Leto XVII.. St. 5. Poitnlna platana v gotovini V Ljubljani, 10. marca 1930. V organizaciji Je mol, kor moli — toliko prav Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti frankiia-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562 STROKOVNI ČASOPIS. Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Telefon štev. 3478. Ogromna manifestacija za pravice in zaščito. V petek, 28. februarja 1930, se je izvršila ob isti uri protestna akcija strokovno organiziranega delavstva po celi državi proti nakanam delodajalcev, ki hočejo, da se poslabša socialna zakonodaja. V svojem govoru na impozantnem zborovanju strokovnih organizacij v Beogradu je rekel direktor Mednarodnega urada dela sodrug Alb. Thomas: „SOCI ALNA ZAKONODAJA SLONI NA DELAVSKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJAH. BREZ DELAVSKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ BI BIL MEDNARODNI URAD DELA NEPLODEN, JALOV. PODLAGA VSEMU DELU PA JE STROKOVNO PREDSTAVNIŠTVO.44 Ne pozabimo na te velike besede direktorja Mednarodnega urada dela s. Alb. Thomasa. V nas samih je naša rešitev, v nas samih je izboljšanje našega položaja. _____ svobodne ofi5«n bi se kasneje povišal nezgodni prispevek na dvojno sedanjo izmero. Številčno- bi se prištedilo s poslabšanjem bolniških dajatev nad 30 milijonov dinarjev. V pogledu uprave zahtevajo poslodavci, da se da poslodavcem možnost, da zavarujejo svoje delavce v lastnih podjetniških blagajnah z značajem sedanjih Okrožnih uradov: da se osvobode vsi poslodavci dolžnosti, da prijavljajo uradom za zavarovanje delavcev svoje delavce: da se osvobode vsi poslodavci, ki zaposlujejo manj kakor 25 delavcev, dolžnosti prijavljati uradom za zavarovanje delavcev svoja podjetja. Nujne evidence bi sestavljali okrožni uradi za zavarovanje delavcev samo na podlagi prijav delavstva. Četudi bi bila evidenca pod temi pogoji zelo težka, se otežuje po predlogih poslodavcev tudi kontroliranje podjetij od strani uradnikov zavarovanja. To so oficijelne zahteve poslo-davskih organizacij. Kakor se iz teh zahtev razvidi, so tu velika nasprotja. Delavci smatrajo, da ogrožajo poslodavske zahteve samo eksistenco delavskega zavarovanja. Najnevarnejše so one zahteve, ki pomenijo po svojem bistvu popolno desor-ganizacijo upravč zavarovanja. Kako se bo ta borba končala? Kako se mora končati? Mi upamo, da bo prišlo koncem koncev vendarle do zavarovanja za slučaj onemoglosti in starosti in do napredka delavskega zavarovanja v vseh njegovih panogah. Mi se nadejamo, da ne bo hotel nihče, ki sodeluje pri tej reformi delavskega zavarovanja, vezati svojega imena z reformami, ki bi značile poslabšanje našega delavskega zavarovanja in popolno desorganizacijo ustanov, ki gledajo v nekaterih pokrajinah naše države na 40- in večletne tradicije. Delavci pričakujejo, da bo pomenila perioda življenja zakonodajne konstruktivnosti tudi napredek za delavsko pravo. Delavsko zavarovanje v Jugoslaviji. (Referat tajnika Filipa Uratnika 10. marca 1930 »DELAVEC« Stran 3 STROKOVNI VESTNIK. VABILO na redni občni zbor Saveza Mctalskih Radnika Jugoslavije, podružnice Jesenice, ki se vrši v nedeljo, dne 16. marca 1930 ob 9. uri dopoldne v dvorani Kino »Radio« pri Delavskem domu na Savi. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Pevci zapojo pesem »Slava delu«. 3. Pozdrav predsedniku kovinarske internacionale s. Domes-u, narodnemu poslancu in predsedniku avstrijskih kovinarjev. 4. Pozdravni nagovori delegatov. 5. Poročilo predsednika s. Do-mes-a o položaju težke železne industrije v Evropi s posebnim ozirom na racionalizacijo. 6. Poročilo odbora za poslovno ' leto 1929. 7. Poročilo nadzorstva. 8. Poročilo o sklepih plenarne seje centr. odbora S. M. R. J. 9. Volitev novega odbora. 10. Delovni program upravnega odbora za leto 1930. 11. Članstvo. Članstvo iz Jesenic, Javornika in Dobrave< se poziva, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Pričetek občnega zbora točno ob 9. uri dopoldne. V dvorani je kajenje prepovedano. ■ - - ' Ifc l Vstop le proti vabilu in ga ima vsak elan pri vhodu pokazati. Upravni'odbor S. M. R. J., »Jesenice«. K občnemu zboru Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. »Sekcije težke železne industrije Jesenice«. Naš občni zbor, ki ‘sc vrši dne Ki. t. in. v kinu »Radio* y dvb- .rani Delavskega doma na Savi-Je-senice in katerega sp udeleži tudi naš zastopnik, predstavnik interna-cijonale Sekcije težke železne industrije Srednje Evrope, sodrug Domes iz Avstrije, predsednik avstrijskih kovinarjev, je v času težkih' problemov, s katerimi se mora pečati organizirano delavstvo težke železne industrije vseh držav Evrope lin po vsem svetu. , , Racijonalizacija: To je tehnična popolnitev tovarn, ali prav: po domače povedano, nadomestitev žive' delovne, sile t mrtvo delovno silo, s strojem. ; ,,r ; -'j. Ves industrijski svet1 je objet s tem problemom, nekje se je pričelo-, in to v'prvi vrsti v Ameriki, sedaj pa preplavlja tai problem! vse industrije vseh panog vseh1 držav sveta, stotisoče delavcev pa postaja brezposelnih, črez noč in-igorje se eno-.stransko kopiči do neznanih obupnih stopinj; ‘Strah pred jutri* kaj bo jutri, pbvladujq d^lay’ta 'in vsp> njegovo družino; to je rezultat jacijo-nalizacije. ....... .......... . _ KarteH: To so zveze industrij-cev posameznih1 strok, ki so v prvi vrsti državno združeni v kartel im s temi skupnim kartelom preko vseh državnih mej vse do one meje, kamor 'segajo njih skupni interesi. Njih namen je, da si določajo med seboj, koliko kateri sme izdelovati gotovega blaga1 in kateri ‘trg sme zalagati ž ftjirii ter kakšna mora biti enotna cena. tega blaga. Naročila ne sprejemajo več posamezne tovarne, temveč iijihi skupna pisarna, katera razdeljuje naročila. Kartel v današnjih razmerali je gospodarska zveza brez državne kontrole in torej pravzaprav protizakonit, ker hi vpisan v evidenco državnega urada in so Vsled tega vsi gospodarski pakti kartela tajnost kartela brez vsake kontrole. Bančni trusti: So denarni zavodi z ogromnim kapitalom, kateri obvladujejo in zalagajo' z denarjem1 vse . Vrste industrijo, ki je deloma njihova I popolna last in poleg tega taki trusti tudi poleg zalaganja industrije z denarjem) isto tudi gospodarsko kontrolirajo in držijo ogromna industrijska gospodarstva v svoji potfolni odvisnosti, ter s temi diktirajo cene produktom in uničujejo vse, kar se jim ne vkloni. Bančni trusti so kapitalistične denarne sile, ki odločajo o usodi milijonov delavcev in njih družin. Pri nas je ta kapitalistična, zverina še v otroških čeveljčkih, vendar pa že vprav pošteno grize okrog sebe, kakor mlada zverina, ki se ne da nikdar udomačiti in ki je nevarnost nje odstranjena šele, kadar jo omejite v kletko, kjer pa tudi nikdar ne konča naravno, temveč slej ali prej, ko se ostari, postane žrtev svojih naravnih krvoločnih instinktov... Bančni trusti ne obvladujejo samo ogromne industrijske panoge, temveč imajo v svojih šapah tudi mnoge denarno in gospodarsko šibke države, torej cele države ima v šapah peščica povzpetih ljudi, čisto navadnih ljudi iz krvi in mesa, a do danes še ni nikjer tem tajnim silam postavljena konkretna protisila razen močnih delavskih, strokovnih in ostalih organizacij po vsem svetu. skupnega občnega zbora dne 16. marca. Nobeden ne sme manjkati, kdor je službe prost, vse izgovore na stran in vsak pridi zanesljivo, da javno pokažemo, da srno se prerodili, da vstajamo, da nas je že en bataljoni v fronti proti dvema frontama, proti neorganiziranim in proti izkoriščevalcu. Sodrugi! Sodražice! Racijonalizacija, kartel ter s tem brezposelnost in pomanjkanje, so zveri, katere morajo zaupniki v kletko skupaj zaprti ž njimi krotiti. Ali boste stali vztrajno ob ograjah s svojimi legitimacijami, da ne bodo zaupniki, katere ste določili za krotilce, obležali z zmečkanimi kostmi, razmesarjeni od nesolidarnosti — pognani v brezposelnost? Naj Vami ne bo prispevek, katerega plačujete za organizacijo kakor sadistični publiki vstopnina' v amfiteater, ki se naslaja nad žrtvami razjarjenih zveri, temveč v dejanju bodite člani vsaj toliko, kolikor je faktično odgovorna dolžnost vsakega člana. V nedeljo, dne 16. marca 1930, je zgodovinski dan kovinarjev Kranjske industrijske družbe z Jesenic, Javornika in Dobrave. Iz vseh Važnih kovinskih industrij naše države bodo prišli delegati, kakor tudi delegati naših gospodarskih korporacij in kakor že omenjeno, tudi naš stari sodrug Domes iz Dunaja. Vsem naš iskren pozdrav ob prihodu med nas. Našli bodo tu svoj dom, kot ga tudi mi v mnogih krajih najdemo, kamor gremo. Delavski dom1, ki je nam vsem to, kar je kmečki družini njihova domačija. Zato pa1 v srcu mmm Zaupniikl zbor S. M. R. J., sekcija težke železne industrije — Jesenice. To so problemi, kateri nas obdajajo in proti njim ne pomaga nič drugega, kakor sklenjena organizirana solidarnost delavnega ljudstva v svojih strokovnih organizacijah v paraleli z ostalim delavskim pokre-tom. V času, ko je delavstvo pri nas izgubljalo svoje sile v bratomornem boju vsled praznih fraz in osebne gonje, se je v zunanjem svetu odigravala od nas prezrta faza kapitalizma, ki je objela sedaj tudi nas. Sedaj ob dvanajsti uri spoznanja pa je potreba zaklicati vsem spečim in vsem indiferentnim, predvsem' pa tistim, ki še vedno na tihem tajno rujejo proti enotni delavski strokovni orcanizaciii: snoznaite vendar enkrat za vselej, da brez enotnega delavskega strokovnega pokreta ni več delavskega razreda v naši državi, ker bo delavstvo pognano nazaj v dobo najtemnejšega suženjstva. Kričalo se je proti kapitalizmu, v dejanju pa se je pomagalo dovesti do tega stanja baš vsled najradikalnejših fraz. Kaj bi, na primer, kovinarji v Jugoslaviji lahko danes kot strokovna organizacija predstavljali v gospodarskem, kulturnem in obrambnem! smislui, ako bi takrat imeli toliko razsodnosti, kakor jo je že vsaj sedaj že. Zamujeno se ne vrne in iz temelja ven je treba iznova graditi s podvojenimi silami za bodočnost. Sodrugi! Sodražice! Kdo izmed Vas, ki ste organizirani, bi si upal izostati ob teh težkih problemih, da se ne bi udeležil kot član našega zvesti svoji ideji pridimo vsi na naš skupni občni zbor, da na ta način tiho, skromno manifestiramo dan organiziranih kovinarjev težke železne industrije, da se posvetujemo o potili, po katerih bomo v bodočem letu šli za obrambo življenskih pravic. Marčni solnčni žarki napovedujejo novo pomlad, kmalu bo zopet naša Gorenjska odeta v zelenje, in tudi naša organizacija čuti v sebi pomlad, pomlad, ki bo pokrila posledice vseh plazov, ki so šli preko delavskega pokreta v Jugoslaviji. Pozdravljeni sodrugi v Guštanju, Štorah, Cinkarni v Celju in Zenici, Varešu in Topuskem, pozdravljeni Vi kovači verig v Lescah, pozdravljeni Vi sodrugi v Brodu na Savi, v Subotici, v Novem Sadu, Zagrebu, Kragujevcu in Beogradu in vsi ostali, pozdravljeni na naš dan na Jesenicah ! Savezni svet Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije Sekcije težke železne ind. Jesenice. Blagajniško poročilo Sekcije težke železne industrije SMRJ za Jesenice, Javornik In Dobravo. Kakor smo že v eni zadnjih številk »Delavca« poročali, kako je naša organizacija na znotraj krepko telo, tako imamo sedaj tudi zadovoljiv rezultat vztrajnega dela naših zaupnikov za leto 1929 pred seboj, kar je najizrazitejši dokaz, koliko podrobnega, tihega dela se je izvršilo v preteklem letu. Spodaj podano poročilo iz blagajne se nanaša sicer na leto 1929, vendar pa ni ce- lo leto zapopadeno, ker smo šele julija meseca reorganizirali obračunavanje za vse tri podružnice z Jesenic, Javornika in Dobravc v skupno blagajno Sekcije težke železne industrije. Imamo 15 sekcij in godbeni odsek. Začetkom leta 1929 je bilo 388 članov, pristopilo pa jih' je v letu 1929 592, dopotovalo 150. odpotovalo 26, umrla sta dva člana, črtalo pa se jih' je 180, ki pa še niso popolnoma izključeni iz članstva in jih je večina, ki so izjavili željo, da se naj jih ne črta, da bodo doplačali kar so v zaostanku. Tako smo pravzaprav s številom članstva dosegli višino 1282. Vendar je pa rednih članov koncem leta 1929 bilo 922, strogo vzeto po pravilih' ter nam zaradi tega, ker se člani ne držijo reda, ki ga hoččmo imeti za vsako ceno, ni bilo mogoče napovedanega trenutka s 1000 člani proslaviti tako, kot smo si svoječasno zamislili. Ker ne maramo, da bi komu naredili krivico, ker tisoči član bo novo pristopivši član, ne pa tisti, ki za nazaj povrača prispevke in omogoči s tem število 1000 rednih članov. Letni račun prometa s centralo izkazuje za leto 1929 148.196 Din dohodkov, izdatkov pa 33.140.90 Din tako, da je bilo centrali poslanega v celoti 115.055.10 Din. Letni račun prometa s podružnico pa izkazuje za leto 1929 Din 37.530.50 dohodkov, izdatkov pa Din 17.047.75; dolga imamo še na radio-aparatu 1600 Din, tako da imamo saldo premoženja Din 18.882.75. Bilanca pa izkazuje za leto 1929 sledeče: dohodki Din 20.482.75, izdatki Din 8937.73, tako da je prebitek v letu 1929 skupaj Din 11.545.02. Rezultat je zadovoljiv, osobito ker smo celo leto imeli pravzaprav le borbo za dvig organizacije in za vzpostavitev notranjega reda, brez katerega temelja ni zdrahe organizacije. K blagajniškemu poročilu pripominjam le še, naj člani vendar uvidijo iz tega, da se je stvarno in pozitivno delalo in naj skusi sleherni doumeti, kolike neprilike in težave nam ustvarjajo vsi oni, ki neredno vplačujejo svoje prispevke. Apeliram na vas vse, da nam omogočite notranji red, naj vsak točno in redno plačuje svoje prispevke, ker tudi točno in redno dobi vsak svojo upravičeno podporo, kadar jo je upravičen prejeti. Veliko pa je odvisno, odnosno skoraj vše, kar se tiče reda pri vplačevanju prispevkov, od sekcijskih blagajnikov, odnosno predvsem od naših pomožnih blagajnikov, na katerih pravzaprav sloni naša organizacija v finančnem oziru. Vaše podrobno de- lo, sodrugi pomožni blagajniki, bo jamstvo za trajnost in vzornost organizacije pri nas. Prejeti denar vedno takoj odračunavajte svojim sekcijskim blagajnikom, osobito pa takoj oddajajte pristopne izjave novopristo-pivših članov. Članstvu pa priporočam, da pomožnim blagajnikom omogoča čim lažje poslovanje s tem, da se ne pusti stotero-krat tirjati, ker koncem vseh koncev gre vendar le za naše skupne koristi vseh nas in naših družin. Z velikim zaupanjem gledam v bodoče leto, prepričan, da bo na prihodnjem občnem zboru Sekcije težke železne industrije dokazan še večji uspeli naše solidarnosti in da bo sleherni v naši industriji zaposleni delavec tudi naš član. Red imamo ob trajnem in rednem delovanju vseh zaupnikov, ter vsak, ki je član, lahko danes že s ponosom pokaže svojo legitimacijo, da je član organizacije, ki si je in bo znala pridobiti v največji meri javen rešpekt. In tudi jaz si štejem v čast, da sem bil poverjen s funkcijo blagajnika, katerega delo je tiho, a vendar toliko važno, ako se hoče imeti resnično pravi red. Karol Ažman, glavni blagajnik. Pred ustanovitvijo srednjeevropskega emajl-kartela. Srednjeevropski lastniki emajlne produkcije se bbdo, kakor poroča Avstrijski Metallarbeiter, sestali meseca februarja v Berlinu (torej so se že), da rešijo vprašanje dogovornih cen za emajl-industrijo. Rečeno je, da gre v glavnem za obo-ritev nadvse močne konkurence v eksportu. Uresničenje tega kartela pa je še dvomljivo, pravi Metallarbeiter. Torej vsepovsod vse v kartele. Zakaj? Delavci, razmišljajte, ali ni to velik opomin, za vse, ki še niso organizirani!!! Im Westen nlchts neues... beim Westen ilichts neues... Redukcija SO delavcev na Dobravi v elektrodni tovarni KID. Ni naročil, pravijo gospodje, smo čakali, sedaj pa ni drugače, ne moremo pomagati, ni pa ni. Težko, da se bo kaj izboljšalo. Resnica je, da imajo dobravski delavci tudi skrajšan delavni čas, in sicer nekateri na 3 dni, drugi na pet dni v tednu in res je, kar vemo mi, da se bo še morda reduciralo na Dobravi. Pravega vzroka za to pa gospodje nočejo poiskati. Zadnje čase je začela na Dobravi padati produkcija, in sicer je gospod ravnatelj trdil, da je vzrok v tem, ker ljudje ne pazijo. Pa asistent in mojster je temu kriv itd. Možato pač ni, da se gospodje ravnatelji skrivajo s svojimi zagreški za hrbet svojih podrejenih, ker končno, pravijo, da je ruski antracit najboljši, zakaj pa konkretno ne ugotovite tega, da bi naročili za poskušnjo nekaj angleškega antracita in primerjali produkcijo od obeh teh dveh antracitov. Izgleda, da se z usodo dobravskih delavcev igra tajn^ in osebna politika, ali pa politika popolne demontaže te tovarne. Kdo ima pa na tem« največji interes, bi nam najjasnejše najbrže lahko odgovoril gospod ravnatelj Beker iz Dobrave..., ker je gospod generalni ravnatelj z gospodom West-nom vred, izgleda, popolnoma podlegel njegovim trditvam, da so le delavci vzrok, ne pa druge vrste antracit. Nas pa bo gospod ravnatelj prepričal le takrat, če nam1 s primero dokaže, da iz angleškega antracita elektrode niso boljše kakor iz ruskega. Ne tako, gospodje, poiščite pravega krivca! Mi vemo, da Vas ta špas, te po-skušnjc z ruskim antracitom, stane nad 700 tisoč Din, toda zakaj zvračate to pasivo sedaj na rame delavcev, ki naj sedaj z brezposelnostjo in gladovanjem krijejo pogrešek nekoga drugega. Preiščite stvar resnično in stvarno, ker dvomimo, da bi gospod Westen ne imel interesa na tem, da bi tovarna na Dobravi naprej dobro obratovala. Gospod Beker, svoječasno ste hoteli Vi z neko skupino tovarno odkupiti... Goposdje, nikar ne delajte z delavstvom vabank, naredite tako ali tako, nam je pač prokleto malo mari, kdo je gospodar, za nas je glavno, če ste že tovarno tam postavili, da sedaj obratuje, da so ljudje zaposleni, ne pa, da se nas drži v tako nestalni situaciji, ker končno, ako bi tam te tovarne ne bilo, bi bila morda kaka druga z bolj stalno zaposlitvijo. Saj ni res, da je stvar tako enostavna, da se ljudi kar na cesto zmeče, če gre trenutno slabo v eni tovarni. Mi o tej stvari ne bomo molčali, šli bomo stvari do dna in tudi javno spregovorili, če bo potreba. Za danes pa samo toliko. Razmere v kovinski industriji v Mariboru in bližnji okolici. Da razmere splošnega delavstva niso rožnate, ne more nihče oporekati, posebno sedaj v zimskem času, ko vlada velika brezposelnost, ki ustvarja veliko revščino in strašno bedo. V kovinski stroki v Mariboru in Teznu se pa morajo te razmere posebej povdariti, da so tam še slabše. Marsikateri zavedni delavec te stroke v dru-* Kih krajih in obratih se bo vprašal, od kod izvirajo te izredne razmere V kovinski industriji in stroki v Mariboru in okolici in kaj je temu krivo. No, pa vam hočemo povedati, kako ga furajo ti kovinarji. Po preobratu in par let pozneje teh razmer v tej obliki v Mariboru in Teznu ni bilo in sicer iz razlogov, ker so sc takrat kovinarji zavedali tega, da je v skupnosti moč, potom katere so si priborili kolektivne pogodbe, ki so jim zasigurale primerne mezde, točno izplačilo nadur, plačane dopuste itd. Ko so si kovinarji v Mariboru in na Teznu pri Mariboru vse to potom svoje strokovne organizacije pridobili, so pa preukrenili ter so deloma zapustili strokovno organizacijo, deloma pa zabredli v nereelne vode, ker so potom obljub in različnih fraz bili mnenja, da se bode njihov položaj hitrejše in radikalno zboljšal. Ali zelo so se varali, ker so se vsled izstopa iz svoje razredne organizacije njih razmere radikalno poslabšale. Presenečeni so zapustili to napačno pot. Ali mesto da bi se vrnili spet v pravo strokovno organizacijo, so postali indiferentni. Zaupnikov, ki so jih hoteli spraviti na pravilno pot razredne strokovne organizacije, v njihov kovinarski savez, niso poslušali. Tako hodijo po potih indi-ferentizma in ne poznajo solidarnosti. Začeli so celo medsebojno konkurenco, t. j. pri podaljšanju delovnega časa, ki pa se jim ni plačeval po zakonitih določilih, temveč kot navadne delovne ure. Ford povišal minimalne plače za en dolar na dan. Delavci s tedensko plačo prejmejo 5 odstotkov več. Ta povišek zadeva 140.000 delavcev. Henry Ford je minimalne plače vsem deLavcem Fordovih tovarn v Z. A. D. povišal od 6 na 7 dolarjev na dan. Oni, ki so nastavljeni s tedensko ali mesečno plačo, prejmejo povišek plač za 5%. Nova plačilna odredba je stopila v veljavo s 1. decembrom 1929. Pol podatkih Fordovih tovarn prejme 24.320 delavcev 1 dolar več na dan kot prej, dočim 5% povišek plač obsega 115.643 delavcev in nastavljene ev. Totalni povišek plač znaša od tega mesečno 1,628.451 dolarjev ali skoro 19 milijonov 500.000 dolarjev na leto. To je mesečno v dinarjih 91,199.256 ali letno Din 1.094,301.062.—. Ta povišek je v skladu z izjavo, katero je podal Henry Ford na prvi konferenci vodilnih magnatov podjetij s predjednikofn Z. A, D, Hooverjem. Dne 1. januarja 1914 ®o zvišale Fordove tovarne plače od povprečnega zaslužka 2.34 dolarjev na minimum 5 dolarjev na dan in reducirale delavni čas od 9 na 8 iur dnevno. 1, januarja 1919 je ibiia minimalna plača povišana od 5 dolarjev na 6 dolarjev in sedaj na 7 dolarjev na dan. (Posneto iz mesečnika Bernske kovinarske internacijonale iza mesec januar 1930.) Fordovi delavci v Ameriki, ki niso najbolje plačani, zaslužijo dnevno minimalno 7 dolarjev, to je v dinarjih približno 392 Din na dan. Ford ne trpi delavske strokovne organizacije v tovarni. Deloma se pa to da razumeti, zalkaij ne pride med njegovimi delavci do organizacije. Tisti naši podjetniki, ki se z vso silo branijo organizacije baš zato, ker so pri njih najslabše plače, naj vsaj malo posnemajo Forda in sami nekje enkrat svojim delavcem zvišajo plače za 20 do 30 odstotkov; potem bo lažje razumeti, zakaj se branijo organizacije. Sicer pa, Evropa je eno, Amerika drugo; zato je pa v Evropi treba čvrste organizacije delavcev, ker naši podjetniki zvi-šavajo svoj dobiček iz računa umazano nizkih plač; zato bomo pa pri nas in pred vsem mi kovinarji v vseh kovinarskih obratih in tovarnah uveljavili organizacijo, ker brez ruje kratko pri nas ne igre in se ne da živeti. Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani RUDARJI. Produkcija in poraba premoga v Jugoslaviji v zadnjih 10 letih v primeru z letom 1913. Leto Črni Rujavi premog premog Lignit Skupaj 1913 v tonah 56.805 2,513.115 481.134 3,051.054 1919 20.674 1,681.729 537.108 2,239.511 1920 65.885 2,077.034 744.680 2,887.599 1921 77.599 2,281.764 732.017 3,091.380 1922 101.861 2,616.317 1,011.151 3,729.429 1923 136.267 2,972.264 992.173 4,100.704 1924 131.633 3,121.087 932.520 4,185.240 1925 178.456 2,998.953 974.717 4,152.126 1926 190.814 3,013.392 936.546 4,140.572 1927 289.141 3,484.975 970.820 4.746.936 1928 357.472 3,666.030 1,028.378 5,051.770 Leto Poraba v 1000 t. Uvoz v 1000 t. 1919 2,240 — 1920 2,926 38 1921 3,149 102 1922 4,045 316 1923 4,408 308 1924 4,520 334 1925 4,698 546 1926 4,852 441 1927 5,149 449 1928 5,583 531 Leto Število Povprečna produkcija na delavca in delavcev leto v tonah 1919 22.089 100 1920 29.052 99 1921 29.036 106 1922 31.159 120 1923 31.719 130 1924 30.316 131 1925 28.886 143 1926 28.972 142 1927 29.696 160 1928 27.693 182 Iz zgornjih številk je razvidno, da smo pri nas za kritje domače uporabe premoga še vedno navezani na uvoz tujega premoga, in to kljub temu, da je lanska produkcija presegla ono iz leta 1913 za nad 100%. SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA. Poročilo iz Hrastnika, V nedeljo, 23. februarja, je imelo delavstvo kemične tovarne v društvenih prostorih ob obilni udeležbi svoj izredni občni zbor. Ker ni bilo nobenega referenta, se je po poročilih predsednika in tajnika prešlo na volitev novega odbora. Izvoljeni so bili: Volf Njko, predsednik; Paulič Jožef, podpredsednik; Kragl Jožef, tajnik; Peterlin Ivan, blagajnik; odbornika: Železnik Anton, Vodopivc Franc. Nadzorstvo; Hoferl Alojz, Pirc Jožef, Florjane Ivan. Namestniki: Horjak Ivan, Godieel Pavel, Vučka Mihael. — Po volitvah je povzel besedo s. predsednik in se vsem navzočim zahvalil za zaupanje in za njih odločni korak, da so se zopet nanovo vsi strnili okrog svoje strokovne organizacije in da vztrajajo na svoji začrtani poti, ker le v strnjenih vrstali in s pomočjo svoje strokovne organizacije se lahko uspešno borijo za svoje delavske pravice. Občni zbor podružnice Splošne del. zveze v Mariboru. Redni občni zbor »Splošne delavske Zveze«, podružnica Maribor, se je vršil v nedeljo, dne 23. februarja 1930, pod predsedstvom sodr. Dvoršaka, ki je kot dosedanji predsednik podružnice podal izčrpno poročilo o delovanju in stanju podružnice. Poudaril je težkoče, na katere je zadela podružnica v tem izrednem stanju ob vsaki priliki, a se je kljub temu s trudapol-nim delom vsaj deloma doseglo zahteve delavstva. Nato je sledilo poročilo blagajnika. O pravilnosti njegovega dela pa je nato poročala kontrola, katera je našla vse v najlepšem redu, ter se je izrekel soglasno absolutorij. Nato je bila predlagana 5 članska komisija, ki je imela nalogo sestaviti v poštev prihajajoče osebe za glavni odbor. Med tem, ko se je komisija posvetovala, je podal kratek referat predsednik Centrale sodr. Haramina, ki je ra kratko obrazložil današnje razmere in orisal mogoč izhod iz te krize, ki ovira vsak nadaljnji razvoj. Zlasti je poudarjal potrebo vstopa delavstva v strokovne organizacije, češ, da si brez teh delavstvo ne bo moglo izboljšati svojega položaja. Za tem so sledile volitve novega odbora, pri katerih so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik: Karner Edvard, namestnik: Dvoršak Ivan, blagajnik: Bomšak Emerik, namestnik: Strah Alojz, zapisnikar: Kraner Franc, namestnik: Steinberger Konrad, odborniki: Pivec Franc, Krivec Alojz, Robin Josip, Lipša Jakob, Kebrič Franc, Lešnik Ivan. Kontrola: Vtič Mihael, Grgič Vinko, Cizer Konrad. — Občni zbor je bil dobro obiskan in je bilo med udeleženci veliko zanimanja. Odbor, ki se je izvolil, bo v novem poslovnem, letu šel z vso vnemo na delo. Občni zbor podružnice v Šoštanju. Občni zbor naše podružnice se je vršil v nedeljo, dne 2. marca v Zadružnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Cita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila: a) predsedstva, b) blagajnika, c) nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Poročilo o dajatvah podpor iz parskega sklada. 5. Volitev blagajnika parskega sklada. 6. Poročilo obratnih zaupnikov o njih delovanju in dajatev podpor bolnim in onemoglim delavcem iz kazenskega sklada. Predsednik sodrug Zajc otvori občni zbor, prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in poda poročilo o delovanju organizacije v prošlem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da je v svojem delovanju imela podružnica mnoge težave zlasti zato, ker tovarna v letu 1928-29 ni obratovala v polnem obsegu in je bilo delavstvo brezposel- no. Ker delavstvo ni imelo zaslužka, je tudi 'delo v organizaciji počivalo. Izvršile so se vse priprave za proslavo 1. maja, ki pa je bila prepovedana. Vršilo se je 18 odbo-rovih' sej, 1 javen shod in 1 članski sestanek. Delovali smo tudi na kulturnem polju. Prirejali smo tudi skioptična predavanja, žal, da delavstvo za vse kaže premalo zanimanja. — Blagajnik sodr. Franc Hleb je podal poročilo o dohodkih in izdatkih, podružnic. Za nadzorstvo pa je poročal sodr. Srebre Martin, da so se knjige in denarno poslovanje pregledalo in se je ugotovilo, da se je vršilo poslovanje v najlepšem redu in predlaga absolutorij. Poročal je tudi blagajnik parskega sklada, koliko se je zbralo, koliko se je izdalo podpor in koliko je gotovine naložene v hranilnici in v blagajni. O delovanju obratnih zaupnikov pa je podal izčrpno poročilo sodr. Franc Pregovnik. Poročila so se vzela na znanje Za blagajnika parskega sklada se je izvolilo sodr. Franca Hleba. Ker ni bilo nika-kih predlogov glede spremembe parskega sklada, ostane isti tudi v bodoče tako urejen kakor doslej. O dajatvah podpor iz kazenskega fonda pa je poročal predsednik obratnih’ zaupnikov sodr. Zapušek. Petčlanska komisija je sestavila predlog za novi odbor, ki je bil soglasno izvoljen. Dosedanji predsednik sodr. Zajc je sicer hotel odkloniti ponovno izvolitev, ker posamezniki za ves trud in. požrtvo-vanje človeka potem opravljajo, intrigira-jo itd. Po pojasnitvi, da so to le nekateri posamezniki, da pa članstvo sodr. Zajcu zaupa, je sprejel funkcijo in se je soglasno izvolil naslednji odbor: Zajc Vinko, predsednik; Mlinar Anton, podpredsednik; Kuš-nik Jakob, tajnik; Turk Alojz, blagajnik. Odborniki in nadzorstvo: Doblšek Anton, Lešnik Alojz, Povše Jurij in Ramšak Jože. Po izvolitvi odbora je podal oblastni tajnik sodr. Jakomin poročilo o delu naših organizacij in pozval članstvo, da v bodoče dela z vso vnemo za povzdigo svoje strokovne organizacije. Sodr. Primožič pa je pred zaključitvijo občnega zbora opozoril, da se namerava v Šoštanju ukiniti ekspozituro OUZD in pozval delavstvo, da če ta namera res obstoja, da napram temu zavzame svoje stališče. Predsednik je nato zaključil lepo uspe- li občni zbor. LESNI DELAVCI. Podružnica lesnih delavcev v Ljubljani je imela svoj redni letni občni zbor dne 23. februarja v hotelu »Lloyd«, kateri je bil zelo dobro obiskan, zlasti s strani mlajše generacije, kar je zelo razveseljivo. Občni zbor otvori predsednik sodrug Bricelj, ki poda) obširno poročilo o. delovanju podružnice in stanju članstva. V poslovnem letu smo izgubili tri dobre člane. Za vedno so se ločili od nas sodrugi Knavs, Kralj in Dolenc. Bodi jim zemljica lahka! Na novo je pristopilo 87 članov. Pogosto so se vršili zaupniški sestanki, pa tudi delavskih sestankov je bilo precej. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je postala ljubljanska podružnica zelo agilna in je želeti, da naj tudi v bodoče tako napreduje. Tajniško poročilo je podal sodr. Ker-njak, blagajniško pa sodr. Virant ml., kar je vzelo članstvo na 'znanje. Sodr. Antončič je poročal za kontrolo ter je predlagal, da se podeli staremu odboru absolutorij. Nato so se vršile volitve v novi odbor; za predsednika je bil ponovno izvoljen sodr. Bricelj. Zahvalil se je članstvu za zaupanje ter naglašal, da naj bi se članstvo zavedalo svojega težkega položaja ter se oprijelo trdno svoje strokovne organizacije, v kateri je edini izhod za zboljšanje svojega položaja. V odbor so bili izvoljeni še sledeči sodrugi: Gregorič, Virant ml., Bergant, Oblak Franc, Kramar, Kožuh, Hafner, Pangos, Prevc Stanko, Bukovec Ivan, Petrič Martin, Antončič, Toplišek, Podobnik, Civha. Sodr. Tokan je poročal o starostnem zavarovanju in naglašal, da bo to edina opora našim starim borcem. Nadalje apelira na članstvo, da bi se v čim večjem številu odzvali in postali podporni in ustanovni člani delavske godbe »Zarja« ter s tem dokumentirali, da imajo tudi lesni delavci voljo za kulturno izobrazbo proletariata. Razvila se je obširna debata, v katero je poseglo več sodrugov. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil občni zbor ob 11.30 s pozivom: vztrajati v borbi do končne zmage za naše pravice! OBLAČILNI DELAVCI. Nečedna konkurenca v krojaški obrti. Zadnje čase se opaža jako grda konkurenca in boj za naročnike med mojstri. Razpasla se je navada med nekaterimi krojaškimi mojstri, da si pridobijo razne manufakturne trgovske sotrudnike na svojo stran s tem, da jim brezplačno ali vsaj za podrežijsko ceno izdelujejo oblačila. Ti trgovski sotrudniki potem agitirajo v trgovinah za te mojstre. Samo ta in ta mojster je najboljši in najcenejši, dasiravno imajo vsi mojstri svoje cenike predpisane od zadruge. Večkrat se dogodi, da kak mojster pošlje v gotovo manufakturno trgovino svojega naročnika, a se ta k mojstru več ne vrne, ker ga je trgovski sotrudnik pregovoril za drugega mojstra. Tak način pridobitve naročnikov dotičnim mojstrom ni v čast in trgovci z manufakturo bi pač morali prepovedati svojim sotrudnikom, da prenehajo s tako nedopustno in nesramno agitacijo! Brezposelnost na Dunaju. Na Dunaju je bilo v letu 1929 pri pomočniškem zboru javljeno povprečno 1282 krojačev in 1667 šivilj brezposelnih. Največja brezposelnost je bila v mesecu januarju in sicer 1836 krojačev in 3411 šivilj, najmanjša pa v mesecu oktobru za krojače, kjer je bilo samo 630 brezposelnih in v maju za šivilje; ta mesec je bilo le 289 brezposelnih’ šivilj. V splošnem pa je bilo brezposelnih na Dunaju v letu 1929 15.379 krojačev in 20.358 šivilj. Oblačila iz aluminija. V oblačilni stroki se pripravlja velik preobrat. Tehnika je v ofenzivi. Ona napreduje povsod in tok časa prinaša vedno nove iznajdbe. Ali ste že slišali in mislili kedaj, da bo svet hodil okoli v aluminijastih oblekah? Pred dvemii leti smo slišali, da je bila zračna ladja »Italia« oblečena v aluminijasto obleko. Danes pa prihajajo poročila, da je tehnika iznašla blago za obleke, katero sestoji iz celuloze in aluminija. Debelost aluminija znaša -0.009 milimetra in je jako trpežno; že dosedaj so bile v brokatu, v blagu, iz katerega se izdelujejo plesne obleke, vpletene posamezne aluminijaste niti. En meter takega blaga bo stal Din 40.—; če računamo tri metre, bo stalo blago za obleko Din 120.—, kar bo povzročilo, da si bo lahko vsak, še tako slabo situiran delavec, nabavil novo obleko, kar sl dosedaj pri teh visokih cenah blaga ni mogel. Upajmo, da bodo tudi oblačilni delavci imeli vsled te iznajdbe boljšo in stalnejšo zaposlitev kot dosedaj. STROJNIKI IN KURJAČI. Mnogo je onih, ki menijo, da se parni stroj umika novim električnim pogonskim silam: Zlasti so takega mnenja oni, ki ne zasledujejo razvoja tehnike, oziroma nimajo časa in ne prilike, da bi razvoj mogli zasledovati. Izpodrivanje parnega stroja po drugih poganskih silah ni tako, kakor si ga nekateri predstavljajo. To nam potrjujejo strokovnjaki, ki se izključno s pogonsko silo bavijo. Zadnjih par let vidimo, da so nove iznajdbe, nove naprave pri parnem stroju, povečale kapaciteto tako rapidno, da se človek mora vprašati, zakaj že prej ni bilo mogoče spraviti na dan take ekonomije; zakaj že prej ni bilo mogoče iztisniti take sile iz parnega stroja, kakršno se dobiva po iznajdbah v zadnjih letih? Res imamo pogonske sile, ki navidezno kažejo večjo komoditeto. Vendar pa ima parni stroj tudi veliko dobrih lastnosti, ki tehtno in upravičeno zagotavljajo njega obstoj in razvoj. Parni stroj ni odvisen od napeljave vode in nobenih daljnih vodov, postavi se lahko kamorkoli, njegova grad-ba je bolj enostavna kakor gradba drugih pogonskih sil. To bi bilo eno v dobro parnemu stroju! Njega moderni razvoj pa odtehta vse. Navedba visokega pritiska pri parnem stroju je napravila popoln prevrat pri pogonski sili.te vrste. Preračunano je, da daje navadni parni stroj 16 atmosfer pri-okroglo 10 od 100; pri novem tipu 55 atm. 390 stopinj 15 od 100 in naj novejši parni stroj 130 atm. ob 485 stopinj C. 20 od 100 premogovne toplote, ki se razvije v silo ali eneržijo. V bodoče namreč kurilna gorkota ne pride več v direkten stik s kotlom, s čimer je tudi odpravljena vsa nevarnost, da kotel zgori ali da bi utegnilo priti do eksplozije kotla. Tri iznajdbe te vrste so: konstrukcija Leffler, Schmiedova in Bencon-kotel, Vse so neprecenljive vrednosti. V organizaciji strojnikov se je zadnje čase začelo živahno gibanje v smeri, da je potreba seznaniti naše strojnike s temi novimi napravami. Pred par tedni je šla deputacija strojnikov k g. banu in ga naprosila v to svr-ho za pomoč. Organizacija strojnikov se je zavedala, da pošlje deputacijo k človeku, ki je sam strokovnjak in ki bo umel težnje strojnikov upoštevati. In res je g. takoj vse razumel in svojo pomoč obljubil. Za strojnike pa je življenskega pomena, da vršijo ekskurzije in se njim izdajo nato uradna izpričevala za nadstrojnike, ker le na ta način bodo lahko zasedli domači strojniki mesta, na katerih so danes zaposleni inozemski strojniki s trikratno plačo naših domačih strojnikov. Oni strojniki, ki do danes še niso našli poti do svoje stanovske organizacije, pa bodo prej ali slej spoznali, da je njih moralna dolžnost, da se organizirajo v svoji strokovni organizaciji, ker tisti časi so minuli, ko je taval vsak posameznik po svoje okoli. N. M. STROJNIKI, POZOR! Oni, ki bi se radi udeležili ekskurzije in bi radi postali nadstrojnlki in ki se do danes še niso priglasili naj to nemudoma naznanijo društvu strojnikov, Delavska zbornica, Ljubljana. ,, »Prijatelj prirode.« Podružnica turističnega društva »Prijatelj prirode« sklicuje svoj 1. redni letni občni zbor, ki se vrši dne 11. marca 1930 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. i Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čita-nije zapisnika ustanovnega občnega zbora. 3. Poročilo odbora. 4. Poro čilo nadzorstva. 5. Volitev novega odbora. 6. Razno. V slučaju, da ob določeni uri ne bo zadostno število članov navzočih, se vrši občni zbor 1 uro kasneje neglede na število prisotnih. Članstvo se opozarja, da je prejela ljubljanska j>odružnica večjo množino novih slovenskih društvenih znakov. Isti se dobe za ceno Din! 8.— komad v društveni pisarni. Člani, ki še niso prejeli legitimacij, naj pridejo ponje. Zakon o inšpekciji dela. (Govor Bog. Carica.) Inšpekcije dela so bile ustanovljene: »za neposredni nadzor nad izvrševanjem zakonov, uredb, pravilnikov in ministrskih naredb, katere se nanašajo na socialno in življensko zaščito delavcev v delavnicah in v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih podjetjih, naj so privatna ali državna, okrožna, občinska itd., v katerih so zaposleni civilni delavci«. Zakon deli inšpekcijo na osrednjo inšpekcijo dela (ki je oddelek Ministrstva za socialno politiko), na oblastne inšpekcije dela in na specialne inšpekcije dela za specialne stroke, n. pr. za stavbno stroko, za železnice, pomorstvo in za rudarsko in za domačo industrijo. Izvrševanje zakona o inšpekciji dela Poleg nalog, ki jih predpisuje inšpekcijam dela zakon, je bil 28. januarja 1922 izdan še »pravilnik o hi-gijenski in tehnični zaščiti delavcev v podjetjih«, ki je prav tako spadal v delokrog inšpekcij dela. Žalibog je pa ostal pravilnik neizveden. Sam zakon o inšpekcijah dela se je le deloma izvajal. Osnovanih je bilo 10 oblastnih inšpekcij dela z dvema specialnima inšpekcijama dela za pomorski promet, ki sta pa bili prav kmalu ukinjeni. Osrednja in oblastne inšpekcije dela niso imele pravice raztegniti svoje nadzorstvo na rudarska podjetja in železniški promet in v glavnem tudi ne pomorski promet, tako da je bilo 150.000 delavcem onemogočeno okoristiti se z zaščito,'inšpekcij dela. Po predpisih Zakona o inšpekciji dela bi morale inšpekcije pregledati okoli 1,200.000 delavcev (dvakrat letno), pregledale so pa, glasom svojih poročil le: leta podjetij z zaposlenimi delavci 1921 6736 101.867 1922 7670 128.733 1923 7972 168.777 1924 8146 175.607 1925 9079 146.720 1926 5662 149.304 1927 5074 137.491 1928 4832 112.316 Iz tega vidimo, da so inšpekcijo dela izvršile komaj deseti del svojih zakonitih nalog. To pa predvsem zato, ker inšpekcije dela niso imele ne dovolj ljudi, ne dovolj denarnih sredstev na razpolago. Po državnem proračunu je bilo leta: , 1922 1923 1925 1927 1928 1923 1924 1926 1928 1929 16 12 9 8 8 7 8 7 14 14 Inšpektorjev dela Inšpektorjev kotlov Tajnikov inšpekcije Tajnikov insp. kotlov 16 Pisarniških moči 22 Slug____________________ 16 12 25 10 13 12 21 16 7 8 6 14 14 7 8 6 14 20 Potnik kreditov 1,015.000 800.000 700.000 560.000 520.000 V Jugoslaviji prevladujejo mala podjetja. Poleg 6000 industrijskih podjetij z več kot 15 delavci, imamo 75.000 obrti in trgovskih obratov, ki zaposlujejo delavce, obrtnike in pomočnike. Število nesrečnih slučajev pri delu narašča letno, prav tako kot pada aktivnost inšpekcij dela. Tako je znanih nesrečnih in smrtnih primerov: leta nesrečnih smrtnih 1921 2452 92 1922 2714 100 1923 6295 193 1924 7297 144 1925 8135 144 1926 7058 117 1927 8149 135 1928 9352 157 Z uveljavljenjem Zakona o zaščiti delavcev in o zavarovanju delavcev so se še razširile naloge inšpekcij dela, med katere spadajo tudi dovoljenja za zaposlitev inozemskih delovnih moči. Inšpekcije dela imajo dolžnost direktne intervencije v vseh delovnih sporih. Druge oblasti, kot sodišča, upravni in obrtni uradi razsojajo samo na tožbo z ene strani in izvajajo higijensko kontrolo obratov. Zaščitne naprave v obratih pa lahko nadzirajo le inšpekcije dela. Sedaj so podrejene inšpekcije dela banskim upravam. Zahteve delodajalcev Delodajalske korporacije zahtevajo, da se tudi formalno ukinejo predpisi Zakona o inšpekciji dela o specialnih inšpekcijah, ker se do danes take inšpekcije niso ustanovile. Dosedaj so imeli inšpektorji pravico, da sami vsak čas pridejo v podjetje. Delodajalci zahtevajo, da sme priti v podjetje inšpektor samo z dovoljenjem in v prisotnosti lastnika podjetja. Ako ni lastnik podjetja prisoten, ne sme v nobenem primeru priti v podjetje inšpektor. Prav tako se ne sme razgovarjati inšpektor z delavci v nenavzočnosti lastnika podjetja. Inšpektorji dela ne smejo na licu mesta izvesti preiskave o nesrečnih primerih, temveč se mora izvršiti ta posel komisijskim potem; v komisiji so pa zastopani državni uradniki in podjetnik. Glavna zahteva delodajalcev je nadalje, da se odvzame inšpektorjem dela pravico, da pregledujejo v podjetjih higijenske, mezdne, prehranjevalne, stanovanjske, zdravstvene in delovne razmere, ker smatrajo, da so vse to privatne zadeve podjetnikov, v katere naj se ne vmešavajo državne oblasti. Higijenske razmere sme nadzirati samo strokovna komisija, sestoječa iz delodajalca in državnih uradnikov, ne pa tako kot je dosedaj, da izvaja kontrolo inšpektor dela s strokovnjaki, katere sam določi. Največja kazen sme znašati 1500 dinarjev. Kazni pa ne izreka inšpektor dela, temveč kraljevska banska uprava. Proti izreku kazni ima podjetnik pravico pritožbe na ministrstvo in državni svet. Pritožba ima odločilno moč. Zahteve delavcev Z ozirom na slabo zaščito delavstva in na zvišano število nesrečnih primerov in z ozirom na dosedanje izkušnje v pogledu izvajanja naše zaščitne zakonodaje, zahtevajo delavci: 1. Da morajo Obstojati oblasti, ki nadzorujejo izvajanje zaščitnih zakonitih določil in da je imed te oblasti šteti predvsem inšpekcije dela. 2. Vse predpise Zakona o inšpekciji dela se mora striktno izvajati; izmenjave zakonitih določil se naj izvrše šele tedaj, ako bi se pokazalo, da to ali ono ni izvedljivo. 3. Zvišati je kazni za kršitev zakonskih določil in uvesti je zaporno kazen za povzročitelje smrtnih in nesrečnih slučajev delavcev. 4. Inšpekcije dela je obdržati v splošnem delokrogu ministrstva za socialno politiko in narodnega zdravja kot samostojne edinice za vsako banovino. Inšpekcije je osvoboditi birokratizma in formalizma, da so zmožne za hitro delo, kajti inšpekcije dela so dejansko socialna policija, katere organi morajo biti vedno, povsod in v vsakem slučaju na razpolago. Inšpekcijam dela se naj da na razpolago potrebne kredite in personal, da bodo lahko vršile svoje zakonite dolžnosti. 5. Za slučaj, da se inšpekcijam odvzame pravico izrekati kazni, potem morajo imeti inšpekcije tudi pravico pritožbe na višje oblasti, ker v gotovih poslih nastopajo inšpekcije pred upravnimi oblastmi v isti vlogi, kot pri sodiščih državna pravdništva. Ako bi inšpekcije dela ostale sestavni del banskih uprav, potem bi ta možnost odpadla, ker se inšpektorji ne bi mogli pritožiti proti odlokom svoje direktno predpostavljene oblasti. Zato je povsem utemeljena zahteva, da so inšpekcije dela samostojni organi ministrstva za socialno politiko. Končno zahtevajo delavci, da se pod kontrolno oblast inšpekcij dela uvrsti vse vrste narodnega gospodarstva, ne izvzemši železnice, rudnike in plovidbo. Vse posle socialne zaščite delavcev in nameščencev se naj skoncentrira v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Dokler se to ne izvede — nimamo socialne zaščite delavcev. POVERJENIKI CANKARJEVE DRUŽBE ■I delavski zaupniki in funkcionarji strokovnih organizacij, nabirajte člane za Cankarjevo družbo in obračunavajte člane! — Letošnje knjige bodo krasne. © Govor Alberta Thomasa, direktorja Mednarodnega urada dela. Sodrugi! Navdajajo me občutki radosti in veselja, ko se nahajam nocoj med vami, v krogu iskrenih in pazljivih ljudi. Ko sem stopal na to tribuno, si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil svojih prejšnjih posetov v Beogradu. Ko sem prišel leta 1924 v Beograd, sem poiskal takoj, kakor delam to povsod, svoje sodruge delavce. Našel sem jih na pustem br-du, v prostrani baraki, skoro kolibi. Razgovarjali smo se tam o svojih težnjah, o svojih skrbeh, o svojem trpljenju. Dve leti potem sem jih našel v skromni delovni sobi. Ali tu je bilo že vse lepo urejeno, videlo se je, da se delo organizira. Ta večer pa je zame proslava vaših novih napredkov. Sešli smo se v vsaj desetkrat večjem številu kakor doslej, v krasnih novih prostorih, med sodrugi, na važnem zborovanju, kjer ste poslušali referate, ki bi delali po solidnosti svojih utemeljevanj čast tudi mnogo, starejšim organizacijam. Teh referatov sicer nisem razumel. Ali moji sodrugi in prijatelji so mi jih izročili v prevodu. Razumel sem dobro, katere so prve in glavne skrbi delavskega razreda v Jugoslaviji. Poznam vašo delavsko zakonodajo iz 1. 1922. Poznam jo prav dobro. •:* To je res prav lepa zakonodaja. A vaše delavstvo se pritožuje, da se ta zakonodaja ne izvaja v celini. Naloga Mednarodnega urada dela je, da gleda na to, da se doseže čim-bolje izvajanje delavske zakonodaje. To je naša največja in najvažnejša naloga. Države se vsako leto bolj brigajo, da izpolnjujejo zaključene pogodbe in konvencije. In v resnici je dolžnost držav članic Mednarodne organizacije dela, da izpolnjujejo obveze, ki so jih prevzele nase. Mednarodni urad dela tu sicer nima pravice ukazovati. On preiskuje le dejanski položaj, kjer je treba. Obveze ne postoje napram uradu, temveč napram državam sopogodbenicam. Vaša delavska zakonodaja je, kot sem dejal, dobra. Zato se pridržujem, sodrugi, iz vsega srca željam in zahtevam delavstva Jugoslavije, naj se ta zakonodaja izvaja. Res je, da kot direktor mednarodnega urada dela nimam pravice prezreti delodajalskih spomenic, da se moram ozirati tudi na njihove razloge, da moram računati s splošno gospodarsko krizo. Ali ne bil bi vreden mesta, ki ga zavzemam, bil bi slab čuvar delovnega reda, predvidenega v mednarodnih pogodbah, če ne bi izjavil: da mora iti skrb za življenje in zdravje delavcev pred oziri materielnega značaja. Naš cilj mora biti, da skrbimo za zdravje delavcem, da branimo delavčevo človeško dostojanstvo, da branimo delavsko mladino pred zlorabo industrije. To mora biti vedno in ob vsakem času naša misel vodilja. Vi vodite danes isto borbo, ki se vodi v moji domovini, v Franciji. Tudi mi v Franciji imamo samo delno izvedeno delavsko zavarovanje. Za zavarovanje se vodi tudi v Franciji ostra borba. In priznati moram, jaz se divim vam in nam, kako vodimo to borbo, s kakimi napori, da se dosežejo veliki delavski cilji. Divim se tej borbi kot vaš star prijatelj, kot nekdanji strokovni delavec, kot socialist. Če mi je dovoljeno, da vam obljubim tu na tem mestu svojo moralno pomoč, sprejmite predvsem zagotovilo, da je vaša borba v vsem soglasna z velikimi cilji Mednarodne organizacije dela. Zahvaljujem se vam zlasti zato, da ste posvetili toliko pažnje inšpekciji dela. Zakaj brez svobodne in avtonomne inšpekcije dela sploh ni delavske zaščite. Strinjam se z Vašimi referenti. Pridružujem se jim popolnoma. A ne želel bi vas mučiti v jeziku, ki ga po večini ne boste razumeli. Zato po-vdarjam le to: Da sta dve garanciji za izvajanje delavske zaščite. Prva je dobra inšpekcija dela, druga so dobre strokovne organizacije. Zlasti brez dobrih delavskih organizacij bi bil tudi Mednarodni urad dela neploden, jalov. Strokovne organizacije so podlaga za vsako delavsko zaščito. Ko je po burnih časih, ki so sledili vojni, nastala doba zmed in generalnih stavk, je prišlo tudi vprašanje ratificiranja konvencij na mrtvo točko. Ko pa so se po tej dobi začele strokovne organizacije utrjevati in notranje konsolidirati, smo dosegli velike in koristne uspehe. Zaupamo v bodočnost strokovnih organizacij in z njimi tudi Mednarodnega urada dela. Danes po desetih letih obstoja, čvrsto tudi ta zaupa v svojo bodočnost. Pred desetimi leti so prinesli estonski delavci iz svoje estonske domovine k nam v Ženevo mal hra-stič. Zasadili smo ga na obali Le-manskega jezera. Ta hrastič napreduje in raste, za-saja svoje korenine globoko v zemljo. V njegovi senci bo delavski razred našel, kakor se nadejam, varstvo in blagostanje. (Dolgotrajno in burno ploskanje in živioklici.) Izjava ujedinjenih delavskih sindikatov (URSSJ). Sodrug Bogdan Krekič, tajnik »Ujedinjene delavske strokovne zveze« (URSSJ) je podal sledečo izjavo: Svobodni sindikati, združeni v sestavu Ujedinjene delavske strokovne zveze (URSSJ) se priključujejo izvajanjem in zahtevam, ki so jih obrazložili referenti. Da vse to podkrepimo, želimo še posebno podčrtati nekaj stvari, ki so za delavstvo prav posebno važne. Mi vemo, da sloni celokupna institucija Mednarodne organizacije dela na sodelovanju predstavnikov države in predstavnikov svobodnih organizacij delavcev in delodajalcev. Zato je važno in ima mednaroden pomen, da obstojajo v vsaki državi svobodne strokovne organizacije. Za nas je dalje važno, da podčrtamo, da morajo biti delavske socialne ustanove svobodne. Te ustanove morajo ostati pod trajnim vplivom onih, katerim služijo. Praksa delavskih avtonomnih ustanov je pokazala svetle rezultate. A ti rezultati so vsekakor prav zato zadovoljivi, ker so vodili te ustanove ljudje, ki so izšli neposredno iz delavskih vrst, s kvalifikacija- □TQJTE..DELAVSKO POLITIKO nflROcn se ; m p R i B o R P0ŠTI1I PREDBLM mi, ki so si jih pridobili pri svojem delu med delavci in za delavce. V želji, da se razvijajo naši socialni zavodi tudi v bodoče po potih, ki so se izkazali kot dobri in vedli te zavode do priznanega ugleda, nagla-šamo tu, da mora osthti samouprava teh zavodov neokrnjena. Želimo, da bi nepravilno postavljeno vprašanje kvalifikacije nameščencev teh zavodov in vodilo do njih birokratizira-nja in duhovnega odtujenja od delavcev, kojim morajo te ustanove služiti. Iskreno se bomo veselili, ako bo do našle te zahteve tako avtoritativno podporo pri Mednarodnem uradu dela, kakor razumevanje pri merodajnih činiteljih. Slične izjave so podali tudi: France Terseglav v imenu Jugoslovanske strokovne zveze. Rudolf Juvan v imenu Narodno-socialne strokovne zveze. Zastopnik Saveza grafičnih rad-nika, zastopnik privatnih in bančnih nameščencev. Delavski apel na vlade. Deputacija 44 članov delavskih strokovnih organizacij pri ministru za socialno politiko. V soboto, 1. marca ob pol 11. uri dopoldne se je zglasila deputacija vsega delavstva Jugoslavije pri mini- stru za socialno politiko dr. Mate Drinkoviču. 44 delegatov je napolnilo delovni kabinet g. ministra. Delavske težnje in želje mu je obrazložil centralni tajnik del. zbornic dr. Topalovič. Poleg vprašanj okoli revizije socialne zakonodaje je iznesel zlasti vsesplošno delavsko zahtevo po samoupravah v delavskih ustanovah, zlasti v okrožnih uradih. Poudaril je, da ni kake ovire niti upoštevanja vrednega razloga, da se ne bi v teh delavskih institucijah upo-stavilo normalno stanje, to je, da bi se izvršile svobodne volitve. Poudaril je tudi enodušno zahtevo delavstva, da ostanejo vse socialne institucije, kot so inšpekcije dela, okrožni uradi, borze dela in delavske zbornice pod edino svojo nadzorno oblastjo — ministrstvom za socialno politiko. Le-to edino imej vso oblast! G. minister je na kratko odgovoril na vse glavne želje, ki so mu bile izražene. Glede revizije socialne zakonodaje je dejal, da na vsa ta vprašanja ne more in ne sme gledati kot socialist. Kajpak mora biti objektiven in nepristansko pretehtavati razloge ene in druge strani. V tem pravcu gre tudi njegovo delovanje. Glede poedinih delavskih institucij je dejal, da je tudi njegovo mišljenje in težnja, da je zanje edina oblast v državi ministrstvo za socialno politiko. V tem pogledu med njim in delavskimi zastopniki ni nikakega nesoglasja. Nato so delegati še dalj časa ostali v razgovoru z g. ministrom, razpravljajoč o drugih vprašanjih, ki so potrebna rešitve, zlasti o potrebi razširjenja pokojninskega zavarovanja nameščencev na celo državo, o vprašanju razmerja med zagrebškim »Merkurjem«, ljubljanskim trg. boln, in podpor, društvom in belgr. Omla-dino, o potrebi ureditve starostne preskrbe monopolskega delavstva itd. Pri zastopniku predsednika vlade dr. N. Periču. Delavska deputacija je bila sprejeta zatem ob 12. uri opoldne od dr. N. Periča, kot zastopnika predsednika vlade generala Petra Živkovi-ča. Dr. Perič, ki je tajnik vrhovnega zakonodajnega sveta, je sprejel depu-tacijo v dvorani zunanjega ministrstva. Vsakemu delegatu je prijazno podal roko in se s tem in onim raz-govarjal. Delegati so se v polkrogu zgrnili okoli zastopnika predsednika vlade ter mu na kratko obrazložili namen svojega prihoda in svoje želje. Zlasti so poudarili, da predstavljajo vse delavstvo naše države brez razlike narodnosti, vere in organizacij. Delavstvo je na braniku za svoje težko priborjene pridobitve popolnoma enotno! Dr. Perič je najprej izjavil, da bo o vseh vprašanjih izčrpno poročal predsedniku vlade g. generalu Živ-koviču. Vse delavske težnje so mu prav dobro znane, saj se od 1. 1922, ko je bil on sam minister za socialno politiko, v tem oziru ni mnogo spremenilo. Vse od tedaj budno zasleduje gibanje delavskih strokovnih organizacij v naši državi in razvoj socialne politike. Uverjen je, da vlada revizije delavskih zakonov ne namerava izvesti docela v smeri poslodavskih zahtev. Delavska predstavništva bodo imela priliko o vseh novih zakonih, ki se tičejo delavstva, izraziti svoje mišljenje. Dr. Perič je nato dejal: »Vlada pa bo sama 33 krat premislila, kakšne zakone bo podpisala!« Kot se njemu zdi, delavstvo noče drugega, kot da se ohranijo sedanji zakoni neokrnjeni in da se v polnem obsegu izvajajo. Spričo poslodavskih zahtev je to stališče tudi najbolj pravilno. Fes je, da se pri nas socialni zakoni ne izvajajo in ne upoštevajo tako, kot bi se morali. Delavska deputacija je vzela izjavo g. zastopnika ministrskega predsednika z zadovoljstvom na znanje. Združeno delavstvo je mogočno manifestiralo enotnost svojega stremljenja. Hoče biti v državi in družbi upoštevano, kot mu gre po naravnem pravu. Hoče veljati kot človek. Hoče moderno socialno politiko in socialno zaščito pred izkoriščanjem. ALBERT THOMAS in delodajalci. V soboto, 1. marca se je s. Thomas sestal v belgrajski industrijski zbornici z delodajalci. Sestanek je vodil guverner Narodne banke Baj-loni. Delodajalci so razlagali vse ne-prilike, ki jih ima naše gospodarstvo zaradi socialne zakonodaje. Zato hočejo zakone, ki se lahko izvajajo in zato se mora obstoječa zakonodaja revidirati. Delavci v svojih poročilih in spomenicah pretiravajo. Sicer pa je tudi delodajalcem na srcu dobrobit Vi še vedno niste poslali zadnjič priložene dopisnice na upravo v Maribor po »DELAVSKO POLITIKO"! Gotovo še niste uničili karte. Poiščite jo in pošljite jo takoj na naslov: MARIBOR, POŠTNI PREDAL 22. Predno karto oddate, vprašajte svojega tovariša, če se misli tudi on naročiti na »DELAVSKO POLITIKO"! Mesec dni jo dobite brezplačno na poskušnjo! delavstva. Govorili so trije tajniki industrijskih zbornic. G. Thomas je izjavil v svojem govoru, da se z mišljenjem poročevalcev ne more strinjati. On je vajen v tem pogledu odkritosrčnosti, iskrenosti in stvarnosti. Če so težkoče, niso krivi delavci. Načina rešitve ne predlaga, ker to ni njegova naloga. Mnenja pa je, da bi bilo najbolj prav, ako bi se v tem oziru med seboj pogajali delavci in delodajalci sami. Ne indi- viduelno, nego z organizacijami. Tudi sicer priporoča delodajalcem, da vzdržujejo z delavskimi organizacijami stalne stike. Tajnik »Zveze industrijcev«, inž. Šuklje, je izjavil, da se v krajih preko Save in Donave delavski zakoni v celoti izvajajo! V možnost pogajanj med industrijci in delavci ne veruje, čeprav je zase uverjen, da bi rodila uspehe. Za pogajanja z delavstvom se je izjavil tudi dr. Čurčin. *» TEHNIK*1 L. MIKUS, LJUBLJANA MESTNI TRG 15 Dežniki Na malol WAIIII%I Na velike! USTANOVLJENO LETA 1839 Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani. Delavstvo po drugih krajih. Te ogromne manifestacije in solidarnosti delavstva se je udeležilo vse organizirano delavstvo Jugoslavije. Potom prenosa radio-postaj Beograd, Zagreb, Ljubljana so prisostvovali tej veliki konferenci v Beogradu. V Ljubljani v dvorani Delavske zbornice je bil velik sestanek samih delavskih zaupnikov in funkcijonarjev strokovnih organizacij, da je bila dvorana polna, kakor pri kakšnem velikem shodu. V Mariboru v dvorani Kazine je bilo natlačeno delavstva, da niso mnogi mogli niti v dvorano. Na Jesenicah v Radio-dvorani je delavstvo napolnilo prostore. V Celju, Trbovljah, Zagorju, Ptuju, v Mostah in drugod je funkcijoniral ta večer 28. februarja kot referent in govornik radio-aparat in zvočnik. Delavska zavednost je manifestirala na celi črti. Ta delavska zavednost se je postavila solidarno, odločno, kakor en mož, da zaščiti socijalno zakonodajo. In ta delavska zavednost je porok bol j— i šili dni delavskega življenja. Priprave amsterdamske strokovne inter- nacijonale za mednarodni strokovni kongres v Stockholmu. Seja predsedstva strokovne in-ternacijonale v Amsterdamu, dne 28. januarja, je z zadovoljstvom ugotovila sedanje zelo ugodno financi-jelno stanje mednarodne strokovne zveze, ki razpolaga točasno s tri in pol milijona dinarjev premoženja, in se je poslovno leto 1929 zaključilo s prebitkom 37.500 holandskih goldinarjev, od katerega zneska se je 25.000 goldinarjev preodkazalo protivojnemu skladu. Proračun za leto 1930 je bil na temelju predvidenih dohodkov in izdatkov v višini 1 milijon 200 tisoč dinarjev sprejet. Ker je dosedanji glavni tajnik Sassenbach, i ozirom na svojih 64 let starosti, po- novno izvolitev odklonil, je predsedstvo sklenilo strokovne centrale posameznih dežel pozvati, da na stockholmskem mednarodnem strokovnem kongresu predložijo svoje predloge k izvolitvi novega generalnega tajnika. Nato se je določil dnevni red na stockholmski kongres; kot referenti so se določili: za gospodarski program Leipart, za socialnopolitični program Mertens iz Belgije, za protivojni in mirovni dogovor Jou-haux iz Francije. — Nameravani kongres delavk, ki bi se imel istočasno vršiti v Stockholmu, se je zaenkrat preložil. Za delavsko pravovarstvo. Splošno delavsko pravovarstveno društvo ustanovljeno. JOSIP BANJAI LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 20 (nasproti sodISEa) ♦ Velika izbira gramofonov, koles in šivalnih strojev. Nizke cene! Nizke cene! V pondleljek, 10. t. m., se je vršil v Ljubljani ustanovni občili zbor »Splošnega delavskega pravovar-stvenega društva«. Pravila ic banska uprava že vzela na znanje. Društvo ima namen pospeševati poznavanje obstoječih zakonov in uredb in svojim članom preskrbovati pravno pomoč zlasti v slučajih, ki zadevajo njih delovni ali socijalni položaj. Izvzeti so slučaji čisto privatnoprav-nega značaja kakor tudi kazenski slučaji zaradi onečaščujočih deliktov. Društvo dosega svoj namen s prire-janjemi predavanj in konferenc, z izdajanjem publikacij in s posredlo-vanjem pouka svojim' članom potom svojih pisarn, ki se bodo po potrebi ustanovile v Ljubljani, Mariboru in Celju. Za tekoče leto se je dbločila pristopnina 2 Din in letna članarina 12 Din, za pravne osebe (korporacije, društva) pa 100 Din. Član lahko postane vsakdo, ki se sam preživlja in ki ga odbor sprejme. Odbor seje konstituiral tako-le: predsednik: Čohal. podpredsednik: Mlinar, blagajnik: Kopač, tajnik: dr. Jelenec, odborniki: Petejan, Vuk, Jakomin, namestnika: Vrankar, Ajdiškova, nadzorstvo: Svetek, Ošlak in Tekavc. Začasni društveni naslov: Ljubljana, poštni predal 290. — Poznavanje ob- stoječih zakonov in predpisov je za vsakogar potrebno, ker se nihče ne more zagovarjati, da obstoječega zakona ni poznal. Zakoni pa državljanom ne nalagajo samo dolžnosti, priznavajo mu tudi pravice. Teh pravic pa se more posluževati seveda samo tisti, ki zakon in njegove odredbe pozna. Društvo je zlasti potrebno v sedanji dobi, ko se izdaja izredno mnogo novih zakonov in so nekateri zakoni zelo strogi. Podrobnosti o pristopu, oz. prijavljanju članov, bo društvo pravočasno objavilo v »Delavski Politiki«. »Prijatelj prirode«, podružnica v Ljubljani, si je osvojila sklep, na podlagi katerega postane njeno oficijelno glasilo list »Svoboda«, ki izhaja enkrat mesečno kot glasilo delavske kulturne zveze »Svoboda« v Ljubljani. Ker bo list redno prinašal razna poročila in objave, kakor tudi druge poučne članke o turistiki, se apelira na vse one člane, ki še niso člani »Svobode«, da si že z ozirom na minimalno naročnino in v svrho stalne zveze s podružnico naroče list »Svoboda«, ki stane letno le Din 12.—. Nadalje se vabijo vsi oni, ki žele naročiti nemško glasilo »Der Naturfreund«. Ta revija stane letno Din 17.—. Člani, ki se na enega teh listov naroče, naj blagovolijo svoje naslove sporočiti podružnici »Prijatelj prirode« v Ljubljani, palača Delavske zbornice, v prostorih’ »Svobode«, poštni predal 290. Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskamo odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.