150. številka Ljubljanu, v petek 3. julija 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan svečar, izimSi nedelje in praznike, ,ter velja po pošti prejeman za avatro-ograka dežele za vse leto ttb R, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K -jo h Za Ljubljano e posnjanjen :» dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 6 R 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. Za tuja delala tolike reč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, čc ie trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradnlitvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravniStvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo je ta Vegove ulice ftt. 2, vhod v npravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Fosameme številke po IO h. »Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Klerikalno hinavstvo. Dne 24. maja in 7. junija so se pred ljubljansko kazino zgodile demonstracije. Kdor jih je videl, tisti Ve. da ni bilo nič posebnega, in da Jsemci celo zadevo silno pretiravajo, fcajti take demonstracije se dogajajo drugod prav pogostoma, ne da bi kdo zaradi njih zagnal tak vik in krik, kakor so to storili naši Nemci. Demonstracije je vsak razumen človek obsojal in obsojali sta jih tudi obe slovenski stranki v deželi, odločno in očitno in brez vsakega za držka. Toda čim se je nekoliko polegla razburjenost, ki so jo provzročile te demonstracije, že so začeli klerikalci vojo staro igro, začeli so namreč fru-ktiilcirati te demonstracije in iz njih kovati politični kapital za svojo stranko. To se je zlasti pokazalo v gredo, ko je »Slovenec« priobčil notico, v kateri govori o interpelaciji barona Schwegla zaetran ljubljanskih demonstracij. Sicer smo tisto inter pelacijo v »Naroda« krepko ožigosali, a vendar bi nas »Slovenec« najraje dolžil, da se z njo strinjam?, ali da jo je narodno-napredna stranka eama naročila. Lahko je uganiti, kaj »Slovenec« b tem namerava: rad bi si pridobil Bimpatij v narodnih krogih. Zato je Dgrrnil plašč narodnega radikalizma in skuša sedaj omenjene demonstra« eije, ki jih je v začetku tako ostro obsojal, fruktificirati zase in za svojo stranko. Tudi tu — kakor vedno — igrajo k tkalci grdo komedijo in je vse njih početje hinavsko, da boij ne more biti, kajti tudi v tej zadevi govore v Ljubljani drugače, na Dunaju pa zopet drugače, v Ljubljani se delajo radi-kalce, na Dunaju pa nedoižne ovčica. Srečen slučaj je nanesel, da smo danes v položaju to pojasniti. Te dni se je vršil na Dunaju shod zastopnikov avstrijskih mest, tako-imenovani »Stadtetag«, katerega se je udeležil tudi ljubljanski župan Hribar. Na tem shodu je du- najski župan dr. Lueger pove dal županu Hribarju, da je izvedel od krščanskih socialistov, da ljubljanskih demonstracij niso uprizorili klerikalci, nego da jihje uprizorila narodno * napredna strank a-Lueger pač ne prihaja v dotiko z drugimi slovanskimi krščanskimi socialisti, kakor s klerikalnimi po s 1 a n c i, in zato čisto nič ne dvomimo, da so mu slovenski klerikalni poslanci natvezili, da je ljubljanske demonstracije uprizorila narodno-napredna stranka. Ne bomo govorili o tem, kako malo moško in značajno je že to, če kaka stranka uprizori demonstracijo in potem pa taji, da je ž njo v kaki zvezi. Grdo je pa gotovo, da klerikalna stranka, ki je sama pro-v z r o č i 1 a demonstracije, drugim podtika krivdo. To pa tudi kaže vse narodno hinavstvo klerikalnestranke. V Ljubljani se dela radikalno-naredno, preliva cele potoke črnila, zabavlja na vse strani in zlasti na narodno napredno stranko, češ, da ta še na Schweglovo interpelacijo ne da zadosti ostrega odgovora, na Dunaju pa lazijo klerikalni poslanci okrog dr. Luegerja in ga zagotavljajo, da slovenski klerikalci ljubljanskim Nemcem niti lasu niso skrivili, in da je vseh demonstracij kriva samo narodno napredna stranka. In Lueger je poštenjakom seveda verjel, saj vendar ve, da so v narodnem oziru mlačni, da imajo narodnost samo na jeziku, v srcu pa samo — klerikaistvo. Ta slučaj pač kaže, kaki intri-gantje so naši klerikalci, kaže pa tudi, da je vse njihovo narodnjaštvo hlinjeno, da bi s tem zvabili kaline na svoje limanice. O položaju. Tudi pri včerajšnji avdijenci ni j ministrski predsednik dr. Korber zve-del, sprejme li cesar demisijo njegovega kabineta. Cesar si je odločitev pridržal za poznejši čas. Avdijenca je ! trajala poldrugo uro. Dr. Korber je imel dovolj prilike, da je vladarju razložil nadrobno o notranjem političnem položaju. Slošno se je pričakovalo, da se kriza že včeraj reši. Cesar pa je izjavil, da mu vzpričo zamotanega položaja ni mogoče, se že sedaj odločiti. Kdaj odpotuje cesar v 181, še ni znano. Dr. Korber bo pred cesarjevim odpo-tovanjem še enkrat k njemu poklican. V političnih krogih se govori, da bo dr. Korber jutri zvedel o cesarjevi odločitvi. Naj pa cesar tudi obdrži Kiirber-jevo ministrstvo, češki minister dr. Rezek bo vsekakor odstopil. Vzrok njegovemu odstopu pa ni njegovo razmerje napram češkemu klubu, temuč nasprotje z dr. Korberjevo politiko. Kake posledice bo imel njegov odstop, se še danes ne more reci. Vsekakor se bodo pretrgale vezi med češkimi poslanci in dr. Korberjevo vlado. Vsled tega je vladi mnogo na tem, da se imenuje čimpreje njegov namestnik. Toda temu se že sedaj upirajo Nemci, pa tudi Cehi si ne žele v sedanjem razmerju svojega ministra, ker jim je več do tega, da imajo popolnoma proste roke. Za Korberjevo ministrstvo pa tudi za češke poslance se je položaj znova poslabšal vsled popustljivosti ogrskega ministrskega predsednika Khueua-He-dervarvja. Nele, da je popolnoma kapituliral pred neodvisno stranko glede brambne predloge, včeraj je dal član njegovega ministrstva, minister Kolos-vary novo koncesijo. Obljubil je dopust vojakom za časa žetve. S tem so prišli posebno avstrijski poslanci iz dežele, ki so glasovali za brambno predlogo v neprijeten položaj. Pripravljeni morajo biti, da jih bodo volilci trdo prijeli, ker niso niti glede dopustov ob žetvi dosegli nikakih uspehov. Zgodi se pa tudi lahko, da bodo poslanci Klofač in tovariši, ki so glasovali proti predlogi, proslavljeni kot edini ljudski prijatelji napram ostalim češkim poslancem, ki se niso dovolj odločno potegovali za tako olajšavo kmetijstvu. Vojni minister seveda ne bo dopustov ponujal. Poljaki na Pruskem napredujejo. Razun socialnih demokratov so pri zadnjih državnozborskih volitvah najbolj pokazali Poljaki, da lepo napredujejo. Vlado je neprijetno osupnilo, da je bilo za poljske kandidate več glasov tudi v takih mestih, kjer se je mislilo, da ni zavednega Poljaka. Kruto zatiranje poljske narodnosti v zadnjih treh letih je rodilo impozantne sadove narodne zavesti. Odkar deluje Bis-marekova naselbinska komisija, katero podpira država vsako leto z milijoni, je število poljskih posestnikov poskočilo Nemški kmetje pač nimajo tistega idealnega prepričanja kot poljski. Nemški kmet se le izkorišča z državno subvencijo, kupi posestvo, a se ne naseli, temuč je proda poljskemu kmetovalcu. O tem ravno zadnji čas mnogo razmišljajo pruski politiki in ,,Rhein,-AVestfal. Zeitung* piše: „Z rastočo skrbjo moramo opazovati naglo naraščanje poljskih hišnih posestnikov po mestih, zakaj v istem razmerju se množijo kmečki poljski posestniki. Poljske banke in naselbinske zadruge so se znova pomnožile s poljsko „družbo za pridobivanje zemljišč," katere je naloga, nakupovati nepremičnine po mestih, zgradba poljskih društvenih domov itd. Z malimi sredstvi pričenši, dosegajo vse te zadruge in banke vendar hitre uspehe, ker jim priraščajo v velikih množinah hranilne vloge — saj se celo zgodi, da pridobe nemške vlagatelje — in ker znajo voditelji teh podjetij spretno izkoriščati vse prednosti zadružništva. Na nemški strani manjka — razim posameznih izjem — popolnoma naselbinskih zadrug, ki bi se postavile v službo narodne stvari, kar velja na poljski strani za samoumevno. Posebno primanjkuje organizacije, ki bi kupovala nemške kmetije, ki pridejo iz kakršnih koli vzrokov na prodaj. Kupci so skoraj vedno Poljaki. Prei-ščimo le volilne uspehe sedanjih volitev, in ne bo težko dognati, kako so se Poljaki vrinili v nemške vasi, ki so bile pred petimi leti še popolnoma nemške, posebno v obmejnih krajih proti Sleziji, Brandenburgu in Zahodni Pru-siji. Mi pričakujemo vso rešitev od naselbinske komisije ter pri tem prezremo, da so Poljaki na najboljši poti naselili veČ sveta — večinoma kupljenega od nemških posestnikov — kakor ga nakupi naselbinska komisija z vladnimi milijoni." — Vse stokanje, zatiranje in milijoni ne pomagajo nič, Nemci so pač v primeri s Slovani preveliki materi jalisti. Politične vesti. — § 14 pri delu. Cesarje poslal dr. Korberju lastnoročno pismo, s katerim določa kvoto od 1. julija 1903 do 30. junija 1004 v razmerju 60 za avstrijske dežele in 33 ,.," , za Ogrsko. Tudi uradni list za Ogrsko je objavil odločbo krone. — Novi ban za Hrvaško. Popolnoma tiho se je izvršilo imenovanje grofa Teodora Pejacsevicha hrvaškim banom. Jutri bo novi ban prisegel v cesarjeve roke. Ne ve se Še, ali bo grofu Khuenu-IIedervaryju mogoče, temu slovesnemu Činu prisostvovati. — Odstop fem st. barona Becka? Načelnik generalnega štaba, baron Beck, baje tudi namerava odstopiti ter je to že cesarju naznanil pri avdijenci dne 1. t. m. Baron Beck je neposredni provrocitelj sedanje krize na Ogrskem in v Avstriji. On je prvi zahteval povišanje prezenčnega stanja v armadi, a to že leta 1901 pri razpravah o obnovitvi trozveze. Takrat se mu je uprl rinaneni minister [iz gmotnih vzrokov ter se je zadeva odgodila do leta 1903. Ker pa se je sedaj njegova akcija popolnoma razbila ter provročila toliko zmešnjav, hoče baron Beck zase izvajati konsekvence. Tako poroča „Wiener Allg. Zeitung-* iz vojaških krogov. On sam pa to oporeka, Češ, da ne misli zapustiti svojega vladarja. Le za večtedenski dopust je prosil, katerega mu je tudi cesar takoj dovolil. — Ministrstvo K h u e n a II e-dervaryja se smatra v merodajnih krogih nezdržljivo za dalje časa. Po- Jan Hus v Kostnici. P. Pestotnik. Prvega novembra 1414. sklican je »il koncil v Kostnico, kjer se je zbrala taka množico svetne gospode a višje duhovščine s svojimi spremni, kakršne srednji vek še ni videl. Glavna naloga koncila je bila: Odstraniti papeško trojico, 2.) zbolj-ati cerkev, 3) uničiti Wikiifove in busove nauke. Bile so to tri važne točke, glavni »zroki svetovnega nereda in anar-ij© v tej dobi, in tedanji nemški 68ar Sigmund imel je prvo zaslugo p tem, da se je koncil sploh sešel. ^n je povabil tudi Husa v Kostnico IQ mu dal sprejmovalni list, da bi ^ogel brez ovir potovati. Hus se je odpravil na dolgo pot fr08tovoljno in rad, četudi so mu 'Jegovi prijatelji branili, saj je ven-ar sam posvetil vse svoje delovanje n celo življenje jedino zboljšanju in &ščenju cerkve, kar je bil ravno lr°gram kostniškega koncila. Stavil je edini pogoj, da se ga na koncilu ne sme tajno soditi, ampak na način, da more javno zagovarjati in braniti svoje stališče in prepričanje, da more mirno in jasno razložiti svoje nauke. Tako je Hus odrinil iz Prage 11. oktobra in ž njim bo šli trije češki plemiči kot njegovi zaščitniki. Poslala pa je tudi duhovščina, kateri je bil Hus trn v peti radi svojih nastopov proti nji, svoje zastopnike z obtožbo proti Husu. Ločil se je od svojih prijateljev in znancev z bese dami: »Radi tega, dragi bratje, ljube sestre! Molite za me, da mi Bog nakloni vstrajnost, da me varuje madežev, in če je moja smrt v korist njegovi hvali in našemu duhu, da umrem brez strahu, če pa je boljše za nas, da se vrnem, poučimo se še skupaj o božjem zakonu itd.« 3. novembra je prišel Hus v Kostnico. Njegovi nasprotniki iz Češkega bili so kaj agilni in so, ne boje se tudi nečastnih sredstev, pridno črnili Husa kardinalom in celemu svetu. Med njimi je bil tudi Tirm, ki je 1. 1412 v Pragi kramaril z odpustki, in Mihael de Causis, rodom Nemec, bivši župnik v Pragi, mož slabega imena, ki je okoli 1. 1409 poneveril kralju večjo svoto, zbežal v Rim, kjer je imel velik vpliv proti Husu in se je tudi v Kostnici pokazal kot najkrutejši in najpodlejši nasprotnik. Hus se je med tem skrbno pripravljal na svoj zagovor, kar pride 18 novembra mestni župan z dvema škofoma v njegovo stanovanje in ga skoro nasilno odvedejo na privatni zagovor k papežu Ivanu XXIII, ki je tudi že prišel v Kostnico. Rezultat vsega je bil, da je bil še v isti noči odpeljan na stanovanje nekega ka nonika in 6 decembra transportiran v samostan Dominikanov in vržen tam kot nevaren zločinec v temno, smrdljivo ječo, pred katero so se stekale razne samostanske kloake in kanali. Zastonj so bile prošnje njegovih spremljevalcev, zastonj cesarjev spremljevalni list. Sigmund se je sicer Čutil razžaljenega, tudi je delal za osvobojenje Husovo, toda cesar je podlegel papežu in kardinalom, ki so ga poučili, da ni treba držati cesarske besede, ki škoduje cerkvi, še manj pa dane besede — krivo-vercu! V nezdravi ječi je Hus obolel na smrt, tako da je bil papež prisiljen preskrbeti mu boljši prostor v samostanu, in zdravili so ga njegovi lastni zdravniki. Bližal se je čas njegovega zaslišanja — sodnikom, oziroma dolo čeni komisiji so bile seveda bolj merodajne sugestije in iz strastnega sovraštva izhajajoče dolžitve, kakor pa Hus in njegovi nauki. Zaslepljena apriornost ne pozna objektivnosti Nevarno bolan imel je zagovarjati 45 člankov \Vikiifovih, zastopnika se mu ni dovolilo — krivdilo se ga je marsičesa, kar sploh ni učil, prestavilo se je več Husovih čeških člankov na latinsko na način, da je dobil novi tekst čisto drugačen smisel, da bi se Husa tem lažje s poti spravilo. V dominikanski ječi je bil ne srečni Hus zaprt do 24 marca, ko je namreč papež Ivan XXIII. tajno zbežal iz Kostnice. Nekaj dni pred tem so Husa izročili kostniškemu škofu, ki ga je dal prepeljati na svoj grad Gottliben, kjer je ž njim ravnal kot pravi inkvizitor. Dal ga je zapreti v visok, osamel stolp, njegove noge so bite uklenjene v težke okove, — to še ni zadostovalo — ponoči imel je tudi roke uklenjene in pritrjene na zid. Hrane dobival je malo in še to slabo. Ni smel čitati niti pisati, vsem znancem bil je pristop prepovedan. Radi tega tudi iz cele te dobe do 5 junija nimamo nobenega pisma, dočim je mogel v prejšnji ječi vsaj pisati. Bolehal je vseskozi in jasno je torej, da več krat milo toži in prosi svoje češke prijatelje in cesarja Šigmundm, da bi ga osvobodili. Med tem je bila sestavljena nova komisija za Husa, ki je nadaljujoč preiskave že naprej obsodila v okovih zdihuječega obtoženca. Grški plemiči so odločno prote-stovali proti tem krivicam nečloveškim krutostim in temu tiranstvu. Dobra posledica teh protestov je bila ta, da je bil Hus 5. junija javno zaslišan, (v obednici frančiškanskega samostana). Prečitali so se rezultati preiskav. Ko dobi Hus besedo, pravi, da rad vse prekliče, kakor hitro se mu dokaže, da se je zmotil. Ko je hotel nadaljevati, kričali so nanj od vseh strani: »Pusti modrovanje, od- sebno se Khuenu zamerja, ker ne zna popolnoma madjarski ter tudi z ogrskimi razmerami ni natanko seznanjen. V krogih liberalne stranke narašča nezaupanje proti njemu, in ako začne le en del neodvisne stranke obstruirati, ne bo našel pri večini potrebne zaslombe. — Kriza v ogrski neodvisni stranki še ni poravnana. Stranka bo imela šele v ponedeljek glede tega sejo. Skoraj gotovo se stranka odloČi, da stopi na stališče dogovora z ministrskim predsednikom. V tem slučaju se Kossuth vrne v klub ter zopet prevzame predsedstvo. — Burna debata o kvoti. Ko se je v ogrski zbornici prečitalo cesarjevo pismo, s katerim se določa kvota za eno leto, je nastala burna debata. Kossuthovci so klicali : „To je nepostavnost! Skandal! Ne vzamemo na znanje! Mi hočemo poprej o tem razpravljati." Posl. Ugron je izjavil, da vedno odločevauje krone o kvoti oma-juje ustavo in podkopuje ugled krone. Ministrski predsednik je moral dovoliti, da se pismo tiska ter se svojeeasno o njem otvori razprava. — Vojna med Rusijo in Kitajsko? Rusija je za letos odpovedala manevre, Češ, da mora dve mešani brigadi in en pešpolk poslati iz zahoda na skrajni izhod, da se preizkusi sposobnost stransporta po sibirski železnici. Istočasno pa se poroča, da Japonska scuva Kitajsko proti Rusiji ter je od-poklicala vse svoje veljake, ki simpa-tizirajo z Rusijo, domov iz Kitajske. Dopisi. Iz Št. Vida nad Ljubljano. (Klanfarjev Tone — župan, pardon — cesarjev namestnik kot protizakonit cenilec in eksekutor.) Gospod urednik, da ne bodete Vi in bralci Vašega cenjenega lista pozabili na Klanfarjevega Toneta, zato skrbi on sam, kakor priča tudi sledeči, prav originalni slučaj: Na 25. m. m. ob 9. uri dopoludne je bila od c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani določena dražba gostilniške oprave in raznega druzega pohištva v Št. Vidu v hiši št 1. Ko so ob določeni uri prišli kupci na lice mesta, 80 na prvi pogled opazili, da opravlja Klanfarjev Tone službo eksekutorja, ker se tja poslani in zato kompetentni eksekutor niti ni upal kupcem prebrati pogoje in cenilnik, kakor zakon veleva, ampak je vse to opravil gospod župan (?) v eksekutorjevi navzočnosti s pripombo: »To znaša 32 kron in se bo skupaj prodalo; toliko dam jaza. Ker zarubljenih reči ni bilo nikjer videti, so navzoči vprašali, kje da so iste in zahtevali, naj se jim pokažejo. Nato sta jim eksekutor in viceeksekutor Klanfarjev Tone odgovorila, da se bo vse skupaj prodalo. Ker pa prišli kupci niso hoteli odnehati od svoje zahteve, naj se jim vse pokaže, je rekel eksekutor: »Ajskasten je notri«, a župan je še pristavil: »Ja možje, kdor če ajskosten kupit, naj si prej premisli, ker jaz ne bom pustil bangerje pri špajzu podreti, (Tone je namreč par dni prej kupil na dražbi dotično hišo), a drugače se ga ne more ven vzeti, kakor če se ga razbije in potem bi še tri krone ne bil vreden«. Razume se, da je dobil na to svojo opazko takoj odgovor: »Koder je šel notri, tam bo šel tudi ven«. Potem ko so si kupci omaro ogledali, so vprašali, kje je ostala gostilniška in hišna oprava Eksekutor je odgovoril, da je bilo vse tam, ko je rubil, a sedaj ne ve, kje da je. Nadek8ekutor in protipostavni cenilec Tone je molčal, zarubljenec pa se je šalil, rekoč: »Saj ni nič, le pojdite seno sušit«. Ker sa je prečitalo, da so bile zarubljene reči že cenjene, vprašali so kupci, kje je postavno zapriseženi cenilec, ki ima predmete pri prodaji kos za kosom ceniti. Nato je eksekutor odgovoril, da je bolan in da so (kazoč na Toneta) gospod župan že cenili. Kupci bo ga nadalje vprašali, kje so dotične reči, na kar je eksekutor rekel, da ne ve. Nato so navzoči vprašali, kako so se mogle dotične reči ceniti, če jih ni. »Saj ,ajskasten4 je notri, drugo mora pa že biti kje spravljeno in se bo najložje skupaj predalo, da ne bo kake sitnosti in iskanja«, je dejal nato eksekutor. Ker so pa navzoči odločno zahtevali, da se morajo vsi dražbeni predmeti pokazati in na drobno pro dati, je šel eksekutor k sosedu in tam odprl šupo, rekoč: »Tukaj je vse in še več, sedaj pa dražite«. Kupovalci so zahtevali, naj eksekutor stori svojo dolžnost in zarubljene reči, ki so bile skrite na drugem posestvu, pusti pre nesti in pravilno za dražbo pripraviti, nakar je eksekutor odgovoril, da on tega ne more storiti in pokazal na župana, rekoč: »Tam so gospod župan, pa jim povejte«. Ko se mu je končno pojasnilo, da so gospod Tone samo župan šentvidske občine, v tej zadevi pa da imaio ravno toliko pra vice kakor vsak drugi kupec, in ko je isti trenutek pristopil zarubljeni krčmar ter eksekutorja odstranil in vrata zaprl trdeč, da to ni lastnina njegove žene, (ki je bila pravzaprav zarubljena), ampak njegova in njegove tete, izjavil je eksekutor, da se dražba ta dan nikakor ne more vršiti in da bo sodniji poročal, da razun omare za led (ki je bila zazidana!) ni nič našel. Tako se je končala od c. kr. sodnije zapovedana dražba in kupovalci so izjavili vpričo obeh ekse-kutorjev, da bodo zahtevali odškodnino. Gospod urednik, gotovo Vam bo žal, da se niste udeležili te tako zanimive dražbe. A to še ni vse. Ozrimo se še na cenilnik, kjer stoji: 4 stoli 1 K, miza 1 K, zrcalo 1 K, 3 podobe 1 K, ura 2 K, steklena omara 3 K (izvedenci trdijo, d«, je veljala 50 K) itd. Torej taka gostilniška oprava se nahaja v Št. Vidu, kamor zahaja ljubljanska gospoda! Navzoči so bili zelo nejevoljni in razburjeni, ko so se po dolgem iskanju našli zarubljeni predmeti in so izpre videli, kako sta eksekutor in Tone, ki je kar barvo izpreminjal in na stran stopil, ko je videl, da se je končno našel plen, ravnala z zarub ljeno opravo. Slišale so se pikre opazke: »Zato je tako cenil, da bi kupil za 32 K vso gostilniško in hišno opravo« itd Ko je Tone izprevi del, da se mu je njegov namen izjalovil, hotel je tudi ekaekutorju iz zadrege pomagati, rekoč: »Prav imajo ljudje, da nočejo v drugi hiši kupiti, saj pa tudi Vi (eksekutor) ne smete zarubljenih reči iz druge hiše vzeti, ker vam to sosed lahko zabrani« Nato se je ekaekutor odločil, kakor že orne njeno. Tone pa sedaj ni oišel meni nič tebi nič, kajti eden navzočih je stopil k njemu in ga vprašal, ni-li on že ponudbe stavil na reči, ki so Be imele ta dan prodati. A ker je Tone le molčal, obrnil se je dotičnik na eksekutorja, naj mu on pove, je li župan stavil že prej ponudbo ali ne, na kar je eksekutor odgovoril, da je župan res ponudil 32 K za vse skupaj Nato je omenjeni vprašal župana, zakaj je ponudil 32 K, ko ni nič tukaj. Tone: »Saj je ,ajskostnl notri«. Kupec: »Ali ta ni vse, je le 3 krone vreden, ne pa 32 krona. Tone: »No, drugo bi bil pa iskala Kupec: »Kje? A pardon, saj je pri sosedu shranjeno. No, obžalujem gospod župan, d * ee vam je vaš naklep izjalovil in vam zagotavljam, da danes ne bodete ku pili vse gostilniške in hišne oprave za 32 K in tako oškodovali stranki, ki terjate ena 140, druga 70 K, kajti tu nismo v Afriki, temveč v Avstriji, kjer vladajo zakoni. To je bil za pro-tipostavnega cenilca in eksekutorja Klanfarjevega Toneta hud poper. Urnih nog je zapustil ta nesrečni kraj, a za njim so se slišale rezke opazke: »Tone je sam in tako cenil, da bo zastonj dobil. On je dobro vedel, kje so reči skrite. On je hotel v svojo korist eksekutorja in zakon zlorabiti« itd. Zdaj smo pa radovedni, kaj poreča k ternu c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani. Aii je tafeo postopanje, oziroma taka cenitev zakonita ? Kdo bo odškodoval zamudo kupcev, ki so prišli celo 4—5 ur daleč? Hočejo merodajni krogi zabraniti, da se ne bodo sodni sluge in zakoni zlorabljali od tiste vrste županske vsemogočnosti, kakor je Klanfarjev Tone župan, pardon — cesarjev namestnik v Št Vidu nad Ljubljano? Katoliški uzori, (Dalje.) Čim so francoski kralji cerkveno oblast v posvetnih zadevah primerno pristrigli — kar se je posrečilo šele po dolgih in trdih bojih — šli so za korak naprej in so zahtevali, da morajo tudi duhovniki izpolnjevati napram državi vsaj nekatere tistih dolžnosti, ki so jih morali izpolnjevati drugi državljani. Kralj Filip II. je zahteval da morajo tudi duhovniki plačevati davke, češ, da ne gre, da bi imeli od države pač vse koristi, pa nobene dolžnosti, da bi od prebivalstva pač prejemali bogatih dohodkov, ne pa nosili za skupne namene kaka bremena, kakor vsak drugi državljan. Duhovščina se ja srdito branila, plačevati davke. Začela je celo vojno proti Franciji. Papež Bonifacij VIII. se je v tej vojni sam postavil na čelo duhovščine, a vse ni nič pomagalo. Papež je k,J296. izdal bullo, s katero je pod kaznijo1 izobčenja prepovedal, jemati od duhovnikov denar. Na to bullo je kralj odgovoril z odredbo, s katero je prepovedal izvažati iz Francije denar, zlato, srebro, vrednostne papirje in je s tem papeža prisilil, da je odjenjal. Kmalu pa so med papežem in med kraljem nastala nova nasprotja. Ko je potem papež 1. 1302. izdal sloveČo bullo .imam sanetam," ki določa, da je za večno izveličanje potrebno, da so vsi vladarji papežu pod ložni, je Francoski kralj sklical drž. zbor, ki je izjavil, da Bonifacija več ne pripoznava kot papeža. Končno je dal kralj papeža zapreti. Sicer je bil papež že nekaj dni potem osvobojen, a umrl je še isto leto in to z zavestjo, da so vsi njegovi velikanski načrti ponesrečili. Ko so potem papeži imeli v Avignonu svojo rezidenco, so postali popolnoma odvisni od francoskih kraljev in bili ves Čas kar so ostali v Avignonu samo orodje v rokah kraljev. (Dalie prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 3. julija. — „Slovenska Matica" je imela včeraj odborovo sejo, v kateri so bili novic izvoljeni: ravnatelj Fran Leveč predsednikom, deželni odbornik Peter Grasselli in kanonik Ivan Sušnik za podpredsednika, dr. Josip Stare blagajnikom, dr. Jos. Lesar in ravnatelj dr Lovro Požar za ključarja. Nova odbornika nadučitelj Jakob Dimnik in profesor Milan Pa j k sta bila izvoljena v književni odsek. — Obupali so! Še dr. Brejcu je srce v hlačice padlo, in poročal je svojemu klijentu, knezoškofu Jegliču, da Kajdižev testament ni za nič, in da ne kaže priziva vlagati proti razsodbi deželnega sodišča. Priziv se v resnici ni vložil in dotične hranilnične knjižice so rešene. Kanonik Kajdiž pa za svoto 1200 K, katere si je sam sebi volil, žalostno poje: adijo, pa zdrava ostani! Pač res, stari Bog še vedno živi, in tudi pravd in testamentov je gospodar! Šenklavška cerkev plačala je tudi znatne stroške. Če ima Kajdiž, kaj srca za to cerkev, moral bi ji te stroške povrniti- Ali jih bode? — Pravi tip zadovoljnega Kranjca je »Siovenčeva dopisnik iz Škofje Loke. Ko so se v Škofji Loki približale občinske volitve, je župnik Šinkovec vzel v roke bridki meč in šel v boj proti narodno napredni stranki. Ponosno je oznanjal: »Tisti bo župan, ki ga bom jaz postavil!« Toda bitka ni za župnika srečno iztekla. Tepen je bil in župan ne bo tisti, ki ga bo on postavil, nego tisti, ki ga bodo izbrali narodni napredni občinski odborniki. Huda je ta ali »Slovencev« dopisnik je vendar zadovoljen. Slovesno oznanja, da se v Loki klerikalcem jasni. Škofja Loka je bila dolgo časa prava trdnjava klerikalizma in klerikalci so v nji bili absolutni gospodar] Sedaj so bili prav za prav prvij resnično premagani in »Slovencev« dopisnik je vendar zadovoljen in pravi, da se jasni. Bog mu daj vb* dobro temu dobrovoljČku! — Iz tržiskega okraja se nam piše: Zadnji čas je, da se otvor železnica na Kranj. Cesta iz Tržič« do Podnarta je za tako velik promet v resnioi pravi »unicum«, da ne re. čemo škandal, ker je po nekaterih krajih tako ozka, da se niti navadni vozovi ne morejo srečati brez nevarnosti, kamoli če se sreča dvouprežni voz s kočijo, kar se pri nas dan na dan dogaja. Nehote smo se vprašali ko smo se zadnjič prekucevali valed te zanikrne ceste, kaj misli ži vendar storiti tržiški cest odbor, da bomo saj varni za svoje življenje?! In prav zda smo izvedeli, da se nam lahko še hujše godi. Tržiški cestni odbor imi na čelu znanega tržiskega bo^a M a 1 I v j a, ki se kaj rad ogleduje v raznih Časteh, pred vsem seveda y županskem dostojanstvu! Vse častn službe reklamuje zase! Kot načelnik našega cestnega odbora se pa niti ne zmeni za svoje dolžnosti! Mesto njega vodi »po svoje« cestne zadeve znani »Musterbauer«, mož, ki šteje že do 80 let. Ta »Musterbauer« dela pri cestah, kar se mu ljubi — o raznih dobičkih ne smemo govoriti — ker ve, da ga nihče ne kontrolira Kar si je zdaj izmislil, to pa že pre sega našo potrpežljivost. »Musterbauer« si pripravlja zdaj svoj mltn ob enem pa si gradi še »žage« tik ceste in kakor se nam zanesljiva poroča, brez vsakega ogleda brez kakega stavbnega ob risa, brez vednosti župan stva aii pa glavarstva! Do pri stojnih oblasti se zato obračamo da tega nepriljubljenega moža pouče, da tudi kak »Musterbauer« ne sme graditi novih stavb kar tako po domače preko postav in naj načelnik Mally še tako zane marja svoje dolžnosti. Strogo bomo pazili, če se bo o tem slučaji postopalo po postavi To hočemo in zahtevamo, makar da se tržiški bog postavi na glave Častne službe delavnim rokam Čemu si »manejo« roke namestniki? — Imenovanje. Računski praktikant pri finančnem ravnateljstvu, Fran Poljanec, je imuno van računskim asistentom. — Promocija. Danes je bil na vseučilišču v Gradcu avskultant g Josip Oblak promoviran doktor jem prava. Čestitamo! — Velika veselica v ljub Ijanski Zvezdi", katero prirede Ijubl-anske narodne dame na korist Prešernovemu spomeniku, bode vse kako veličastna in najkrasnejša, kar jih je videla naša slovenska dorno vina. Ogledati si je treba le živahne predpriprave v »Zvezdi« in uvidi se v kolikem obsegu se bode ta vese lica vršila. »Zvezda«, že sama ob sebi najlepši prostor v našem mesta, obdana bode z mnogoterimi, I tO govori kratko da ali ne«. Ko se je skliceval na sv. pismo in na cerkvene očete, so zopet hreščali nanj: »To ne spada sem«. Ko je videl, da Be tu ne more govoriti, in je molčal, zopet kričijo: »Aha, ti molčiš, to je znamenje, da soglašaš z onimi zmotami.« Sam piše o tem: »Skoro vsi so kričali proti meni, kakor židje proti Jezusu; nekateri so vpili, naj bom sežgan.« Nadaljne razprave vršile so se 7. in 8. junija. Kardinal Peter d' Aille je Husa opominjal, da naj prekliče, drugače naj se pripravi na znano kazen. Hus bolehen in utrujen mu odgovori: »Rad se dam poučiti«, nato so ga zopet odvedli v ječo. 8 junija vršila se je stvarna di-eputacija, kakoršne si je želel Hus, ki je javno in neustrašno zagovarjal svoje nauke o predestinaciji, o duhovni jurisdikciji itd. toda že ga niso pustili dalje govoriti. Kocka je padla, in zdelo se je, da se je njegova usoda že določila, vendar je Hus pričakoval do konca osvoboditve. Posebno je skrbel za svoje prijatelje v Kostnici in jih opominjal in prosil, da naj bodo pre vidni, da jih ne zadene ista usoda, kakor njega. (Hus zdaj ni več na Gottlibnu). Cesar Sigmund je bil v začetku po svojem prihodu v Kostnico dosti naklonjen Husu, toda pozneje se je spremenil, pozabil in sramotno prelomil dano cesarsko besedo, s katero ga jemlje v varstvo in mu zagotovi varno potovanje iz Prage tja in iz Kostnice zopet v Prago. Hus ni mogel drugače ravnati, ker ni hotel izdati sebe in svoje vesti. Kot stvaritelj protestantizma in zastopnik duševne svobode in principa za pravo osebnega prepričanja v verskih zadevah ni imel druge poti, kakor izbirati med telesno in duševno smrtjo in izvolil si je prvo. Velevažen historičen pomen osebe Husove ne obstoji v tem, da žrtvuje življenje za svoje prepričanje, ampak Husa dela heroja njegova prošnja, da naj se ovrže njegove nazore in naj se ga prepriča in pouči o boljšem — na eni strani slepa, hlapčevska poslušnost papeževemu absolutizmu, na drugi pa prošnja za svobodo duha in razuma. S tem se začenja nova perijoda v zgodovini kristijanstva, v kateri dobita oseba in razum pristojno mesto, dočim se autoriteta sicer še dolgo drži, toda čim dalje tem krajše korake dela liki bolehnemu sUrČku, ki si išče prostora, da se odpočije po dolgi poti, ki ga je vedla čez visok, solnčni vrh v megleno dolino. Hus ni hotel preklicati napačnih naukov, katerih sam nikdar ni učil in kateri so se mu podtikali, ravno tako tudi ne naukov, katere je učil in se k njim priznaval, ker ga no beden ni prepričal, ga niti skusil prepričati, da obsegajo ti nauki zmote. Njegovi sodniki so le zahtevali, da se Husa da koncilu na milost in nemilost. Sigmund in zbor so dobro čutili v svoji vesti in vedeli, da se Husu godi krivica, da se niso ravnali po tedaj veljavnem pravu, da se niso ozirali na razne sodne formalnosti, katere je i v oni dobi mogel vsak obtoieneo zahtevati. Zbor Husu ni bil naklonjen, največ se je verjelo Husovim osebnim so\ražnikov, dočim njemu ni bil dovoljen niti zastopnik, ki bi ga branil, niti niso bile pripuščene njegove priče. Se enkrat so poskusili Husa pregovoriti; prišli so k njemu 5. julija štirj škofje, kot poslanci zbora, in dva njegova češka prijatelja, ki sta se trudila na vse načine, da ga pre govorita, ker sta vedela, da le v tem bi bila rešitev še mogoča. In kaj Hus! S solzami v očeh mirno odgovori: »Vedita, da bi hotel takoj ponižno preklicati, če bi vedel, da sem kdaj kaj zmotljivega pisal ali govoril proti zakonu in proti sveti materi cerkvi. Bog je moja priča, da zmeraj prosim, da se mi da boljše nauke, kakor sem jih učil jaz itd « Eien navzočih škofov pravi: »Ti hočeš li biti modrejši, kakor celi zbor?« Hus odgovori: »Nočem biti modrejši, naj me pouči najposlednejši iz zbora in preklicem«, in škofje odhajajo z besedami: »Glej ga, kako je trdoglav v svojih zmotah. 6. julija vršila se je petnajsta generalna seja, ki je imela Husa enkrat za vselej prekleti. Med veliko mašo čakal je Hus kot krivoverefl pred cerkvenimi vratmi v železnih okovih. Po maši bil je cerkveni govvr, in zdaj so se imeli prečitati Husovi verski članki in njegova končna obsodba. Zdaj so ga pustili v cerk-S počasnimi, resnimi koraki stopi v svetišče, pade na kolena in pobožno moli. Ko sliši med svojimi članki tudi to, da se Hus sam šteje za 6« črto božjo osebo, se ne more zdržal — in glasno protestuje. Odvzeli so mu duhovsko obleko in s tem vse pravice, po dogradi ranju so ga še enkrat vprašali, v* se hoče odpovedati zmotam, llu* udan v voljo božjo mirno odgovor »Svoji vesti se ne odpovem, nočem lagati pred Bogom in dajati pohu sanja.« Potem ga škofje v groznih for mulah prekolnejo, postavijo mu nt glavo papirnato krono, kjer so bili naslikani s črno barvo trije hudič in napisane besede: hio est haere siaroha. Oddajo ga svetski moči 1 besedami: »Cerkev nima več ničesa* s teboj opraviti, telo prepuščamo svetski moči, dušo pa hudiču.« * okrašenimi paviljoni, iz vrhov njenih senčnatih dreves plapolale bodo slovenske trobojnice krog in krog ude-leinikom v pozdrav, v njeni sredini pa bode izborno sestavljeni program navduševal in razveseljeval one, ki so prihiteli od blizu in daleč izkazat svojo ljubezen in svoje spoštovanje našemu velikemu pesniku! Vstopnina 60 vin. je z ozirom na mnogotere stroške uprav neznatna, zato pa se z gotovostjo pričakuje, da bode v nedeljo sleherne Slovenke in sleher nega Slovenca geslo: V zvezdo — za Prešerna! Djftim se obračamo do vnanjih rodoljubov z iskreno prošnjo, naj z mnogoštevilnim pose tom javno pokažejo svojo ljubezen do miiodonečih Prešernovih poezij, prosimo zajedno ljubljansko meščanstvo, naj si že poprej preskrbi vstopnice, da ne nastane pri blagajnici prevelika gneča. Predprodajo vstopnic prevzeli so drage volje: Trgovina Bahovec na Sv. Petra cesti, trafika Blaž na Dunajski cesM, trafika B r u s pred Škofijo, trgovina Lozar na Mestnem trgu in trafika Š e š a r e k v Šelenburgovih ulicah. Torej Slovenke in Slovenci! Ne zabite v ne-leljo naše dike in našega ponosa: velikega Prešerna' — Priprave Prešer- novo veselico v „Zvezdi". Ljubljanska »Zvezda« se v proslavo Prešernovega imena zdaj preureja Kiektrarniški monterji in uslužbenci se že 10 dni z naporom bavijo z na peljavo žice in pritrditvijo žarnic ob drevju kojih bo gorelo v nedeljo ve-Čer okolu 2000, tesarji postavljajo lesene kolibe za prodajalnice, a to polovica ni priprav. Pevska društva in crodbi se istotako oreranizu-jeta. Manjka še odrov, paviionov in dr. To vse bo treba v dveh dneh izvršiti. Obilo dela pa tudi obilo stroškov imata vesolična odbora za ta namen, upamo da se narod v nedeljo obilo odzove njegovemu vabilu za to narodno stvar! — Vspored novomeške godbe dne 5. julija pri Prešernovi slavnosti v Ljubljani. »Bela Ljubljana«, koračnica, Entier šič; »O Prešernovi slavnosti«, over cura, Emeršič; »Majnikovo cvetje«, valček. Emeršič; »Miruj srdce moje«. Zaje; »Soomin na Kranj«, četvorka, Parma; »Fantazija za kriloroga, E.ner š\č Odmor. »Mladi voja&i«, koračnica, Parma; »Vojaška kri«, overtura, Emeršič; »La Veritable monola Bolero, španski ples. Bor^eais; »Kip umetnikov«, Četvorka, Emeršič; »Varijacija za dva kriloroga, Strob ; »Po -zeru«, koračnica, Emeršič. Nadalje u u. Te listine je uporabljal kot izkaz pri svojem potovanju; vse to Weisshof sam priznava. Sodišče ga je zaradi te goljufije, in tudi zato, ker se je povrnil v Avstrijo, ako-ravno je iztiran, obsodilo na 4 me mece ječe. — Tujci V Ljubljani. Meseca jun*ja t i. došio je v LjuDljano 2280 tujcev, in sicer jih je bilo v hotela »pri Slonu« 629. »pri MaliČu« 404 »pri Llovdu« 276. »pri Štruklju« 114, »pri južnem kolodvoru« 187 »pri bavarskem dvoru« 77, »pri Grajžarjua 55 in v ostal h gostilnah in prenočiščih 538. — M.seca majnika je bilo došio v Ljubljano 2659 tujcev, torej jih je bilo v mesecu juniju za 379 manj, kakor v mesecu majmku. — K nezgodi postajena čelnika g. Fr. Podkraj^eka se nam poroča, da so ponesrečenca včeraj ob 2. uri pripeljali v deželno bolnico. Podkrajšek ima levo nogo v stegnu zlomljeno in na prsih in na obeh rokah precejšnje rane. Nezgoda se je pripetila na cesti iz Doba v Kranj vsled tega, ker so se konji splašili in zadeli ob kamen tik ceste, da je voz odletel in se prevrnil. — Nezgode. Včeraj zvečer peljal se je policijski stražnik Martin Gerlovič z biciklom domov na Glince. Vozil je z s obtovorjenim vozom, čez katerega ni videl naprej. Ko |e hotel peljati naprej, pride nasproti z vozom mesar I. Zaje iz Šmartna in Gerlovič je zadel v konja in padel z bicikel-nom vred na tla. Ker Zaje ni mogel konja v hipu ustaviti, je konj stopil na bicikel in pritisnil Gerloviča, ki je ležal z desno nogo pod bicikelnom ter ga poškodoval. Poškodba je lahka. Druga nesreča se ni pripetila. — Ukradla prazno denarnico. Brezposelna služkinja Antonija JurjevčiĆ, stanujoča v Novi vasi pri Glincah št. 60, je včeraj zvečer na pokopališču pri sv. Krištofu ukradla nadsodarjevi ženi Mariji Kerčonovi, stanujoči v Spodnji Šiški št. 167, iz žepa denarnico, v kateri pa ni bilo niti vinarja. KerČonova je čutila, da ji je nekdo segel v žep in ko se je ozrla, je videla v obližju stati Jurjev-čičevo, katero je takoj prijela in res dobila pri njej svojo denarnico. — Konj spla&il se je danes dopoludne na Mnrije Terezije cesti pred Knezovim skladiščem Lehner jevemu hlapcu Alojziju Ilovarju in je zdirjal po Dunajski cesti proti pošti. Nesreča se ni nobena pripetila. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 13 oseb. Neki fant, ki je podvržen vojaški dolžnosti, jo je hotel z izseljenci popihati v Ameriko, pa ga je policijski stražnik prijel in aretiral. — Gostilno „Miramar" na Starem trgu je zopet prevzel gosp. Ivan Tosti. — Izgubljene in najdene reei. Trgovski pomočnik Kristijan Španiček, stanujoč v Krškem, je izgubil dne 1. X. m. ponoči na poti od Konjušnih ulic po Trnovskem pristanu, Krakovskem nasipu, Št. Jakob-skem, Starem in Mestnem trgu kuvert, v k • terem so bili trije bankovoi po 20 K. — Posestnikov« hči Frančiška Ježek iz VikerČ je izgubila na poti od Pogačarjevega trga čez frančiš kanski most in po Prešernovih ulicah do Dunajske ceste bankovec za 10 kron. — Mestna uboga Marija Bolta, stanujoča v Japelnovih ulicah št. 2, je izgubila včeraj med 9. in 10. uro dopoludne v Spodnji Šiški v bližini cerkve denarnico, v kateri je imela 5 K 20 vin. — Na cesarja Franc Jo-žefovem jubilejskem mostu je našla danes dopoludne babica Marija Ver-hovec, stanujoča na Radeckega cesti št. 1. denarnico s svoto okoli 9 K. — Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec rožnik je bil srednje topel in dosti moker. — Opa zovanja n* toplomeru dado povprek v Celsijevih stopniah: ob sedmih zjutraj 13 6°, ob dveh popoldne 21 2°, ob devetih zvečer 15 7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 16 8f, za 10° pod nor malom. — Opazovanja na tlakomeru dado 733 6 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2 4 mm pod normalom. — Moknh dnij bilo je 15, padlo je pa 85 5 mm dežja. — Prevladovali so južni vetrovi. — V deželni bolnici izpraz njeno je volontersko mesto z adjutom letnih 600 K. Doktorji medicine, ka teri rtll^ktujejo na to mesto, naj vlože prošnje do 2 5 julija t. 1. pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. — Gotovo de ni. Dragotin Hribar in Srečao Magolič sta nam poslala svečano izjavo, da g. Govekar ni sotrudnik »Ježev« in da ga ne zadene nikaka odgovornost za vsebino zadnje »Ježeve« številke. — Mogoče, da je r^s tako, mogoče pa tudi, da ni res. * NajnovejHe novice. Šest turistov izginilo. Iz Ž e n e v e je odšlo pretečeno soboto šest nemških vseučiliščnikov na Montblanc. Ker se dosedaj še niso vrnili, šla jih je ve lika ekspedicija iskat. — Cerkvene tatvine. Goriški porotniki so obsodili nekega Giulio in njegovo ljubico Koprettig, prvega na 7 let, .drugo pa na 2 leti ječe, ker sta kradla po raz nih goriških cerkvah. — Medved je raztrgal v menažeriji v Senftenbergu ravnatelja menažerije Malvja. — Velike povodnji so imeli v V^iladoiidu na Španskem. Ponesrečilo je tudi mnogo oseb. — Sedem oseb je utonilo v enem dnevu pri kopanju v reki Po. — Krščanski volilni sleparji. V S t. Hipolilu je bila obsojena volilna, komisija ;z Oberarnsdorfa; vsak član je dobil teden dni zapora Predsednik komisije je bil župan Gruber, ki je izjavil, da ne zna ne brati ne pisati ter tudi ni vedel, da mora vsak vo-iilec sam priti volit. Pobral je temveč volilne liste ter dal nanje zapisati ime krščansko socialnega kandidata za deželni zbor, Daschla. — Veliki požari. V Oberwangenbachu na Bavarskem je p žar uničil celo vas. Zgorele so tudi tri osebe. V Gorča-kovu pri Varšavi je zgorelo 155 po siopij in dve gospe. — Zaradi velike železniške n e z r o d e na Španskem je odstopil finančni mi nister, ki je bil do zadnjega časa načelnik upravnega sveta pri dotični železnici. Prebivalstvo ne pusti nobenemu vlaku voziti, dokler ne dobe žrtve nesreče zadoščenje. — Boj med orožniki in vojaki. V vasi Sierning pri fctevru je imelo 7 vojakov ondotnega lovskega bataljona nočno vajo. NoČni Čuvaj je mislil v temi, da so tatovi ter je poklical orož mke. Orožniki so bili istega mnenja ter so na vojake strel. U. Eden vojak je mrtev, eden pa sn»rtno ranjen. — PomiioščenjevĆirnigori. Knez Niko je povodom nove vlade v Srbiji pomilostil 39 zločincev. — Volkovi v Srbiji. V okolici Kupreša se pojavljajo zadnji čas volkovi v večji množini ter napravljajo mnogo škode v ovčjih čredah. Književnost. — Zvonček". Štev. 7. ima to-le vsebino: 1.) Pesmi Borisova. 2. ) Voščilo. Anton Medved. Pesem. 3. ) Peter in Marko. Rajko Levin. Po vest. 4) Stara mamica pripoveduje Podoba v barvotisku. 5) Pedenj-Človek in laket-brada, kako sta se metala. F. Levstik. Pesem s podobo. 6) Kosov Tine. M. Pintarjev. Povest s podobo. 7) Dva zaslužna moža. Lad Ogorek. Spominski spis z dvema podobama. 8 ) Iz mladih dni. Samko Cvetkov. Povest. 9) Na polju, otr-ninski. Pesem. 10) Naše Pavle cve-tični vrt. Andrej Kapo Povest z barvastim okraskom. 11) Romanca o sv. Ambrožu Samko Cvetkov. Pesem. 12) Pouk in zabava. Nezgoda Mihca Nerode. Simon Palček. Pravljica s tremi podobami. 13.) Novice. Besedna naloga. Rešitev in rešilci. — slrtoztiledyflfl prijavljajo v zadnji Številki interesantno karakte ristiko Ivana Cankarja. Spisal jo je Vladimir Jeloviek, ki je v isti številki tudi priobčil prevod neke Cankarjeve novele Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. julija. Tukajšnja krščansko socialna „Deutsche Zeitung" je priobčila članek, ki je obudil veliko senzacijo. V tem članku je bilo rečeno, da v naši državi neverjetnosti vzpričo nezanesljivosti in nepre-raćunljivosti odločilnih faktorjev je čez noč m >goča popolna prememba sistema, in se ne da določiti, kake prostovoljne in neprostovoljne demisije, penzi-joniranja in odpovedbe nro-vzroči. Habsburška monarhija je potrebna, da se pomlade njena korenine, njeno deblo, njeno vejevje in krona drevesa, potreben je velik preobrat Ker menda niti čast ni rešena se ozirajo vsi prijatelji redu in avtoritete, države in armade po kakem zaščitniku državo ohranjujočih faktorjev, po kakem rešitelju. Ta članek, s katerim se inderektno svetuje cesarju, da naj odstopi, je obudil tudi v inozemstvu občno pozornost „Kolnische Zeitung" je trdila, da je čianefc spisal sam dr. Lueger Ta de-mentuje to trditev. Resnici pa je, da je „Deutsche Zeitung" glasilo kršč. socialistov in da ima pri nji prvo besedo tesni Lueger-jev pristaš mestni svetiik dr. Wesselsky. Dunaj 3. julija. Cesar danes sploh ni prišel iz Schonb.una na Dunaj, pač pa je tja poklican grof Goluchovvski, ki je svoj za dan 1. julija določeni odhod na Francosko odložil na nedoločen čas. Dunaj 3. julija. Levičarski listi so zatrjevali, da cesar ni sprejel Korberjeve demisije, vsled česar je ministrska kriza poravnana in odstopi samo Rezek Temu nasproti so ofi-cio z ni listi konstatirali, da se cesar tudi po včerajšnji poldrugi uro trajajoči Korberjevi avdijenci sploh še ni odločil, kar potrjuje mnenje, da Korber kmalu izgine s površja. Dunaj 3. julija. Češki klub je izdal komunike, v katerem pravi, da je Korber krono vedoma v zmoto zapeljal, če je trdil, da so bili Čehi že popolnoma omehčani in so nastopili proti vladi šele potem, ko je na Ogrskem zmagala obstrukcija, kajti Cehi so že pred tremi tedni sklenili, obnoviti obstrukcijo in terej cgrski dogodki niso mogli nanjo vplivati. Dunaj 3 julija „Neue Freie Press e pravi, da se reši ministr ska kriza na ta način, da odstopi Rdzek, Korber pa dobi od cesarja izraz posebnega zaupanja. Pa tudi „Neue Freie Presse" priznava, da bi to bila samo pro vizorična rešitev in da mora Korber na vsak način v jeseni odstopiti, če se ne porazumi s Cehi. Dunaj 3 julija Novi hrvatski ban grof Pejacsevich bo dne 4 t m. zaprisežen Sofija 3. julija Na noto bolgarske vlade zastran zbiranja turške armade ob bolgarski meji, so velesile odgovorile, da se Bolgarski ni treba bati napada od strani Turčije. Carigrad 3. julija. Danes so se začele iz Prizrenda pod poveljstvom Omar Ruždi paše vojne operacije proti lumskim Albancem Bratje Sokoli! i , V proslavo slovenskih bla-govestnikov Cirila in Metoda prižge „Sokol" v soboto, 4. t. m. velik kres na Dreniko-vem vrhu. Člani v društveni obleki se zbiramo ob uri zvečer v „Nar. domu" in takoj odkorakamo skozi Šiško, Koseze in po Večni poti na Drenikov vrh. Bratje! poživljamo Vas, da z mnogobrojno vdeležbo pokažete, da se vedate svoje narodne dolinosti. Odbor. Borzna poročila. Ljubljanska Uradni korzi drmaj, borzo 4"2°\ majeva renta . . . Š-2% srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . 4°/e „ zlata 4t/0 ogrska kronska „ 4% „ zlata „ 4'/o posojilo dežele Kranjske 41/>°/o posojilo mesta Spljeta ** i /c Zadra *1/s°/obos.-herc. žel. pos.;i902 4°/0 ceSka dež. banka k. o. 491 2 o o »I II II ' §%*/• za8t. pis. gal. d.hip. b. §*/**/• peSt. kom. k. o. z 10° o Pr.....• zast. pis. Innerst. hr. t1/«0/« ,t ogr. centr. deželne hranilnice 4*/s°/o zast. pis. ogr. hip. b. 41 »0/0 obl. ogr. lokalne že- Ce&ke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/8 u dolenjskih železnic 8°/o „ ]už. žel. kup. Vi Vi 41/10;o av. pos. za žel. p. o. Srečke od leta 1854 . . . " - " " tizske...... zemlj. kred. I. emisije ii i* ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100— „ turske..... Basilika srečke . . Kreditne , ... friomoske ■ • » • Krakovske n . . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa « ... Ogr. „ „ .... Rudolf c ve a ... Salcbur&ke . Dunajske kom. „ Delnice. Južne železnice • Državne železnice .... Avstro-Ggrske bančne dei. Avstr. kreditne banke . . Ogrske ■ « Zivnoetenske n . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpmske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi . . . . Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valn te. G. kr. cekin..... SO franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Bublji........ Žitne cene v Budimpešti. v LJubljani. 3. julija 1903. Denar Bjaga 10025 i 10045 100 2č »| 100 45 ! 100l6< H 100-80 120 90 12110 99 3b! 99.65 m - 12120 i 10025 —— 100 — —*— 100 — 1____ 101- 101 90 ! 99 o 99 95 99 60 99 95 101 — 10125 100*35 10735 101 — 102 — 100 50 10110 ; 100- 100'70 100'— 101 — 100 — 101 — 98 50 99-50 9976 308 25 31025 100 50 10150 183 — 18480 246-— 250 — 155 35 157 35 276 — 280-— 270 - 273 50 257 — 260 — 86- 8850 122 75 123 75 18 70 19 70 433 — 437 — 82 — 85 — 7860 8250 70 — 75 50 — •— 55 50 24 50 27'— 68- 71-50 80- 84 — 450 — 457 — 8375 8475 6b7 75 668 75 1616 - 1626 — 661 25 662 21 732- 733 — 251 — 252*— 652 — 686*— 371- - 372 — 1625 - i 1635 — 465 — 466 — 375 —1 379 — 349*—i 351 — 147 — 15j — 1130 1134 1904 19-07 2344' 23 52 23-90 23 98 117 325 11750 95 20 95*40 252 75 253 50 dne 3. julija 1903. Termin. t sanica za oktober Rž Soruza oktober . ii jalij C Vds avgust . '„ maj 1904. „ oktober. za 50 kg h 50 „ » 50 » m 50 „ [50 m 50 , 7 20 611 625 631 526 524 ETektf*. 5 vinarjev ceneje. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2. Srednji sračui tlak 736-0 mm. Juli Čas opazovanja Stanje baro- j metra j v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 2. 9. zv. 740 2 j 17*8 orezvetr. jasne 3 7. zj. 7405 14 7 si. jjvzh. lasno 2. pop. 738 5 j 261 sr. vzhod I jasno Srednja včerajšnja temperatura 188°, ncrmale: 19'2°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm. v Ilir. Bistrici na prodaj. Hiša stoji na najlepšem prostoru tik državne ceste, blizu kolodvora, ima Tehk vrt in je pripravna za vsako cbrt ali vilo itd. Natančneji poproji se izvedo pri lastniku Josipu Božiču v Ilirski Bistrici na Notranjskem. (1747—1) Zahvala. Ob bridki in pretresljivi smrti srčno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in brata, gospoda Jakoba Jesih sprevodnika c. kr. drž. železnice izražamo tem potom iz dna svojih žalostnih src najtoplejšo zahvalo vsem spremljevalcem nredrazega, nepozabnega nam ranjkega k večnemu počitku; posebno pa se Se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodom sprevodnikom c. kr. drž. železnice za tako korporativno zastopstvo, nadalje gospodom uradnikom, slavni šišenski čitalnici, ki je spremila, predragega z zastavo in mu zapela dve žalostinki, darovalcem krasnih vencev itd., ki so predragemu v tako ogromnem številu zadnjo čast skazali In nas s tem potolažili bridke izgube. Spodnja Šiška, 3. julija 1903. (1751) Žalujoči ostalo. Angeljnovo milo JVtarzeljsko (belo) milo. z znamko (972—26) sta najbolj koristni stedilni mili za hišno rabo! •-- Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. TiSčanje okoli želodca je večkrat posledica nepravilnega pre- Rbavljanja, in to s« odpravi z ogaškim Styriavrelcem (zdravilno vodo) popolnoma, če se ^^^^^pijegrorko^ia teSča Solicitator oziroma izurjen notami uradni! sprejme se v pisarno. Vstop najpoznejše 15. julija. (1717-2) Ponudbe sprejema upravn. „Slov. Naroda". Obrtniki, podjetniki za prevažanje, trgovci i. t. d. se opozarjajo na par enakih, lepih, zdravih, zelo močnih brez vsake napake, katere prodaja odre-jevaleč sam. Naslov se zve v upravništvu „Slov. Naroda-4. (1715-2) Učenec sprejme se v trgovino mešanega blaga. (1728—2) A. Casagrande v Ajdovščini. Natakarica ki je v gostilniški stroki d-^bro iz-vežbana, čvrsta in v vsem zanesljiva, se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe prejema J. St. dt. 560 w Ajdovščini (Primorsko). 1736-1 lOttkrM ako ja goljufij* I 1 «roc« jaaiči kajiga O prr. Ul-' iem blagoslovu otrok, tiao* zahvalnimi piami poftfl)* diskretno za 90 rin. v avafcr. znamkah goupa A. Maupit Berlin S. W. 2i0 Lin- O co co Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja potrebne. m« n zdravljenje od 5 # * lega. Pojasnila daje zastonj h senatori* .h«. Penzijska la uključno s stroški za zdravljenje od 5 gld. višje. Mična, mirna lega. Pojasnila daje zastonj in franko ravnateljstvo. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhoi iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči ooobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5' ari zj osebni vlak v Trbiž od 1. juliji do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beijak. Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaetein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bro-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez KJein-Reirlmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razrj; Lipsko. na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Inomost, Monakovo. \ Direktni vozovi 1. in ii. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje! Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur? 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano j j ž. kol. Proga i* Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda;, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr. Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. url 16 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka! Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensieata, PontabJa. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontab la črez Selzthal iz Inomosta, čez Kleia-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega — Od 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m pon či osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Pioga ia. Nov-^m meata. in Kočevja. Osobni vlaki : Od 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoidno iz Straže, Toplic, Novega mestu. Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eamnik. Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne", ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedelja; in praznikih, — Prihod v ljublja.no drž. kol. i'. Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6 uri 4i> n zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in prazMkih. (171u -4. -H -m hI -41 Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel gostilno „JKiramar" Stari trg štev. 14 zopet v lastno režijo, kjer bodem Častitim p. n. gostom postregel z dobrim domačim belim in rudečim vinom ter s pristnim črnim istrijancem kakor tudi z vedno svežim steinfeldskim pivom in z izborno gorko in mrzlo kuhinjo. (1734-1) Otvoritev popolnoma prenovljenih prostorov se vrši v soboto, 4. julija s KONCERTOM, kojega proizvaja oddelek društvene godbe. Zaeetrk ob zveeer. Vtutop proMt. Za ceno in točno postrežbo jamčim ter se za mnogobrojni obisk vljudno priporočam s spoštovanjem Jwan yosl|^ gostilničar samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki »Francoske prekomorske družbe". ~—»- Edina direktna in najkrajša črta. Veljavne vozne liste in brezplačna |»o-JitMtiiltt daje edino (2—14) oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". Gospodična zmožna slovenskega in nemškega jezika, žeii vstopit* v t^ku 14 dnij kot biagajničarka v trgovino ali kavarno v službo. (1748_1) Naslov: M. Koletić, Jakomini-gasse št. 51, I. nadstr., Gradec. Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zabtevi zadostna priprava za uničenje teb škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (ll—I48j Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. S. 2/2/84 Sklep. (1732 -1 Na predlog gospoda dr. Kuhar, kot upravitelja koukurzne mase Drago tina Novak v Trebnjem, dovolila se je sodna dražba v konkurzno mu^ spadajoeih, v predloženem zapisniku oznamenjenih, izvzemši zemljiškoknjižni!: terjatev v skupnem znesku 1634 K 55 h ter se je določil narok na dne II. julija 1903 ob IO. uri dopoldne pri podpisanem sodišču, soba štev. I, s pri stavkom, da se ima izdražbani znesek takoj v roke konkurznega upravitelja položiti C lxi*. okrajno sodišče Trebnje dne 29. junija 1903. Konkurzni komisar. (1625—3; V dobro znani gostilni ,pri 3(atriftekti' v Cescah toči se pristen v evleek^ in razna iMtrMka in soriška vina ter izborno, vedno sveže !4«»Ml«*rJo\o pi>o. Ravnu tam se dobivajo okusna srorUa in inrv.lu Jedilu, kakor tudi sobe za prenočišča po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. — Priporočata se 0. Jlomann. JVt. Zalar. CalB-Retavranl „SVICARIJA". jla splošno željo! IMP"" Vsako soboto in nedeljo ~38S? monakovsko pivo v sodčkih iz pivovarne Jos. Sedtmayer-ja v jttonakovem. (Frančiškansko Leist-pivo.) Razven tega tudi najbolj znano (1413—7 Koslerjevo carsko pivo. Jric fiovak, restavrat-^r Za mnogobrojni obisk prosi Jutri, v soboto, dne 4. julija t. 1. || otvori sie fa na Sv. Petra cesti štev. 26 | JAKOB ZALAZNIK. Trikrat na dan sveže i okusno in slastno pecivo vsake vrste, izboren ržen kruh. Slaščice, biskviti i. t. d. ("»-« Ig Sprejemajo se naročila na vsakovrstno pecivo. ■v bi i ♦ Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt [z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let (pravico do dividende. ss sl 3 © lasi lasi 25 a^-a T o v al na banica xr 3P r el gr i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vseskozi ilovaimko - narodno upravo. (26_74) Vsa pojasnila daje: ■•top v Ljubljani, čegar pisarne bo v lastnej bančnej hiši Generalni Llleah Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Dživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne J in občnokoristne namene. Izdajatelj i£Q odgovorni urednik: Dr. Ivan Ta v i ar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne41. 3911