p*-* . -j «Uliy ---- ^guadaji «Mi HoliáM^ IB prMBÄ** PEOSVETA .TJAIXXIX- GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE r teuiT Ii, im, m tki imumn í'uir knt\ 11 i Amirirv « nn^unot /nni1 Uradnlftkl In apramlftki pro«Url: M47 S. Uwndsii An. Offlc. «f Publication: MY äuulk Uwadal« A». Tslapboas. Rockwall 4004 •Hwlbe A« m Comnm «r M.rW. t, im CHICAGO) ll.I.., CKTRTKK, S. DECEMBRA (DBC. S). 1936. Sobaertption 16.00 Yaarly ftTEV.—NUMBER 2UH Accaptanc« far mailing >t ip«cial rat« of portas» provtdad for to mSm 1101. AM of Oct I. Itlf. authortsad on Jo— 14, Itlt. odno bojišče je poslal 6000 "turistov" v Španijo, kjer bodo merili s 3000 Rusi, 4000 Francozi in nemškimi, holandskimi, švicarskimi, ita-M.»kimi in jugoslovanskimi antifasisti. Na-Jjnje zmage španske milice. Seja sveta Lili« narodov 10. decembra fa, 2. dec. — Včeraj je iBključeno, da se izredno jje sveta Lige narodov ipanske krize prične 10. 2. dec. — Angleška. "izvedela, da je Hitler 5000 do 6000 izvežbanih v, ki so se izkrcali v Cadizu ikem v civilni obleki kot ti" in ki so se pridružili ovi fašistični armadi. An-vladni krogi pravijo, da no obžalujejo" to dejstvo, agati ne morejo nič, kajti ini nevtralnostni odbor fivojem področju le orožje iivo, ne pa moštva. Isto-i pa sporočajo zanesljivi vije Hitlerjeva armada v nadkriljena za več ko s 4000 Francozi, 3000 ! ki 8000 Italijani, Jugoslo-Švicarji, Holandci rimi antifašisti, ki poma-»španski levičarski vladi. V i je mnogo ameriških pro-cev, zlasti letalcev, ki se na obeh straneh, torej I proti drugemu. Ti tisoči Voljčev iz inozemstva so ivni faktor, ki je ustavil i pred Madridom in pomo-»nski ljudski milici, da je i i* defenzive v močno o- «ka zbornica; je včeraj li novi zakon proti poii-J°" onlja Ih streliva v Spa-I « boriti in liberalci so e-too nasprotovali temu car toda bili so poraženi. Za-ifoloča, da nobena angleška ' ki odhaja v španske vode, tram šport i rati nobenega ' materiala. inji minister Eden je med njo debato v parlamentu i da sta Anglija in Fran- ^sestavili načrt za posredo-"i med fašisti in levičarji v Načrt bo predložen Li-dov dne 10. decembra, ko izredna seja Liginega Nemčija dekreti-rala ostre zakone Smrtna kazen za sabo-tažnike Irid, 2. dec. — Največja v vsej španski civilni voj-j« trajala 12 ur za posest rcitetne klinike na Severinen! robu Madrida, je v&raj končana z zmago m milice. Fašisti so bili iz-i z velikimi izgubami iz kli-k*tero v0 držali tri tedne Wnjavo. Istočasno je de-4 milica izvojevala veliko * nad fašisti v predmestju wdem milj južno-"d Madrida. **jvečjo zmago so pa milični ' " na severni fronti, -L10 ' M| prodiranjem proti W»1' "kupirali Vittorijo, ki ""»»J» 70 milj geverno od «vni cesti. Vladna ■Oiva v severni Španiji se na-JWJ* na vnej fronti od Satan-Ovied«. Berlin, 2. dec. — Vsak Nemec, ki iz sebičnih in nizkotnih namenov pošilja ali investira svojo imovino v tujezemstvu, bo obsojen v smrt na podlagi drastičnih zakonov, katere je včeraj dekretiral Hitlerjev kabinet, da tako napravi konec ekonomski sabotaži. Vsem, ki bodo spoznani za krive kršenja teh zakonov, bo vlada konfiscirala imetje. Seji članov kabineta, ki so odobrili nove zakone, je predsedoval Hitler. Druge odredbe, ki so bile sprejete, imajo namen utrditi nacijski režim. Vsi dečki in deklice brez izjeme morajo biti včlanjeni v Hitlerjevem mladinskem gibanju, ki jih bo fizično in mentalno treniralo v duhu narodnega socializma, "da bodo služili ljudstvu." Za načelnika nove nacijske mladinske organizacije je bil imepovan Baldour von Schirach, ki je dobil titel "vodja mladine nemške n * Schirach je po imenovanju naslovil proklamacijo nemški mladini, v kateri pravi: "V naših srcih je hvaležnost do "Fuehrerja", ki je odredil, da se mora nemška mladina izobraževati v duhu, ki ga predstavljajo naše prostovoljne organizacije v dobrih kakor slabih časih. Vsa nemška mladina je iitlerjeva mladina. Naj živi naš vodja!" Druga odredba, sprejeta na seji kabineta, je poverila oskrbo revežev Josephu Goebbelsu ministru propagande. Namen nadaljnje odredbe je hitrejša eksploatacija nemških rudninskih virov. Vladi je bila poverjena oblast intervencije v vseh slučajih, kjer lastnik noče ali pa ne more podvzeti take eksploa-tacije. ^ Domače vesti K obsodbi Tavčarjeve Chicago. — Daily Times je poročal zadnji torek, da je Frances Tavčar povedala zadnji pon-deljek zveznemu sodniku Willia-mu Bondyju, ki jo je obsodil na šest mesecev zapora v New Yor-ku zaradi ponarejenega potnega lista, s katerim je prišla iz Evrope 8. oktobra t. 1., da ima veliko posestvo, velik business, in vse to je zdaj v nevarnosti, če pojde v zapor. "Vse bom izgubila in moje življenje ne bo vredno nič," je jokala pred sodnikom. Sodnik ji je pa odgovoril, da lahko vodi svoj business iz zapora. Tavčarjeva še vedno vztraja, da ima pet milijonov lir premoženja na 'rimorskem. Povedala je zgod-)o o svojih možitvah in filmski arieri, kar se pa njti malo ne strinja z resnico. Federalni to-žitelj Richard Burke je informiral sodnika, da je cel kup pritožb iz Evrope, kjer se je Frances mudila zadnje dve leti. Rekel e, da je zmenjala ničvrednih Če-cov tamkaj za okrog $1200, toda njen bančni račun ni nikdar znašal čez $30. Iz Clevelanda Cleveland. — Cez tisoč rojakov je prisostvovalo p*edstavi Cankarjevega "Hlapca Jerneja", katero je uprizorilo dramsko društvo Ivan Cankar zadnjo nedeljo v SND. — Staršem Anton in Ana Kutnar je umrla 14-let-na hčerka Dorothy. — Tone Cr-talič je prejel žalostno vest, da e v Ostrogu pri St. Jerneju u-mrl njegov^e v starosti 86 let. Harijki je^ml v Ameriki od leta 903 do 1905 v Girardu, O., in Milwaukeeju, Wis. Sovjetski kongres potrdil novt ustavo Parlamentara* volitve v prihodnjem letu POLITIČNE KOMBINACIJE V JUŽNI AMERIKI ^a izdelovalcev " Minneapolisu ■J"'? ». Minn. - Trgo-r * *r*tami ne cvete več, od-^"""hnila stavka izdelo-CJ/ K' za priznanje unije. ^'"J! poleg tega zahtevajo L/ ur"! delovni teden, zviti;, rri,n,n,*lne plače na 80 LV * uro, odpravo akord-' * Priganjaštva. Pfmki vodja "»'novan za člana A drlavne komisije Te*. _ Wallace C. *jnik državna delavske * J«- bil imenovan za komisije, JU bo u-'■'em brezposelnost-^ovtnja v Texasu. Trgovska zbornica v novi ofenzivi Obnovila je napade na delavsko zakonodajo Zbornica nastopila proti delavskemu odvetniku 1 Los Angeles, Cal. - Nam nilo, da namerava californljska odvetniška zbornica izključiti Leona Gallagherja, delavskega odvetnika, ki je branil Toma Mooneyja in veliko število drugih unionistov, je izzvalo viharne proteste v delavskih in liberalnih krogih. GaJlagher nudi legalno pomoč mornarskim delavcev, ki so zavojevani v stavki. Zbornica ga je obtožila, da je rabil neetične izraze proti svojemu političnemu nasprotniku, sodniku Arthurju Grumu, čigar protikandidat je bil pri zadnjih volitvah. ^ Velezadruga ušta novi svojo banko Minneapolis, Minn. - Zadru ge na gornjem srednjem zapadu v kratkem dobe svojo centralno banko, ki bo poslovala pod me-nom Midland Credit Corporation, Državna borzna komisija J<* ** potrdila njena pravila in poslov-ne papirje. Namenjena PJ*«* vsem produkcijskim s katerimi bo delala največ W niša. Tvorijo jo zadruge, ki članice Midland Coopefafive Whole«ale v tem mestu. •Posoj.-la bo dajala članicam po obresti do enegs kUi Washington, D. C. — AmerU ška trgovska zbornica je prevzela staro vlogo in hoče spet diktirati kongresu in vladi. Nedavno so se interesi, ki predstavljajo zbornico, izvlekli iz zagate z izjavo, da bodo koope-rirali s federalno vlado, ker je Rooseveltova administracija dobila zaupnico pri volilcih, sedaj pa so jo ftričeli ponovno nspa-dati. Zdaj so prišli na dan z zahtevo, naj federalna vlada razpusti ustanovo WPA in stopnjema ustavi dajatve brezposelnim revežem. Relif naj ponovno prevzamejo državne in okrajne avtoritete. Bogatinom je treba odvzeti davčno breme, toda federalna vlada mora kljub temu uravnovesiti budžet. Ultimat federalni vladi vsebuje tudi nspsd ns delsvsko zakonodajo, na VVagnerjev delav. „ki zakon in druge, ki so bili sprejeti v zadnjem ^^ kongresa. Ti zakoni po trditvi zbornice ovirajo razmah trgov-skih in industrijskih aktivnosti in vrnitev prosperitete. DeJ-,tvo da vse velike ameriške korporacije izkazujejo ogrom-no porast profilov v preteklem in letošnjem letu. ne pa pro-porčnega delavikegs zaulužka. io predstavniki trgovske zbor-niče ignorirali. Moskva, 2. dec. — Delegatje na vseunijskem kongresu so-vjetov so včeraj v načelu odobrili novo ustavo. Posebni odbor 220 članov, kateremu načeluje Stalin, bo sedaj revidiral nekatere določbe, nakar bo ustava prihodnjo soboto predložena de-egatom v sprejetje. Ustava med drugim predvidu-je ustanovitev dveh tbornic vrhovnega zakonodajnega sveta, poostrenje restrikcij o ločitvi zakonov, prepoved aborcij in državne nagrade velikim družinam. Pričakuje se, da bo nova ustava uradno objavljena v januarju ali februarju, da se bo sovjetska republika lahko pripravila na volitve. Vrhovni svet (parlament) bo potem nadomestil kongres sovjetov, ki je sedaj vrhovna oblast v Sovjetski uniji. M. Jakovlev, načelnik poveril-nega odbora, je dejal, da je med 2016 delegati, ki raspravljajo o novi ustavi te pet dni, 419 žensk. Kmetje predstavljajo 40 odstotkov delegatov, delavel 42 odstotkov in intelektualci 18 odstotkov. Jakovlev je rekel, da bodo v bodoče te skupine edine, ki jih bo priznavala sovjetska vlada. Člani komunistične stranke predstavljajo 72 odstotkov delegatov na tem kongresu. L/l^, ko se je vršila ustavodajna skupščina, so komunisti tvorili 90 odstotkov delegatov. Število prebivalcev ss je v zadnjih dvanajitih letih povečalo 80,000,000. Sovjetski uradniki pravijo, da bo število prebivalstva v bodočnosti, ko bo uveljavljena nova socialna zakonodaja, še hitreje naraščalo. M. Ilinski, tajnik mladinske komunistične organizacije v Moskvi, je izjavil pred delegati, "da je naša mladina vedno pripravljena na obrambo svoje domovine". Omenil je število mladih ljudi, ki so jih društva prostovoljcev, izurila v letalski in kemični obrambi. Med temi Je 1,700,000 Vorošilovih ostrostrelcev (Voro-šilov je vrhovni komisar armade in mornarice), 4,600,000 letalskih brambovcev, 54,000 konjenikov, 10,000 skakalcev s padali in 9000 pilotov. Fašistični in socialistični režimi ALI JE MOGOČ MIR? Roosevelt napovedal vojno vojni Ameriške republike naj pokaiejo zgled sa mir EVROPA IN AZU A V DVEH SOVRAŽNIH TABORIH Prisiljeno delo v državi Arkansasu Mestni maršal obsojen ▼ zapor Florida ima _ le eno stranko Tamps. Fla. - Pri zadnjih , volitvah .o tudi republikanci izgubili pravice do glasovnice pri prihodnjih voUtvsh. ker «Mili manj ko 30* oddanih gla-^ y smislu volilnega zskons y Floridi mogoča »amo ena Jonenfcoro, Al*. — (FP)—Povest o prisiljenem delu farm-Hkih najemnikov na privatnih farmah Je bila podana pred federalno veleporoto, ko se Je vršil s obravnava proti mestnemu msršalu P. D. P««acherju iz Karleja, Ark. Peacher je bil obtožen kršenja zakona proti suženjstvu. Obtožnica se Je glasila, da Je Peacher pod pretvezo potepu-štvs aretiral osem zamorskih delsvcev v zadnji stavki obiralcev bombaža in Jih uposlil pri prisilnem delu na svoji farmi. Winfield Anderson, eden izmed teh zamorcev, Je izpovedal, da Jim maršal nI dal noben« hrane tri dni, ponoči pa Jih J« imel zaprte v trnraki, okrog kater« J« po« ta vil oborot«no «trato. Porotniki «o spoznali Peacher-ja za krivaga, nakar ga J« sodnik Martineau, ki J« prsdsedp-val obrsvnavl. obaodll na dv« leti zapora in plačitev kazni $3600. 1 Hantiago, Chlle, 2. dec. — Deset vlad drlav Južne Amerike, ki so repreientlrane na paname-rlškl mirovni konferenci v Bue-nos Airesu, predstavlja skrajno nasprotne politične kombinacije. Republiki Paragvaj In Bolivija imata militarlstlčno diktaturo, dočlm vladajo v Columblji zmsr-ni socialisti. Argentina ima energičnega predsednika v osebi Augustlna Justa. On ima mogočno oporo pri desničarjih (fašistih), armadi, cerkvi In Induetrljcih. Prihodnje predsedniške volitve se bodo vršil« meseca maja in protikandidat sedanjega predsedni-ka bo najbrž Marcelo Alvear, radikalec. Braziliji predseduje Getulio Vargas, sovražnik komunitma. Pod svojo kontrolo ima ob« državni zbornici in armado. Voli-tv« s« bodo vršile v septembru prihodnjega leta, toda Vargaa še nI naznanil, če bo ponovno kandidiral za predsednika. Pod njegovo vlado Je bil konruniaem pognan pod zemljo. General Lopez Contrerss J« predsednik Venezuele. On j« podedoval potežkoče, ki Jih Je aapu-stila diktatura generala Gome-za, ki j« vladal trideset l«t. Con-treras skuša ponovno vspostavi-tl demokracijo, toda opraviti ima t ovirami, DoslsJ Je 4up«šno zatiral levičarsko opozicijo in vidr-fteval red, čeprav a« ne priliva desničarjem, Gabriel Terra, predsednik U-rugvaja, je diktator, «ovratnik socializma. Omejil je oblast parlamenta, da lahko izvaja "energično" politiko proti komunistom. Komunistična stranka bo najbrž kmalu raipuščona. Republika Chlle Je ena limed redkih držav v Južni Ameriki, kjer ustavna demokracija zado volj Ivo funkcionira. V zadnjem času, ko se je borba med fašisti In radikale! poostrila, Je pred-sednik Aleksandri zahteval izredno oblast od kongresa, da bo lahko zatiral nemire. Predsednik Paragvaja Je pol kovnlk Rafael Franca, levičar v teoriji in desničar in nacionalist v praksi. Republika -Peru Je imela n<» davno |>arl«meiitarne volitve, katere ps Je stari parlsment razveljavil, ker Je biJ Izvoljen za pred sednlka levičar Luis Antonlo Kguiguren. Oscar R. Benavide* bo po odloku parlamenta predsednik nadaljnja tri leta, toda vladal bo proti ljudski volji. Ekvador Ima mllitaristlčni reži m, kateremu načaluj« Pederi-co 1'aez. Paez je zadnjo soboto potlačil revolto v armadi, nakar je deportiral večj« število delavskih voditeljev in komunistov. I lluenua Alim Arg., 2. dec.— Franklin D. Rooaevelt Je včeraj popoldne slovesno odprl meda meriško konferenco v kongresni palači republike Argentintje in povedal delegatom 21 republtk It Jut ne, Centralne in Severne A-merike, da lahko za vselej isklju Čl jo vojno s treh ameriških kon tinentov in pokažejo zavojevani Evropi in Ailji, kaj j« pravi mir, č« hočejo. Ovacije Rooaeveltu so trajale 16 minut, ko je nastopil v zbornici In galerij« so bilo na tlačene s poslušalci. Roosevelt j« poudaril dve točki svojega programa, ki ga j« pri poročil konf«r«ncl. Prvič: dolž nost vseh ameriških republik je. da preprečijo vsako vojno med seboj s tem. da razvijejo in skrbno negujejo močne demokratične vlade, kajti le v deželah s demokratičnimi režimi ljudatvo vztraja v miru; drugič: ameri ške republik« morajo «krb«tl. d« se Čuvajo gospodarskih in socl sinih raim«r, katere plodijo voj no in da negujejo politično in socialno pravičnost, katero bo vsako ljudstvo navdušeno brani lo do skrajnosti, ne bo pa imelo smisla za imperialistično ali o-svojevalno vojno. To dvoje Je glavni pogoj ss, trajni medse bojni mir v ameriških republikah. Roosevelt j« svaril (klagate pred militaristično blaznostjo, ki dan«« obj«ma dober d«! Evrope ln Ali je, In urglral Jih J«, naj ugotovijo ameriškim republikam novo poogajanJa z Združenimi državami gled« revizije fx»godl>e za odplačevanje vojnih dolgov. Francoska vlada Je prenehala s plačevanjem dolga Ameriki leta \'XK In od takrat je njen dolg z obreutmi vred naranel na Štiri milijarde in 61 milijonov dolarjev. Uradnega poročila o pogaja njih še ni, toda, kolikor j« znano, Hlumova vlada ponuja Ameriki planilo 12 milijard frankov (okrog pol milijarde dolarjev ali eno oaminko v»e doline vaote), ki »e naj odplača v 20 letih. Kaj pravi am«rlška vlada na to ponudbo, nI še znano Iniciativa Francije, da ae enkrat za vaelej reAi vprašanje vojnih dolgov Združenim drta-vam, Je razumljiva. FranriJ«, kakor vae oatale evropak* drŽave, J« v velikih atiskah za kredit«, teh i»a ne mor» dobiti v A-rneriki na temelju ameriškega zakona, ki zabranjuje kredite vaern onim državam, ki so prenehale z odplačevan Jem svojih , vojnih dolgov. JEKLEN OBROČ OKROG NEMČIJE I Waahlngton. D. C. — Možna sklenitev pakta vzajemne vojaške |K>moči med Francijo, Anglijo in Belgijo razburja uradnike ameriškega državnegadepart-menta. Da je tak pakt na vidiku, kaftajo izjav« zunanjih mi« mM rov teh držav. V alučaju sklenitve pakta b» črta. ki je š« razdelila Kvropo in Azijo v dv« sovrsina in močno oborošena tabora, jaano potegnjena. Situacija Je po mnenju veščakov v državnem departmentu še s«daj bolj napeta kakor je bila pred izbruhom svetovne vojne 1.1914. Hitl«rj«ve ambicije «o znane, ker je te vrtkrat naglasil, da mora Nemčija dobiti nazaj kolonije, ki jih je izgubila po končani avetovn! vojni. Te ambicije ogražajo angleške teritorialne in-tereae, kar pomeni, da bo Anglija prisiljena skleniti vojaški pakt s Francijo In Belgijo, da ae tako ojačl jeklen obroč okrog Nemčij«. Francija ima ž« pogodb« vzajemne pomoči z Belgijo, Poljsko, Bovjetako unijo ln državami male antante — Jugoslavijo. Češkoslovaško in Rumunljo. Sovjetska Rusija Ima sllčno pogodbo s Češkoslovaško, Poljska pa vojaški dogovor i Rumunljo. Pesti t«j zvezi evropskih držav stojijo Nemčija, Italija in Japonska, ki so pravkar sklenile pogodbo, o kateri sic«r trdijo, da Je n«|>erjeiia proti komunizmu, v resnici pa predstavlja vojaško svežo proti Bovjctskl uniji. Italija j« teano |K>v« »ja. Nacijske aktivnmti v (¿daitaku ! ao okrepil, vezi med IVrfjako in Francijo. Prijateljstvo med Poljsko In Nemčijo ae je »»hladilo, ko so naciji v Gdanaku v juliju od- (!>«!>« ss I. »usaU —r PCOSTKTX PROSYETA THE BN LICHTEN IIEHT flLASILO IK LASTNIMA SLOVBHSBB MABODMB rooroiNB jednoi« •f MS >■>»■>■< kr m»*«m to lt.#t ______I » ISruUn» éri»i» (im*m CktaM*) to KamA» m tato. IIM ■» poi tato. HM m émut tete; rM m mto bto. M7I m 9* Uto; u 'ImmbM«» •ti rrntm I !•» Um DattoS SUUb (om|l <*»*■—> CmmS* M M pm ymt. CMe— wi CImn H4« r«". to to W MM «Mtoto. sit ip tol otofmm («r#M «M 4hm«. Mil (U.) m «rmto MUtototto to v «tototo. prlloéil ikWHi.ii.« m If «hm mmuM to MlliMnml tfMto» M *m. kar Im« Mik • UMI PKO*TETA MIT-M to towlil» A»«-. rSUM*. miMto ninmk or tu ncDMATU» run mmv niti««. y ND opomniti, da naš klub zasluži vso moralno in gmotno pomoč ter sodelovanje od njihove strani. Na svidenje 5. dec. na kartni zabavi soc. kluba v dvorani št. 1 v spodnjih prostorih SND! Francee Zakovšek, 119. Poročilo Iz metropole Cleveland, Ohio.—Iz naše metropole se malo poroča v Prosve-ti o "surprise partles," "show-ers" in podobni šari. To spada našima lokalnima listom^. Kako bi nam bilo dolg čas, ako bi ne imeli teh domaČih novic! Kadar pa "rona" Roosevelt za preziden-ta, takrat nam ga pa oba lista priporočata, da volimo zanj, ker je dobrosrčen demokrat. Vsled tega je Franklin zmagal, ker sta delavskem domu na 15335 Waterloo rd. Kajti tudi mi pričakujemo precejšnje udeležbe. Naš soc« klub je tudi letaa naročil 126 izvodov Drtfinskefgg koledarja", kateri m b<3o proJajaH čim bodo odposlani ia OUeafa. Na 29. sov. so pa vnet^ pristali "Cankarjeve ustanove" dflft na oder SND na fit. .Clair ave. Cankarjevo igro "Hlapec Jernej", in imeli so, kot pravijo, "extra" udeležbo. To kaže, da ee je naš metropolaki narod začel na obeh straneh zanimati za Cankarja, pa menda zato, ker ga ni tukaj. Ako bi bil, je skoro verjetno, da ga ne bi poklicali na oder, še mgnj pa v "kulturni vrt", pač pa bi ga nekateri prezirali in arngi napadali v svojem katoliškem listu, Pr*4 igro eo govorili Vatro Grill, urednfk glasila SSPZ, ki je dejal, da je bil Cankar socialist, Frank Somrak, ki je relcel, ako se ne bo megla izdajati revija, če ne bi bilo dovolj naročnikov za pričete*, da ee bo vsem pri spe v ate-ljem denar vrnil, da se ni treba bati, kajti za fekoče .stroške i-majo poseben fpnd. Nato je celo govoril sam jugoslovanski nase-ljeniški komisar Slavoj Trošt. Kadar se po vaši naseijeniškega komisarja, potepi ae gotovo pričakuje uspeh. (Ne vem, če mi bo to zadnje Btbi* Kristan, prejšnji komisar, potrdil aH ne.) Pa naj bo tako ah tako, napredek nam je sedaj.zaptguran. Cek) nekateri n*ši sodrufi v metropoli se jako zanimajp in upajo na velik uspeh. Ko se h Frank Zaitz nahajal med nami, je maral precej odgovarjati na njih vprašanja, tako da bi Jemalo pozabil iti nazaj v Chicago. o Oni dan sem srečal rojaka, ki mi je rekel, da je šel k spovedi k gospodu Jagru. Ko je končal s grehi, je stavil goepoite vprašanje: "Gospod duhovni oče, kaj pa povzroča revmatiaem?" Spovednik: "Kaja, čikanje, alkoho-lične pijače, najbolj pa grešne misli na ženski spol. Ali imaš ti revfoatizem?" Rojak: "Ne jaz, ¿Ospod, ampak 'Tather" Trunk v Pueblu. On trdi, da se ga Je nalezel v coloradskih hribih." Neko nedeljo; ko so šli Hrvatje od maše, pravi neki Hrvat: "Bog i Hrvati! Suti i plati!" Frank Berfcšč, 63. vsem prednim društvom, kulturnim in drugim organizacijam, ako bi imel sredstva. Prošlo nedeljo, 29. nov., je dramsko društvo Ivan Cankar uprizorilo na odru SND največje Cahkarjevo delo "Hlapec Jernej." Ko to pišem, obeta biti velika udeležba, ker je med naprednim elementom veliko zanimanje za to igro. Tudi "kulturnefci" so aktivni. Na zahvalni dan so postavili v Rockefellerjevem parku spomenik Simonu Gregorčiču. Naznanili so tudi, da poatavijo v "kulturni vrt" tudi soho Ivana Cankarja (sedaj ne pišejo, da je bila soha ukradena po laži-napred-njaških, ker jih je aram to ponavljati). Čeprav je bila soha ukradena, bomo torej vseeno posta vo dne 20. sept. t. 1. in ves ta čas je bila oglašana v Proletftrcu v seznamu prireditev tedensko, pa tudi v dopisih, tako tudi v Prosveti. Ko se je podpisana napotila dno 20. sept. k upravitelju SNI), du mu izboči aro za najemnino dvorane, kakor je frnč navado, je dobila upravitelja pri delu na balincarskih alejah, katere je menda škropil dnevno in jih pripravljal za došle hnfincar-jo. Torej sem ga našla pri delu, ki je bilo menda nujno in zdelo sf mi je, da sem prišla ob nepravem času. Kljub temu je oJMfl delo in iviredil pobotnico. V ta namen ini* menda še poaebno knjigo, v kateri zapisuje najete datume, kar mu sluJi v hitre in- pa amen. V četrtek 26. nov. smo prejeli prvo pomoč (?). Sneg je padal kot da so Clevelandčani nekaj zagrešili in je nadnje prišla božja kazen, od onega nad nami (bil je res nad nami, če vrjame-te al' ne, kigti padalo je od zgoraj doll>. Kulturni vrtnarji — Grdina, Ameriška Domovina, Jaka, Leufs in reverend J a Ker— so prositi Boga za lepo vreme. Demokratski političarji pa ne kontrolirajo vremena, nasprotniki pa so sipali sneg. Velikansko "marširanje" je izostalo. Računal sem, da mi bo zopet dana čast, biti v paradi in da bo "overtfme", pa so le korakali kar jfti je bilo, v tenki vrsti — "topleraj". Ali je to bila smok ali božja kazen, ve on sam nad nami. formacije, dn vidi, komu so dvo- vili Cankarja na — vrt. " Ddo1Fane oddun? in kf>rm' nl"°- V to za novo soho je bilo poverjeno ""J1*® P» «vojega dela rojaku Rudolfu Mafku. Pišejo. *ftplHatl' da n,4m aH Socialistična "Zarja" si je pa da je soha modelirana po origi- dal d)'orano omenjeni dal um izbrala zavetje v Slovenskem na-nalni. "Imeli smo priliko videti n ftko cd(U1 (,vora,m nekemu rodnem domu. Tam jih ni motil model in vsi smo se izjavili, ko' Kje ao? Frank Robida, rojen v Mošnji pri Radovljici. Odšel je v Ameriko leta 1907 in bival je v Detroit u, Chicagu,{San Franciscu in Clevelandu. Bil je član SNPJ, društvo št. <53, ili leta 1M7 je W1 vojak v ameriški armadi. Ignac Grobin, roifcn v Tope-lovcu v Sloveniji. Bival ji v ^ winu, Pa. Ernest Mežnarič, star okrog 40 let V Ameriko je odšel leta 1914 in bival jje v Steeltonu in Harrfsburgu, Pa. George in Antonija Novak iz Bizeljskega, okraj Brežice. V A-meriko sta odšfa pred vojno in nahajata se nekje v fMttsbur-ghu, Pa., ali okoMd, kjer imata hišo. Za naslove vseh teb bi rad izvedel jugoslovuneki generalni konzulat, 745 Ftftfc Ave., New York, N. t., fci jdh iš£e zaradi gospodarskih zadev v atari domovini. } k smo ga videli, da je popolnoma |M>do!>en originalnemu." pišejo' "kulturneži", oziroma njih tajnik. Razumete: popolnoma enak —■ bingo! Več komentarja ni treba. In kdo jo ta umetnik, j rojak Mafko, ne vemo, ker vaaj | jaz še nisem nikdar slišal o njem. i Ml |M>znamo Mimo enega rojaka v Ameriki, ki *v poča s takim delom in je res umetnik v svoji štrolri. In to je naš kamnosek mr. Frank Koslch. ki živi v Clevelandu. Ako je, oziroma bo soha ii kamna, je on |Mtpolnofna apoeoben. da jo izvrši. Toda on i mogoči» nI zadosti po «., Pred kratkim Si» )e oglanil vi Clevelandu roiak Rudolf Tabec ia (.anainpi. Mich. (In je haš stari In ivootl član društva Vodnikov venec št, 147 SNPJ, Oh tej prilike ae Jo naročil sa celo leto na dnevnik P ms veto. (in je Pasja logikafl Maroeani «o zdaj Arijci s«ar^iSsčl ».s,® kot Nemci. Švedi in Angleži "" irfttl »vJLT^tarijaki p™^ aoc poaanu severno Afriko ia zaDUiii; r SfkT * nJer,V ^ je bi' Germl Ne, zadeva je enostavnejša. Naciisk« komisija je prekrstila Maročane za Ar H i^intejt je tolsti fajmošter prekrstil gos za ribo, nakar jo je pojedel na veliki Zapnik Je rekel: "Gos, bodi riba!" In bila riba. Tako gre ta reč. Kdor bo pogubljen. ne veril MetropoUhih »tnzaeir^re biti ho* tJzFzrJzi "ln Bog se j'e razsrdiii tepci, ki hočejo po vsej sili združiti škofi rago s soeiaHstom Cankarjem in poslal J nje ostro burj,o z ostrim snegom l„ hurf «f ra'PrSiIa tepce' ki 80 namer imeti procesijp m nositi Cankarjev kip da je to kip kakšnega svetnika, ne pa bre nika,i kakršen je bfl Cankar. Iu tepci sol žali domov za peč. Tako je gospod Bog val tepce. In kaznoval jih bo še bolj iztegnejo pete . . . In dalje je gospod ¿¿1 no val tepce s tatinsko epidemijo soh n* gmajni, ki ji tepci pravijo "vrt kulture"! Vse sohe po vrsti izginjajo z gmajne prvorojenci v Egiptu . , ." To. se je zgodilo, kakor je bilo napove in zapisano po očakih. \ • 00 ¡2 lemontske šole » Vaški bebci: In kaj drugega so še___ rdeči mesarji na Španskem, fader Hugo?] Hugo: To je vse. Na drugo moram poča da pride nov seznam rdečih zločinov iz kana. Tam izvedo in vedo vse, vse ... Snaga in živila Znano je, da vsebujejo rastline in rastlj deli, ki ao v neposrednem stiku s poljskj vrtno zemljo, pogostoma jajčeca črev< Črvov, ki pridejo v tla z gnojem iz živa odpadkov. Čeprav ti črvi po večini ne nijo direktne nevarnosti za življenje in zdravniška veda brez večjih težav spravi lesa, vendar povzročijo lahko težke bolez motnje. Novejša opazovanja nas tudi uče, da mi rastline, ki jih gnojimo z odpadki, povt težka kužna obolenja, kakor kolero, grižo. Osebe, ki so prebile legar, imajo v| n. pr. še mnogo klic te bolezni in jih izb še dolgo Časa. Takšni "bacilonosci" so ten varnejši, ker se svojega stanja ne zave ne pazijo vedno na potrebno snago. Klice lagarja in drugih kužnih bolezni| jajčeca črevesnih črvov "zauživamo" ma z živili, posebno pa, če so U v surovem i nju in ne dovolj očiščena. Posebno psžnj hteva solata in jagode. Priporočljivo je, iivila temeljito operemo in vložimo pot« solno ali sladkorno vodo, da se morebitna čeca črvov nabuhnejo in počijo, vsekako potrebna lažja mehanična odstranitev va kar se jih drži. Dobro je tudi vedeti, da nevarnost onesnaženji tudi pri sadju, ki neposrednem dotiku z zemljo. Dobro o»r aje, olupljenje in prekuhanje nas očuva sikakšoe bolezni. Krtih v konzervah Mnirh (.»Mor,, čtanl amerMke delegacije, ki mo m i | ameriške konference t liuenon AI renn. likalne vootl Mm, nt ——6 prvim decembrom ne je to odpri lev rta srnjake In rikupfoa lovcev, osem po Jtevihi. ae je se v nedeljo 29. hov. odpeljala v l Nžino fon#ori.?a. V tej skupM ao Anton Vakntin-čič, blagajnik društva 262 SNPJ in RDf), njegotr sin, brata Shata, ioe Godina, A. Traatel, Jack 2ag»r hi Joe PauMnčič, ki bo akrfceL da ne bodo ?ovd lačni. bolimo jim obit» areče na lovu in erečea povratek Nekdo je I dejal, ¿o bodo dobili Ia enega, bo-i mo vsi dalošni olruane pečealifW ¿•ajti «ervirala so bo skupna večerja v 9DD za vae. Na 22. nov. sU zakonca Oko ren praznovala 26 letnico poroke. Udeležba Je bia velika in zabave obilo Jubilantoma naše če-1 stltke! - Poročen roe. Po dveh letih neštetih poskusov je sngWl živilskim kemikom uspelo konzervirati Odslej bo mogoče hraniti kruh vseh vrst in stav v ozkih pločevinastih valjih dolgo časa kor običajne konserve in ob poljubnem Živati. Okus se baje ne bo nič spremenil. Tr je le, da bo potem, ko se konserva odpre. It pol ure, da se iz ozračja nasrks potrebne v« Krušna konserva je zamišljena v prvi vr*tii železna rezerva in jo bodo uporabljale «dpn pa tudi gospodinjstva v primeru, ko Ji« zmanjkalo svežega kruha Angleški živilski kemiki so naši. tud. n* za koneerviranje angleške narodne je«,jm tega porridgea, ki ga bodo Angleži nosili servnih škatljah s seboj kamorkoli, kjer m cer te jedi na dobili. Vojaške odprave v r» stini so se založile s konservirammi jet^ mi za tri mo^. Pri izdelavi teh konser^ upoštevali palestinsko podm-hje iz angleških proizvodov, sadja, zelenjave, ka In mesa v podobi hlebov. Grfcmofon, ioUko pom»«»'0 V južnoafriški uniji eo skoraj v» premljene s klaematogt^^tmt ^^ omogočajo uéiteljem predsvsaj* snovi z šivimi slikami. V zadnjer polnjujejo mi tf t u ploščami Težko mm na ^ „ vsolej na gramefonoke ^^^^ ¡* g<»čt hran daj«)® udeležili NiJtaaesljlvejšo isma delav-•*U v oni I m v dnevnika Trcaio U." AR ftk ¿Hate rmk daa? nim močem na raapoiago navijanje. Pri pouku P^teaMk^ ajih mofoiuke pleiče a pr vali pa poonemajo pri toan tud. kar pouk zelo poživlja. CSTRTSŽii Velike subvencije plovnim družbam Od vlade prejele več kakor to znašali obratni ttroiki Stavkovni val zajel Pbiladelpki jo Veletrgovine prizadete v stavki Pojdite in preživite V JUGOSLAVIJI Purniki h New York» CK KK NK MORETE PODATI NA TO VOŽNJO, NAJ VAS SORODNIKI OBIŠČEJO /i« p00l>U»UU vpmAaJU UnU' 130 W. Randolph St., Chicago, III ihornka Iorém* PlOlfVTI KRIŠTOF DIMAC Spisal JACK LONDON. — Is Opazovala h ta jo izpod čela in videla, kako ae je Luciia Arral obotavljala, kako je krožnik skoroda odrinila od sebe, pa je nazadnje vendar zapadla skušnjavi. "Tista jajca kupim/' je Wild Water rekel Dimaču. "Pogodba velja. Si videl? Si jo li' videl? Malo je manjkalo, pa bi se bila nasmehnila.' Dobro jo poznam. Zdaj je le vse poravnano. Se jutri dve jajci In odpustila mi bo. Ce bi je ne bilo tukaj, bi ti stisnil roko, Dimač, tako sem ti hvaležen. Saj nisi ropar, ampak Človekoljub." Dimač se je veselo vračal proti koči na griču. Cok je ves obupan sedel pa mizo in igral karte sam s seboj. Kadar je Cok kaj takega počenjal, je Dimač vedel, da ae je svetu dno utrlo. "Zgubi se stran in ne govori z menoj," ao bile prve besede, ki jih je Dimač dobil pod nos. Toda Coku se je led kmalu raztalil v potoček govorice. "Prišel jo vrag in odnesel vse," je razjarjeno pripovedoval. "Najina trgovina z jajci Je bankrot. Za en dolar bol jutri v vsaki beznici lahko pil iferi z jajcem. Ni je izstradane sirote v Dawson u, ki bi si ne mogla jutri nabaaati želodca z jajci. Kaj misli«, na koga sem naštel? Na nekaga capina, ki Ima tritiaoč jajec, me razumeš? Tritiaoč, ki jih je pravkar dobil iz Forty Mila." "Prazne marnje!" je odvrnil Dimač. "Hudič, pa ne prazne marnje! Saj sem jih videl. Gautereaux se imenuj« tisti postopač. Visok, modrook kanadski Francoz je. Najprej je vprašal po tebi, potem me je odpeljal na samo in me zabodel naravnoat v srce. Vedel je za tisto zalogo jajec v Forty Milu, pa je šel in jo pripeljal sem. 'Pokaži ml jih/ sem mu rekel in mi jih Ja pokazal. Doli na rečnem bregu je imel par indijanskih gonjačev, pasjih vpreg in sani. Na saneh so stali leaeni za boj-čki od mila. Kar tam smo vzeli en zabojček raz sani in. ga odprli. Jajca! Do vrha jih je bilo in vsa lepo v žaganju zložena. Dimač, zaigrala sva. Veš, kaj mi Je rekel ta nesram-než? Po deset dolarjev, je rekel ta razbojnik, da jih nama proda. In veš, kaj je počel, ko sem zapuščal njegovo hišo? Kupno pogodbo je pisal. Midva imava prednost, je rekel. Do dveh popoldne naju bo čakal in če ne prideva, bo kratkomalo stri najino kraljestvo. Rekel je, da ni trgovec, ampak da na prvi pogled spozna dobro stvar. S tem je mislil naju, kakor se mi je zdelo." "Le potolaži se," je dejal dobrovoljno Dimač. "Dovoli mi, da malo premislim stvar. Hitrost in vprega, pa bo vse dobro. Wild Water ju bom naročil, naj pride jutri ob dveh prevzemat jajca. Ti boš kupil zalogo od Gaute-reauxa. Poskušaj jih dobiti ceneje. Sicer pa, č« jih tudi plačaš po deset dolarjev, Jih bo Wild Water odvzel po isti ceni. Ako Jih dobiš ceneje bova pa spet na dobičku. Zdaj pa na delo! Vzemi najino vprego in vzemi na posodo pse polkovnika Bowie. Jajca» morajo biti tukaj točno ob dveh." "Dimač," je Cok klical za tovarišem, ki je .koračil navzdol po strmini. "Vzemi dežnik s seboj! Bog ve, če ne bo začel padati jajčni dež, preden prideš nazaj." Dimač je našel Wild Waterja v gostilni M. & M. in se z nJim zapletel v viharen pogovor, ki je trajal pol ure. "Moram te obvestiti, da sva s tovarišem našla še nekaj Jajec," je rekel Dimač, ko mu je Wild Water obljubil, da bo prišel ob dveh v njuno kočo, prinesel s seboj zlatega prahu ter prevzel in plačal jajca. "Ce je treba iztegniti jajca, si srečnejši nego jaz. Koliko jih pa imaš? Koliko zlata ti moram privleči?" prevedel FRANCI MAGAJNA Dimač 'je potegnil beležnico iz žepa in začel računati: "V tem trenutku imam po Cokovem računu točno tritisočdesetstodvainšestdeset jajec. Pomnoženo z desetimi, da .. /' Štirideset tisoč dolarjev," je zatulil Wild Water. "Prej si mi pa rekel, da jih imata oko» 11 devetato. Potegnila sta me! To pa ne velja!" Dimač je potegnil iz žepa pogodbo in pokazal na stavek, kjer je bilo rečeno, da se Wild Water obvezuje kupiti vaa jajca, kar jih imata Dimač in Cok v zalogi, Jn Jih plačati ob pre-s jemu. "Kje pa je pisano, koliko jajec boš kupil. Obvezal si ae, da boš dal po deset dolarjev za vsako jajce, ki ga bova imela. Blago te čaka in podpisana pogodba je podpiaana pogodba. Na moje poštenje, Wild Water, pred dobro uro nf jaz ne tovariš nisva vedela, da nama bodo naprtili še U jajca. Kupiti sva Jih morala po aili, ker drugače bi ila najina trgovina rakom žvižgat." Dolgih pet minut se J« Wild Water boril sam s seboj, končno se je pa le podal. "Zapletel sem se v mrežo/' Je rekel žalost-' nb. Dozdeva se mi, da »o začela po vsej pokrajini jajca siliti iz zemlja kot gobe po dežju. Cim prej končam, tem bolje bo. Kdo ve, če ne bo iznenada prlgrmel v Dawson jajčni plaz. Ob dveh popoldne bom pri tebi. Ampak štiri-desettiaoč dolarjev, štirideset!" "Samo devetintridesettiaočšeststodvajset," je popravil Dimač. "Treba bo dvesto funtov zlatega prahu," je ječal Wild Water. "Kar pse bom moral na-' preči." "Posodila ti bova najine vprege, da boš jajca lahko odpeljal," my je obljubil Dimač. "Kam naj jih pa denem? Ah, kaj! Jih bom že kam stlačil. Ob dveh bom tam. Dokler bom živ, si ne bom več privoščil jajec. Glava me po njih boli." Ob polu dveh je dospel Cok z Gautereauxovi-mi jajci. Ko je vozil po griču navkreber, je moral» radi strmega klanca pripregati. "Zdaj bova skoro dvakrat toliko vteknila v žep," je pripovedoval Dimaču, ko sta znašala zaboje v kočo in jih skladala n* kup. "Po osem dolarjev sem mu ponujal in nič več. Capin je klel po francosko, pa se je končno podal. Pri vsakem jajcu bova za dva dolarja na dobrem, vseh Je pa tritisoč. Plačal sem mu jih že. Tukaj je potrdilo." Medtem, ko je Dimač pripravljal tehnico, se je Cok poglobil v računanje. "Le poslušaj, kaj pravijo številke," je zrna-gonoeno izjavil. "Ciatega dobička bova imela dvanajsttisočdevetstoeedemdeset dolarjev. In pri vsem tem Wild Water ju niti lasu nisva skrivila. Saj dobi gospodično Arral in še U jajca povrhu. Volk Je sit in koza cela, nihče trdijo, da me nimajo zapi*anp-gs tam. kamor človek ne pride rad Polrjr v**gs tega sem pripravil krvni davek. Z ženino pomočjo imsm vrsto sinov. Sicer so še nedoletni. toda a|H*tit, ki km po devetkrst ns dan dokazujejo. % zbuja verjet ne nnde, ds bodo nekoč lahko pono* srmade. Tudi si ter in |k> borlienosti so odlični. Samo recite kstrremu ne všečno heitedo, da lioste takoj imeli o-prsvks z zolMttehnikom — in če imste kredit sli denar, tudi v kratkem ča»u lepe umetne zobe. Poti m |iolitično! Moj Bog. moja politika je \edno rsvua. S«* iz geometrije se «pominjam. kaj je daljica. In po tem pravilu u* ravuavnm uvoje mišljenje. Nikoli se ne odmaknem od linije. Kaj meni mar, če «e menjajo režimi. Jaz nem kakor »kal* in nr nikoli ne k premeti i m. Vidino In do»le