouk dobre
uspehe; b) če z učenci ljubeznjivo, jednako-merno in pravično ravna in se tudi posebno ozira na slabeje; c) s poukom, ki se ozira na dejanske potrebe kmetskega prebivalstva (negovanje šolskega vrta); d) ako prireja včasih taka podjetja, po katerih se ljudstvo lahko prepriča o delovanji in uspehih šole; (i) ako jemlje pri izboru domačih nalog ozir na domače potrebe: f) ako uporablja ona postavno določena sredstva, s katerimi se ljudstvo dovede do spoštovanja do zakonov; g) ako goji in pospešuje stanovsko vzajemnost in se poteguje za stanovsko korist; h) ako se dejansko udeleži vseh javnih zadev svoje občine vsaj toliko, da svoje moči preveč ne cepi in svojemu ugledu ne škoduje: i) da je v osobni dotiki z domaČo hišo; j) da posreduje pri ljudstvu primerno berilo, bodi-si,, da dejansko izkoristi obstoječe šolske knjižnice ali pa da ustanovi posebne ljudske knjižnice; k) da pospešuje vsa ona podjetja, katera pripomorejo v to, da se ubogim revščina olajšava.
IV. Zanimanje kmetskega prebivalstva za šolo dalo bi se še na drug način vzbujati in pospeševati: a) ko bi se pripoznala odpustnim spričevalom ljudske šole veča veljava; b) ko bi se pri podelitvi šolskih olajšav strožje postopalo; c) ko bi se preložil pouk za spoved, za sv. obhajilo in sv. birmo na pozneja šolska leta (šolske
19
stopnje); d) ko bi se učitelju gmotno in so-cijalno stanje zboljšalo in e) konec napravil vsem napadom šolskih nasprotnikov proti šolskim zakonom in proti učiteljstvu, delujočemu v smislu teh zakonov.
Zahvaljujoč poročevalca na njegovem trudu, navzočim pa na vstrajnosti, zaključi gosp. predsednik potem ob 7,1. uri opoldne dopoldaušnjo sejo.
II. glavno zborovanje
prične se ob treh popoldan in ga otvori predsednikov namestnik gospod prof. Reis z običajnimi formalnostmi, po katerih poroča gospod ravnatelj Frisch o vprašanji: „Kako je obravnati realije, da podpirajo in pospešujejo tudi jezikovni pouk?"
Poročevalčevemu jako zanimivemu in temeljitemu govoru*) sledila je zopet prav živahna debata, v kateri so zlasti povzročile opazke ravnatelja S c h r e i n e r - j a občno pozornost in odobravanje. Poleg Schreiner-ja udeležili so se debate gg. dež. šolski nadzornik dr. Jarz, kateri je med poročilom prevzel predsedništvo, Baumgartner, Otter in Gassarek. Končno pa so se sprejeli stavki poročevalčevi s pristavkom gospoda Schreiner-ja tako-le:
1. Ker je jezikovno obrazovanje odvisno od predstav in od obrazovauja mislij in se slednje pridobi zlasti po skrbno negovanem realnem pouku, tako se mora temu na vseh stopnjah ljudske in meščanske šole tudi z ozirom na jezikovno obrazovanje priznati velika važnost. 2. Stvarna in jezikovna vrednost realnih predmetov se pokaže : a) po nazornem, razsnovalnem in vsestranskem obdelovanji snovi; b) ako se (predno se porablja berilni odlomek) učenci po jasnem, stvarno in jezikovno pravilnem ustnem pouku za berilo pripravijo; c) po jezikovno pravilni razlagi vseh pridobljenih dalnih posledkov in njih opetnem skladanji v celoto; d) ako se pri skladanji v celoto po možnosti omejö delna vprašanja in delni odgovori, da se izogne razkosanju snovi;
*) Ta govor podamo čast. „Pop." čitateljem o priliki doslovuo.	Uredn.
e) po zavednem povdarjanji in skrbnem vežbanji izrazov in sprememb, ki so lastni realnim predmetom; f) po uporabi snovij pridobljenih pri realnem pouku za spisne vaje, toda z ozirom na metodična pravila, ki veljajo za pouk v spisji.
Pristavek, kojega je predlagal gospod Schreiner in kojega je zbor sprejel, glasi se tako-le: „Želeti je, da se učiteljske kon-ferencije intensivno pečajo s vprašanjem o šolskih knjigah in tako pripravljajo pre-osuovo čitank, v katerih bi se naj berilni kosi strogo realistične vsebine izpustili ter nadomestili s kosi srce in jezik obrazu-jočega zapopadka.
Potem predlaga nadzornik, gospod prof. Reis, naj bi mesto sedaj običajnih šolskih naznanil se uvedle naznanil ne knjižnice, kar se po kratkem razgovoru, katerega se vdeležijo ravnatelj Schreiner, Grimm in deželni šolski nadzornik dr. Jarc, tudi sprejme.
Meščanske šole ravnatelj gospod Franc Frisch iz Maribora predlaga, naj bi se delalo na to, da se dotieua minist, določba, po kateri se imajo šolska naznanila po četirikrat v letu razdeliti prenaredi tako, da bi se naznanila razdeljevala le po dvakrat v letu in da bi se redi v naznanila ne zapisovali več s črkami, ampak označili po njih vrednosti s številkami.
Prvi del predloga se je po dolgi debati sprejel z 59 f proti 43 glasovi, (glasovalo se je po imenih) drugi del — glede na zaznamovanja redov — pa se je odklonil.
Meščanske šole ravnatelj g. J. Trunk iz Gradca predlaga I. naj bi se samostojen realistični pouk pričel še le s 6. šolskim letom. Pripravljalo bi se na ta pouk naj a) z nagovornim naukom v 1. in 2., b) z domovinoslovnim poukom v 4. in 5. šolskem letu. Slednji predmet naj se ne omejuje le na pripravo za zemljepisni pouk, ampak naj se pri njem, koliko je to namreč naslanjajoč se na domovino mogoče, jemlje ozir tudi na druge realistične predmete ljudske šole (na zgodovino, naravopisje in naravoslovje). II.: Pravi pouk v risanji naj
nastopi še le v 5. šolskem letu. III.: Učne ure, ki pripadajo po razdelbi ur tem predmetom, naj bi se odmerile drugim predmetom, zlasti jezikovnemu pouku v korist.
O prvi točki tega predloga govori gosp. ravnatelj Schreiner jasno in instruktivno in predlaga, da bi se mesto v 6. začelo vže v 5. šolskem letu z realističnim poukom. Njegovi nazori se živahno odobravajo, in ker gosp. Trunk prikroji svoj predlog onemu gosp. Schreiner-ja se sprejme prva točka v
smislu Schreiner-jevega predloga, druge točke pa se brez spremembe odobrijo.
Predlog gosp. 011 e r-j a, tičoč se volilne pravice podučiteljev pri izbiranji učiteljskega zastopnika v okr. šolski svet se odstavi od dnevnega reda, ker je gospod predsednik naznanil, da je ta stvar vže napeljana in pri ministerstvu, kjer od januarja meseca čaka na rešitev.
Potem se zborovanje konča in seja ob sedmih zvečer zaključi. (Konec sledi.)

Slovniške črtice.
II. O vezilu.
(Konec.)
Da je drevo zeleno, izraževali bi lahko z drugimi jezikovnimi sredstvi (pripomočki), z izrazom „drevo zeleni", ali „zeleno drevo", tudi naj bo z izrazom „zeleno na drevesu" ali „drevo z zelenim"
A pregibajoči jeziki izrazujejo to jasno in prilično tako, da se besedi „zeleno" in „drevo" v jednem in istem glagolu, ki bitje naznanja, tako srečate, da obedve glagol določujete, ona glagolovo vsebino, ta glagolovo osebo. V jedni in isti besedi „je", v stanji bitja se obe predstavi snidete in naredite jednoto. Recimo: „Drevo cvete rudeče", tedaj se srečate „Drevo" in „rudečina" v stanji posebnega bitja, t. j. v stanji cvetenja.
Obrazec:
jest
cvete
J
Drevo zeleno	Drevo rudeče
Opomba: „Jest" je stara oblika, v katerej še se jasno razločuje končnica tretje
osebe.
„Je" je stavek v najprostejši obliki, ki ima v sebi glagolovo vsebino „biti" in tretjo osebo nerazvezljivo združeno. Tretja glagolova oseba se jasneje pojasnjuje s posebno besedo „drevo". Glagolova vsebina „biti" se določuje z dopovedkovim določilom „zeleno". Torej se srečate obe predstavi „drevo" in „zeleno" v jednem in istem glagolu „je" tako, da ga obedve določujete: „Drevo" glagolovo osebo, „zeleno" glagolovo vsebino. V stanji bitja se tedaj združite obe predstavi in naredite jednoto.
Kako bomo vprašali? O čem se v tem stavku pripoveduje? (O zelenem bitji — o zelenini.) V tem stavku imamo povedek „je", „zeleno" dopovedkovo določilo, oboje skupaj celi dopovedek, „drevo" pa osebkova beseda; „zeleno" določuje glagolovo vsebino „biti", „drevo" pa tretjo osebo.
„Je" ima celo v začetku vprašalnega stavka neko vsebino, ki se da označevati. N. pr. Ali je prijatelj bolan? (Je-li prijatelj —? Je prijatelj — ?) To se spravi: Bi-li združevali stanje bitja bolezni se subsistenco prijatelj ? Se ve da so „veziličaiji" v tej reči predobri ljudje, da bi take malenkosti premišljevali! Pa zakaj? Ta ubogi „je" nima nobedne vsebine več, a vse to vsled njihove dobre volje.
Slovniških znakov glagolu „biti" popolnoma manjka, da bi bil včasih „Becker-jev Vollwort" včasih pa „Formwort". Glagol „biti" se pregiblje, se veže s skloni, s predlogi
19*
in s prislovi, pomeni bitje in je v svojih finitnih oblikah vedno dopovedek. Kaj pa za Boga me opravičuje, mi veleva, da bi ga takrat, ko ni naglasen, ko ni najvažnejši v stavku, drugim plemenom prišteval, ter ga celo do „Becker-jevega Formwort-a" znišal, ki nima nobedne vsebine več? Beseda „reč" pomeni tudi jako malo, pa ostane vedno „Vollwort", če še ima tako majlino vsebino. Ako rečem stavek: „Nož je reč" ter ne pridenem prilastkovega zavisnika, povedal sem tudi tako malo, da mi ni bilo vredno ziniti. Vsi z ubogim „je" tako ravnajoči zamenjavajo stvarno se slovniško obliko. Za vsebino glagolovo jim je malo mar, vendar pa ima neki tako moč, da osebek in dopovedek v neko razmerje spravlja, čuda da mu „veziličarja" te moči še niso vzeli.
„Biti" spada v kategorijo stanja, je najsplošnejši glagolov pojem; a „reč" predmet je najsplošnejši samostalnikov pojem. „Je" ima v sebi več, bo „reč" ; kajti „je" najsplošnejše zaznamljujo v sebi poleg glagolove vsebine tudi reč (subsistenco). Zdi se mi, da je vzrok iznajdenega vezila: a) Posebni pomen sedanjikov, ki ne pomeni samo sedanjega časa, temveč tudi občno resnico vedno veljajočo. b) Razloček, ki se le na videz pozna, ako se glagol manj ali bolj poudarja, c) Naglost v mišljenji, da pojem bitja taje, če se govori o stanji, ki se samo v naši predstavi nahaja.
a)	Dostikrat izrazuje stavek z glagolom „je" občno resnico. Tako se pa rabijo tudi vsi drugi glagoli. V pomladi lahko rečem: V jeseni odlete lestovke". „Tukaj glagolova oblika ne izrazuje. sedanjika, tudi ne prihodnjega časa. „V jeseni bodo lastovke odletele" ne izrazuje taiste misli natančneje, temveč prenaša stanje v prihodnjo jesen, prejšni stavek pa razodeva občno resnico, ki velja za vsako jesen, ter ga lahko izgovarjam vsak čas. Kateri pomen sedanjik ima, to se v stavku slovniško v uobedni obliki ne pokazuje, to se le razumeva iz stavkove vsebine.
b)	Glagol „je" včasih bolj ali manj naglase vaje razločujemo, a ne znanstvenega vczlia od glagola eksistence (bitja) (verbum existentiae). Močno se naglaša v dveh slučajih, kadar se govori o bitji samem, ne o kakovosti ž njim zvezani. N. pr. Bog je. Prosta volja je. Glagol „biti" brez določila se redko rabi, ker se malokedaj v življenji govori o samem bitji in nebitji različnih rečij. Drugi slučaj se nahaja, ako glagolova oblika stoji v protivji s katero drugo glede na čas in naklon. N. pr. On je bil zelo ne- • srečen. Nasproti: On je zelo nesrečen. Ravno tako: On bi bil zelo nesrečen. Nasproti: On je zelo nesrečen.
c)	Naglaša se pa tudi dostikrat, če govorimo o bitji neodvisnem od govorečega, letečem samo v njegovi predstavi. Če kdo taji, da je Radegost bog gostoljubnosti, tedaj lahko naglašujemo: Radegost je bog gostoljubnosti. Tako je. Je-li „je" tukaj samo vezilo ter se ne govori o nobednem bitji? O čem pa se v zadnjem stavku govori? Vsi glagoli v basnih in pravljicah izrazujejo stanja, katerih res nikjer na svetu ni, pa vendar ohranjujejo svojo polno vsebino in vrednost.
Mislim da se razmerje najjasnejše spozna, ako rabimo za osebkov in dopovedkov pojem pismenke. Kdo bo tajil, da se v stavku „A je B" govori o bitji A-jevem in B-jevem in sicer o B-jevem bitji A-ja? Tukaj bi bilo „je" po „veziličarjih" vezilo. Meni se zdi nemogoče trditi, da bi se tukaj ne govorilo o nobednem bitji. Tukaj ima pojem „bitja" velik obseg ter zelo majhno vsebino, a vsebino vendar ima. Pojma „nekaj" in „vse" imata tudi velik obseg, a vendar še nisem nikoli slišal, da bi bila komu pojma brez vsebine. Ako bi „biti" ne imelo vsebino, kako bi se razločevalo od „ne biti"? Kaj tajimo z besedico „ne" drugega, kakor vsebine bitja? To morajo tudi „veziličarji" priznavati. Če tajimo vezilo, da ga ni več, tedaj tudi nimamo več stavka. Če razrežemo vezilo, tedaj osebek in povedek kot besedi razpadete.
Ravno tako si veziličarji ne morejo pomagati v nasprotnem slučaji, če se „vezilo" poudarja. Nekdo pravi: „A je činitelj", ne da bi glagol naglaševal, ker nima nobedn
vzroka. Imamo tedaj najlepše vezilo brez vse vsebine. Zdaj pa nekdo drugi pobije povedano resnico. Prejšni govornik na to razkačen kriči; „A je činitelj, to jaz vem natanko. „Je" se močno naglasa. Kaj se z naglašanjem posebno povdarja? Gotovo nič drugega ko vsebina besede „je", bitje A-jevo kot činitelj — bitje, katero smo tudi v prejšnem stavku nedvomljivo trdili, tukaj pa povdarjali, ker je tretji dvomil o njem.
Jaz ostajam pri tem in trdim, da ima vsaka beseda v jeziku neko vsebino, tudi beseda „je", katera vsebina se povsod lahko dokaže. Ako se v Hebrejskem to, kar mi z glagolom „je" izrazujemo, brez tega glagola vrši, še ne smemo soditi, da jc naš „je" brez vsega pomena. Kako bi sklepali iz tega, da bi ta beseda, katero rabimo mi za do-poved, ne imela nobedne pojmove vsebine, „če drug jezik dopoved brez posebne besede' izrazuje!"
V	stavkih z glagolom „je": „Koža je rudeča" se vpraša, kakor v vsakem stavku: „Kaj se nam naznanje? pripoveduje?" Pripoveduje se o rudečini rože; torej o kakovosti njenega bitja.
Veziličarjem je „rudeča" določilo osebkovo „roža", torej vprašajo t „Kakšna je roža?" ter ne pomislijo, da se v takih stavkih govori o kakovosti bitja, stanja, in to store vsled tega, ker so ubogemu „je" celo vsebino vzeli. Z vprašanjem „kakšna?" ne moremo vprašati po dopovedku izražajočem neko stanje ali njegovo kakovost, temveč le po prilastku. Če hočemo govorni razpol pridevnik spoznavati, stori se to najboljše in naj-priličnejše pri pouku o prilastku.
Iz cele razprave o vezilu se vidi, da jc v slovnici „vezilo" peto kolo. Dokazal sem, da tudi „biti" ima vsebino kakor vsak drugi glagol, čeravno sam za se malokedaj stoji. Izrazujoč v tretji osebi najsplošnejše stanje nerazvezljivo združeno z najsplošnejšim podmetom (subsisteneo) ima vse znake glagola; če pa je njegova vsebina včasih zelo majhna, vsebina baš je: majhna veljavnost inislij gotovo ne vnjčuje bitja misli.
V	Z a vrč i dne 8. septembra 1892.	Matija nerifc.
0SÖ
„Večerna molitev".
Metodično obdelovanje pesmi za višjo stopnjo. (Glej „Tretje Berilo", stran 41.)
1. Uvod.
Imenuj dnevne čase! Jutro, poldne in večer. Kedaj je jutro ? Kadar solnce vzhaja, itd. Kedaj poldne? večer? Kaj stori pobožen otrok (človek) v jutro, ko se vzbudi? On moli. Kaj se pravi „moliti"? Duha k Bogu povzdigniti. Da, ali z drugimi besedami: moliti se pravi, pogovarjati se z Bogom. V molitvi lahko Boga česar prosimo, ali pa se mu za prejeto zahvalimo. (P r o s i 1 n e ter zahvalne molitve.) Ponovi to, Z! Kako se imenuje molitev, katero molimo zjutraj ? Jutranja molitev. Kako pa rečemo molitvi, ki jo opravljamo zvečer? Večerna molitev. Ali v jutranji in večerni molitvi Boga česar prosimo, ali pa se mu
zahvaljujemo? V teh molitvah Boga prosimo, pa se mu tudi zahvaljujemo.
2. Učitelj pesem prečita.
3. Pojasnjevanje pesmi ter sestavljanje zapopadka posameznih kitic.
Kaj je to berilo po obliki? Pesem. Kako se glasi nadpis te pesmi! „Večerna molitev". Za kateri dnevni čas je torej namenjena pričujoča molitev'? Ali so vse molitve sestavljene v pesniškej obliki? Ne, navadno so spisane v nczvezauej besedi, česar se prepričate, ako pogledate v svojo molitveno knjižico ali pa odprete „Katekizem" pri poglavji „Molitve", fcedkokedaj najdemo torej molitve z lepo merjenimi
stavki, kakoršna je tu naša „Večerna", katero si hočemo danes natančneje ogledati.
Čitaj prvi dve vrstici! Zadnjič danes strune zadonite — Proti nebu hvalni glas nesite .. . Kako bi lahko rekli namesto strune „zadonite" ? — se oglasite, zapojte, zazve-nite. Proti „nebu" drugače: proti „nebe-som". Reci namesto „hvalni glas nesite" drugače! — sporočite zahvalo. Čitaj dalje! Njemu, ki prižiga lue višavam — Njemu, ki pošilja mir nižavam. Kaj pomeni tu „višavam"? — nebu. Kaj „nižavam"? — zemlji, Zemljanom. Komu naj sporočijo strune zahvalo? Vsemogočnemu Bogu, ki je pripel na neizmerni nebesni oblok solnce, mesec in zvezde, in ki nam pošlje vsaki večer mirno in krepčalno spanje.
Misel prve kitice:
Ko nastane večer, zahvali dober človek vsemogočnega Boga za vse dobrote, katere je po dnevi od njega prejel.
Ponovi misel prve kitice, Ti! tudi Ti!
Čitaj naprej! Z mrakom se mi bliža mirno spanje — Mile naj slad/jo mi ga sanje! „Z mrakom" — ko nastane mrak, ko se začne mračiti. Bliža se mi spanje, reci to drugače! — začne se mi dremati, postanem truden, loti se me spanec, začne me spanec lomiti. „Mirno" spanje. Kedaj je naše spanje „mirno" ? Kadar nas ne mučijo hude sanje. „Mile" — prijetne. „Sladijo" — slajšajo, delajo sladko. Čitaj naslednji dve vrstici! V rajskem svetu duh se naj sprehaja — Dokler jutra svit me ne omaja. „V rajskem svetu" reci to drugače! — v nebeških prostorih, v nebesih. Povej namestu „sprehaja" drugo besedo jednakega pomena! — šeta. „Dokler jutra svit me ne omaja". Z drugimi besedami: Dokler me jutranja zarja ne vzbudi, ali pa : dokler dan ne napoči, dokler se ne začne svitati ali daniti. O čem bi torej rad sanjal pobožni človek? O raji ali o nebesih. Kako dolgo? Celo noč. Katere besede nam povedo to? Besede „Dokler jutra svit me ne omaja".
Misel druge kitice:
Dober človek prosi nadalje Boga, da bi mu dal mirno in sladko spanje s prijetnimi sanjami, da se bode vzbudil zjutraj zdrav in krepek na duhu in telesu.
Povej to, R! Še K!
Čitaj dalje! Dan za dnevom urno se pomiče — Vsaki večer resen glccs nam kliče. Postavi namesto besede „urno" drugo, ki tudi isto pomeni! — hitro, naglo. Povej celo prvo vrstico s par kratkimi besedami! Čas naglo hiti. Kdo mi ve povedati dve vrstici iz pesmi „Kje so moje rožice", ki izražata isto misel? — „Hitro, hitro mine čas, ah ne bo ga več pri nas". „Resen" glas nam kliče. Povej to drugače! — Oster, resnoben. Kliče = pravi, opominja. Beri naprej !. . . Da rumeno solnce kdaj se skrije, — Ali zjutraj več nam ne posije. Kaj nam kliče resen glas? Da rumeno solnce kdaj se skrije. Kaj pomeni tu „kdaj"? — enkrat. Kedaj bode neki to? Kadar pride po nas grenka smrt. Na kaj nas torej opozarja resnobni glas vsakega večera? Da se naj pripravljamo na svojo smrt, o katerej ne vemo ne ure ne dneva.
Misel 3. kitice:
Pobožnega človeka obide vsaki večer misel, da bode tudi za njega solnce jedenkrat zašlo za vselej, namreč takrat, ko bode umrl.
Ponovi to, G! V!
Čitaj zadnjo kitico! Kaj opaziš na tej kitici ? Da je prvej precej podobna. V čem pa se vendar-le razločuje od prve? Po besedicah „torej", „donite", „nosite", itd. Kakšen razloček najdeš med prvo in zadnjo kitico glede na rabe glagola „nosite"? V prvi kitici stoji „nesite", a v zadnji „nosite". Da. — V prvi kitici se nam pove, da se dejanje samo jedenkrat z vrši, v zadnji pa še dejanje ni zgotovljeno, se ponavlja. (Dovršili in nedovršni glagol!) Pesnik nam je s tem povedal, da hoče Boga hvaliti in moliti tako dolgo, dokler ga ne pokliče k sebi. S katerimi besedami izraža pesnik upanje, da bode gledal jedenkrat Božji obraz?
Z besedami „Njemu, ki nas vabi na višave!" Kakšen pa mora biti in ostati človek, ako hoče, da se njegovo upanje uresniči in izpolni? Dober in pobožen.
Kaj nam pove zadnja kitica?
Pobožen človek se spominja z hvaležnim srcem še jeden k rat dobrot Vsemogočnega ter izraža upanje, da bode kedaj zveličan.
Ponovi, T! S! (Tu se ponovi zapopadek 1.—4. kitice!)
4. Glavna misel pesmi:
Dober človek se spomni vsak večer vsegam ogočnega Roga, ker ve, daje človeško življenje v N j e-govili rokah.
5. Nauk:
N e o p u š č a j nikdar molitve, priporočaj se večkrat ljubemu Bogu, säj je On tvoj dobri in skrbni oče, ki te nikoli zapustil ne bo!
6. Večkratno čitanje po učencih.
7.	Primerjanje pesmi s 1. spisom „Mo-
litev".*)
8.	Učenje na pamet in deklamovanje.
9. Slovstvene opazke.
Kdo je zložil to pesem? A. Urnek. Kako pravimo možu, ki nam je zložil kako pesem? Pesnik. Kaj je bil torej A. Umek, ker je zlagal pesmi? Imenuj mi še druge pesnike slovenske! Slomšek, Gregorčič, Jenko, itd.
*) Ako se je namreč ta berilni sestavek vže prej obdeloval.
-©$Ö
Kakor sem Vam vže pravil o drugih pesnikih in prijateljih slovenskih, tako Vam hočem podati danes tudi o pesniku pesmi „Večerna molitev" kratko življenjepisno črtico. Anton Umek se je porodil meseca junija 1838. leta na Okiči, majhnej vasici na Kranjskem. Srednje šole je zvršil v Ljubljani, visoke ali vseučilišče pa na Dunaji, kjer se je učil jezikoslovja. Dovršivši svoje šolanje sprejme službo učitelja (profesorja) na gimnaziji v Celovci, kjer je učil ali podaval slovenski jezik. Toda žal, ni mu bilo prisojeno dolgo življenje, kajti neizprosna smrt vzela nam ga je meseca junija 1871. leta. Kedaj je bil rojen? V kolikem letu svoje dobe je torej umrl? Da, v 33. letu. Anton Umek je začel vže zgodaj pes-nikovati. S prvega časa je objavljal svoje pesmi po raznih slovenskih listih pod izmišljenim imenom „Okiški", ker ni hotel, da bi se njegovo pravo ime precej zvedelo. Tako dela, osobito v začetku, mnogo pesnikov in pisateljev. Kaj mislite, zakaj se je Umek podpisoval „Okiški" ? Da, Okič je bil njegov rojstni kraj in od tod ime „Okiški"!
Umek-ove pesmi so zelo poučne ter opevajo večinoma Boga in domovino. Zbrane njegove pesmi izšle so 1. 1865 z naslovom „Pesmi, zložil Anton Umek Okiški". Tudi poučnemu listu „Besednik", ki je začel 1. 1869 v Celovci izhajati, bil je Umek urednik. Ko bi nam tega pesnika tako rano ne pobrala nemila smrt, gotovo bi bil obogatil naše mlado slovstvo še s marsikakim koristnim duševnim proizvodom! Anton Kosi.
Pedagogiški razgled.
O vzgoji črnokožcev na Alabauiskem.
Posnel po uradni „Iiistory of Educatiou in Alabama by Willy G. Clark. Washington, 1889." Fr. —k.
(Dalje.)
Navdušeno in verno delovanje oskrbnikov in učiteljev in krepka pomoč prijateljev, ki je kar v začetku ugajala razvitku te šole, je povzdignola zavod hitro in bistveno. Od leta 1884.—1888. je bil razvitek prav čudovit; obiskovalcev je bilo leta 1884. le 169, leta 1888. pa jili je bilo 525 in za
zgradbe potrošene vsote so znašala, če državnega prispevka ne všteješ, od 4. jul. 1. 1884 do okt. lota 1888. znatnih 76.060 dolarjev. Izmed dijakov je 425 obiskavalo normalko, 100 pa šolo za ročnosti; uradnikov in učiteljev pa je delovalo 24. Promoviranja jih je pa čakalo za leto 1889. jedenindvajset;
vseh promoviranih je do leta 1888 bilo 42, ki so izimši jeden ali dva slučaja učitelje-vali po javnih državnih šolah v občo zado-voljnost.
Obrtniški oddelek se je razširil in se vodi spretno in premišljeno. Učenci se zdaj lahko uče poljedelstva, opekarstva, tesarstva, slikarstva, zidarstva, štnkarstva, kovaštva, kolarstva, žimničarstva, žagarstva, tiskarstva, šivanja, kuharstva, pranja, občega gospodarstva itd. Tri nadstropja visoko poslopje iz opeke so postavili dijaki sami razven strehe.
Takih vspehov pač ni treba pojasnjevati, priporočajo se sami.
Emersonov zavod.
Med zasebnimi podjetji v korist ala-bamskih črnokožcev je priznavati temu zavodu bodisi po starosti, odličnosti, bodisi po dovršenosti mesto med prvimi. Osnoval se je kot Blue College v mestu Mobile, ko so še čete zaveznikov gospodarile po mestu in po državi, in da-si mu je bilo pretrpeti mnogo nezgod in nesreč, še „vedno živi" in stori mnogo dobrega za vzgojo črnokožih otrok. Ta zavod je last amerikanske misi-onarske družbe, ki ga je upravljala od začetka.
Začetek tega zavoda sega v dobo, ko oblasti ljudskih šol niso niti mislile na vzgojo črnokožcev in ko na jugu ni bilo denarja, da bi se plačevalo poučevanje; a volja je bila krepka, in sme se ta zavod imenovati začetnik vzgoje črnokožcev in zasluži da se ga črnokožei kot svojega naj-večega dobrotnika hvaležno spominjajo.
V začetku ta šola ni presegala navadnih ljudskih šol; kdo bi se pač bil učil kaj višjega? a leta 1872. je radodarni gospod Emerson iz Illinoisa društvu pomogel, da se je mogel ustrojiti tudi akademičen tečaj z normalko. Pri tej priliki se je prvotno ime Blue College premenilo v „Emerson Institute". Mal. travna leta 1873. je po-
gorelo poslopje. Šolanje pa sta dva učitelja le nadaljevala pod mnogimi neugodnimi okoljščinami, dokler se zavod ni preselil.
Leta 1877. se je kupil jako primeren vrt, in ta prostor namenu mnogo bolje ustreza; leta 1878. se je postavilo na tem prostoru novo poslopje iz opeke. Tu se je poučevanje vršilo do prosinca leta 1882., dokler ni pogorelo tudi to poslopje. Poučevalo se je potem y dveh cerkvah, ki ste last črnokožcev, dokler se ni postavilo sedanje jako primerno poslopje.
V	tem je šola jako vrlo napredovala. Učiteljev je 10. Delovali so trije možje usposobljeni za višje normalke 1. 1876, dva pa 1. 1880., v normalki so opravljali svojo dolžnost 1. 1880. jeden, 1. 1884. dva in I. 1887 devet. Obisk 1. 1888 je bil ta-le:
V	normalki: razred A, 8, razred B 8, vseh 16; v slovniškem razredu: razr. A, 14, razred B, 15, vseh 29; v srednji šoli: razred A, 20; razred B, 30, vseh 50, v srednji šoli B: razred A, 23, razred B, 30, vseh 53; v srednji šoli B: razred A, 23, razred B, 30, vseh 53; v začetnici A: razred A, 10, razred B, 60, vseh 70; v začetnici B: razred A, 16, razred B, 31, vseh 47; v začetnici C: razred A, 49, razred B, 38, vseh 87 ; učenci za godbo 12; više ne všteti 3, vseh skupaj 355.
Iz te razredbe se vidi tudi način poučevanja. Šivati se uče redno deklice začetne in srednje šole in tu ne velja nobeden izgovor. Šolnine se plačuje od po 0.08 do 1.20 dolarja na mesec od začetnice do normalke in posebna šolnina 1 dolarja 75 cents do 2 dolarjev na mesec se plačuje za godbo.
Tudi amerikanska misijonarska družba ima cvetočo šolo v Talladegi in celo vrsto drugih šol po južnih državah.
Ni treba drobiti nadalje. Vže površen pogled na to, kar smo navedli, bo prepričal tudi največega nQyerneža, da se za vzgojo črnokožcev skrbi po Alabamskem jako vrlo.	(Dalje sledi.)
-es$ö-
Slovstvo.
Ocene.
„Lehrpläne für die Bürgerschulen und Erläuterungen z;u den Lehrplänen für die allgemeinen Volks- und Bürgerschulen des Küstenlandes. Preis, steif gebunden, 90 kr. Wien, k. k. Schulbücher-Verlag 1891." (Dalje.)
Pisanje: Ker je pisanje v obče praktične vrednosti za življenje, tirja dovoljne pazljivosti, da posnemamo posamezne oblike, vsako črko; s tem se goji čuvstvo za lepoto, snažnost in red ; ob jednem je navod k vstrajnosti in poslušnosti. Od učitelja se zahteva požrtvovalnost, ne da bi poučeval mehanično po pripravljenih vzorcih, ali pa da bi si
izkoristil ta čas v svoj počitek. Ta pouk naj se vrši po istem dostavu kakor v prvem šol. letu in sicer genetično ne glede na posebnosti te metpde; tudi se je skrbelo za tö, da si otroci vaje za branje izkoristijo; kajti branje in pisanje naj bodete vedno v nepretrganej zvezi. Tudi to, da morajo učenci po konci sedeti in si varovati vid, se ni prezrlo, kar je lep migljej učitelju, kako naj izvršuje vspešno svojo težavno nalogo. Pouk v drugem jeziku naj se obdeluje na podlagi materinščine in sicer kasneje.
Računstvo: Glede na ta predmet se mora reči, da je ta v obče najdovršenejši, ker so se zanj požrtovali veliki možje. Temu predmetu je v naših načrtih po naredbi drž. zakonika odločeno za ma-terinščinoj oziroma učnim jezikom prvo mesto.
Računstvo obrača pozornost na red in zakon v vnanjih razmerah in ga sili uklanjati svojo voljo stanovitnim pravilom; kdor to pomisli, ta ne more odrekati računstvu znamenitosti tudi za nravstvenost. Učiteljeva dolžnost je jako obširna in veliko se tudi zahteva od njega na tem polji, če se pomisli, da vsak človek šteje in računi, če tudi nima priložnosti brati in pisati.
Pri tem delu kakor tudi pri pouku v drugem jeziku dobimo lepe napotljaje, kakoršnih ne nahajamo v vsaki metodični knjigi.
Najlepše se pa obdeluje knjiga prirode, katera nam govori v neštevilnih prikaznih in razveseljuje naša čutila, jih krepi in vnema, da nismo za njo zaspani in da nam ne ostane nema in neznana.
„Glej stvarnica vse ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi, Sreča te išče, um ti je dan, Našel jo boš, če nisi zaspan.
Po razmotrivanji narave pridemo do estetičnega čuta, ker se po njem za lepoto vnemamo. Tako navodilo je dobiček za izdatno zboljšanje kmetijstva, zakaj kmet kot učenec narave ne bode surov, bode ukaželjen in pod njegovo streho najbrž ne bodemo našli strasti in kovarstva; kakor je njegovo polje lepo, taka bode tudi lepa njegova duša 1
Ta predmet pospešuje tudi čut za praktičnost, katerega večkrat pogrešamo pri ljudeh — osobito meščanih — vzgojenih mej štirimi zidovi, ki si v najmanjših nezgodah ne vedö pomagati. Vsaka malenkost moti njih pedantično življenje. Kaj pa le še s priprostim narodom! Tu imamo vraže in druge zmotnjavc, ki so največi človeški sovražniki.
Z napeto pozornostjo zre prijatelj narave v lepi božji svet in pri vsakem najmanjšem predmetu vidimo umne sostave, ki jih je zgradila nadčloveška
roka:.......
V delaluico sem tvojo zrl, Ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roka tvoja !
Le tak ne bode nikdar obupal na božjo previdnost, ker po prirodi pride do spoznanja, da na-
rava „ni kaka zmes, v katerej jedno drugo ne-vsmiljeno uničuje, nego da je soglasna, po božjem zakonu pravilno razvijajoča se tvarina". (Liebig.)
Da se pa doseže postavljeni smoter, je prva dolžnost prirodopisnega poučevanja, da se uporabljajo najimenitnejše prirodnine in glede tudi na to, da so v bližini otrokovi. „Nikomur ni v čast, ako pozna tuje, lastnega, domačega pa ne". Tudi navadno ne ljubijo svoje domovine, hrepene po tujini, katero si slikajo s krivimi pojmi.
V pouk primernih prirodnin pa nikjer ne manjka, če se učitelj za nje zanima le nekoliko. Seveda do vsega se ne more poseči, a kar se lahko dobi, je tudi dolžnost da se poišče v bogati založbi narave.
Pouk naj se vedno prične z opazovanjem in opisovanjem predmeta samega in sicer tako, da ko ga je učenec vže spoznal, da tudi lahko umeva in pojmuje, kar se o njem pripoveduje. Nazivna sredstva naj bodo vedno o čem v bližini.
Učitelj naj se varuje kolikor mogoče siste-matike, ker ta se ne da uporabljati pri mladih učencih; to bi bil največji pedagogični greh. — Nauk ta naj se prične z nazornim naukom v prvem šolskem letu in naj se razvija v zanimivej obliki.
Kar smo rekli o prirodopisji, jednako velja tudi za prirodoslo v je, da mora biti tudi tukaj pouk koncentričen in kolikor mogoče nazoren, ako se hoče doseči trajajoča pozornost in natančna paznost, posebno takrat, kadar ne more otrok brzo vsega umeti.
Osobito pa pazi ndadi učitelj, da ni nazorni ali početni pouk ložji nego višji znanstveni. Ravno nasprotno, še mnogo težavnejši je. S tem je dovolj rečeno, da če se bode učitelj vsestransko na to pripravljal in širil svojo spretnost, se bode otrok živo zanimal za vse, a doma bode iskal poskusov ter tako pridobljeno vednost nepretrgano nadaljeval bodi-si pri igrači, kuhi in sploh v praktičnem življenji. Koliko veselja bode vžival otrok in kolika korist ga čaka v dobi, ko doraste v zrelega moža!
Zemljepisni pou k se začne razvijati z rojstvenim krajem, z domačo hišo. Le opazujmo otroka, kako se zanima za vse vremenske spremembe v hudej, ojstrej zimi; ves začujen strmi skozi okno v božji svet. Po večerni molitvi se stisne v mehko posteljo, in če se je zbudil, gre hitro gledat, kakšno je vreme. Z veseljem zagleda danes, da so hribi in doline zakrite s snegom, tudi pota ni videti, vse je belo: hiša in hlev, cerkev in šola ste ograjeni v beli zimski prt.
Vsaka vremenska sprememba: solnce, luna, zvezdnato nebo, veter, letni časi, itd., torej sama narava vpliva na razvoj motečega otroka in mu vtisne neposredno nek zemljepisni znak v njegovo dušo. Ta znak je neizbrisljiv in drag, ker bode vedno vezal otroka na prijetne spomine srečne mladosti, in tudi pesnik je izdahnil tak čut, v pesmi: Lepa naša domovina!
Ni čuda, da so pedagogi izvolili za prvi pouk sintetično metodo toliko časa, dokler se je razgovar-jati o rojstnem kraji in bližnji okolici, prehajaje iz delov na celoto. Seveda pride ta pot ob veljavo, kedar pridemo do tega, česar učenci ne morejo več videti, kar jim je predaleč. Na astronomnih, prirod-nih, kmetijskih, kupčijskih, obrtniških in političnih pojmih, katerih nikjer ne manjka v ožji domovini, se snuje in popolnjuje zemljepisni pouk.
Ko so se seznanili otroci z rojstnim krajem in njegovo okolico kakor tudi z najimenitnejšimi poj-movi tako, da se ti koncentrujejo tudi na daljne kraje, tedaj začne učitelj obdelovati Primorsko. Uspešno bode učitelj deloval, ako bode .mimo dobrega zemljevida še risal na tablo.
Kakor vsak nauk, je tudi zemljepisni izvanredno pripraven, da se blaži otroku srce, utrjuje verski čut, krepi v dobrem njegova volja in posebno da se goji domoljubje.
Zgodovinski pouk je tudi izmed glavnih činiteljev, kateri sega do srca je blaži in plemeniti. Tudi tu naj se pomni, da ni ravno sistematika oni vir, po katerem pridemo do spoznanja nazorov in njih vrednosti. Posamezni životopisui okviri, o katerih se sučejo svetovne homatije, blaženstva, preobrazbe, so vzgledi, ki mičejo in vlečejo, pa tudi nasprotno pretresajo in se gabijo, da bi le tudi ne zapeljevali! Gotovo morajo biti taki vzgledi dobro izbrani in zanimivo navdušeno podani, „iz srca za srca" tako, da zre mladina duševno z nekako ne-kaljeno, napeto pozornostjo v obraz učiteljev, da, se le jedna beseda po nemarnem ne zgubi. Tak pouk mora doseči svoj gotovi cilj, seveda morajo se širiti životopisni okviri po zmožnosti učencev in njih napredku.
Tudi vsak izobražen človek se posredno zmisli na Solona in Kreza, če spozna, da je sreča opo-točna in da je vse na svetu nestanovitno in ne-čimerno. Ako govorimo o punskih vojnah nam v spomin pride mogočni in junaški Hanibal in pri preganjanji kristjanov šineta nam v glavo Nero, Julijan („Odpadnik") itd. to je torej pedagogična-
analogna-dedukcija, da morajo biti taki obrazci jedino mladini razumljivi, koristni in vspešni za pridobitev čutov: ljubezen do domovino, da pridejo do spoznanja kaj je blagost, lepota in pravnost.
Risanje. Glede na ta predmet se mora reči, da je osnova pojasnil nekaj dovršenega, ker se popolnoma ozira na ministerjelno določbo dne G. maja 1874. št. 5885., v katerej se določuje, da mora biti vsak pouk v risanji skupen t. j. vsi učenci istega razreda morajo se baviti istočasno z isto nalogo, katero jim je učitelj narisal na tablo. Glede na napredek je treba paziti, da naj se zmerno napreduje in da se vsi izdelki izdelujejo prostoročno, po-služevaje se vseh predpisanih učil. — Prostoročno risanje za meščanske šole pa z isto ministerijalno določbo določuje: Svrlio, navod, kako se more doseči to, obrazec iz žice, lesene uzorce in učila. Mej učili vidimo tudi naslikano risarsko klop, opazovano od počez in od strani. Gospod sestavatelj učnega načrta želi, da bi bila potrebna posebna šolska soba za risanje in opomni: risalne mize, ki se morajo napraviti po načrtu temu navodu pridjanem, morajo biti se stoli ali klopmi glede na visokosti v takem razmerji, da morejo učenci, kadar ravno sede pri risanji, svoje delo lahko pregledavat.i. Površje risalnih miz mora biti proti učencem nagneno.
Petje. Hoče-li ljudska šola izobraževati v lepem skladu vse prirojene zmožnosti in sposobnosti svojih učencev, mora gojiti tudi petje; ta pouk je pravo sredstvo, da izobrazimo mladini domišljijo in srce, okus in mišljenje njeno in da ji ostane še dolgo potem, ko so učenci odrasli šoli, prav vravnani nravstveni čut.
Pesmi so trajne in neizgubljive pridobitve, katere človeka vedno vesele kot mladih dnij spomin. Po pravici je rekel Slomšek: „Lepa pesem je dar božji. Nate šopek zbranih pesmi tudi Vi učitelji blagi; Vašemu težavnemu poklicu zelen rožmarin ! Hočete šolo z lepim petjem greti, bodo Vam deca veselo v šolo hodila in se rada učila; veliko bolj lahko Vam bo. Dobra volja potrebuje dobrega vinca, da jo oveseli, dobra šola prelepega petja, da jo oživi!"
^ (Konec sledi.)
-0SÖ-
Doneski k zgodovini naših šol.
Piše Ivan Strelec. (Konec).
Učitelji.
Perger Janez, 1760 do 1768. Bil je najbrž le mežnar in organist, vendar ni izključeno, da ni tudi otrok poučeval.
Marko vi č Simon, 1768 do 1772. Leta 1770 ni bilo šole, ker stariši niso hoteli otrok v šolo pošiljati. Markovič je od tod odšel k Sv. Lovrencu v Slov. gor.,
kjer se imenuje 1772 do 1775. Zena Ana rodila mu je tamkaj sina Franca Ks. dne 12. februarija 1775.
Marko Miha, 1780 do 1788. Roj. v Strassu 1747 ter skušen v Mariboru 1781. Ker je le nemški poučeval, mu stariši niso hoteli otrok v šolo pošiljati. Leta 1788 odšel je v Zavrče, kjer je služboval do 1.
1810 prepustivši šolo sinu Francu. Umrl je tamkaj 26. marcija 1832 star 82 let.
Loh Matija, 1788 do 1798.
Zimmermann Bernard. 1798 do 1804. Soproga Roza roj. Miller rodila mu je 10. oktobra 1801 sina Leopolda. Leta 1804 izstopil je od učiteljstva ter živel na svojem posestvu v Mali vasi ter bil več let šolski ogleda.
Peki ar Miha, 1804 do 1816. Roj. pri Veliki nedelji 1780, postal učitelj 1799. Ker je imel v šoli slabe vspehe, ga je naddekan Kellner o veliki noči 1816 odstranil.
Košar Valentin, 1.816 do 1852. Roj. 1797. Dne 6. novembra 1822 postal je definitiven ter bil 3. februarija 1823 poročen z 181etno Ano Stepišnik. Dne 30. decembra 1840 bil je imenovan vzgled-nim učiteljem. Ko pa je bil vsled tožbe faranov zaprt, se mu je častni tä naslov 18. avgusta 1847 zopet vzel. Umrl je tukaj 13. avgusta 1852.
Vindiš Vid, provizor 13. avgusta do 1. decembra 1852. Roj. pri sv. Barbari v Halozah 2. junija 1828, učitelj postal 1. sept. 1851. Služboval kot podučitelj: pri Sv. Marjeti pod Ptujem 1852 do 1853, pri Sv. Lovrenci v Slov. gor. 1853 do 1854, pri Sv. Lovrenci na Drav. polju 1854 do 1858, kjer je postal 1. septembra 1858 učitelj. Tukaj je služboval do novega leta 1872. Prišel je v Stoperce in potem v Spitalič, kjer je leta 1887 stopil v pokoj.
Č a g r a n Jakob 1852 do 1864. Roj. pri Mali nedelji 27. julija 1813, učit. postal 27. sept. 1831. Služboval kot podučitelj : pri Sv. Lovrenci v Slov. gor. od 27 sept. 1831 do 23. sept. 1833; pri Sv. Juriji ob Sčavnici od 1. nov. 1834 do 9. okt. 1835; v Zavači od 10. okt. 1835 do 1. nov. 1840; pri Sv. Vidu pri Ptuji od 1. nov. 1840 do 26. maja 1845. Dalje kot učitelj: pri Sv. Lenartu pri Vel. nedelji od 27. maja 1845 do 30. nov. 1852; öd todi je prišel 1. decembra 1852 k Sv. Marjeti, kjer je .15. avgusta 1864 umrl.
Vobič Jožef od 1. nov. 1864. Roj. pri Spodnji Sv. Kungoti 16. marcija 1836, učitelj postal 8. okt. 1852. Bil je podučitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici od 8. okt. 1852 do 25. sept. 1856. Vmes je bil eksponiran kot suplent na dekliško šolo v Maribor od 17. nov. 1854 do 31. marcija 1855, ter kot provizor v slov. predmestno šolo v Mariboru od 12. nov. 1855 do 1. jan. 1856. Podučitelj na dekliški šoli v Mariboru od 26. sept.' 1856 do 1. nov. 1864. Od todi
je prišel za učitelja k Sv. Marjeti, kjer deluje kot nadučitelj še sedaj.
V. Sv. Lovrenc v Slov. gor.
Kedaj se je pri Sv. Lovrenci v Slov. gor. šola ustanovila, ni mogoče natančno dognati. Gotovo pa je, da sega početek v prvo polovico preteklega stoletja, torej pred znano naredbo Marije Terezije ddo. 6. decembra 1774, s katero so se vpeljale in uredile normalne, glavne in trivialne šole. Vse šole pred to naredbo bile so le več ali manj privatne in začasne. Oskrbovali so je župniki ozir. kaplani ali mežnarji.
Tako bilo je tudi pri tej župniji. Do 1. 1724 ni bilo nobednega poučevanja, ker vsi cerkovniki imenujejo se le „aedituus". Tega leta prišel je Janez Miha Marko, kateri se imenuje v matičnih knjigah „ludi magister". Je-li on otroke poučeval ali ne, ne da se natanko dokazati, le po spremenjenem naslovu smeli bi soditi, da je to včasih storil. Za gotovo pa smemo reči, da je bil 1. 1763 vže pouk. Na vrsticah pri orglah podpisal se je najbrž pred svojim odhodom Janšič Jožef kot „Mößner und Schulmaister alda", ter pravi, da je služboval tamkaj od 18. aprila 1763 do 1771. Kot njegovega naslednika navajajo matične knjige leta 1772 Simona Markovič-a. Da ni samo orglal, ampak tudi poučeval, to dokazuje pridevek „Schulmaister".
Kje je poučeval, ni znano, najbrž pa v leseni mežnariji, katera je stala do 1787 na istem mestu pri cerkvi, ko danes šola. Ovega leta postavila se je nova, tudi lesena mežnarija in šola in je moral k tej stavbi župnik plačati za se 13 gld. 56 kr., za svoje podložne pa 22 kr. Tako namreč beremo v listini, s katero je ddo. 2. decembra 1797 okrožni urad v Mariboru župnik za to svoto tirjal.	,
Ta nova stavba bila je vže 1. 1803 tako trohljiva, da se je morala podreti. Šola bila je potem v učiteljevem stanovanji, kjer pa ni bilo mogoče, poučevati; trebalo je toraj novo šolo staviti. Proračun za isto znašal je 3990 gld. 433/4 kr. ')
To poročilo podkrepi nam tudi drugo pismo in sicer: „Izkaz vseh šol v ptujskem dekanatu ddo. 8. marcija 1806." Isto pravi, da je imel učitelj 108 gld. 18 kr. dohodkov in da v istem času ni bilo šole.2)
Zopet drugi „Schulprotokoll" od 1. 1807 pravi, da so, ker je mežnarija s šolsko
') Kreisamt Marburg ddo. 21. maja 1805 št. 4009 na župnijo sv. Lovrenc. "') Sekovski arhiv v Gradci.
sobo v zelo slabem stanju, začeli y istem poletju novo mežnarijo s šolsko sobo staviti, a stavbe niso spravili tako daleč, da bi se dalo v njej poučevati. Ta zapisnik nas tudi zagotovi, da je bila v mežnarji, katera je stala od 1. 1788 do 1803 tudi šolska soba, ter da učitelj ni v svojem stanovanju poučeval. Storil je to 2 leti in še le od leta 1803 naprej, ko so mežnarijo podrli.
Od 1. 1805 do 1808 se tukaj ni poučevalo, ker ni bilo pripravne sobe. Se le
1. 1808 postavila se je nova mežnarja.
To trditev podkrepi nam poročilo ptujskega. dekana Jožefa Freuenbergcr-ja na škotijstvo v Gradec ddo. 24. aprila 1809, v katerem pravi: „Bei dieser Pfarre istim vorigen Jahre der Kirche angcliörige neu erbaute Mcßnerei nebst der Wohnung des Meßners und zugleich Lehrers auch ein Schulzimmer errichtet worden". l) ______(Dalje sledi.)
') Knezoškof. arhiv v Mariboru.

Društveni vestnik.
Iz ptujskega okraja. Društvenega zborovanja dne 1. oktobra se je udeležilo osemnajst društve-nikov in naš rojak, g. učitelj Bezjak iz Slatine, kot gost. Predsednik g. Robič otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom, ki ga je prinesel iz Gradca od preblagorodnega gospoda c. kr. dež. šolsk. nadzornika — tudi nam, slovenskim učiteljem, pravičnega moža — vsem tovarišem ptujskega šolskega okraja. (Odobravanje.)
I.	Zapisnik zborovanja dne 1. septembra se odobri.
II.	Naznanila. Gosp. Balant Fulko, podučitelj pri Sv. Marjeti, je društvu na novo pristopil. (Živio!)
III.	Poročila. «) O V. dež. učni konferenc.iji poročal je g. odposlanec Robič zelo obširno in sicer o sprejetih in nesprejetih tezah in predlogih v obče in o debati glede na slovenske in slov.-nemške slovnice in berila posebej. Na predlog g. Kavkler-ja društveni zbor jednoglasno izreče g. odposlancu za njegovo krepko zastopanje popolno zaupanje in zahvalo. Potem se še na predlog g. Strelec,-a sprejme jednoglasno sledeča resolucija: „Z ozirom na dogodke o priliki govora našega odposlanca g. Robič-a pri letošnji dež. uč. konferenciji v Gradci, pri katerem je nekaj nemških naših kolegov demonstrativno odšlo, izreka ptujsko učiteljsko društvo svoje pomilovanje. — b) Gosp. Kavkler je poročal o novi, z odlokom vis. naučnega min. z dne 15. jan. t. 1., št.. 17.911, za šolski pouk odobreni knjigi „Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo za, slovensko ljudske šole". ' (Sestavili Praprotnik, Razinger in Žumer.) Poročevalec nas je seznanil z vsebino te knjige, o katerej se je prav pohvalno izrekel ter jo za vpeljavo na dvorazrednicah toplo priporočal.
IV.	Med sprejetimi slučajnimi nasveti nam je omeniti onega, da društvo izroči slavnemu okrajnemu, oziroma vis. deželnemu šolskemu svetu spomenico glede na dopis iz Ptuja dne 28. septembra t,. 1. v „Tagespošti", v katerem dopisu se tuokraj-nenni učiteljstvu zopet predbaciva, da so v mestno deško šolo od zunaj dohajajoči učenci brez vsega
elementarnega znanja nemškega jezika. — S tem je bil dnevni red završen, in predsednik določi prihodnje zborovanje na 3. dan novembra.
Iz Ormožkega okraja. Učiteljstvo ormožkega okraja imelo je v nedeljo 11. septembra v Ormoži slavnosten shod v proslavo 300let.niee rojstva J. A. Komenskega. Ob 10. uri služila se je slovesna sv. meša, pri kateri so učitelji in dijaki ormožko okolice peli. Po dokončani službi božji zbrali smo se skoraj vsi redni udje v društveni sobi, katero ste ormožki gospodičini učiteljici prav.okusno okrasili, ter podobi cesarja in Komenskega olepšale z venci.
I.	Gosp. predsednik F. ltakuša pozdravi navzoče, osobito dva gosta učiteljskega stana, omeni dalje pomen današnjega dne in obžaluje, da tudi današnji ni združil vseh tovarišev okraja.
II.	Slavnostni govor imel je gosp. učitelj Ant. Kosi iz Središča. V predgovoru omenja, da so vže od nekedaj vsi naobraženi narodi častili in proslavljali one može, ki so po svojih duševnih močeh delovali in žrtvovali se za blaginjo in napredek svojega ljudstva, kažoč mu pota, po katerih mu je mogoče dospeti do boljše ter srečnejše bodočnosti. Tudi naše učit. društvo spolnjuje po skromnih svojih močeh dolžnost, da. stopi v kolo čestilcev Komenskega in da ga slavi kot jednega najodličnejših pedagogov in učitelja vseh učiteljev. Gospod govornik omenja dalje Komenskega vstrajnost pri delu, njegove nazore o vzgoji in pouku ter sklene svoj dobro premišljen govor z besedami: Slava! Neminljiva slava duševnemu orjaku J. A. Komcnskemu!' Zbrani smo ta klic navdušeno ponavljali.
III.	Zapisnik zadnje seje se prečita in brez ugovora odobri. Prečitajo se različni dopisi, izmed katerih nam je omeniti le dveh, namreč a) negativna rešitev naše peticije radi povišanja plač in b) vabilo k pristopu „Pedagogičnemu društvu" v Krškem. — Imenovano društvo gospod predsednik toplo priporoča. Dalje gospod predsednik naznanja, da je o priliki zborovanja „Savcz hrvatskih učiteljskih družtava v Zagrebu" poslal v imenu ormožkega
uč. društva brzojavno čestilko. Ko seje zapela še cesarska pesem, završi g. predsednik zborovanje ob 1. uri.
Po zborovanji smo se zbrali na vrtu gospoda gostilničarja Kapus-a. Med obedom je gosp. Porekar prebral dve pesmi Bož. Flegerič-a, nalašč za to svečanost zloženi. Na večer pa je priredila ravno tukaj ormožka čitalnica veselico s petjem in godbo, in zabavali smo se v družbi mnogo došlili Hrvatov, ormožkih in drugih gostov pozno v noč prav prijetno.	__M. Š.
Novomeški okraj. (Vabilo.) Dne 13. t. m. ob 10. dopoludne bode zborovanje „učiteljskega društva za novomeški šolski okraj" vprostorik dekliške ljudske šole v Novem mestu z nastopnim vsporedom: 1. Nagovor gospoda predsednika. 2. Mens sana in corpore sano" z ozirom na šolstvo. Poroča gspdč. Ana pl. Rauscher. 3. Slučajnosti. 4. Pevska vaja. K prav obilni vdeležbi vabi najuljudneje __odbor.
Litija. (Vabilo) k letošnjemu občnemu zboru, ki ga bode imelo „Litijsko učiteljsko društvo" dne 20. vinotoka ob 10. uri dopoludne v litijskem šolskem poslopji po v pravilih označenem
vsporedu. Poleg tega še: 1. Praktična obravnava beril „123. Elektrika" iz tretjega berila in „67. Elektrika, vzbujena po dotikanji" iz četrtega berila. (Gospod dr. Tomaž Romih bode to podaval z raznimi poskusi na podlagi fizikalnih aparatov iz dr. Iloudek-ove in Ilervert-ove zaloge v Pragi, ki bodo ta dan vsakemu na ogled razpostaljeni v litijski šoli.) 2. Poročilo o glavni skupščini „Zaveze učiteljskih društev" v Kranji. One gospice učiteljice in gg. učitelji, ki pridejo k temu zborovanju, blagovolijo naj to vsaj do 18. t. m. društvenemu predsedniku naznaniti. K obilni vdeležbi vabi.
odbor.
Kamnik. Kamniško učiteljsko društvo zboruje dne 20. t. m. v Kamniku. Začetek ob 9. uri zjutraj. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Pokončna pisava s praktičnim nastopom, poroča g. Stiasny. 4. Posamezni predlogi. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
Po društvenem zborovanji bo izvanredno uradno učiteljsko zborovanje, pri kojem se bo izvolil v c. kr. okrajni šolski svet namesto preselivšega se gosp. Kelc-a nov zastopnik učiteljstva.

Dopisi in <
Litija, meseca kimovca. (Poročilo knjižničnega odbora o „prirastku" knjig od 8. malega srpana minolega leta do 4. malega srpana t. 1.)
Pod A: 12G. „Učiteljski Tovariš" (1891); 127. „Popotnik" (1891); 128. Fran Jamšek „Napake pri vzgoji otrok v sverižosteznem vrtu"; 129. R. Soebek „Zeitschrift des Vereines oester-reichischer Zeichenlehrer (1891); 130. Dr. G. A. Lindner „Allgemeine Unterrichtslehre"; 131. And. Senekovič „Osnovni nauki iz fizike in kemije" (I. del) 132. L. Lavtar „Spezielle Methodik des Rechenunterrichtes in der Volksschule"; 133. L. Lavtar „Der Rechenunterricht in der Volksschule; 134. „Erstes Rechenbuch"; 135. „Zweites Rechenbuch"; 136. „Drittes Rechenbuch"; 137. „Viertes Rechenbuch" (vse 4. od prof. L. Lavtar-ja); 138. L. Lavtar „Anhang zum vierten Rechenbuche"; 139. Schematismus der allgemeinen Volks- und Bürgerschulen in den im Reichsrathe vertretenen Königreichen und Ländern"; 140. Dr. C. Kehr „Die Praxis der Volksschule" ; 141. Dr. G. A. Lindner „Allgemeine Erziehungslehre"; 142. Jos. Ambros „Methodik des Schreibunterrichtes"; '.143. Fr. Gabršek „Pedagogi-ški letnik" (1891 — 1892).
Pod .B: 123. Dr. Johannes Ranke „Der Mensch" (II. Band); 124. Friedrich Ratzel „Völkerkunde" (III. Band); 125. Melchior Neumayr „Erdgeschichte" (II. Band); 126. Anton Kerner von Marilaun
rüge vesti.
„Pflanzenleben" (I. Band); 127. Anton Kerner von Marilaun „Planzenleben" (II. Band); 128. Dr. Max Wildermann „Jahrbuch der Naturwissenschaften" (1891 — 1892); 129. Iv. Vrhovec „Zgodovina Novega mesta" ; 130. Ant. Bartl „Letopis Matice Slovenske" (1881); 131. Henrik Schreiner „Fizika ali nauk o prirodi" (II. del); 132. Jos. Stare „Občna zgodovina" (XV. snopič); 133. Janko Leban „Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli" ; 134. Otto Ule's „Warum und Weil"'v 3 delih: I. Physik, II. Chemischer Theil, III. Zoologie und Botanik.
Pod C: 87. Dr. Fr. Lampe „Dom in svet" (1891); 88. Dr. Iv. Tavčar „Ljubljanski Zvon" (1891); 89. Iv. Tomšič „Vrtec" (1891); 90. Jalrob Bedenek „Od pluga do krone" ; 91., 92., 93. Fr. Leveč „Levstik-ovi zbrani spisi (I., II., III. del); 94. „Postojinsko okrajno glavarstvo" ; 95. „Alte und neue Welt" (1891); 96. Job. Sima „Bilder aus Krain" (I. Theil); 97. Družba sv. Mohora „Slovenske večernice" (45. zvezek, 1891).
Pod D: 27. G. Pire „Kmetovalec" (1891); 28. G. Pire Vrtnar" (1891).
Pod E: 53. Sebastian Kneipp „Rathgeber für Gesunde und Kranke"; 44. Seb. Kneipp „So sollt ihr leben I"; 45. Seb. Kneipp „Meine Wasser-Kur" ; 46. Družba sv. Mohora „Življenje D. M. iu sv. Jožefa (X. snopič); 47. Jak. Peregrin Pavlič „Gospod, teci mi pomagati"; 48. „Koledar družbe sv. Mohora" (1891); 49. Dr. Bock „Das Buch vom
gesunden und kranken Menschen" (I:, II., III., IV., V., VI., VII., VIII., IX. Lieferung; izide še 11 zvezkov); 50. Generalstabs-Karten" a, b, c, d; 51. Dr.
Moriz Gauster „Die Gesundheitspflege".
* *
Knjižnični odbor tudi prosi, da bi tisti gospodje učitelji in gospice učiteljice, ki imajo vže več mesecev, nekateri celo čez leto dnij izposojene knjige, blagovolili jih kmalu vrniti. Pogosto se prigodi, da marsikdo želi to ali ono knjigo iz okrajne učiteljske knjižnice imeti, toda načelnik mu ne more postreči, ker morda leži po nepotrebnem pri kakem tovarišu. Ako pa kdo kake knjige ne more utrpeti, naj nam to sporoči, da nam je moč nasproti ostalim tovarišem opravičiti se. Knjižnični o d b o r. *)
Ptuj. Z živo -željo, stopiti dostojno med svet in z veselim srcem pozdraviti svoje prednike in bodoče sotrudnike kakor neutrudljive delavce na narodnem polji, vadili in urili smo svoje mlade moči, da se obnese veselica, katero smo priredili abitu-rijenti mariborskega učiteljišča dne 7. avgusta v dvorani ptujske čitalnice.
U]) in strah, ki spremljata navadno taka podjetja, spremenila sta se nam v živo veselje prvič, ker smo se mi abiturijenti še jedenkrat, nekateri morebiti zadnjikrat sešli v veselem krogu, drugič pa nas je vse navdajala izvanredna radost, videti tako lepo število č. gosp. gostov iz različnih krogov in stanov. Presenetilo nas je jedino to, da nas je počastilo tako malo učiteljev. Toliko večja čast pa je doletela nas in ves zbor, ki smo sprejeli v našej okusno okinčanej dvorani dva visokocastita gosta, namreč č. g. dr. Adolf Scherer-ja, c. kr. okr. glavarja, obče znanega iskrenega prijatelja učiteljev, in č. gosp. Ivan Ranner-ja, c. kr. okr. šol. nadzornika. Počastili so nas s svojim posetom tudi č. gg. Stainko, predsednik ptujske čitalnice, Sigi, njen tajnik, dr. Gregorič, njen blagajnik, in drugi č. udje čitalnični. Slišite! tudi naše vrle korenine, slovenskih kmetov smo se razveselili. Privajajte učitelji in narodni bu-ditelji z večjo marljivostjo ta prevažen temelj narodov do pota naobraženosti!
Koncert se je otvoril ob C. uri s Hladnik-ovim možkim zborom „Pozdrav" in na to je g. Pulko pozdravil zbrane goste s prisrčno in živo besedo, po-vdarjajoč namen prirejene veselice. Temu ste sledili „Ouvertura" in krasna Nedvedova: „Vojaci na poti". Gosp. Freuensfeld je označil s svojim slavnostnim govorom vsestransko važnost učiteljskega stanu, opisal nam je z živo in prepričevalno besedo, kaj je in kaj bi naj bil učitelj-gojitelj svojemu rodu, svoji domovini. Ko je nehal, zadoneli so navdušeni živio-klici. Največjo pozornost pa je zbudila sedma točka; igral seje namreč Beriot-ov „Koncert št. 1." Sviral ga je obče znani vrli goslar g. France Serajnik
*) O tamošnji okr. učit konferenciji nam do sedaj ni še došlo nikakega poročila.	Uredn.
in g. Druzovič ga je spremljal na glasovirji. Tukaj je zopet pokazal mladi umetnik svojo izvanredno spretnost na goslih, kakor tudi redek dar, uglobiti se s svojimi čuvstvi v misli in nagibe, kateri so narekovali skladatelju toli umotvorno in dovršeno skladbo. Zbujal nam je z nežnimi in zopet s krepkimi glasovi čudotvorne moči in ko je pretrgal zadnji akord goslij in glasovirja pozornost strmečcga občinstva, odmevala je dvorana burnega ploskanja in gromečili živio-klicev. Čast, komur čast!
Izmed glasbenih izvestij bodi še omenjen Men-delsohn-ov B-dur Quintett. Meni o tem delu kaj več spregovoriti, bilo bi neumestno, ker presodile in obdarovale so ga vže najboljše muzikalne moči. Ta skladba je polna najlepših motivov in vsa izpeljava teži na umetni podlagi, torej izborna hrana za veščake. Čeravno so bile aperceptivne moči našega slavnega občinstva vsled obširnega vsporeda vže do dobra utrujene, zbudili so jo vendar burni akordi Mendelsohn-ovega proizvoda s svojo demonično silo in zvrševatelji tega umotvora želi so za svoj trud živo priznanje.
Med pevskimi proizvodi bila je točka kras-nejša od točke; vse so dovršen sad vrlih slovenskih skladateljev. Zaključili smo koncert s prelepim Jenlco-vim „Slovo", katero je marsikateremu z bridkim čutom objelo srce opozorivši ga na zadnjo točko. „Pač grenko je — a nas ne loči to tre-notje, ljube/.en druži nas zvesto !" Veži in krasi nas bratska ljubav in zlata jedinost, naš branik in zmagovito orožje!
Najlepše plačilo in najslajše zagotovilo pa so nam bile laskave besede prisrčnega priznanja in odobravanja preč. gg. c. kr. okr. šol. nadzornika. Izrazila sta se, da še nista jednakega pri dijakih oziroma učiteljskih abiturijentihi doživela in izrekla sta ob jednem iskreno željo, videti nas s tako marljivostjo in požrtvovalnostjo tudi v bodočnosti delujoče. — Donele so od vseh stranij pohvale in čestitke, vse je bilo polno radosti in navdušenja.
Javljamo pa tudi mi abiturijenti na tem mestu odlično zahvalo vsem čč. gg., ki so nam prišli tako ljubeznjivo na pomoč, osobito g. predsedniku ptujske čitalnice, njenemu tajniku in blagajniku.
Storili smo vsi, kar so kateremu pripuščale moči, jeden je delal za vse, vsi za jednega, za dom, za narod, in to nam bodi v posnemo, kajti:
Kar storiš za se, to vže s tabo izgine, Kar storiš za narod, ostane vselej!
Po koncertu zaigrala je ptujska godba in podžgala plesalcem urne noge. Plesali smo, dokler ni jela odkrivati radovedna Aurora temnega nočnega zagrinjala. Četrta ura ranega ponedeljka poslala nas je iz razsvetljene dvorane k kratkemu počitku in na opetno delo.
Probujaj nas ta dan vsigdar Na našo slavno, sveto stvar! ,	--V. Pulko.
Od nekod, (t Franc Ž o lg ar.) Čeravno je vže neki prijatelj ali tovariš pokojnikov pisal na tem mestu nekrolog o blagem in značajnem Rečiškem nadučitclji, dovolite mi, gospod urednik, da dostavim še jaz kot sošolcc Žolgarjev na Celjski gimnaziji nekoliko besedij.
V onili časih, ko je vladal Premin-paša na Celjskem gimnaziji, niso tam nam Slovencem rožce cvetele. Zbirali smo se, kadar smo le mogli, in da se vzajemno navdušujemo za svojo slovensko reč, rabili smo razna zvita sredstva — birokratom sicer zoperna, a nam jedino rešilna; včasi smo bili zbrani pri Mathes-ovi pivarniški kleti zvunaj mesta, včasi pri jagnetu, včasi pri Volku, znoji in drugih zverinah. Tam se je moglo in moralo slovenski govoriti, čula se je marsikatera domača pesem, kar je razveseljevalo srce in bistrilo um naši mladini. Rajni Žolgar Franc ni nikdar manjkal pri taki slavnosti.
On je govoril sicer malo, a kar je povedal, bilo je lahko pojmljivo vsakemu; to se je večidel tikalo narodne probuje, katera je bila tedaj v Celji na dnevnem redu. Dobro se še spominjam, kako smo imeli nekaj dnij pred šolskim sklepom 1. 1873 „slovenski večer" pri Mathes-ovi pivarniški kleti, stoječi sredi gostega loga poleg šumeče Savine. Pisatelj teh vrstic ga je bil sklical, in Zolgar je zanj agitoval; a kaj se je zgodilo? Bilo je sicer vse lepo in po programu pri slovenskem večeru, nego izven programa stoječi vohuni so nas izdali, ter donesli program Premru-paši, kateri je potem prijel tega. ki mu je bil znan pod imenom „ta-dolgi" raznositelj programov (Zolgar); a aranžer večerov, ki je program izpolnjeval, ostal je neizsledovan. Slučajno je bil ta ravno pisatelj teh vrstic. On je rekel Zolgar-ju, naj svobodno pove ime aranžerja pred učiteljskim svetom, kateri je „in corpore" preiskoval to strašno važno zadevo; a Zolgar se je odsekal z besedami: „Kaj pa je, če mene izključijo, vendar ostane na gimnaziji na korist slovenske stvari drug delaven buditelj". — In res udal se je v svojo usodo ter odšel iz Celja, a ostal je zvest svojim načelom. Mimohodom povedano, prišli so za par let tudi drugemu na sled ter ga izguali ravno pred ustno maturo. Vendar mu pa najmanje ni škodovalo, ker je videl vsled tega vsaj nekoliko sveta in se marsičesa naučil, česar v Celji ni mogoče zvedeti.
Tebi torej, dragi France, kateri si se pokazal v celem življenji značajnega rodoljuba, naj postavijo tovariši spomenik v srci in ako mogoče tudi v mramorji. Vreden si, da se oglodajo v Tvoj primer mnogi naši rojaki iz učiteljskega stanu. Tvoja volja bila je jeklena, a način po katerem si jo izraževal bil je b 1 a g. Deloval si sicer v skromnem krogu, vendar narod slovenski ne sme nikdar pozabiti takih učiteljev, kateri so ne samo učitelji svojih neposrednih učencev, nego s svojim.
vrlim značajem tudi učitelji mnogih tovarišev in rojakov.
Živeli njegovi posnemovalci v slovenski domovini ! A Tebi — blagor in večnaja pamjat!
Častnik akademije francoske.
(O vprašanji šolskih nadzornikov.) Na Češkem nameravajo neki okr. šol. nadzorniki iz učiteljstva ljudskih in meščanskih šol sprožiti v imenu vseh okr. šol. nadzornikov izjavo o stalnosti nadzornikov in se izreči z vlogo, katero nameravajo potom c. ki-, dež. šolske oblasti predložiti c. kr. mi-nisterstvu, za stalno nameščenje okr. šolskih nadzornikov; dalje hočejo prositi, da c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje pripozna tudi onim nadzornikom, ki niso iz državnega učiteljstva, dostojanstvo ozir. značaj drž. uradnikov po IX.,' tretjini pa po VIII. činovnem redu, oziroma, da to priznanje na mero-dajnem mestu izposluje.
(O s o b n a vest.) Kanonik in profesor č. gosp. Jožef Marn, predsednik „Matici Slovenski" bil je o priliki svojega umirovljenja odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.
(Šolstvo na Nižeavstrijsk em.) Po poročilu predsednika V. deželne učiteljske konferencije je na Nižeavstrijskem sedaj 105 meščanskih- in 1473 ljudskih šol, na katerih poučuje 4804 učiteljev in 1401 učiteljic skupaj 362.987 otrok. Za šolske zgradbe sejevzadnih šestih letih izdalo 6,750.148 gld., šolske potrebe za 1. 1892 pa so znašale 6,348.246 gld. (od tega le za Dunaj 3,686.430 gld.)
(Š o Is k e kopeli.) Šolski odsek občinskega zastopa v Tragi je predlagal, da se naj pri zgradbah šolskih poslopij jemlje ozir vselej tudi na pripravo posebnih prostorov za vršeče kopeli (Brausebäder). Mestni svet je sprejel til predlog in ob jednem sklenil, da se vže v novi šoli pri sv. Kastuli, ki se baš gradi, priredijo v dveh prostornih izbah take kopeli.
(„Pop o tn i k-o v koledar z-a slovenske učitelje za 1893. leto".) Da nam bode možno sestaviti statistiko v učiteljskih društvih, ki so člani „Zaveze", prosimo nujno vse častita dotična vodstva, da nam račijo prej ko prej sporočiti vse spremembe v odboru ter število rednih, častnih in podpornih svojih članov. — P. n. učiteljstvo pa še jedenkrat opozarjamo na naš poziv v zadnji „Popotnik-ovi" številki.	Uredništvo.
Premembe pri učiteljstvn Gospod Ognje-slav Grösslinger, nadučitelj v Kapli dobil je jed-nako službo pri I). M. v Puščavi; g. Jožef T e r-č e k, poduč. v Laporji postal je učitelj ravno tü; g. Avgust P o ž e g a r, dosedaj suplent v Studencih, postal je definitivni podučitelj v Spodnji Št. Kun-goti. — Gosp. Janez Brinšek, podučit, v Ma-kolah, pride v Rečico; gdč. Marija Del akord a, supl. pri Sv. Tomaži, pa za podučiteljico v Gorico
pri Gorn.j. Gradu. — Gspdč. Ivana pl. Hofbauer, uč. kandidatinja, nameščena je kot provizorična pod-učiteljiea v Negovi. Dalje so na novo nameščeni kot podnčitelji oziroma suplenti mariborski abiturijenti gg. Armin B renče v Šmartnem pri Gornjemgradu, Henrik Druzovič v Poličanab, Rudolf Grill pri Sv. Duhu v-Ločah, Srečko Pečar v Št. Pavlu v Savinski dolini (supl.), Franc Rošker v Šmarji pri Jelšah, Domicijan Serajnik na Ptujski gori, Lavoslav Š er bi nek v Svičini, Janez Ur lep v Št. Ilu v Slov. goricah, Karol Wretzl v Rogatci, Franc Zidar v Laškem trgu in Janez Zunkovič v Manjšpergu.
Na Kranjskem: Gspdč. Ana pl. Rauscher, začasna učiteljica v Št. Petru pri Novem Mestu, je stalno nastavljena: gospa Emestina O man-I h an v Voklem je imenovana za Smlednik; g. Josip Windischer v Oneku (Hohenegg) pri Kočevji za Dolgo Vas; g. Frančišek Kopitar iz Gribelj pride v Petrovo Vas. Gospodičina Frančiška Jugovie v Kranji je imenovana za stalno nadučitelj ico na on-dotni dekliški šoli; učitelj v Šmartinu pri Kranji g. Nikolaj Stan oni k je imenovan stalnim nad-učiteljem in mu je dovoljeno zamenjati svoje mesto z nadučiteljem gosp. Miho Bregant-om v Selcih; g. Jožef Ver bič, učitelj v Trnovem, je dobil začasno drugo učno mesto v Višnji Gori; g. Janez Main ar i č, drugi učitelj v Podzeinlji, pride za učitelja-voditelja na jednorazrednico^v Crešnjevici;
št. h.	Naznanilo.
Sposobnostni izpiti za občne ljudske in za meščanske šole, ki se imajo opravljati v jesenskem roku t. 1., pričnejo Se pred podpisanoj komisijo dne 7. novembra ob 8. uri zjutraj.
Po predpisu opremljene prošnje za dovoljenje k skušnji morajo priti predpisanim potoni najpozneje do 5. novembra k ravnateljstvu komisije.
0. kr. izpraševalua komisija za občne ljubke in meščanske s,je.
V Mariboru dne 5. oktobra 1892.
H. Sclireiner, ravnatelj.
Domača učiteljica
slovenka — sprejme se k šestletnemu dekletu pod ugodnimi pogoji pri mariborski obitelji. Natančneje pri Uredništvu „Popotnik-ovem".
Zahvala.
Odbor „Slov. matice" v Ljubljani daroval je učit. knjižnici za Ptujski okraj ne malo znanstvenih in drugih knjig poučljive vsebine, za kar se mu podpisani tem potom v imenu knjižničnega odseka najiskrenejše zahvaljuje.
Za knjižnični odsek: Fran Zopf, učitelj v Ptuj. okolici.
g. Ferdo V i g e I e, bivši pomožni učitelj na nemški mestni deški šoli v Ljubljani, dobil je začasno IV. učno mesto na četirirazredniei v Starem Trgu pri Loži; g. Ivan Sega, bivši pomožni učitelj brež-kega okraja v Dobovi, dobil je začasno novo IV. učno mesto na četirirazredniei v Dolenjem Logatci; gspdč. Ivana Šusteršič, izprašana učiteljska kandidatinja iz Gorice, pride kot pomožna učiteljica v Gorenji Logatec; gspdč. Marica Potočnik, iz-izprašana učiteljska kandidatinja iz Gorice, dobila je začasno službo na jednorazredniei v Zalem Logu; g. Karol Javoršek, izprašan učiteljski kandidat., dobil je službo pomožnega učitelja na I. mestni deški šoli v Ljubljani; g. Jožef Gabrovšek izprašan učiteljski kandidat, dobil je začasno službo na jednorazredniei v Žabnici in g. Anton Kos izprašan učiteljski kandidat, začasno službo na jednorazredniei v Voklem.
V izpraševalno komisjo v Ljubljani so bili za bodočo dobo treh let imenovani ti-le gg.: Šolski svetovalec in ravnatelj Blaž Hrovath (predsednik), prof. Frančišek Kreminger (namestnik), profesor in okrajni šolski nadzornik Frančišek Leveč, prof. Viljem Linhart, prof. Frančišek Orožen, prof. Viljem Halada, prof. Jakob Vodeb, prof. Vilibald Zupančič, okrajni šolski nadzornik Ivan Tomšič in glasbeni učitelj Alojzij Sokoli.
Razpis natečaja.
št. 707. Podučiteljsko mesto.
V marenberškem šolskem okraji umesti se pri-četkom zimskega tečaja na dvorazredni ljudski šoli III. plačilni razred pri Sv. Ožbaldi ob Dravi podučiteljsko mesto detinitivno ali tudi provizorično.
Prosilci oziroma prosilke naj vložijo Svoje redno opremljene prošnje, katerim je priložiti zrelostno spričevalo oziroma spričevalo učit. sposobnosti in dokaz avstrijskega državljanstva, predpisanim potom do 30. oktobra t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Ožbaltu ob Dravi.
Znanje slovenskega jezika je potrebno. Okr. šol. svet Marenberg 7. oktobra 1892.
Predsednik: Finetti s. r.
št. 226. Nadučiteljsko mesto.
Na mešani dvorazredni ljudski šoli IV. plačilne vrste v Iiapli je takoj umeščati nadučiteljsko mesto.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, opremljene s spričevali zrelosti in učiteljske sposobnosti ter z dokazi, da so avstrijski državljani in sposobni subsidi-arično poučevati katoliški veronauk, najpozneje do 1. novembra t. 1. predpisanem potom pri krajnem šolskem svetu v Kapi i, pošta Arvež (Arnfels).
Znanje slovenskega jezika je potrebno.
Okrajni šolski svet Arvež 27. sept. 1892.
Predsednik.
Vsebina. I. V. štajerska uč. konferencija. (II.) — II. Slovniške črtice. (M. Ilerič.l (IV.) — III. Večerna molitev. (I.) — IV. Pedagogiški razgled. — V. Slovstvo, (peene.) — VI. Doneski k zgodovini naših šol. (XI.) (Iv. Strelec.) — VII. Društveni vestnik. — VIII. Dopisi in druge vesti. — IX. Inserati. — X. Natečaji.
Lastnik in založnik: „Zaveza'i	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec .