r4> MATjr »k ¥ Celju, dne 7. septembra 1911. »t. 40. liha j a Tsak fletrtek; ako je ta dan prainik, p« dan poprej. — V »e poSiljatve (dopisi, reklamacije,vprašanja itd.) je pošiljati v tiŽtTO7: Schillerjeva cesta Jftey. 3. Naročnina te plačuje vnaprej. — Posamezna itevllka aftana 10 vin. — ■ ____ Oglasi ie računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov ! „arbdi i ; ' " * caijni' ^ m j?" f V iu.ii'. !| V -jI IV. ii.j .'11.1X1 • •• , ... PROSIMO VSE NASE P RIJ ATI NISO POSLALI NAROČNINE, NAJ , KOJ POŠLJEJO, KER IMAMO TUDI PLAČILA. " ' Tc OBENEM PROSIMO VSE, NAJ SE VSAKIERI POTRUDI NAM DOBITI OD ČASA DO ČASA KAKEGA NOVEGA NAROČNIKA._ tod vpisovanjem v ljudske šole. oitrok — y šolo. Zopet se bodo odprla vrata mnogih ljudskih $pl po naši domovini, zopet1 bodo letali priganiači šul-ferajnskih ponemčevalnic okrog slovenskih starcev in jih s sladkimi besedami vabili, naj zapišejo svoje otroke v »nemško« šolo, in zopet bode mnogo slovenskih staršev v svoji nevednosti, nepouč^nosti omahovalo in omahnilo. Največjo vlogo igra pri starših misel, da se njihov otrok v »nemški« šoli nauči nemškega jezika, dočim v slovenski ne. Ta misel oziroma ta izgovor mnogih staršev, ki dajo otroka v nemško šolo, je jalov, je ničev. Današnji učni red na slovenskin ljudskih šolah je takšen, da se v njih vsakteri pazljiv in razumen otrok nauči vsaj toliko nemščlnt, ,Kakor v šulferajnski potujčevalnici, če ne več. Tamkaj se ubija otrokovega duha s tem, da se ga poučuje že od začetka v nerazumljivem mu jeziku, da ga poučuje učitelj tujega rodu, tujega jezika in duha. Otrok zaostane v svojem duševnem razvoju, otopi, izgubi veselje do učenja, podivja in postane sčasoma nadloga in strah svojih staršev. Krivda je na njjh! Slovenski starši! Stojite zopet pred vpisovanjem v ljudske šole. Ponovno Vam kličemo v spomin besede, ki jih je v skrbi za Vaš in Vaših otrok blagor lani poslal med Vas slovenski narodni svet za Spodnji Štajer in ki se glase: »STE SLOVENCI? Kolikokrat smo že tako vprašali naše občane? In kolikokrat smo že prepričevali, da slovenski otrok spada le v slovensko šolo? A niso nas razumeli! Na njih lastno sramoto, k neizmerni škodi svojih otrok, katere drugače gotovo ljubijo, vodijo ti zaslepljeni stariši uboge otroke v nemške šole, v katerih se naučijo malo nemški, splošno pa daleč zaostajajo za otroci slovenskih šol. In otroci obžalovanja vredni otroci, tega niso krivi. Saj ne morejo razumeti tega, kar jih šola v tujem, neznanem jeziku uči! Zakaj ne najdete v slovenskih šolah nemških otrok? To je dokaz, da Nemci za se dobro vedo, da otrok napreduje samo tedaj, če razume to, kar se v šoli predava. Slovenski otrok v nemški šoli ničesar ne razume in zaostaja za nemškimi otroci. Pa vendar razume vsaj nemško!? Kako znajo nemško in koliko so se izobrazili v tujem jeziku za težki boj življenja, tega ne more nobeden teh zaslepljenih očetov povedati! Ti zasliepleni ljudje nočejo razumeti, da slovenska šola nudi slovenskemu otroku dovolj prilike, da si pridobi najširšo izobrazbo tudi' v nemščini: ni treba torej, da bi se otrok zastonj mučil v nemških šolah. Se ne sramujete, nerazumni stariši, da vodite svoje otroke v tuje šole? V zadnjem trenutku pred vpisom v šole kličemo Vam ter Vas spominjamo Vaše dolžnosti: Dajte svoje otroke v slovenske šole!!! Prosimo tudi vse razumne soobčane, da bi nam pomagali rešiti slovenske otroke. Skrbite za to, da izgine žalostno in sramotno dejstvo, da slovenski otroci polnijo nemške šole. Hodite od hiše do hiše in podučujte naše ljudstvo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo! Spodnještajerski narodni svet.« rrfftf T .8**9» Deželni zbori. Vlada je obvestila deželne odbore, da je pripravljena sklicati dež. zbore na kratka zasedanja in sicer predno se snide državni zbor. Deželni zbori bodo sklicani na 20. september in bodo imeli kakih 14 dni časa za svoja posvetovanja, dočim bo daljše zasedanje šele meseca januarja 1912. Državni zbor bo sklican najdalje na dan jO. oktobra. Razpad nemške krščansko-socijalne stranke se je že pričel. Dunajski kršč. socijalci so se sestavili kot samostojna meščansika stranka in so se ločili od agrarnega dela stranke. V državnem zboru bodo oboji poslanci sicer še tvorili enoten klub, vendar bo ta skupnost se čim dalje bolj izkazovala kot navidezno. Nekdanja mogočna Luegerjeva ^državna stranka« je na potu razpada, ki ga ne zadrži nihče več. Vojni minister Šenajh bo odstopil, čim se cesar povrne na Dunaj. Njegov naslednik bo baje general vitez Auffenberg, sedaj poveljnik 35. kora v Sarajevu. ki je baje zaupnik prestolonaslednika. Vprašanje uvoza mesa in živine. Med avstrijsko in ogrsko vlado se vrše pogajanja glede uvoza mesa sedaj na tej podlagi, da se Avstrija odreče uvozu argentinskega meša, Ogrska pa privoli v uvoz mesa iz balkanskih držav. ?rtfi ni^irrrn-J tnv^rfr'v u-i horr r>bor< i- -J =20. IX. 1911.= .4V. "nT KM v. tofh^vt' Klerikalna skrb za kmeta. V Ljubljani obstoji klerikalna zadruga »Gospodarska zveza«, ki kupuje in prodaja na debelo razne kmetijske pridelke in potrebščine. Ta »Gosp. Zv.« je napravila s kmeti OD bogati senski košnji kupne pogodbe za seno, vsled katerih so kmetje prodali »Zvezi« seno po 3 krone met. stot. Danes je cena senu narasla že nad 6 kron, kmetje prosijo duhovne gošpode pri »GoSp. Zvezi«, naj odstopijo od pogodb, a ti tega storiti nočejo. No, g. dr. Korošec, vi »bojevnik za pravice kmeta«, pojdite vendar v Ljubljano in povejte svojim duhovnim Šobratom, ki niso židovski prekupci (Še hujši!! Op. uredn.), da je grdo, tako goljufati kmeta. »V boj proti izkoriščevalcem kmeta«, g. dr. Korošec! Kako hvaležno delo za Vas! Narodno-obrambna enketa v Celju, ki so jo priredili spodnješfajersjki napredni visokošolci dne 2. in 3. tm., se je zvršila nad pričakovanje lepo ot> obili udeležbi visokošolcev, seveda ob skoro popolni nepozornosti celjskega slov. občinstva. Mladi delavci na nar. polju so pokazali, da smatrajo narodno-obrambno delo za nekaj resnejšega nego je pustu zabavljanje na narodnega nasprotnika in prazno ve-selično navdušenje. V rzpravah teh dveh dni se je podalo toliko zanimivega gradiva, da moramo biti vrlim naprednim našim visokošolcem iz dna srca hvaležni. Prihodnje leto se vrši enaka enketa v Ptuju. Vpisovanje v I. razred c. kr. samost. nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 16. septembra ti. od 8.—10. ure predpoldne. Za dvornega svetnika je imenovan deželni šolski nadzornik g. Peter Končnik, ki je stopil v pokoj. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela vplačilo 200 K za obrambni kamen od rodoljuba, ki noče biti imenovan. Temu častitemu domobrancu iskreno zahvalo! Za veliko skupščino je pisarna družbe sv. Cirila in Metoda razposlala zglasnice in glasovnice vsem opravičencem. Ako bi kdo ne prejel zglasnice ali ne zadostnega števila zglasnie in glasovnic, naj se o-glasi pred zborovanjem skupščinariev v Tržiču pri družbenem uradništvu. Jesensko ogledovanje murodolske govedi, ki se je nameravalo vršiti 12. sept. v Šmihelu na Zgoi. Štajerskem, je odpovedano, ker je v tamošnjih krajih razširjena kuga na parkljih in gobcu. Zivinsko-prometni urad zveze rejcev murodolske pasme v Šmihelu pa rade volje vsem kupcem postreže z imeni posestnikov, ki imajo na prodaj bike in telicc. Družba sv. CirBa in Metoda je imela v mescu avgustu K 11.835.75 dohodkov (od štajerskih podružnic 1088 K 68 v), ter ,16.577.01 K izdatkov, torej 4.741.26 K primanjkljaja. Iz Koroške. Za veselico, ki jo priredi Ciril Metodova podružnica za Tolski vrh in okolico v gostilni Tolstovrške slatine (na travniku g. Apd. Oseta), se vršijo velike priprave. Med drugimi zanimivostmi in nastopi nas počasti tudi pevski in tambura£jti zbor slovenjgra&e Narodne čitalnice. Pevski zbor poje sledeče skladbe pod vodstvom gošp. Koržefa. 1. Aljaž: Na bregu. 2. JfL VolariČ: Izgubljen cvet. 3. nor nocmi o Ta a t* A A lin r# • C T^.« m« ..... . . ,v- "-"vinar. pesmi za tamb. zbor. 4. Ktrioh: Sokolska koračnica. Slovenci! pridite od blizu in daleč, da se z nami veselite in razvedrite ter se ^kiipno navdušimo za sveto narodno stvar na vročih korbŠl^h tleh. Železniška zveza zelo ugodna, kraj lep, sporep bogat, poln zanimivosti. Gostilničar pripravlja razun pristne Tolstovrške kisle vode tudi dobio sladko vino ter sveže Delniško pivo. Seveda bo tudi kuhinja vsakemu dobro dišala. — Sosed, rojak, kam torej na praznik dne 8. sept.? — Čez mejo na Koroško, k Tolstovrški slatini, kjer bo veselo biti in dobro ter zdravo pjti! Kolera. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča, da so konstatirali pri Sv. Petru na otoku Rabi (na Ogrskem) nov slučaj kolere. Iz tovarne za lim v Budimpešti je 46 delavcev pod karanteno. Tudi iposestniki ne smejo zapustiti tovarnt. V neki poletni restavraciji v Budimpešti ie zbolel z znaki kolere igralec Karel Riesner: drugi godci so izginili. Najnovejši slučaji kolere so se zgodili, ker so ljudje pili vodo iz Donave. Karel Riesner je umrl in so dognali, da je umrl za pravo kolero. Na nekem vlečnem prariiku v Budimpešti je zbolel za kolero krmilar Anton Riegfer. Ladjo so razkužili, moštvo pa Osamili. — Tudi iz Nemčije poročajo u nekaterih slučajih kolere. Ccllstti oKraj. Iz Celja. Opozarjamo hišne posestnike, da je dala napraviti slovenska okoliška občina potrebric vozove za odvoz fekalij. Kdor odvoz rabi, naj sv. obrne na okoliški občinški urad. Celjsko okrajno glavarstvo ima uradna dneva 14. tm. v Šmarju in 28. V Trbovljah. Koncert v Celju. Nocoj 7. tm. zvečer ob 8. uri se vrši v veliki dvorani Narodnega doma v Celju koncert, ki ga prirede gg. Anton Nerat ter konzerva-torista Maks Unger in Mirko Nerat. Slovensko občinstvo opozarjamo na to prireditev in upamo, da bo obisk obilen. Sokolska slavnost v Št. Pavlu pri Preboldu je sijajno uspela. Obširneje poročilo priobčimo. " Zidanimost. Tu je otvoril v nedeljo 3. tm. celjski »Klub naprednih slov. akademikov« ljudsko knjižnico, ki je ena najlepših na Spodnjem Štajerskem. Zatem se je vršila pri Petrinčiču pri radeškein mostu krasna ljudska slavnost, ki bo dala lep čisti dobiček. Nekatere podrobnosti še priobčimo. Velik požar je divjal, kakor nam poročajo iz Gomilske, v Grajski vasi. Zgorelo je 11 poslopij z vsemi letošnjimi pridelki. Požarne brainbe so požar komai omejile in zadušile. Volitev v pridobninsko komisijo v celjskem okraju. Razpisane so volitve v pridobninsko komisijo 3. in 4. razreda okraja Celje — dežela. Dosedaj smo se Slovenci teh volitev vedno udeležili in so bili tudi vedno izvoljeni slovenski kandidati. Vsekakoi je potrebno, da se tudi letos udeležimo volitve in odpošljemo v navedeno davčno komisijo može svojega zaupanja. Volitve v to komisijo so indirektne. Najprej se bodo torej volili v posameznih okrajin volilni možje. Volitev volilnih mož 3. pridobnln-skega razreda se vrši dne 13. tm. od 9. do 12. urt predpoldne in od 2. do 5. ure popoldne, za 4. pridob-ninski razred pa dne 14. tm. ob istih urah. Za 3. razred volijo okraii Celje 3 volilne može, Vransko 1 volilnega moža, Šmarje 1 volilnega moža, Gornjigrad 1 volilnega moža, Laško 2 volilna moža, za 4. razred Celjč 44 volilnih mož, Vransko 15 volilnih mož, Šmarje 12 volilnih mož, Gornjigrad 27 volilnih mor, Laško 26 volilnih mož. Imena volilnih upravičencev za volitev volilnih mož so razgrnjena pri davčnin uradih navedenih okrajev. Vsak volilni upravičenec je že prejel obvestilo o tem, v kateri pridobninski razred je uvrščen, objednem tudi legitimacijo in glasovnico. Vsakdo naj te listine dobro shrani. Voliti je letos v 3. pridobninskem razredu dva čiana namesto gg. Ferdinanda Gologranca, zidarskega mojstra v Gaberjih pri Gelju in Alojza Juvančiča, gostilničarja v Zid. mostu, katerih doba se letos neha, in dva namestnika, namesto dosedanjih gg. Alojza Krajnca, c. kr. notarja v Šmarju in Maksa Turnšeka, gostilničarja v Zlaborju, okraj Gornjigrad. V 4. razredu je voliti dva člana namesto dosedanjega Franca Cukale, gostilničarja v Gomilskeni, okraj Vransko, in Alojza Šribarja, gostilničarja v Dober-tešji vasi, okraj Celje, ter dva namestnika namesto dosedanjih Ivana Cesarja, podobarja v Mozirju in Nikolaja Pinteriča, krojača v Trbovljah, konečno še enega namestnika namesto umrlega Valentina Južne, gostilničarja v Št. Jurju ob Taboru. Imena kandidatov se bodo določila sporazumno z vsemi prizadetimi okraji in se bodo objavila pravočasno. Prejšnje osebe se lahko znovič volijo. Legitimacije in glasovnice naj se pošljejo dr. Jurju Hrašovcu, odvetniku v Celju, ali na politično društvo »Naprej« v Celju, kamor se je tudi obrniti, ako želi kdo daljnih pojasnil. ; •"•iS Iz Teharj. Štefan Koštomaj je bil osumljen m obtožen, da je svoji ženi Ani Koštomaj denar vzel. Z razsodbo celjskega okrajnega sodišča je bil obtožbe oproščen. Iz Dola pri Hrastniku. Tu je pred 4 leti umrl g. Fran Peklar, gostilničar in posestnik; bil je vri, plemenit mož, znan po svojem lepem značaju po celi Sp. Štajerski. 29 let! je bil naroden župan takrat narodne občine Dol. 29 let je deloval v blagor svoje občine. Zapustil je vdovo in mladoletnega sina. Pred enim letom je bil ta potrjen v vojake, na podlagi brambovskega zakona je dobil ugodnost ter odslužil lani 2 meseca kot nadomestni rezervist, nakar Je bil doma ter pomagal materi. V zadnjem letu so bile občinske in državnozborske volitve. Fant je naroden in izkazal se je marljivega agitatorja narodne stranke. To pa je dalo našim klerikalcem povod, spraviti fanta proč za vsako ceno. Ovadili so ga pri oki. glavarstvu, da ne pomaga materi, da ni doma (udeležil se je kot podnačelniik hrastniškega Sokola več izletov) itd. Orožniki so poizvedovali — seveda ne pri prijateljih hiše in ne pri stalnih gostih gostilne. — in pomagalo je! Zdaj je bil odpoklican kot aktivno službujoči vojak. In poslušajte: mati je stara 65 let, bolehna, da se komaj drži na nogah, ne zna ne citati ne pisati, je na pol slepa in nima žive duše pod nebom, na katero bi se lahkos zanesla. Uničiti hišo, ruinirati staro znano gostilno, umoriti ubogo, obupano mater, to je bil namen človekoljubnih klerikalcev in kemične tovarne 'in dosegli so ga! To je pravica, to je hvaležnost, to plačilo ranjkemu Pe-klarju. Dobro bi bilo, da bi vzel v roko takele slučaje kak poslanec — pri reformi brambnega zakona bi mu prav prišli. Dramlje. V nedeljo 27. avg. ti. so blagovolili nas gospod župnik Ogrizek ponovno pograjati resnične in izmišljene grehe liberalcev. Načeloma seveda ne moremo imeti nič proti temu, saj zato so postavljeni, da opozarjajo ljudi na njih slabosti. Toda radovedni smo, kedaj bodo omenili tudi kaplana Berka, župnika Šorna, patra Anzelma itd. Toda kaj hočemu hoditi tako daleč, saj imamo blizu lepe vzglede. G. župnik. Vam je mogoče znan neki krščanski mož iz Dobja, ki sicer v svetovni zgodovini ne igra druge uloge, kakor da poveča število za Korošca navdušenih volilcev za eno? Vprašajte ga vendar, kako se glasi 4. božja zapoved! Že po naravnih in po božjih postavah je primoran sin skrbeti za onemoglega očeta, toda on še očetu prevžitka ne daje, ki ga je oče sednijsko iztožil. Je-li znamenje krščanskega moža, da ne more svojih bratov in sester živih videti, ali da ne pusti sosedov in mimoidočih ljudij na miru? G. župnik, začnite krščansko izobraževalno delo pri svojih, potem šele nas poboljšujte! Dra-meljčan. S podstrešja je padel pri Sv. Ani nad Teharjem 6 letni Juri Reberšak in sicer 4 m globoko. Dobil je smrtnonevarne poškodbe. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Iz Vranskega poročajo: Tu je prijelo orožništvo nekega Jurija Faturja, ki je pobegnil od 97. pešpolka v Trstu jn spotoma izvršil več vlomov. Na Vranskem je prodal nekemu gostilničarju srebrno uru z verižico vred za 15 K. Ker je bila stvar sumljiva, so ljudje poklicali orožnika, ki je Faturja prijel. Našli so pri njem orodje za vlome. Pernovo pri Celju. Dopisnik »Slov. Gosp.« Se vedno ne more pozabiti zadnjih volitev in napada ljudi naše stranke, celo ženske. Ne odgovarjamo vam. Vemo, kaj vas jezi: pri nas naša sitranka raste, vas je pa vedno manj. Vaša jeza vam nič ne pomaga. — Kmetič iz Pernovega. Zakupovanje obč. lovskega okoliša Št. Peter na M. S. se vrši potom javne dražbe za čas od 1. okt. 1911 do 30. sept. 1917 dne 14. sept. ti. v obč. pisarni v Šmarji pri Jelšah ob 11. uri dop. Izklicna cena znaša 24 K 40 v. Iz Galicije. Fante »bralnega društva« (ali kakor se sami imenujejo izobraženci, pa so le v resnici ne-izobraženci!), opozarjam, naj ne zasledujejo deklet njim neljubi? stranke, ampak ona svoje stranke, m pa tisto, katera je 150. kil težka. Opomnim jih, naj si kupijo mila, da bojo črne nekoliko osnažili in omili. Kaj pa ti prijatelj-dopisun »Slov. Gospodrja«, ali se midva kaj poznava? Mogoče da. Kadar prideš v občinsko pisarno, varuj se, da ne zasedeš sedeža, iia katerem se lahko zasmoliš. V času, ko je bil urednik časopisa »Slov. Gospodarja« gospod Lavoslav Gre-gorec, sedaj kanonik in dekan novocerkovški, Je bil list vse hvale vreden. On ni sprejemal vsakega dopisa, odločno jih je metal v koš. V sedajnein času pa? V tistem času še vas, izobraženci, ni bilo nikjer nobenega, niti zibelk še niste takrat onesnažili. Sedaj se pa predrznete priletne može po časopisih blatiti! Sram Vas bodi! Ptiči se spoznajo po svojem petju, gališki »izobraženci« pa po svojih umazanih črnih glavah. Pripravljen sem odgovarjati na vsaki dopis, ne bojim se nikogar, najmanj pa Vas »izobraženci«. Samo enega se bojim, Onega, kateri prebiva nad nami in ki ga prosim, da mi bode enkrat milostljiv sodnik. Braslovče. V nedeljo dne 10. tm. priredi bra-slovška mladina veliko ljudsko veselico na vrtu g. Lovro Plaskana. Začetek je ob 3. popoldne. Čisti dobiček je namenjen »Podpornemu društvu slov. visokošolcev na Dunaju« in zato upamo, da se naru odzovejo vsi bližnjiki, ki jim leži na srcu naša visokošolska mladina. Različen spored bode skrbel, da se ne bo dolgočasil nihče. Razun šaloigre »Cigani«, bodo nad vse zabavali goste komični prizori, ki vsakega še tako .vejikega sitneža pripravijo do smeha; pevski zbor,'Šaljiva pošta, korijandoli ita. bodo povečali zabavo. Da ne bode kakšen želodec lakote ali žeje trpel, za to oskrbijo vse v šotorili braslovške narodne dame. Za mladino, ki rada pleše, bo pripravljeno plesišče. Godla pa nam bode pri veselici ves čas šoštanjska narodna godba. Prostovoljno gasilno društvo v Latkovivasi pri Št. Pavlu priredi povodom blagoslovljenja nove brizgalne dne 17. tm. (ne 10.) veliko ljudsko slavnost, na katero opozarjamo vse bližnje in daljne sosede. Iz Gornjega grada pišejo, da je zgorelo^ te dni v škofovih planinah mnogo oralov gozda. Zažgali so bojda odpuščeni lesni delavci. Iz Nove Štifte pri Gornjemgradu. Pri nas pase svoje ovce župnik g. Ferme. Mož se ima prav dobro, samo to mu greni življenje, da je v vasi šola ln da je nadučitelj na tej šoli mož, ki uživa splošen ugled in spoštovanje, a se noče dati komandirati niti od župnika, niti od njegovih podrepnikov. Zato Je pričel Ferme ljuto gonjo proti nadučitelju Kelcu v časopisih in na prižnici. Sad te gonje je pismo, ki ga je nedavno tega dobil nadučitelj in ki se glasi tako-le: Kak si upate v naj bi neverne cajtnge dat nažga gospoda Fermeta dobro bi blo da bi vas kdo za ušesa potegno. Če bote še kdaj pisali vam šajbe s kamni pobijemo, drujga liberalci niste vredni... Ahtate, da vam ne polomimo vsega gospod so dobr in — fest liberalci pa še milga kropca ne ste prite-penc pa hudičev hlape ste tud kar ste od kod ste se prvlekl. Vas nočmo več. Katoliško ženstvo.« — Marijine amaconke za »fest« fajmoštra, kdo bi se temu čudil? Nadučitelj je že star, fajmošter pa le mlad in »fest«, povsem naravno, da gori »katoliško ženstvo« samo za tega! Iz Proseniškega pri Št. Jurju ob j. ž. se nam poroča o kaplanu Dvoršaku, kako v šoli nad otroci vpije (na prižnici je silno tih!!). Prosili so že ta-mošnji prebivalci župnika Mikuša, naj bi kaplanu to grdo navado odpravil; za dva tedna je res pomagalo, sedaj pa se zopet čuje vsak čas, kako kaplan nad 6 letnimi otroci kriči: »Herrgot Sakrament, bote dali mir!« Čuden način vzgoje so vbili Dvoršaku v Mariboru v njegovo čudno glavo! Loka pri Zidanem mostu. Zakupovanje našega obč. lovskega okoliša se vrši potoni javne dražbe v soboto 16. sept. ti. ob 2. uri pop. v Juvančičevi gostilni v Zidanem mostu. Lovski okoliš se razdeli v 4 dele: 1. kat. obč. Loka in Radeš (izklicna cena 52 K); 2. kat. obč. Okroglice in Sv. Jur (47 K); 3. kat. obč. Lokavec in Sv. Peter (63 K) in 4. kat. obč. Vel. Širje (52 K). Od Sv. Štefana pri Žusmu. (Pogovor dveh odličnih kmetov.) Ni moja navada, da bi veliko po časopisih pisaril, pa j>ogovor dveh kmetov na Štefanovo nedeljo, 6. m. m. se mi zdi vreden, da ga zabeležim in objavim v »Nar. Listu«. Kmeta sta bila jeden iz Zusma, Štefan po imenu, jeden pa Štefan-čan, po imenu Zepl. Govorila sta takole: Štefan začne: »Zepl, le pij, bom še dal za en liter, saj je dobro vino. Ta Planinšca ima pač vedno dobro vino. Le pij, danes je moje godvanje.« Zepl: »Saj res, pa ti še nič častital nisem. No, pa te naj Bog živi še mnogo let.« Štefan: »Veš, jaz sem pa mislil, da se boste Štefančani danes kaj bolj postavli. Pa ste tako klaverni kakor da bi mrliča imeli, ne pa Ste^, fanovo. Ali si videl, koliko ljudi je šlo v procesiji? Pri nas je včasih kakšen pogreb bolj sijajen kakor pa pri vas Štefanovo.« Zepl: »Ljubi moj prijatelj, veš, pri vas imate druge vrste cekmoštre kakor pri nas. Pri nas imajo cekmoštri samo takrat ime cek-rnošter, kadar je treba kakšen račun podpisati, drugikrat pa ne smejo nič govoriti. Kar župnik rečejo, tisto velja. Hh primaruha, jaz bi jim že pokazal.« Zepl: »Veš ko pa imajo naš župnik svojo glavo! Veš, da je bila danes tiha maša, h kateri sc en malo potolkli kakor o petkih ko 9 zvoni. Kadar pa tehant pridejo, takrat terjančjo, kakor da bi sam Bog mislil priti.« Štefan: »Se pač pozna, da imajo vaš župnik svetnega človeka bolj v časti kakor farnega patro-na, samo da le talar nosi kakor župnik. To je pa že prokleto žalostno.« Zepl: »Pa pravijo, da pri liberalcih vera peša in da božjo službo zanemarjamo, kar pa ni res, marveč ravno nasprotno, duhovniki službo božjo zanemarjajo.« Štefan: »Veš Zepl, tQ pa vendarle »Nar. list« nima prav, da Kotmico tako hudo prijemlje. Veš, ni tako napačna. Jaz; sem Jo danes opazoval pri maši, pa sem videl, kako je milo gledala tje na oltar, ko so maševali.« Zepl: »Veš, moj prijatelj, ta ženska jih ima za ušesi in se ne bo v cerkvi pokazala, kaj in kako. Kotnik je boljši, kei Bernatovem Blažeku ne pusti »Nar. Lista« na pošti čitati. Ko sem bil enkrat na pošti, je prišel Blažek na pošto, pa je najprvo po »Nar. Listu« prijel ln rekel: »Khe, khe, kaj pa še kaj danes laže »Nai. List«. Kotnikov gospod pa so rekli: »Ti, Blažek, če hočeš »Nar. List« čitati, si ga naroči; ti listi niso naši. Sicer za tebe niso časopisi, marveč se drži tiste pesmi, ki se takole glasi: »Jaz sem lepa, ti si lep, kdo bo šel korenja plet? Po njivi raste pra-prota, po hiši laja lakota.« Štefan: »Pijma na najino zdravje, Bog naj živi.« Jaz pa sem dobil tobaka za nosljati in sem odišel zopet na Babno goro. — Pu-ščavnik na Babni gori. BrcžiiHi okraj. Verače. Zgorelo je v soboto ob 6. uri zvečer gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki g. Jakobu Kovaču. Prizadeti čuti silo nesreče tem huje, ker je bil zavarovan za neznatno vsoto, ki ne more pokriti niti škode pohištva, ki se vsled naglega razširjenja ognja ni moglo rešiti. Zažgali so najbrž Nova oklopnica avstrijske bojne mornarice. Ta mesec bodo pri-delili naši bojni mornarici oklopnico ,Zrin jski', ki bode obenem z oklop-nicama „Nadvojvoda Franc Ferdinand" in „Radecki" tvorila težko divizijo eskadre. Oklopnica „Zrinjski" je zgrajena iz jekla, je 137 metrov dolga, 24'5 m široka in ima 14.460 ton. Pri20.000 konjskih močeh doseže hitrost 20 morskih milj v 1 uri. Oborožena je s štirimi 30'5 cm topovi, dalje s štirimi 24 cm-topofi in dvajsetimi 10 cm-topovi ter s 3 aparati za lanciranje torpedov. Nova avstrijska bojna oklopnica »Zrinjski". Novi predsednik portugalske republike (ljudovlade.) "Pričujoča slika kaže novoizvoljenega predsednika republike Portugalske. Izvoljen je bil dozdajni glavai državni pravd nik Manuel d' Arriaga, mož 75 let, ki se je vse svoje življenje boril za republikanske vzore in državne oblike. Prej je bil ves čas odvetnik, lani 5. okt. pa je bil imenovan za generalnega prokn- b j , ., . , , ,. ratorja Portagal-Predsednik portugalske lju- gke in gi je kot dovlade, Manuel d' Arriaga. tak pridobi] zft. Upanje §jroj, krogov narod'-. otroci. Narodnjaki! V imenu človekoljubja Vas prosimo, pohitite z majhnimi prispevki ubogi, sedaj popolnoma nagi rodbini na pomoč! Vsak najmanjši mi-lodar se hvaležno sprejme, ki naj se pošilja pod: Kovač Jakob, pos., Verače, 5, p. Buče. Vsem darovalcem se zahvaljujemo že v naprej! Selški. Pišece. Tukajšnje bralno društvo je priredilo dne 27. avg. veselico,, pri kateri so naši mladi nadebudni diletanti uprizorili A. Peskovo »Slepo ljubezen,« Odkrito priznamo, da smo se skoraj malce, bali, da igra pri tukajšnjih razmerah občinstvu ne bo ugajala. A prišlo je baš nasprotno. Igra se je vseskozi dobro igrala — nekateri prizori so bili docela dovršeni — čuje se sedaj samo en glas: igra se naj kmalu ponovi. Tudi mi smo tega mnenja in iz srca želimo »Slepo ljubezen« letos videti še enkrat. Želimo pa tudi, da pride tudi prihodnje leto na nas oder. Sedaj pa o posameznih glavnih ulogah nekoliko besedi. Vekoslava Trpina, idealnega slovenskega učitelja, je kaj dobro pogodil, g. P. S svojim mirnim in resnim nastopom si je na mah pridobil poslušalce. Gospica K. kot Berta je bila povsenTna svo jem mestu. Gospod B.jev Lovrič je bil pravcati naduti bahač, da boljšega ni treba. Manjkalo mu Je samo trdih oblastnih korakov, ko se je prišel v šolo kregat nad učiteljem. Frančiška, (gospica R. K-), je bila zastavna ponosna kmetica, vredna žena svojega Boštjana. Igrala je s finim čutom, pozna se ji pač. da ji oder ni več tuj svet. Janez (g. Š.) in Mimika (gospa Sch.) ljubka vesela dvojica, igrala sta tako dovršeno, da lahko pokažeta tudi drugod svojo nmetnost. Mimika je s svojim srebrno čistim sopranom očarala občinstvo. Dobro je rešila svojo nalogo služkinja (g. D.). Da so šolarji ugajali, posebno Fran-ček, Tonek, Andrej, Jožek, mi ni treba še posebej povdarjati. Čudili smo se njihovemu sigurnemu nastopu, pravilnemu kretanju in ubranemu petju. Koliko truda, koliko napora je bilo treba, da se je vse to doseglo! Poznalo se je pač vsem igralcem, velikim kakor malim, da se je vsak popolnoma uživel v svojo ulogo ter na odru ni samo predstavljal, ampak je obenem tudi živel. Zato takšen uspeh. Le tako naprej! Šmarje pri Sevnici. Našega trgovca L. S. opozarjamo, naj ne dopušča v »Slov. Gosp.« svoji deci čečkariti o nas naprednjakih, sicer bi se mu to znalo znatno poznati v njegovi trgovini. Od klerikalcev se ne živi, to ste skušali. Zato pamet! Toliko v odgovor na napade v »SI. Gosp.« in »Straži«. Če ne bo miru, pa bomo začeli drugače streljati. Brežiško okrajno glavarstvo ima uradna dneva 13. tm. v Kozjem in 15. v Sevnici. Iz brežiškega okraja. Majki božji v Bistrici na Hrvaškem je postalo dolgčas. Stopila je z oltarja ln neopaženo odšla iz cerkve. Odpotovala je. Sedaj biva nekje na nekem drevesu na Štajerskem. Bog ne pusti, da bi bila mokra; zato ne bode prej deževalo, dokler se »majka. bistrička« ne._povrne v svol posvečen hram. Kdaj se bode, ne vemo. — Ne vei-jamemo, da bi to govoril pišečki g. župnik, ljudje pa le trdijo. Pomilovanja vreden kaplan. Kaplan Cvetko v Koprivnici pri Rajhenburgu je hud nasprotnik vsega, kar ni čisto klerikalno. V neki trgovini v Podsredi je zahteval vžigalice. Trgovec mu je ponudil Ciril-Metodove. Kaplan pa teh ni hotel sprejeti, ampak je zahteval one za »omejene« Slovence. Ker mu trgovec s takimi ni mogel postreči, ni hotel vzeti nobenih in je pomiloval Podsredo. Mi pa pomilu-jemo gospoda kaplana. Konjiči oKraj. nem govoru tolmačil staršem nevarnejše, v poletnem času se javljajoče bolezni ter z njimi spojil nauk o prvi pomoči ponesrečencem in pri nalezljivih boleznih. Vso obširno tvarino je predelal govornik tako lahkoumevno in zanimivo, da si je ohranil pozornost poslušalcev do zadnje besede. Ob koncu se je zahvalil prireditelj roditeljskega sestanka, domači gospod nadučitelj, govorniku za imenitno in važno predavanje, priporočal staršem ob sklepu šolskega leta vpogled v šolska naznanila, proseč jih zaeno, naj ne zamerjajo dece v počitnicah. Iz Konjic. Za uradnega zdravnika pri našem glavarstvu je imenovan neki dr. Haririg iz Gradca. Radovedni smo, ali zna mož le par besedic slovenski? Konjiško okrajno glavarstvo iina dne 9. sepi. uradni dan v Vitanju. jtiariborsKi oHraj. Od Št. Lenarta v Slov. gor. (Javnost nemške šole razveljavljena.) Kakor znano, podelil je štajei-ski deželni šolski svet z odlokom z dne 23. nov. 191U zasebni nemški šoli pri Sv. Lenartu po komaj polletnem obstanku pravico javnosti. Proti tej cdločitvi vložil je krajni šolski svet ter osem všolanih občin po svojem zastopniku g. dr. Milanu Gorišku pritožbo na naučno ministrstvo, katero je pritožbi ugodilo ter razveljavilo gori navedeni odlok deželnega šolskega sveta. Vsled odločnega postopanja, katero so zavzele vse všolane občine izvzemši seve tržke občine že v pripravljalnem postopanju, kakor v postopanju pri ministrstvu, posrečilo se je tokrat odvrniti napad nemškutarjev na slovenske žepe. Mariborsko okrajno glavarstvo ima uradni dan 14. tm. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Mariborska Ciril-Metodova podružnica je poslala meseca avgusta v Ljubljano sledeče prispevke: Narodni davek (nabr. g. Majer) 18 K, nabiralnik v Nar. domu 18 K, v Medenovi gostilni 1 K. pri g. Ra-pocu 5 K, v Amrovi gostilni pri Sv. Martinu 3 K, v Muršečovi gostilni pri Sv. Petru 2 K in oni gimnazijskih dijakov 9 K, skupaj 59 K. Hvala prisrčna vsem nabiralcem, posebno pa našim dijakom, ki vkljub skromnim razmeram ne zabijo naše družbe! Ustrelil se je v Mariboru zaradi bolezni na srcu 61 letni bivši posestnik opekarne v Razvanju Šinko. Sv. Barbara pri Mariboru. Tukaj je umrl 3. tm. zjutraj g. Andrej M'ihalič, bivši veleposestnik iz Ber-kovc pri Sv. Juriju ob Ščavnici v 82. letu. Izmed 5 sinov je bil Anton doktor-zdravnik, Jože je pa župnik barbarški, drugi so veleposestniki, vsi vrteti za blagor svojih in blaginjo naroda. Rajni je bil vedno steber slovenskih volilcev za deželnega in državnega poslanca. Peš je hodil volit v Maribor, navdušujoč vsepovsod volilce, iri tako je mnogo storil za svoj narod, ki ga je nad vše ljubil. Kremenit njegov značaj naj bi bil nam Slovencem lep vzgled, kakoi tudi njegova neutrudljiva' "marljivost in vztrajnost, ki sta mu prinesla blagostanje. Njegova dela ga hvalijo! Naj v mirti počiva! Iz Slovenske Bistrice. Tukajšnja Čitalnica priredi v nedeljo dne 10. tm. popoldne ob 4. uri v hotelu »Avstrija« večjo zabavo v korist libožne dece okoliške (slovenske) ljudske šole. Spored je zelo obsežen. Koncertni del obsega nastop dečkOv-goslarjev v 8 točkah, med katerimi igrajo deklice na citre v 5 točkah, vsi pod vodstvom znanega muzika gospoda Domicijana Serajnika st. V drugem delu se uprizori »Snegulčica«, veseloigra v 5 slikah. Tudi v tem delu nastopijo izključno mali, tako da bo ta dan nudil za Slovensko Bistrico res nekaj izrednega. Vstopnina je z ozirom na obširni program zelo nizka: sedeži 1 K 20 v do 60 v, stojišče 40 v, tako da je vsakteremu omogočeno zabavo posetiti. Seveda se preplačila zaradi dobrega namena hvaležno sprt-jemajo. Naši mali se zelo trudijo, da bi mogli občinstvu nuditi mnogo zabave, pričakujejo pa tudi od vseh prijateljev šolske mladine, da bodo njihov trud poplačali z mnogobrojnim obiskom. Gostje iz južne strani dohajajo z brzovlakom ob pol 4. popoldne in odhajajo ob 12. uri ponoči iz Slovenske Bistrice, gostje iz mariborske strani pa prihajajo z brzovlakom tudi ob pol 10. ari pa z brzovlakom popolnoči. Na veselo svidenje! SloVcttjcgrafHf oHraj. Za vodna pri Šoštanju. Po prizadevanju župnika Rozmana se je ustanovila tukaj v Petrovi kleti nova trgovina. Da bi ga g. urednik videli, kako pridno je kopal pesek in vodo za mort nosil, ko se je imenovana klet pripravljala. Seveda saj je imel vendar * vzvišen« krščanski namen: uničiti svojega bližnjega Ne bo skoro tako propalega in škodoželjnega človeka, kakor je danes kat. duhovnik. On se podvrže vsem, se zaveže z najbolj propalimi ljudmi, samo da mu nosijo lažnjive pošte v farovž, in da mu pomagajo uničiti tega, na kogar on obrne svoje bojno kopje. No ali ne peša potem vera ravno zaradi takih duhovnikov? Ali niso ti krivi, če vsako nedeljo več ljudi vsled hujskajočih pridig od službe božje izostane? Nadpastir knezinškof Napotnik, kam plovemo? Plešivec pri Velenju. Precej časa je že preteklo, odkar so minile volitve in bi si človek mislil, da bode sedaj enkrat mir. Toda klerikalni petelini se še vedno repenčijo nad škalskimi naprednjaki, ker jim leti nočejo ukloniti svojega tilnika, se po kolenih pred njimi plaziti in plaho izpolnjevati njih ukaze. NaSa »dušna pastirja« bi rada z nekaterimi Verstovško-vimi mešetarji zatrla vsak čut napredne misli v Šaleški dolini. Tako je naš kaplan udrihal po govornikih Verdnikovega shoda v Plešivcu, posebno se je zaganjal v nekega gospoda iz Celja, češ ta gospod je govoril edino le proti duhovnikom. Župnik Rotter pa je poklical v župnišče naprednega kmeta, obdol-ženega tatvine v župnikovem gozdu, kar pa je podla laž. Preti temu kmetu, kateri je tudi slišal resnico, katero je govoril oni gospod iz Celja, je tožil župnik Rotter, kako hudo da je obdačen na vse strani. Mi pa sme že slišali, kako da ste obdačeni in se imamo gospodu iz Celja zahvaliti, da nam je natanko razložil razmere, katere obvladajo župnijska posestva napram našim kmečkim, o čemur pa Vi trdovratno molčite ali pa še celo prikrivate. Potem pa pravite, da želite, da bi bil med farani mir. Kako pa, ker jim ga sami ne date?! Jako radi tudi preganjate nezakonske matere, da, celo gospodinjam in gospodarjem ukazujete, ako bi imel kateri iz usmiljenja radi bede tako mater pod svojo streho, da jo mora izgnati. Kam tedaj naj bi take matere šle ako bi vsak izpolnjeval Vaše neumne ukaze? Mislimo, da v Vašo od čukovja razbito sušilnico pač ne. Ali bodete jednako storili tudi z očeti nezakonskih otrok? Potem morate pač najprvo seči po cerkvenih ključarjih, ki -sedaj veljajo celo Verstovšku za šta-fažo. Več škalskih naprednjakov. Vuzenica. Po občini in okolici so raztrosili nekateri zlobno govorico, da je občinski odbor svojevoljno sklenil, delati na to, da se sejmišče prestavi iz spodnjega trga v zgornji, in sicer baje samo zato, da se škoduje interesom nemških tržanov. Ker je ta vest uradno dognana laž, ki ima prozoren namen, oblatiti tukajšnji občinski odbor in c. kr. okr. živinozdravnika v Slovenjem Gradcu, opozori podpisano županstvo vse gotove obrekovalce, da prenehajo takoj s tO govorico, sicer jih bode sodnijsko zasledovalo. Tržko občinski urad Vuzenica, dne 3. septembra 1911. A. Mravljak, župan. V Velenju nameravajo 17. tm. napraviti nemškutarji velik »ruml«. Poslanec Verstovšek je za isti dan sklical javen ljudski shod na trgu. V Slovenjgradcu delajo po mestu kanale. Stroški so preračunjeni na 20.000 kron. Ptujski oKraj. Ptujsko okrajno glavarstvo ima 13. sept. uradni dan v Ormožu in 28. sept. v Rogatcu. Ptuj. V proslavo 25-letnice »Moške podružnice Ciril-Metodove družbe« prirede ptujska narodna društva veliko ljudsko veselico na vrtu in v vseh prostorih Narodnega doma v Ptuju v nedeljo dne 10. tm. ob 3. uri pop. Na sporedu je petje, godba, javna telovadba »Ptujskega Sokola«, igra, šaljivi prizori, ples. Cene jestvinam in pijačam običajne. Lepi šotori. Vstopnina k veselici na vrtu 40 vin. za osebo. Ptuj. Namestnija je priziv ptujskih Vsenemcev proti veljavnosti občinskih volitev zavrnila. -,. „ Odbor Slov. akad. fer. društva »Bodočnost« v Ptuju se obrača na cenjeno slovensko javnost s prošnjo za knjige in denarne prispevke .v svrho izpopolnitve toliko potrebnih društvenih-knjižnic. Veliko slovenskih knjig leži brez vsake koristi zaprtih v omarah, ki bi lahko storile za ljudstvo veliko dobrega, če bi jih daroval dotičnik kaki knjižnici na meji. Dobrodošle so nam vse knjige pripovedne ali gospodarske vsebine, posebno iz starih letnikov Si. Matice ali Mohorjeve družbe. Vsak braveC naj blagovoli pregledati predale svoje zasebne knjižice, če bi mogoče kak pripovedni spis lahko pogrešal ali pa naj vsaj daruje kak belic v ta namen. Imena darovalcev se objavijo. Blagohotne pošiljatve je naslavljati na: Slov. akad.-fer. drušfvo »Bodočnost« Ormož, le prispevke za pokritje stroškov za spomenik P. Plohlu na: Slavko šumenjak, abs. iur. Polenšak. Odbor. Iz Grab pri Središču. Ob priliki poroke gdč. Pe-pike Kosijeve na Grabah z g. Slavkom Kovačičem, brijačem v Sežani, se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 7 K 50 v. Prisrčna hvala! Čadramlje pri Konjicah. Tu smo imeli nedavnu zopet v šoli sestanek starišev šolskih otrok, ali tako-zvani roditeljski sestanek. — Bil je — kakor skoro vseh njegovih 14 prednikov — jako dobro obiskan, največja šolska soba je bila natlačeno pclna. G. di. A. Schwab iz Celja je v nad uro trajajočem poljud- K razširjanju kolere. Še vedno se javljajo novi slučaji kolere z raznih strani spta. Najhujše divja tam, kjer je nepoijčenost ljudstva in pomanjkanje zdravstvenih naredb največje. Od tam grozi tudi nevarnost našim krajem. Dandanes seveda v naših krajih ni več govora o tem, da bi stali brez pomoči in brez moči proti tej morilki, kakor je to še bilo pred desetletji. (Slavno ognjišče kolere je v Indiji, kjer v dolinah reke Ganges umira na tisoče ljudi in se iz mest vsako noč trupla stotin na velikih vozovih zvažajo na prostor, kjer se sežigajo. Tudi v Turčiji kolera hudo go spodari. Turške oblasti so v tem oziru silno zanikerne. O raznih slu ajih v drugih deželah smo itak že poročali. Kolera v Indiji. . i Na Kogu pri SredHču so zmagali pri občinskin volitvah napredniaki. Dobili so 8. odbornikov, 2 sta kierikafča, dva pa brezbarvna. Navzlic, vsem milim prošnjam in. hudim grožnjam »Slov. Oosp.« hočejo torej, ostat i iBolfčnčani »v neveri«. iz Sv. fioifenka pri Središču nam pišejo: Obrekljiva »Straža«^ se. je, v svpji zadnji številki zopet lotila prejšnjega našega nadučijielja Štanca, ki nam je tal bM s^!fW.1?>*>^wsvdeloya- P^^pri^v.^olfpn^u gfo$l.tre£a. Pov.edati iščemo ^pj4ynu,.d^i]'as ie g,. nadu^Jjs svojim kei skegai f^oora^ udeleži voi/fev. ^oupsemu do^if^nu^ jki.ie, s pampcio ženskih J^ril prišel do. Sjraj^ga (£edarijega stališča, ne b'p h^ofl godilo. o mu.tiaj bo, še podano,. da bi. bih Bdltenčani ^elo ako ^^»tairnefe«' psisjie ved-flp take, Kakbjf S^.^ile, o, č^u, ko je bil še g. Šlanc Ker smtraigp■ ?a častno, ij^o^s^egjji, napred iiega s jo v- duaka, M je čj^n društva,, m jk$r nam p« 4fpgi frfnj ne, Opušča popi^nikanje pmstjp,. zato bo si, pdt^r jremp prinesti, odločno k Pol (V?vY^.§redi^» je, um^Ia ^ospa An^ Fjpčevar, po- Jp Jf Baft^ra X Halozah..Nedeljsk^ Šolars&aj ve-?plicai ,je .uspela čisto imenitno. Podpornemu društvu || darla okpli R, čistega dopisi. Ljubki iri riedolž- iefi t so SI nost srQ ok^jčllpsppd, tfrftf ^pt,predsednik, društva,. g0S|pat pronica Albertina Dl, Kubeck, ft^ot top^a t^tgps^od .profesor. D? W pa tud,i pripcjmpgh, sp vposlali fi |r.Q|iV)HvaI|| —i Vsem, onim ki( pomagali pri yeseliči, ppssbpo.pa gcpod^naijh lf6Ie^jriiqm |n — Spodom — —*-- ' -•--* f 1L& iti® JjS Vekoslav Selin|pk, tajriik dfuftva. s L CJtttdmsrsjtf oKraf. tf......Iz Ljutomera. Ob priliki šolsrske predstave Franc Jožefove šole; y Ljutomeru so darovali gg. Franc Boavard pl. Chatelet, c. kr., okr.. glavar v Ljutomeru, 10 K. M. Jurkovič, dekan 5 K. Ant. Rajh. ravnatelj finančnega urada v 4>- v; Gradcu 10 K. .de. Fran Rositik, odvetnik i Mariboru; <10 kron ter ., gdč. Mitni ;. (.<.; .JI .ii ■ 1 J- i. . il > . ie pričeto ,,Slov. del. podp. društvo m Celju" v j,Skaliti kleti": Kej je škitiim 1 veselic tembra. Kegljalci se vabijo. -tt—r TTT Zadnji dopisi. Štajerski kmetje, pozor! Na drugefn, mestu poročamo^ da »Gospodarska Zveza« v Ljubljani, ki Je v duhovniških rokah, goljufa kranjske kmete za seno. Dpnes pa poroča,»Slov. Narod<, da to duhovniško društvo na Kranjskem ne dobi več sena, zato skuša sedaj s kupčijo po Spod. štajerskem. Baje je V zvezi z nekim K. v Celju za dobavo 100 vagonov sena. Opozarjamo na, to kmete in jih svarimo pred prodajo sena! Opozarjamo pa tudi oblasti in uporno, da bodo storile hitro konefc delovanju kranjskih kleriikalnih.sleparjev med našimi kmeti. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi sept, ti., poučni izlet na posestvo štajerske hranilnic .na Podlehniku. Udje, ki se želijp udeležiti, Uaj javijo to do 2Q. s;ept. podružničnemu tajniku Ztipan-cu. Več. prihodnjič,, m P . « ,. . Iz šošlanjske okolice; Nevarno obolel je naš vrli župan g.; Josip Košan. Našemu voditelju in neustrašenemu, branitelju kmetskih in gospodarskiH pravtfc želimo skorajšnjega okrevanj^. , |z Brežic. O. Katol Vogrinc je dobi!, koncesijo za izvrševanja.tesarske fObrti. . , < . i ... ; Umor,.Iz St. Jurja ob Ščavhici poročajo:, V okd-slavski občini sio pOriOči^. tm. kapelski fantje,razsajali. Pri; Rosestriiku Aufofliču so žačfeli metati kamenje v hišo. .Očei,' mati'in 14 letni. sin Ivan sb Šli ven, da bi. fantaline napodili Ko ie fant' Antonič pri oglu stal, je skočil izza drevesa 16 letni Jožef Zila-vep iz kapelske fare in ga z dolgim nožem sunil naraVnost v srce. Fant je v par minutah izdihnil. Bodi mladi žrtvi žemljica lahka! strašil vfešti«mm M tisS »SlOv: NarOd« porbča: Da je ognjišče folerfe jia Laškein in da se je Od tHd žaflesla tudi v Avstrijci, Je sploštio Šhaiio iri dOkkZanb. PtSv takb pa vfe tiifcti V6s Svet dk store na Laškem Vse, da bi se he izvedelo; kakb ttafavnoSt strašhb je rHžšlrjbiia ta bolezen pb vseh ifalljaiiških hi&tih skoro brfez \t\mt. D0-čittl št bri tias i Avstriji jhvhošti ni prikriva Hiti edeti šutHijiv šliačaj, »biče itaiijariskg oblasti In usti kakor lietril, čfeprav seje koleri v poSamttSK thestih ti Vakb ta^zširilS, M ffbžt deClmirati všž mesthu prebivalstvo. Doblil Stnd ^pbgled V pisiito, ki ga je pisal Hfeicferiill riašeniti Sbtoišljeriiku pHjatfeU M Ll-vorna. V tem pismu stoii med drugim: *V našem mestu razsaja kolera, da je prava strahota. Danes Je obolelo na koleri 84 oseb, dočim je še pir dili meježobo).elo na tej bolezni s.am.o 9 do 24 ljudi na dan. Kolera se Je pojavila celo v tukajšnjem otroškem zavodu: kar 20 otrok je obolelo na enkrat ln ni ^voma, da bo^ot vsl pdst^li žr|ey strašne morilke. V mestu vlada med prebivalstvom nepopisni pa-tiiMl ^udje "^eže ttrifeoP lz mestla; oblastt % popolnoma brež -trioči in avtoritete.« - Priobčujemo1 ^rsebipo tega pisma v riynanje našemu, občinstvu, _n£$j bo ^sproti osebam, ki prihajajo te jja^protj .Ki se, uvaža z La-Šfeega, dp s^rajp^i previdijo., predv^m pa naj opusti vsako potovanje v sosedno kraljevino. Hmeli. rrž«a poročili. Zatec, 5. sept. i<9ii ob 6.10 uri IT. Banes.se fe Brodafe feo lil pb -465 P za 56 ki — zada?ie cene se bopolftom«i zdržijo. Kkico se M] po letošnjl jtt-edprodail hudo oško-Sovani hffifeljaHl pripravijo za prihodnje le*o? — Znano }&, d& sledi »dobi^mn« ImMrfjfkemu letu zo-^etošrai,predprofdaji hudo oškodovanim hmeljarjem vsaj deloma povrnejo po pred-prodaji izgubljeni stotaki in tisočaki, jim svetujemo, da začno že letošnjo jesen pripravljati hmellnike za prihodnje leto na ta način, da jih gnojijo z dobro preležanim* mastnim hlevskim gnojem, oziroma z unjei- treba skopali na primernem prostoru poleg rastline maja jamico, gnoj je treba potem dobro poteptati m zopet z zemljo pokriti. Priporoča se, da se tticn raztrošeni umetni gnoj z zemljo lahko pokrije. — Hmeljnike pa, kateri so. okuženi pO hmeljskem keb-ru (plinthus porcattis), je potrebno V jeseni obrezati in vse obrezline sežgati. . i Vsa potrebna pojasnila glede gnojenja in obrezovanja hmelja daje vsakomur hmeljarsko društvo V Žalcu. Koliko bo letos hmelja? Letošnjo hrrfelfsko tetino čeritjo' strokovnjaki sledeče: Na CeSUieffi ftiS fisbČ stotoV, na MoraVškem 3—4 tisbŠ, ria Štajerskem 15—Ž6 tisoč, V Galiciji 8—9 tisoč, ria Žg. Avstrijskem 3—4 tisoč, skupaj torej B7—143 UŠbt ptoti Ž97 tisoč lansko leto. Na Ogrškern ie ceiti IS tisoč,' fbrej v celi državi na 140—160 tisoč. V Nemčiji ga cenijo n& —190 fispč, (Jani 384 tlšoC/, ria Pržifi'coskem 35—40 tisoč, v. Belgiji 46—45 tišoc, ria Ru.tt pvi T «/1 UV« k vil« IKUUtVM odvod valovanja. »Fralic Jožei-ova voda.*, piše profesor pl, Buhl v Mohakoveni »vpilva naglo ln,'-povsod hvalno omenja kot prijetno okusna.« 1 se J )L, ..j,, j(«jiieV«0$t in omcfmsf. x,riil V" an ju JKŠl.i., lili«, a?.. T .u- Jf Nova slovenska zbirka koračnic, plesov in pesmi jet riravka.r izšla v zalogi Rihard Drischel v Ljubljani, Kongresni trg. Dobi se v vseh trgovinah mnzikalij, kakor tudi v knjigarnah. Cena igralcem glasovirja to žfrirfco toplo priporočamo..........................."... liv SA^ I? jy?f?et.jia kmetij sft^za polovnjak, oziroma 300 litrov vzama $ kg snrej-vega ali belega sladkorja, 85 dfcg vinske kisline, 6 dkg hrušovegjl. efcerji iii dkg siladkorue barve. Trde snovi sladkor in kristalna vinska kislina še raztope v vodi in raztopina s« vlije v sod; tem d sb v sod doda sadni eter in sladkorna barva iri sod se ri^olni k vddo. de se (doda ena tretjida prešnega sadnega taoata, da sfcnpaj vre ali Šnttti; se nabavi Se boljša domača pijača. Sttdvi: tibški kislina; hrušev (sadni) eter, sladkorna barva, surov sladKor se dob«, v drogeriji, Gelie, , K^lgdvorska ulica 7 in v Mariboru pri Mala Wolframu. Darujte za „Nar. sklad"! USTNICA UREI Ljutomer: Za tokrat prepozao-, Rpr.. . obširno. Po možnosti prihodnjič! Hvali ti »prirastku« čestitam! Veselilo riie Bb, Če se kmalu v Celju, pr»V iskreno! Pozdrav nS« čefc. podr.: Zfr danes. M prepoin'6, ker jako obširno. !%de! — V. š., Dunaj: Za Vašo naklonjenost iskreno, zahvalo. ObizalBvati je, da so razmere med tamošnjjmi,našimilake..Upati.je, da bo vendarle tujina enega in drugega še počasi spametovala. Vi pa le pridno zbirajte ljudi, s katerimi se vsaj govoriti dq.v oftiiUu »Z.«. Bog Vas živi! Sevnlškl okraj: Notica ria tajc način bi bila vendarle mnogo »prekjoanMai. .Cb^tt^l v Je} obVSA je rie morenio i^festt. M še Vam ne zdi, da ie prematenkostrid se PWpiraK s "takimi političnimi mfatol? — .»ptično.,r4-pravo mi le upošljite. Veselijo m^.bg^ lahko uporabil. Pozdrav! — Vp&Cl pri V^S Nedelji: Vašega dopist o katerem nam pišete, nismu sprejeli. — Tolstlvrfc: Z^rjjih dveh ŠleviSt Wem uredil Jaz. ker sem .bit vsted OPer&Cile v boltf&fo. Tovariš L. pa % prezrt, da^ vaša veselica že jutri. Danesj 11. izpolnim Željo. Dolgo se že napravi jam na £6t le tebi; upam, da bo «0 še to jesen. Sedaj še »rekonvalesciramj« in ne morem. Zdravo! ,01 LISTEK. Kerubim! Pripovedka iz žfivljfenja rudarjev. Češki spisal t L. Ifrdlha. PostOvenif PodrUvskl. (fialfdj »$n'r piha od gozda tako' blaga safflttf.« »Toda vtegnif b! malu1 Kdo pibsfošatU iNe "čem, tako to imenuješ. Vse® se foref, Vojf-&h.i, „. , . . »i Oda' saj me vendar Vknte, da seM ves črfc Bil seni ravnokar v rovu; kjer sfno zabijali naboje.« »Satrio vsedi se.« »Hvala, mati M Matf? — Aff ste dobro slišali? Gospa zapovednica je, zares mati tega mladcih ri, \ .i r.M Jc . iv« f - v v ca, oskrbnika rova, on je njen sin — lastni sin. Ne vem, fcam bi kateri drugi pripovednik vtaknil ta dogodek, jaz M Vam to povetff.s kratkimi V&š&fffl/i. *T«MoK$>nik bf mmoW veMsfr zMi RŠif&š, kafeor njeg6'y ire • • *Š OsJE®iS Karhan je šin Ž6spc«ttje, p; bkipti srittriiFta ■ • ^Tfi.. r\rr*t* „ nega soproga. Omozila se je kot premočna deklina te. »zeia za moža višjega cestnika; gospod Rubeš je bil major v avstrijski armadi. Njen soprog je pozneje popustil vojaško šffižbo ter Živel samo žel njo iH ia svojega HHa feogfifflila. Bolj ljubeznivega rrtbža $ b06 laMo ftaitf, fiego je bČI g^sprfd rfSjor. S#io erii njej dani obljubi ni ostal zvest. Gospa majorjev* /e stopila nekoč pred svojega soproga in objemši ga z rokami okrog vratu, ga s solznimi očmi vprašala, Če že mar ne bo huaoval, ako mu poVe neko dflgodbo, ki takb teži tijetio šfče, da tipa, da si s to ii.povcd.io olajša svojo vest. »Obljubim ti vse, predraga — kaj je to?« »Ne morem se priznati za mater svojemu otrokuL...« vBcfgomflu?« tieljgmii drugerriu.,.« ... , „ »Ali imaš razun Bogomila še drugega otroka?« »ba, nekega fanta, V6'jŠnit — Čegar oče je padel v vojski.« >./Mi ji bil, oče, tega ofroka tvbj inož?^ »Ljubček bil... Aii ostaneš zVest obtjdlfl?« »Ne vem, to Je ena izttied najtežjih obljub! Ako zapaziš kedaj nd mojih ustnicah smeh, bo to le hlimba — a lagati ne znam. Takšna rana v duši Su •težki žaccli. * ki v ji: Vojieti^ »Lani je dovršil študije in sedaj je osikfbtuk JfO-žefovega rdva v Kladnerti.« iNaj jjride!* Voiteh je Prišel v rodbino jnajorja, Riibeša pod II &bje »Sere, M J 1; M fakbi egova mati, toda ta očimova hladnost mu ni uga- . »Rajše bi me bili zatajili, mati, kajti jaz koprnim fb ilelu in prostosti.« »Pomiri se, moj soprog je kupil fJrenidgb^ fo-5 flfe$e pri Slanem — pa pojdeš z nami. Ker si znal goditi tuje rodjetje, znal boš oskrbovati ludi naš 'Rubeš je obljubil — toda telko jfe tiild obHtftti polniti. Iz ljubeznivega soproga Jc bttet&i čerfifereii oi, iz prizanesljivega očeta strog kaznovalec. A i vsem tem ni kazal Bogomil posebnega vešelja učeilja. Rudarji iz Kerubima so dejali, dfl Je to e Običajno pri starih vojakih. Gospa se Je vsedla na riaslonjač poleg okna. »Cuj me, fant. Ti imaš večkrat ha dan imenik Ših rudarjev v rokah. Ali se nahaja med njimi neki _,arhan?« f »Na S^etuJe^asih na tišdj,JjMi; gfc enako fjlšejo. Mislite mar, da bi vtegmla biti sorodnika?« »Ne vem — kako mu je ime?« I0g! ta pa je prišel iz Poznem »Joda tentu našemu — kako Je ime?« tKaliba — Knotek----------- iVltMV!... Ali U ne itožfidš bližji? »Kakor druge rudarje, mati.« to pomeni; oči?« Teg& vsega ne morem razur ji« »K.ajKe ima oči?« ^ Zares ne vem, toda kadar pridejo rudarji lz Tbvti jSO vsi CrnookL«, »rlfe gali je na fn stiovič se zagleda v svoj zapisnik na drugi "lisi'''' ' »§k|da zarefe -fl <& fcrjMl W feiki^ (Jn jfe danes pn drugi »paniJi^, poldne Ji dašeljn jM|e zopet o .polnoči. Takrat pa bodete že spali, mati. Jutri dopnldne pojdem v rov in mu posvetim .V ttčr, -ali pa gi počakam opoludne tu zgoraj. Ali si se želite, matr, iwčcsa?» »AILse ti mudi?« , »Čun stet kak'o b ^d tVe#Mn »ieretSfa okna. RfdarJI so Migali \ )Wh »ffofi«. Rad 1)i' Id tjekaj ifogledal« - Poli, a rd «rji tTe »Kam, n&ti?« »Na L sprehodu po gozdu. Večeri so tu za-m« zelo otožni.« i ' Vi. •' rala razkoSna gtogova goščava, poleg katere se Je nah&jaila nW vzhodni slffani zala d?ifeva fiojpte?. To pot je bil ta prostor za počitek kakor nalašč. TA je vladal sveff m, ršžgrttjafK Si Mad^, hlarjjiva vonjava smrečja, veličastni mrak, a tam pred vami se je razprostirala osvetljena ravna krajina, kjer so* se nahajftfi dolgi ogofti visokega žita, sliou6! M>Voft zele^KŠs/ega' jfežeria. Pb'davnih gričih pW so bile raztrošene drobne vasi, katerifr rud^Č-kaste strehe so komaj kukale preko dreves na sad-nikih in to daljno plavkasto gorovje. Zlasti zvečei je bilo tukaj radostno prebiti kako uro, ko je prepelica v m ftfcala skupaj SV61& jiSCefa. Vse že Je spravljalo k počitku, samo človeške misli so se razletele v daljni svet in srce je utripalo v prsih, kakor bi se hotelo izpuliti in zletetf za temi rrnslrmi. Samo zamišljeni Kerubim ni šel spat, samo ondi je vrelo, donelo in firuščalb pbd zemljo. TU je sčcfeia gospa na večer pi6 sprehod« po gozdu, z rokami položenimi v krilo ter gledala v daljne kraje, kako ondi polagoma ugaša večerna zurju Širin*? sm se n tifi iSOm tevifc & m hr ustnice se ji lahno zganejo. Danes le sedela zopet oftdi na drnovi klopi tako zairtfeljefla. A kdo sedi pole« nje? Oskrbnik Keru-bifnaf, njen Vojteh. Ali se vam ne dozdeva, da se je lice mladega oskrbnika med tem spremenilo? Spdita ondi molče, z glavo pobešino na prsi — človek bi ši mislil, da sta to dva kipa. »Neko slutnjo imam, Vojteh, da je to on«, po-šepeta gospa. »IzpraŠdtrt gžt o podrobnostih iz fifegovega življenja.« , »Pojdi k nJemu.« »TdkOJ?« »Takbj, Volteh. Pobrlnem št ža to, di te fie bodo'Išjtali.« lti s.t vrnete; sam ie amm mu tirnim, oskrbnik P* proti Zvezdi. Pojdimo za nJim. Oskrbnik Karhan je bil že nekekrati v tddš navadno zvečer, ko so v Potužnikovi krčrhi Že šfetili. Kafeo ižfeieda ta v*š Ho dflM tgga ni vedel. Nek bos fantih je( ^kel mimo njega.^ »Al i&i ®e pr^ivS rtidaf Karhdn?« »Ondi spodaj 0od rebrom.« TU imaš; pojdi tjakaj in reci Karhanu, na} takoj pride v Potužnikovo krčmo.« «Fari^in vzafhe nekoliko krajcarje^ ter se takoj spusti v dir. OŠkfbnik pa fnkle V Pdftižhikovo krčmo. MoJ Bog, kakšen fbždrav je bil to! Potužnik skoč; proč dd Mit, ddloll kvaffe, Sfe otog iti i tt»ifn Sifi€hdfli nudi pflšlecu desnico. ,mdh se k m ^sp6d OS^ffiHlk«, prigovarja mu Potužnik. »Prepusiim vam svoj' prdšitHU »Samo za trenutek, dokLer ne pride...« »Ali kpga pričakujete?« -< < $Rudafja Karhana.« > U, da ste tukai?« »Poslal sem tjekaj fantina.« (Dalje slfedkl --------v.. katero so naredili •-r—T---- jum ki ki osobi: Slama 92 40-27 drli na ohranitev zdrave 1 , ki hoCe odstraniti soli r.o. Sli (»dobiti ter obdržati neffi mehko kolo in belq polt. se umiva 8kn i Steckenpferd - lllijnomleM (znamka Steckenpferd) od Bergmanaa & Co., DeCin (Tesch p. L. Kos za 80 vin. se dobi v lekarnah, dro&rijah in parfimeHjsS » Cena deželnil Mesto Celje . . . Qrmož . . Gradec . . Liubno . . Maribor . Ptuj . . . InbftJdst . Pel9Yfcf . Ljubljana P «* Line srn V'. . »'< Ortticž . f.TO fln^ec. . Rjuj Golovec. Le tedaj 193 13-6 ddseM kakovost fine zrnate kave sVojb polno veljavo, če voli cwqfcna gospodinja kot glavni pM^S^fe tfaj^attSsljivejšo vrsto! Najbolje storite^ č^ updi-aftljate i^fel^k/ fe še je fekažal Že d^et^ji kot i¥ajWji. iz tovarne Zagreb, vendar pS izi-ečno le onega s kavffim mKiic^offi Sot tofarniŠid znSmiio. Darujte žsi nar. sklad! ■V fJUli^l- Vuiii.v jj^u u jS oB - ^ ji Mala vat« kastno tttiiaiM neseni sme %0 vlOu navadno tiskane pa^ p^r 4 Vin. Znesek' se mora vposlafi vnaprej, ker se sicer ========= iiišersit iti priobši, .....■ ,'",'=== i ,n;r.n BA K. tuu.^.ir, vr. .a m A Kdor se hoče bolečin k pljučih, vratu in goltancUi Je so ie fako trdoVratn'6 ali pa a^iiihe, iS je Se' tako star« in se *di neozdravljiva, rešitt eakrat n vselej, naj 10 Prodajo se rabljene hmeljevke, motiti, ^4'eerif, fc sek dobijo tičede! V zatrodu poduka šlanbVarije, hrano* pranje perila ter zdravniško pomoč. Razne šolske ln druge potrebščine si morajo nabavljati sami. Natančneje se razvidi iz štatutov, kateri se pošljejo na žeijo. Šprejeniajo se le najmanj 16 let štafi Štajerci S povoljnim vspehom dovršeno ljudsko šolo. Prednost intajo stafeji od 16 let ki ko ii tfM »rt kmetijstvu sodelov&li, zlasti če hočejo ostati kmetje. Lastnoročno pisane prošnje za všprejgm daj s^ iib-šljejo najkasneje do 25. tm. podpisanemu ravnateljstvu PfoŠiijatn daj še friibžh krstni iišt, dofhii^iiča, odpustnica oziroma dri&a šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede t^Šfib šUdSbbfibšti Ih ŽdfSV-ja, spričevalo o nravnosti in (ia za deželno prosto mesto tudi spričevalo b ^rfeHidŽfehjških ifsižiiierah. Kdor je pripravljen vstopiti na lastne stroške, naj tO' opomni v prošnji. RAVNATELJStVO DEŽELNE KMETIJSKE &OLE V ST, JURJU OB JU2K1 2EL., dne 1. sept 191 !♦ iedikii ii fittbfllkh «wljev, poMbl« Mn-dilov, blaga iz jadrovine, se zaradi pozne sezono , prodaja po jako znižanih cenah. — Pravtako si dovolim mi mm$ uijMM zm^M^o bogato soitirano zalogo vseh vrst obitŠH najnovejše fasone in beležim c velespoštovanjftm Štehlrt Strašek. izdelovaluica in zaldgi čefij«v, *>-«<- ------ £k (M k ra hi 9. Zahvala. Podpisana se prisrčno zahvaljujem Vsem prfe-teltem lz sosednih vasi kakor tntfl domačinom, ki %o mi o požaru 29. avgusta rešili gespidar^ko poslople, ki }e stoječe zraven pogorelih stivb Ikidi že zfelo fc&rfcto, so s tem zabranili, da se ogeftj ni razbit tudi M tostrito s^dječa sosedna poslopja. Posebna h^iAi jtfb požarni brambi, ki & prva pr»i- KHMP m&reet m vbvmveaa moje m več ih-s'lo{«. ki « gotOVo zorela. 'GraiUavaš.t sept »tt. MM|S ttttj. Loterijske številke. Dunaj, 2. septembra 1911: 84, 3, 71, 32, 52. Gradec, „ „ „ 80, 34, 44, 53, 74. Krasno veleposestvo 5 minut od prometnega kolodvora, v kraju s krasno razvito lesno trgovino, je naprodaj. 48721 Obsega blizu 100 oralov arondirane zemlje, od tega prilično 65—70 oralov lepega gozda. Oral je vreden 800 do ti9oč kron. Dve lepi hiši, ena starejša in ena nova vila z več stanovanji, katerih najemniki plačujejo mesečno 100 K in ima sedajni gospodar sam še 10 sob za sebe. Lepe njive, lepi travniki in polja, dva velika, čisto nova vrta. Dalje sta še dve drugi hiši oz. poslopji za stanovanja za tujce, vsaka vredna 2 do 3 tisoč kron. Na posestvu se lahko redi po 20 do 30 goved, 2 do 4 konje, 20 do 30 svinj itd. Kdor bi se ne hotel pečati s posestvom, ampak bolj z lesno trgovino, lahko da polja in travnike v najem. Cena za vse 140.000 kron. Sedajni lastnik bi rad, da bi kupil kak napredni Slovenec. Veleposestvo je ob jezikovni meji blizu Koroške. Naslov pove: upravnlštvo »Narodnega Lista« v Celju. Izjava. s Podpisani Ferdinand Podrepšek, posestnik v Gaberjih obžalujem žalitve, ktere sem izustil dne 22. avgusta 1911 na cesti v Gaberjih o g. Adolfu Rode, posestniku v Gaberjih ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe zoper mene. GABERJE, dne 4. septembra 1911. Ferdinand Podrepšek. Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3*80. 456 -i Krasna pozlačena prec. anker ara z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v. hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z aro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3-80 Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungurirth, Krakov štev. B/103. NB. Če se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. Sprejmejo se takoj: 2 pekovska učenca z mesečno plačo K 12"—. 486 3 1 1 pridna delavna dekla ali oskrbnica (Wirtschafterin) z mesečno plačo 14 — 18 K. Jožef Berlinger, trgovec in pekarski mojster, Sv. Martin pri Vurberku. , Dobro vpeljana majhna trgovina z mešanim blagom blizu tovarne 483 s-i radi preselitve pod ugodnimi pogoji. Primerna je za začetnike, vodi jo lahko tudi ena oseba. Resni reflektanti zvedo naslov pri UPRAVNIŠTVU LISTA. Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito 248 12 8 0LJE ZA SLU|| odstrani hitro in temeljito nastalo g uhoto, tečenje Iz ušes, Šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo Apotheke „ZUR SONNE", Gradec, lakominiplatz 24. Trgovski pomočnik ali prodajalka se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom Jos. Berlinger, Sv. Martin blizu Vurberga. 458 3-3 Pozor pred ničvrednimi izdelki. Tomasova moka je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpustne in za finost zmletja Tomasove moke, pod znamko „ v ,„ , „ jf ... . , ti^ ,stiriperesna znane, že nad 30 let rabljene in najboljše preskušane, jamči 113 15 10 prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn za Tomasovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13. Dijaki ali dekleta na hrano in stanovanje se sprejmejo pri bivši učiteljici. Zdravo, zračno stanovanje (Celje, Gosposka ulica 30), veliko dvorišče in vit. Naslov v upravništvu. 358 3 3 Svarilo! Tvrdka A. Tomec, razpošiljevalnica sukna v Humpolcu mi je svojo urejeuo veletrgovino pravo-močno prepustila. Vsakdo se naj torej naravnost obrne na tvrdko sedaj Josef Mysi'k, Humpolec in naj zahteva, da se mu dopošlje zbirka vzorcev najnovejših ženskih in moških suken na ogled. Da se velika zaloga hitreje odproda, so zelo znižane cene. Velika množina suknenih ostankov za moške, deške in ženske obleke. Vzorci na zahtevo poštno-obratno franko. Solidni zastopniki in agenti se naj javijo. "VI 476 3-2 Vsem, ki so Spremili gospo Zahvala. ANO HOČEVAR posestnico v Središču k njenemu zadnjemu počitku, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebna hvala pa bodi naši prečastiti duhovščini za tolažbo, katero so dajali dragi rajnki tekom njene dolge, mukotrpne bolezni, vsem onim, ki so ji bili za časa bolezni v kakršno si bodi pomoč, cenjenim gg, pevcem za nagrobnici ter slav. ognje-gasnemu in veteranskemu društvu, kakor tudi tukajšnji Marijini družbi za korporativno udeležbo pri pogrebu. V SREDIŠČU, meseca avgusta 1911. Žalujoči sorodniki. 485 Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega ko nI a k a. nT mm Rezervni fond K 322.522 95 stanje m TrirtaCA+A imi-aviiA m Lastno premoženje K 503.46249, vplačanih deležev K 117660, h ±riuem3lo uprdvno leto h zadružnikov čez 3.000. b b m POSOJILNICA V MARTBORU V LASTNI HIŠ t V NARODNEM DOMU. I. ji; i . - . • Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez odpovedi po 4%i na vložne knjižice proti štirimesečni -odpovedi i>o 41/2°/o. v tekočem računu po 41/4% oziroma po dogovoru. — Rentni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami pupilarno varni kredit po 43/4%> na hipotekami kredit sploh in zastave vrednostnih 1 st n ozimma knjižic po 5%i na hipotekami kredit s poroštvom po 51/2%' na osebni kredit po 6%• Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 253 8-6 m OH- mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmi a b b b a m m m r b b b h ■ h m m m m m b 1 b b §08 mŠI b r; j f. \ ' aJ se sprejmejo na stamvanje in hrano pod najugodnejšimi pogoji v Celju, Dolgopolje štev. I (dvorišče). ===== Učenec Jboljših staršev, marljiv, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom in železnino. Ponudbe na: Josip BrinšeEc, trgovec Trnovo na Kranjskem. 477 2-2 478 2-2 Sprejme se Trgovski pomočnik v trgovini z mešanim blagom Peter Hohnjec, Desinič (Hrvatsko). ! naprodaj! 2 novi kočiji) lahki za 1 konja, 2 bolj težki za 2 konja, potem mali vozovi (Ein-spanner) in 2 široka halbpraterja. Proda se tudi ali na več let v najem da lepo posestvo z 3 obrtmi, velika vodna moč, lepo stanovanje z več sobami in kletmi, veliko gospodarsko poslopje, travniki, njive, čez 10 tisoč hmelja, blizu kolodvora in farne cerkve. Več se izve pri €L Saveršnik pri Sv. Petru 479 4-2 y Sav. dolini. i**M* v-* s y >i y >i y >4 2,Za 10 vinarjev liter" siss jabolka skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „JABLUS". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron BO v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 455 -3 Glavno zastopstvo: Jablus", Podplat, Štaj. liane vsake vrste se naj skrbno varujejo pred vsako nesnago, ker vsled te lahko na» stanejo iz najmanjših najhujše, težko odpravljive rane. Že 40 let se je izkazalo meCilno vlačno mazilo, takozvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in boleCine, hladi in pospešuje zaceljenje. Itazpoillja se vsak dan. i: pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-ltt se pošljejo 4 puške, za 7 K pa deset rrašic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije P< iiot na, Ima izdelka, izdelo\ atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno Je po 70 v. (JIavti a zalega B. Fra&iier, c. In Kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" i, Mala strani, vogal Nerudove ulice St. 230. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. sssssssssssssssss Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je lis 25-16 Jlustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in Inserirajte v njem! Naslov: Jlustrovani tednik", Ljubljana. Hlfnlk kemična ■ lVtJlKj pralnica v Šoštanju, Štajersko urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoCa za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbirališče za Celje ln okolico Josip Hočevar, 465 Cene primerno nizke. 4-3 Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izroCene stvari se jamCi. Oddaja stavbe. Odda se po minuendo-licitaciji stavba novega enonadstropnega šolskega poslopja v Lokah, pošta Sv. Jurij ob .Taboru, obstoječega iz dveh učnih sob, konferenčne sobe obenem sobe za učila in šolsko pisarno, šolarske kuhinje, stanovanja za nadučitelja, ene sobe za učitelja. Licitacija se vrši v pondeljek, dne U. septembra 1911, ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju pri Št. Jurju ob Taboru. Stavba se odda le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 37.524 K 85 v. Stavbeni operat, obsegajoč načrte, stavbno dovoljenje, proračun in stavbene pogoje, vpogleda se lahko v šoli pri Sv. Juriju ob Taboru pri šolskem vodju ali pa pri okrajnem šolskem svetu (uradno poslopje c. kr. okrajnega glavarstva v Celju). Vsak licitant mora, predno se dražbe udeleži, položiti vadij 3.752 K 48 v. firajni šolski svet Sv. lurtj ob Taboru, dne 27. avgusta 1911. 472 2-2 Načelnik.- Kari Kumer. Avstro ^Američana, Trst 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, \ .■■■:>:. Severno-, Centralno in Južno Ameriko. Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v New-York čez Patras, Palermoi 16. septembra Argentina v Buenos-Aires čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo: 21. septembra parnik Francesca Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parnlki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenkev & Co., Danaj L, Neutorg. 17; Passagierbnreau der Anstro-Američana, Wien I., Kartnerring 7, II.; in v Gradcu: Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, potovalna pisarna, Annenstr. 61. 195 17-n 1 Ottoman cigaretni papir pristen edino le s to sliko. 366 12-9 s ukno za moške in volneno za ženske obleke nore mode razj>oSiy» najceneje Jugoslovanska ra^šiljal*^ J*. Stermepki y Cpl^ Vzorei vsakemu poštnine prosto. Superfosfat mineraliČRp .in anijnali^no, najzaneslji^jše in najcenejše fosforkiaiip^ko ^gnojilo za rsako vrsto zemlje. —* »Vsebina strogo .garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za Jesensko setev potrebno neobhodno. Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in super fosfate se -dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. J6 14-34 l«pre«w Ppaaa» P^i^ftpi 47- He, Jur, cigaretni papir r sr $ % se zdaj tudi tu povsod ni ,ti$ba več domov pisati ponj. 244 52-19 f.......: 1 i^" »Ji ■ ■m- u i <11 1 ju [-1 IHHAVVA—fT šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje pred nnjani stroji so posneti i strojev t konstrukciji, uporabnosti in trpežnosti". Ha vprašanja vedno zaželjeni odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in bivanje gratis in Branko. 319 7-4 T J_l_L. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! Avstrijske poštne hrpn. rj^n Lastni dom J»Lefon ,^..46. Ogrske postne hranilnice ra^jn it. 86.^3. registrovana kreditna in stavbena zadruga f U z omejeno navezo t Gaberju pri € e 1 j u r> , sl pet od sto (5%) Pisarna je v .Celju, sprejema hranilne vloge od Rotovike ulice it. 12 vsakega, je član zadruge ali © © © [in jih flo ^ Uraduje se vsak dan nfk^odd8!-T£rure Hpani,ne kniiiic« dru9ih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi dopoldne. #©© se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga 25 61-36 - ...... - - Zuezna tiskarna u i Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, Jcajti tisKOvine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa aeprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker Se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. B. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. Južnoštajerska hranilnica u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/8°/0 ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitaln. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. ^ u flarodnem domu. osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6,000 K, hranilnico nsta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih == obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v f f 17fl A^ ta V A hftIffilffifA svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne JH^nu^aj^^ nraminuo ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, • v . ^ da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v »JanUflKO. 204 —23 Lastnik in izdajatelj: Narodna založba \ Celju. Tisk Zvezne tiskarno v Gei,t>. Priloga »Narodnemu Listu11 št. 40. Kdor hoče dobx>o poučno čtivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Spindler, urednik, Celje. mmmtmm Martin Miti ccVtjarsHI fflojjte?, Celje, Hittg (V noVi pojojilničtii hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 89 50-33 Slikat i« pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadaj joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejmem takoj več pomočnikov. Dikfor Beuc, Celje Graška cesta šfeu. 8. 59 49- Iriumf-šlediltilk! "5* 1 •■st o M Iriuml-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flusfrijsko. Darujte za Har. sftlad! „Ka-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 343 52-18 mi Ljudovit Boronik —— puškar - w Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! ei 5228 V-trSfeM OaKaIt stavbeni In umetni ključavničar, J. V CE.U 1| n.9 vodovodni inštalater (Poljska m. 14) Celje. se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. Vse po dnevnih cenah. 43 46-32 CeUe. saiaHEiaBBBegRBaKSiiaiiEBBiiisiiBHaaaiBiiiiiiEBEKiHisiiii Največja trgovina in velikanska zaloga op, zlatnine, [ » srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, ■ | brilanti in drugimi kamni. 46 50-33 5 Za ženine in nevesticeporočne zlate prstane ter ženito' HM UVHlHV 1,1 »OBUOHUD vanjska darila po najnižjih cenah. ' « ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. I Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! ta S Svoji k svojim » I o R. Salmič, Celje, Narodni dom Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Sv0ji k 8VOjim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah. 66 52-31 Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40T kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi. drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata i Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki »MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 4tj.30 IMMMMMM Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši Japodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V« od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 41/2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49.33 Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z 0. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-34 (3 sobe, kuhinja, balkon in druge pritikline), se o>lla s I* novembrom, oziroma tudi že s 1. septembrom ali 1. okt. — Vpraša se: Dolgopolje I, pritličje na desno. jfo debelo. ffa drobno. priča $ Kramar Celje, Crai|a in Krožna nlica. Trgofitia galanterijskega, norimber$Kcga Iti modnega blaga kakor: srajce, ovratniki, kravate, naramnice in nogavice. Vsakovrstni predpasniki, pasovi, rokavice, čevlji in dokolenice. :: Dežniki, palice, otročji vozički, nagrobni venci in igrače. Pletene korbice za potovanje, ročna dela in papir itd. 4-4 Adoif Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta Izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi z g o t o v I ] e n o obutev. aisni: Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 19 K. — Kdor vzame 5 kg. 381 dobi franko. 50-7 Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali ru-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, »ivim, jako stanovitnim pnbastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14'70, K 17 80 in K 21 —; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5"20, K 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoCe se povrne denar. S. Benisch v Dešenicl, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. D tn niS GGGGSGO0GGO© O® G ©e© ©O© G©©©©G G©GQ©G©© © © Mnogo denarja prihrani G © © G G G G © G kdor si nabavi sukno in modno blago na-©©© ravnost od tvrdke ©g© Milica Tomec, tovarna sukna Humpolec, Češko. Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled. © G Proda ali v na e r se da novi umetni mlin z žago in kovačnico. Mlin leži ob dobri studenčni vodi, ki je po zimi in po leti enaka. Zemljišča je 10 ha, 24 a 38 m . Lastnik ima do železnične postaje 35 minut, do šole, farne cerkve in pošte pa 15 minut. Cena je nizka, vknjiženih lahko ostane 6.500 K. Oddaja se zaradi prezaposlenosti lastnika. Več pove lastnik umetnega mlina v Grabnu, pošta Sinčavas (Kuhnsdorf) na Koroškem. 460 3.3 361 -7 flihnlifiO mlatilnice, slamoreznice, vitle, S j I UIJSC sadne mijne, kotle za pičo. navadne in na par, kakor tudi žganjarske kotle prodaja po nizkih cenah ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. ———'i mm- Prek 1000 hektolitrov 437 5-5 VIII iz lastnih goric (letniK 1908 in 1909) ima na prodaj luan ITIalllS, župan na Bizeijskem, postaja Brežice. (Jena od 70—80 V, kakor je letnik in kakovost, od Brežic — brez posode. — Ker se tudi kupci na debelo oglašajo, naj ne zamudi nihče vino naročiti, dokler ga je še. mineralne uode. Preblavska kisla voda Neprecenljiva, starodavna natronova kisla voda izbornega okusa., 9«» izvanredno čista in z veliko količino ogljikove kisline. »o« je najčistejša alkalična mineralna voda, zdravilna pri prebavnih in presnovnih težavah, OOO nahodih, bolečinah v žolča, mehurju in ledvicah. 9 "Pl*o"hln vclri SI Yltt1ri vrnila/* nanovo odprt, izvanredno bogat na oglji-J. ICUia t »Jkl rl ll^lV 1 11 kovj kislini naravna natronova kisla voda, zaradi svojega ščegetajočega okusa v izredni meri pripravna za brizganje vina, za mešanje 9 9 9 sadnih sokov, tudi brez vsake primesi izvrstna krepilna pijača. 9 9 9 Dobi ?e v Celju pri: Anton Kolenc-u, trgovcu na Graški cesti in „Narodnem domu", Ivan Ravnikar-ju, Gustav Stiger-ju ter v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami ter naravnost od studenca v Preblau na ICoroškem. 377 10 J IH o Poletna sezona! ■ i J i Nahrbtniki za turiste, planinske dopisnice, konfeti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. — Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami. Imr Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 33 50-34 34 50-34 \w...... Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. m 5! §s