.U3 VELIKA NAGRADNA IGRA 'Do polnega vozička brez mošnjička " Podrobnosti, www.radiocefje.com in www.novitednik.com Vandali so se tokrat lotili igrišča v Novi vasi Primer Kino Dom: Srot in Sečnikova oproščena St. 17/Leto 64/Celje, 3. marec 2009/Cena 0,81 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Socka - vas glasbenikov V nedeljo so se prvič zbrali vsi glasbeniki v kraju in našteli so jih več kot 60. Najstarejši je 80-letni Janez Borovnik (na sliki), najmlajši jih ima desetkrat manj. I-.*-'"' Z zadnjim vlakom za Črno goro ™ Košarkarice celjskega Merkurja so v zadnjem krogu Jadranske lige premagale Mladi Krajišnik in se uvrstile na zaključni turnir, ki bo od 13. do 15. marca v Črni gori. Previdno pri kurjenju v naravi Konec tedna so zaznamovali številni travniški požari, zato gasilci še posebej opozarjajo na previdnost. Se zadnji kupon za akcijo hujšanja 2 DOGODKI novi TEDNIK Varčevanje tudi pri nosečnicah? Celjska bolnišnica posluje pozitivno - Kozjansko ne bo ostalo brez zdravnikov v javnem sektorju Minister za zdravje Borut Miklavčič je obiskal Splošno bolnišnico Celje. Poslovanje bolnišnice je pozitivno, tako da se je minister z vodstvom pogovarjal, kako bi nekaj tega pozitivnega rezultata namenili za tiste zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe na našem območju najdaljše. Minister se je v nadaljevanju obiska srečal z zdravniki iz širše regije. Spregovoril je o spremembah, ki se obetajo v zdravstvu, zdravniki pa so ga opozorili na določene težave, s katerimi se srečujejo. Minister Miklavčič je spregovoril o spremembah, ki jih pripravlja ministrstvo v zakonu o zdravstveni dejavnosti in zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. V spremembah je med drugim omenjeno, da se bo razširila obveznost plačevanja zdravstvenega zavarovanja tudi na sejnine, nagrade in podobno. Pri plačilih zdravstvene zavarovalnice pa bo uveden večji nadzor. Miklavčič je dejal, da bi bilo treba uvesti sankcioniranje izvajalcev zdravstvenih storitev, da bi recimo dobili kazen, če bi napačno zaračunali neko storitev, večji nadzor pa bi bil potreben tudi nad samimi zavarovanci, vsaj kar se tiče bolniškega staleža. Še o denarju Minister je omenil, da je prav bolniški stalež v Sloveniji zelo problematičen, saj smo po številu v samem evropskem vrhu. »Zdravnik naj ima v mislih tudi strošek, ki pri tem nastane, ko da zavarovanca v bolniški stalež,« je dal navodilo zdravnikom Miklavčič, »pri nadzoru se je v 17 odstotkih primerov izkazalo, da se zavarovanci niso obnašali po navodilih zdravnika glede staleža. Običajno jih najdemo pri delu.« Gre seveda za staleže, ki so daljši od 30 dni. Miklavčič je opozoril tudi na težavo pri rizičnih nosečnostih: »V Sloveniji imamo 19 tisoč nosečnic, od tega 12 tisoč rizičnih.« Po njegovem bi morali tu nekaj ukreniti, je pa Miklavčiču ugovarjal predstojnik celjske Ena od sprememb oziroma usmeritev, ki jih podpira ministrstvo za zdravje, je ta, da bi se bolnišnice specializirale za posamezna področja. Kot je povedala strokovna direktorica celjske bolnišnice prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik, si v celjski bolnišnici želijo, da bi Bolnišnica Topolšica postala štajerski Golnik: »Mi že delimo delo, tako ne bomo razvijali kardiokirurgije, tudi ne razvijamo pulmologije. Za pulmologijo nam zadostuje 15 akutnih postelj. Vso ostalo diagnostiko bi radi prepustili Topolšici.« porodnišnice prim. Vladimir Weber, ki je dejal, da se na to področje ne bi spuščali, saj ženske delajo več, kot so delale včasih. Poleg tega so starejše, ko se odločajo za otroke. Na to temo se je oglasila tudi ginekologinja iz Trbovelj Cvetka Fakin, ki je pojasnila, da je težava pri delodajalcih, ki se ne držijo zakona o delovnih razmerjih in nosečnic ne razporedijo na ustrezno delovno mesto. Tu nastopijo ginekologi, ki jim napišejo bolniško. Minister je to komentiral: »Tu smo torej zamenjali socialo za zdravstvo.« Minister je omenil tudi novo podeljevanje koncesij. Direktorico Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Ireno Nunčič je namreč zaskrbelo, da bi ob novih koncesijah zdravstveni dom izgubil še tistih nekaj javnih zdravnikov. Minister je zagotovil, da dokler ne bodo pripravili mreže osnovnega zdravstvenega varstva, ne bo podpisal nobene koncesije za to dejavnost. Strah, da bi na Kozjanskem ostali popolnoma brez zdravnikov v javnem sektorju, naj bi bil torej odveč. Zdravniki so opozorili še na težave pri nekontroliranem vstopu v zdravstveni sistem. Tako naj bi v enem dežurstvu opravili okoli sto pregledov, vendar naj bi jih bilo od teh stotih nujnih le dvajset. Miklavčič je zdravnikom odgovoril, da že zdaj obstaja re- Obisk ministra Boruta Miklavčiča (na sredini) v celjski bolnišnici Tako zdravniki kot minister so se strinjali, da bo treba urediti področje zasebnikov in javnega zdravstva, predvsem ko pride do primerov, ko dela zdravnik popoldne kot zasebnik, dopoldne pa v sistemu javnega zdravstva. šitev, saj lahko pacientu, ki pride k dežurnemu zdravniku, pa ni nujno, pregled zaračunajo. Prav tako bi lahko zaračunali specialistični pregled, na katerega pacient ne bi prišel, čeprav je bil naročen. Minister je še dejal, da bi zelo olajšalo, če bi bilo na zdravstveni kartici zapisano, na kakšnih pregledih je pacient bil, da bi torej za isti pregled pri dveh različnih zdravnikih en pregled plačal. Zdravniki in tudi zobozdravniki imajo precejšnje težave tudi z zastarelo zeleno knjigo, ki ureja plačila zdravstvene zavarovalnice. V knjigi namreč precej storitev sploh ni navedenih, ker jih pred 30 leti pač niso izvajali, zato jih zdravniki zavarovalnici ne morejo zaračunati. Miklavčič je dejal, da bo zelena knjiga popravljena do konca leta. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Terme Olimia zaposlujejo V občini Podčetrtek na področju zaposlenosti gospodarske krize skoraj ne čutijo, saj beležijo le dva nezaposlena občana več v zadnjem letu. V občini celo potrebujejo dvajset novih delavcev, saj so Terme Olimia začele z objavljanjem ponudbe, s katero iščejo osebje za nove terme Wellness Orhidelia. Za Orhidelio, ki jo nameravajo odpreti konec aprila, potrebujejo reševalce, natakarje, kuharje in čistilno osebje. BJ O univerzijadi jutri Za v petek napovedan usklajevalni sestanek o organizaciji univerzijade med predstavniki Slovenske univerzitetne športne zveze ter župani Zreč, Maribora ter Ruš, je odpadel. Sestanek, kjer se bodo dogovarjali, kako prepričati vlado k sodelovanju, je tako prestavljen na jutri, 4. marca, napovedujejo pa, da naj bi znova preverili posamezne projekte ter jih omejili, kjer je to po njihovem mnenju mogoče. Veliki športni dogodek v letu 2013 naj bi pripravili v sodelovanju med univerzitetno športno zvezo ter tremi pohorskimi občinami. »Z ministrom za šolstvo in šport smo se vsaj na videz poenotili o projektih in vlada vsaj na deklarativni ravni kaže pripravljenost, da bo projekt podprla. Prva vstopnica je plačilo treh milijonov evrov, kot nekakšna koncesnina Mednarodni univerzitetni športni zvezi. Župani pričakujemo, da bomo začeli operativno delati, predlagamo delo v formaliziranih skupinah, ki so bile imenovane, da pridemo do rešitve,« pravi župan Boris Podvršnik, ki opozarja, da se že mudi. BJ www.novitednik.com V boj proti trgovcem V četrtek so v Domu sv. Jožefa v Celju pripravili posvet zadružnikov celjske regije, na katerem so pregledali delo, predstavili program Zadružne zveze Slovenije in izpostavili nekatere probleme, veliko pozornosti pa namenili oblikam povezovanja. Za večjo poslovno učinkovitost so pripravili dva modela poslovnega sodelovanja na področju oskrbe kmetov. Gre za poslovno sodelovanje oziroma kapitalski vstop v že obstoječo družbo, drugi model pa se usmerja v poslovno sodelovanje na področju trgovine. O obeh modelih bodo odločali po srečanju v Portorožu, ki bo sredi marca. Kot je na posvetu povedal Peter Vrisk, je Zadružna zveza Slovenije pripravila predlog za oblikovanje treh skupin znamk, s katerimi želi spodbuditi prepoznavnost zadrug in zveze v prostoru ter okrepiti vlogo in pomen zadrug. Celjski zadružniki so se v razpravi strinjali, da je treba povezati nabavne tokove predvsem na področju oskrbe kmetov in pospešiti poslovno povezovanje zadrug. Predvsem gre za krepitev pozici- Slovenske kmetijsko gozdarske zadruge so lani ustvarile preko 607 milijonov evrov prihodkov, združevale 16.888 članov in 2.963 zaposlenih. V celjski regiji deluje 9 zadrug, ki letno ustvarijo preko 70 milijonov evrov prometa, združujejo več kot 2 tisoč članov, v njih pa je zaposlenih 338 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, govedi, hmelja, drobnice in lesa. je do trgovcev, ki v svojo korist izkoriščajo položaj na trgu, in povezati prodajne tokove. Opozorili so na težave, ki jih povzročajo zamiki plačil s strani kupcev, kar posledič- no pomeni težave z likvidnostjo. Zavzeli so se za enakopravno vključevanje zadrug v programe in razpise, ki jih izvajajo ministrstva, vključno z ukrepi v lokalnem okolju. Pozvali so k čim prejšnjemu sprejetju zakona o promociji slovenskih kmetijskih proizvodov, saj ga slovensko kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija nujno potrebujeta. US št. 17 - 3. marec 2009 DOGODKI 3 melanoma A asimetrija tipično nepravilnih onlik (asimetrične) S robovi nejasni robovi (nepravilni ali nazobčam* robovi) v:.; S" C barva mnogo odtenkov rjave ali črne barv* O škodljivosti sonca že od malih nog Poleg kožnega raka so najpogostejši rak debelega črevesa in danke, pljuč, dojk in prostate ci pa so med načrtovanimi igrami v igralnici, na igrišču in izletih dobili izkušnje in znanje, kako se zavarovati pred škodljivimi vplivi sonca. Odzivi iz vrtcev so izjemno pozitivni, projekt bodo tako nadaljevali tudi v prihajajočih pomladanskih in poletnih mesecih. Po besedah vodje projekta Simone Uršič je končni cilj projekta, da bi vsebinske teme o možnostih zaščite pred sončnimi žarki uspeli vključiti v redni kurikular-ni program vrtcev. Rakava obolenja v porastu Skrbi ne zbuja le kožni rak. Kot ugotavljajo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, se število novih rakavih bolnikov v splošnem povečuje, čeprav je zaradi novih načinov zdravljenja pogosteje ozdravljiv. V Sloveniji so po ocenah registra raka v letu 2008 to bolezen odkrili pri približno 12 tisoč ljudeh. Več kot polovica vseh novih primerov gre na račun petih najbolj razširjenih rakavih bolezni: raka debelega črevesa in danke, pljuč, dojk, prostate in kožnega raka. V celjski regiji odkrijejo raka pri približno 1.200 ljudeh na leto. Moške na Celjskem najbolj ogrožajo rak prostate, pljuč in kože, ženske pa rak dojk in kože. V letu 2006 je na Celjskem zaradi raka umrlo 794 ljudi, med njimi 342 žensk in 452 moških. PM Ob tednu boja proti raku zavod z Društvom za boj proti raku regije Celje in Projektno pisarno Celje, zdravo mesto, v celjskem centru Mercator pripravlja več informativnih stojnic. Širšo javnost bodo od danes do petka med 15. in 18. uro vsak dan seznanjali s preventivnimi aktivnostmi ter z zgodnjim odkrivanjem rakavih obolenj. Danes bosta višja medicinska sestra Olga Nezman in sanitarna inženirka Marjeta Peper-ko prikazali samopregledovanje dojk in mod na učnih modelih. Jutri, v sredo, bosta nekajenje in preudarno pitje alkohola promovirala sociologinja Petra Šafran in policist Danilo Ungar. V četrtek bo na vrsti zdrava prehrana s predstavitvami receptov, ki jih pripravljajo sanitarna inženirka Tatjana Tovornik Škornik in Srečko Lešek z dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Škornik Tovornikova bo v petek s pomočjo dermatologinje mag. Ane Benedičič spregovorila o preprečevanju kožnega raka. Vse dni bo obiskovalcem na voljo tudi informatorka Tanja Lamut. Celjski zavod za zdravstveno varstvo ob tednu boja proti raku opozarja na preventivo, zdrav življenjski slog ter krepitev zdravja. Že lani so se lotili projekta Varno s soncem, ki je zaživel v večini slovenskih vrtcev in s katerim že najmlajše osveščajo o škodljivosti sončnih žarkov. V tem tednu pripravljajo še številne informativne stojnice. Avtorice projekta Varno s soncem, Simona Uršič in mag. Ana Benedičič iz celjskega zavoda ter ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve mag. Betka Vrbovšek, so z doseženim lahko več kot zadovoljne, saj se je vanj vključilo kar 109 slovenskih vrtcev in 15 tisoč otrok med 4. in 6. letom. Namen je boj proti kožnemu raku od najzgodnejših let. Da bi otrokom nevarnosti sonca predstavile na čim bolj razumljiv način, so avtorice izdelale didaktično igračo, pokrivanko ter priročnik za vzgojiteljice. Vrtci so svoj poletni delovni ritem prilagodili gibanju sonca, otro- bemgno maligno • 0 Občina Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor, na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07), 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06) in sklepa Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami z dne 5.2. 2009, objavlja JAVNI RAZPIS zbiranja ponudb za prodajo stavbnega zemljišča 1. Predmet prodaje: pare. št. 659/2, travnik v izmeri 7467 m2, pare. št. 672/2, travnik v izmeri 7 m2, parc.št. 673/2, njiva v izmeri 292 m2, vse vpisane pri vi. št. 541, k.o. Ojstriška vas, - pare. št. 657/5, travnik v izmeri 2059 m2, pare. št. 657/ 7, travnik v izmeri 2061 m2, pare. št. 657/8, travnik v izmeri 175 m2, pare. št. 679/2, travnik v izmeri 143 m2, pare. št. 680/2, njiva v izmeri 112 m2, pare. št. 684/4, travnik v izmeri 168 m2, vse vpisane pri vi. št. 604, k.o. Ojstriška vas. Zemljišča se prodajajo za namen kmetijskih oz. mirnih ekološko nespornih poslovnih, trgovskih in proizvodnih dejavnosti. Zemljišča se nahajajo na lokaciji predvidene poslovne cone Tabor, kar je predmet Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je v fazi izdelave. Za zemljiški kompleks, ki je predmet prodaje, se bo glede na poslovno dejavnost izbranega ponudnika izdelal Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Zemljišče se prodaja v celoti ali po delih, pri čemer je lahko najmanjša površina na ponudnika 3.000 m2. Prednost bo imel kupec, ki bo zemljišča odkupil v celoti. Kupec ima pri izgradnji komunalne opreme zemljišča možnost sklenitve javno zasebnega partnerstva z Občino Tabor ali tretjo osebo. 2. Cena: Skupna površina celotnega kompleksa zanaša 12.484 m2. Cena zemljišča znaša 41,00 EUR/m2. V prodajni ceni DDV (20%) ni zajet. 3. Pogoji za oddajo ponudbe: Ponudbo za nakup zemljišč lahko odda fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz naslova pridobivanja nepremičnin v Republiki Sloveniji. Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Občine Ta bor prispele do petka, 13. 3. 2009, do 10. ure in morajo vsebovati idejno zasnovo poslovnega programa, ki ga bo kupec - investitor realiziral na tem prostoru. 4. Višina varščine: Ponudbi mora biti priloženo dokazilo, da je ponudnik položil varščino v višini 10% izhodiščne kupnine na transakcijski račun Občine Tabor št. 01384-0100004757, z navedbo »Varščina za zemljišče PCT«. Ponudnikom, katerih ponudbe ne bomo sprejeli, bomo varščino brezobrestno vrnili v 15 dneh po sprejemu odločitve, da se njihova ponudba ne sprejme. Varščina bo ponudniku, ki bo na razpisu uspel, všteta v kupnino. Javno odpiranje ponudb bo v petek, 13. 3. 2009, ob 12. uri. Ponudnik mora s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje 8 dni po obvestilu o izbiri ponudnika. Prodajalec si pridržuje pravico do neizbire ponudnika. Podrobnejša vsebina razpisa je na voljo na sedežu Občine Tabor. Kontakt: direktorica OU Saša Zidanšek Obreza, tel.: 03/ 705 70 82. Občina Tabor Župan Vilko Jazbinšek, l.r. Nastopajo: SKUPINA ODISEJA z Andrejo Sonc in Ninom Kozlevčarjem, posebni gostje večera - Plesni forum Celje -Goga Stefanovič Erjavec in Uroš Peric. Povezovalka programa: Andreja Petrovič Izkupiček plesne prireditve bomo podarili v dobrodelne namene. PRODAJA VSTOPNIC: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia, Celje, Krekov trg 3, telefon: 03 428 79 36,031 610 537, fax: 03 428 79 31 MEDIJSKI POKROVITELJ: NOVI TEDNIK & RADIO CELJE Konjičane gimnazija drago stane V Občini Slovenske Konjice vse težje odplačujejo obveznosti iz lizinga, ki so ga sklenili za novogradnjo gimnazije. Konjiška občina je namreč edina v Sloveniji, ki prispeva za gradnjo srednješolskega objekta, saj je srednje šolstvo v pristojnosti države. Leta 2004 so namreč podpisali pogodbo o sofinanciranju gradnje, s čimer je občina prevzela plačilo 48 odstotkov vrednosti naložbe, poleg tega je državi brezplačno odstopila zemljišče ter plačala idejno zasnovo in svetovalni inženiring. »Za ustanovitev gimnazije smo imeli velik interes, potreba po njej pa se je izkazala s tem, da je nova šola danes polna ter uspešnost dijakov velika,« pojasnjuje direktor občinske uprave Alojz Pačnik. Namenjena je dijakom iz več občin savinjske ter podravske regije. Od 1,7 milijona evrov vrednih občinskih obveznosti za no-vogradnjo mora občina odplačati še 1,2 milijona, zato se Ko-njičani skušajo z državo pogoditi, da bi bil občinski finančni položaj znosnejši. Kot so povedali v občinski upravi, se pogodbenim obveznostim ne izmikajo, vendar so se razmere v zadnjih letih spremenile, država pa je za razvoj srednjega šolstva dolžna poskrbeti sama, saj občinam nalaga številne druge obveznosti. Poslanec Silven Majhenič je tako pred kratkim naslovil ministru za šolstvo dr. Igorju Lukšiču pisno poslansko pobudo, kjer ga je seznanil z žuljem, ki vse bolj žuli Konjičane. Iz službe za investicije v ministrstvu so nam odgovorili, da ni osnove za spreminjanje deleža sofinanciranja gradnje konjiške gimnazije, saj ta ni bila Ministrstvo za šolstvo in šport in Občina Slovenske Konjice imata z družbo KBM Leasing sklenjeno pogodbo za finančni najem s postopnim odkupom (lizing) za dobo 10 let Občina Slovenske Konjice mora tako na primer za leto 2009 plačati kar 179 tisoč evrov obveznosti iz lizinga. njihova prednostna naloga. V programu je bila uvrščena celo na predzadnje mesto, vendar so jo zaradi občinskega sofinanciranja nato obravnavali prednostno. Glede predloga Ko-njičanov, naj se delež sofinanciranja uskladi z Zakonom o financiranju občin (po katerem bi občini pripadal 70-odstotni delež sofinanciranja države), pa v ministrstvu odgovarjajo, da zakon ureja financiranje nalog iz občinskih pristojnosti ter zato za srednjo šolo ne pride v po-štev. BRANE JERANKO St. 17 - 3. marec 2009 ERC arstvo novi tedni Novinarska konferenca v Gorenju je tudi tokrat povzročila precej zanimanja. Boj za denar in preživetje V velenjskem Gorenju po lanskem plusu za letos še ne napovedujejo številk - Zaenkrat brez trdega odpuščanja Kljub različnim ukrepom, ki jih v velenjskem Gorenju sprejemajo za boj proti krizi, nihče ne ve točno, kakšno bo njihovo letošnje poslovanje. Lansko leto so sicer zaldjučili z dobrimi 10 milijoni evrov dobička, kar pa je več kot polovica manj kot predlani. Leto so zaključili s 1,33 milijarde prihodkov, ki jih je Skupini Gorenje ustvarilo 11.323 zaposlenih. Ob višjih prihodkih nižji dobiček pripisujejo negativnim tečajnim razlikam na nekaterih trgih in konzervativnemu vrednotenju finanč- »Na Hrvaškem se zaradi nelikvidnosti in odnosov med državama srečujemo s precejšnjimi problemi. Nisem za servilnost, sploh če gre za nacionalni interes, vendar se zaradi politike dela velika škoda.« nih naložb. Vseeno je predsednik uprave Franjo Bobinac poudaril, da so poslovali bolje od konkurence. Stanje vpr-vih mesecih je podobno lanskemu decembru, ko so imeli četrtino manjšo proizvodnjo, vendar je nekoliko manj padla prodaja, pa tudi za marec so zabeležili nekaj več naročil. Seveda je to odvisno od posameznih trgov, v Ukrajini, na primer, beležijo kar 80-od-sotni padec prodaje. »Letošnje leto bo bitka za preživetje in ustvarjanje pozitivnega denarnega toka, končni cilj pa je ustvarjanje boljših rezultatov kot konkurenca,« je na četrtkovi novinarski konferenci poudaril Bobinac, ki je še vedno prepričan, da bo Gorenje iz krize izšlo še močnejše. Odpuščanja (še) ne bo Za letos so v Gorenju sprejeli več ukrepov, s katerimi naj bi na letni ravni prihranili med 15 in 20 milijoni evrov, med varčevalnimi ukrepi pa t. i. trdega odpuščanja delavcev še ne napovedujejo. Med različnimi ukrepi na vseh področjih, od prodaje, proizvodnje do nabave, jih je tudi precej povezanih s stroškom dela. Tako so za večino uvedli 36-urni tednik, 10-odstotno znižanje Nadzorni svet Gorenja je na predlog Philipa Alexandra Sluiterja potrdil njegov odpoklic z mesta člana uprave. Sluiter se bo osredotočil na aktivnosti družbe Atag na Nizozemskem, nekaterim članom uprave (sestavljajo jo Franjo Bobinac, Mirjana Dime Perko, Drago Bahun, Branko Apat, Franc Košec in Uroš Marolt) pa so določili nova delovna področja. Gorenjeva ponudba za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, ki je v javnosti dvignila izjemno veliko prahu, še vedno velja. Doslej se je za to obliko odločilo 49 zaposlenih. plač in zaprosili za državne subvencije. Za to obliko pomoči so zaprosili za 4.800 zaposlenih v matičnem podjetju, subvencije pa bodo namenili delavcem. Že lani so s t. i. mehkimi metodami zmanjšali število zaposlenih za skoraj 300, za letos pa načrtujejo, da bo družbo zapustilo 500 zaposlenih. Kaj bo prinesla kriza, bo v Gorenju bolj jasno v začetku maja. Takrat se bodo tudi odločili, če bo treba varčevalne ukrepe še zaostriti, pri čemer se lahko zgodi tudi pravo, trdo odpuščanje zaposlenih. Seveda pri poslovanju pričakujejo tudi pomoč države, saj je, kot je omenil Bobinac, Gorenje v petih letih v državni proračun prispevalo 312, samo lani pa 65 milijonov evrov. Med drugim računajo na pomoč pri zagotavljanju dolgoročnih finančnih virov, povečan dodatni limit za zavarovanje terjatev, razbremenitev prispevkov za plače in fleksibilnejšo, delovno zakonodajo. URŠKA SELIŠNIK HSS Pivovarna Laško le z desetino dobička Pivovarna Laško je leto 2008 končala manj uspešno kot leto prej in ni uresničila zastavljenih ciljev. Prodali so dober milijon hektolitrov piva in vode, kar je sicer le 2 odstotka manj kot predlani. Razlog naj bi bil po oceni vodstva v splošni gospodarski situaciji, ki vpliva na manjšo porabo pijač. Ta bo z marcem, ko stopajo v veljavo višje trošarine za pivo, najverjetneje še manjša. Čisti prihodki iz prodaje so se znižali za manj kot odstotek, precej bolj, za 26 odstotkov, so se znižali finančni prihodki. Obenem so za obresti namenili 14 milijonov evrov, za več kot 6 milijonov so odpisali finančnih naložb, vrednost Jadranske pivovarne pa se je znižala za 5 milijonov evrov. Celoten dobiček tako znaša dobrih 291 tisoč evrov, kar predstavlja le desetino dobička iz leta 2007. Etol še zadovoljen Družba Etol Celje je lani ustvarila 40,9 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 23 odstotkov več kot v letu 2007. S tem je presegla za leto 2008 zastavljene cilje. Nerevidirani čisti poslovni izid obračunskega obdobja, ki znaša 2,5 milijona evrov, je sicer nižji od predhodnega leta, kar je posledica negativnega finančnega izida, na katerega so v največji meri vplivala dogajanja na finančnih trgih v zadnjem trimesečju preteklega leta. Banka Celje s pol manj dobička kot predlani Banka Celje je po nerevidiranih podatkih lani obseg poslovanja povečala za 5 odstotkov. Dobiček pred davki je znašal 14,4 milijona evrov, kar je sicer skoraj za polovico manj od rekordnega predlanskega. Kljub vsemu je po mnenju nadzornega sveta banka dobro poslovala. RP Kriza še vedno kaže zobe Dogajanje na Ljubljanski borzi se nadaljuje v negativnem trendu. Začetek tedna je ponovno investitorjem pognal strah v kosti, saj so pesimistične novice z onstran luže pripomogle k potopu svetovnih borznih indeksov do najnižjih ravni v letošnjem letu. Negativne makroekonomske novice kar dežujejo, obenem pa so pozitivne novice redke oziroma več ali manj plod naključja. To se kaže tudi v psihološkem vidiku na trgu, saj investitorji panično razprodajajo svoje obstoječe naložbe, medtem ko institucionalni investitorji na domačem trgu skoraj nemo opazujejo tržno dogajanje in hranijo prost denar za prihodnje obdobje, ko se bo slika na trgu nekoliko zbistrila. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 23.2.2009 in 27.2.2009 tena»«» iHH—i Enotni tečaj Pi rnmnt u fCHR CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 9,04 213,50 -5,04 PILR Pivovarna Laško 47.77 106,70 -1,51 JTKS Juteks 39,80 58,20 -0.75 ET0G Etol 0,00 0,00 0,00 V preteklem tednu sta bili ponedeljkovo in še intenzivneje torkovo trgovanje zaviti v prodajna naročila. Ob tem je samo torkova razprodaja na Ljubljanski borzi poskrbela za znižanje vrednosti domačih borznih družb za 3,6 odstotka. Po nekaj negativnih dneh je sredino trgovanje poskrbelo za kratkoročno stabilizacijo tečajev in umiritev paničnih razmer na trgu. V četrtek so tečaji spet zdrsnili navzdol, medtem ko se je trg v petek znova stabiliziral. Slovenski borzi indeks SBI 20 je izgubil 4,5 odstotka in zaključil pri 3.600 indeksnih točkah. Tudi delničarji najpomembnejših domačih družb so v povprečju pridelali nekaj manj kot 5-odstot-no izgubo, indeks SBI TOP je teden zaključil pri 857 indeksnih točkah. SBI20 INDEKSI MED 23.2. 2009 in 27.2. 2009 3.619,75 -4,07 Poraženci tedna so delnice finančnega sektorja in Gorenje. Zaradi negativnih novic in nadaljevanju težav družb finančnega sektorja so bile tudi domače finančne družbe pod prodajnim pritiskom. Najslabše se je odrezala delnice Nove KBM (-9,7 %), sledile so delnice Abanke (-6,8) in Zavarovalnice Triglav (-7,9). Gorenje se spopada s težavami, ki jih je prinesla nižja gospodarska aktivnost, saj je dejavnost družbe v celoti izpostavljena cikličnemu gibanju v gospodarstvu. Podjetje je izgubilo 10,3 odstotka in zdrsnilo na 9 evrov za delnico. Med ostalimi velja omeniti še visok padec novomeškega farmacevta, ki je izgubil 6 odstotkov in se ponovno približuje 50 evrom za delnico. Napovedi borznih analitikov za bodoče stanje v razvitejših svetovnih ekonomijah je zelo mešano in niha od najbolj optimističnih napovedi, ki trdijo da se v tem trenutku že oblikuje borzno dno, do tistih, ki pravijo da bo kriza v pravem pomenu še pokazala zobe in bodo svetovna gospodarstva potrebovala še veliko časa do ponovne oživitve. Glede na dogodke v zadnjih dneh lahko potrdimo, da krize še ni konec in lahko pričakujemo nadaljevanje visoke volatilnosti, ki pa je za izkušene borzne špekulante lahko tudi donosna. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Finander brez pogodbe? Po izvensodni poravnavi med družbo Finander in Slovenskimi železnicami, ki so se ji odločile prodati 28,5-odstotni lastniški delež v Termah Olimia, je bila za četrtek napovedana sklenitev pogodbe. Po neuradnih podatkih do sklenitve ni prišlo. Vodstvo železnic se je namreč lani odločilo za prodajo svojega deleža družbi Finander, vendar že takrat do prodaje ni prišlo, Finander pa je zato tožil zaradi neizpolnitve pravnega posla. Za včeraj popoldan (po zaključku redakcije) je bila napovedana seja novega nadzornega sveta Slovenskih železnic, ki naj bi obravnaval tudi sporno prodajo njihovega deleža v Ter- mah Olimia, prišlo pa naj bi tudi do kadrovske spremembe na čelu železnic. Na prvi seji nadzornega sveta, ki je bila sklicana za 20. februar, nadzorniki niso bili sklepčni, saj so jo trije predstavniki delavcev zapustili, zato so bili preostali štirje novi člani premalo za sklepčnost. Le dan pred njihovo ustanovno sejo je prišlo do izvensodne poravnave med Slovenskimi železnicami in Finan-drom. Zaradi nameravane prodaje železniškega deleža v Termah Olimia so nezadovoljni tudi v ministrstvu za promet, kjer minister dr. Patrick Vlačič pričakuje, da bo v primeru suma oškodovanja nadzorni svet železnic primerno ukrepal. Po nekaterih namigovanjih naj bi bila družba Finander iz Murske Sobote, ki se ukvarja s prodajo pohištva prestižnih znamk le navidezni kupec, v ozadju naj bi bile Terme Čatež. BRANE JERANKO m St. 17 - 3. marec 2009 TEDNIK • AKTUALNO nah, kjer pogosto prihaja do prekoračitve hitrosti. Ena takšnih je v Celju Trubarjeva ulica. »S postavitvijo stacionarnih radarjev bomo umirjali promet in v primeru kršitve izdali plačilni nalog,« pojasnjuje vodja občinskega redarstva v Celju Matej Založnik. K opremi redarja odslej poleg loparja za usmerjanje sodijo tudi lisice in plinski razpršilec. Redar bo v primeru kršenja javnega reda in miru dolžan ukrepati ob nedostojnem vedenju občana, vsiljivem beračenju na javnem mestu, pokanju s karbidom in z različnimi plinskimi zmesmi, ne pa tudi, ko bo nekdo metal petarde, rakete in ostala razstreliva, za kar je pristojna policija. Preganjali bodo vandale, »pisarje in risarje« na javnih objektih in celo tistega, ki bo svojo žival naščuval proti drugemu ali kampiral na javnem kraju. »Prisilna sredstva za vklepanje, vezanje in plinski razpršilec bomo lahko uporabili le v samoobrambi in v primeru, ko bo to edini način, da odvrnemo napad na nekoga,« pravi Andoljšek. Ena ura ali 11 minut V tem primera bo zakon na preizkušnji v praksi. Redar lahko kršitelja vklene ali zaradi kaznivega dejanja pridrži za največ eno uro in ga nato preda policiji. »Če v tem času policisti ne pridejo na kraj, moramo kršitelja izpustiti. S takšnim načinom dela nismo naredili ničesar,« še pravi Andoljšek. Toda na Policijski upravi Celje, kjer sodelovanje z občinskimi redarji ocenjujejo kot zelo dobro, odgovarjajo, da doslej ni bilo primera, ko bi redar dolgo čakal na prihod policije z vklenjenim kršiteljem. Povprečen reakcijski čas policistov pri tej vrsti interventnega dogodka, to je pri uporabi prisilnih sredstev za vezanje in vklepanje, je 11 minut in 3 sekunde, kot je pokazala mesečna analiza reakcijskih časov. Zato so policisti prepričani, da je bojazen odveč in »enourna omejitev zadrževanja« v praksi ne bo predstavljala problemov. Za opravljanje redarske službe se je v medobčinskem inšpektoratu do začetka letošnjega leta usposobilo deset redarjev. Razde- Redarji -komunalci ali policisti? Večje pristojnosti in pooblastila Manj prisile za več sociale Nadzor prometa s pomočjo stacionarnih radarjev v ulicah, kjer prihaja do pogostih prekoračitev hitrosti, in uporaba prisilnih sredstev zoper kršitelja v primeru napada na redarja ali občana sta največji novosti, ki ju prinaša novi Zakon o občinskem redarstvu. Delo redarjev naj ne bi nadomestilo dela policistov, toda zdi se, da redarji z vse večjimi pooblastili vse bolj postajajo podaljšana roka policije. Redarji so z novim letom dobili večja pooblastila in pristojnosti, zlasti v primeru zakonov o varnosti cestnega prometa in javnega reda in miru. S pooblastili se redarji približujejo delu policistov, vendar njihovih pristojnosti ne moremo enačiti. Kot poudarja višji nadzornik medobčinskega inšpektorata občin Celje, Laško in Štore Vinko Andoljšek, redarji ne bodo opravljali dela policistov ne v obliki patrulj v prometu kot tudi ne pri posredovanju v primera kršenja javnega reda in miru. »Ostajamo komunalci in še nekaj časa ne bomo mestni policisti. Čeprav se s tovrstnim načinom dela in pristojnostmi bližamo njihovemu delu.« Radar, lisice in razpršilec Do konca leta bodo občinski redarji poleg mirujočega prometa začeli bolj poostreno nadzirati promet na mestnih ulicah in v co- občinskih redarjev - Višji nadzornik medobčinskega inšpektorata občin Celje, Laško in Štore Vinko Andoljšek: »Ostajamo komunalci in še nekaj časa ne bomo mestni policisti. Čeprav se s tovrstnim načinom dela in pristojnostmi bližamo njihovemu delu.« Na račun dela redarjev se je lani v celjski proračun nateklo 162 tisoč evrov. lili so jih v tri ekipe, pri čemer se je vsaka usposabljala po tri mesece. Poudarek je bil zlasti na pridobivanju socialnih veščin. »Bistveno je, da bo redar znal pristopiti do stranke, se znal z njo pogovoriti in omiliti težavo, pri čemer je naj ne bi pripeljal do situacije, ko bo moral uporabiti prisilo,« utemelji Založnik. Andoljšek in Založnik si želita čim več poštenih in za okolico odgovornih občanov, saj z ukrepi in globami ni mogoče spreminjati človeških vrednot in medsebojnega odnosa. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA »S postavitvijo stacionarnih radarjev bomo umirjali promet in v primeru kršitve izdali plačilni nalog,« pojasnjuje vodja celjskega občinskega redarstva Matej Založnik. MIK NA SEJMU DOM V LJUBLJANI, OD 3. DO 8. MARCA. www.mik-ce.si Brezplačna številka Q BO" 1 2 * popusti različnih akcij niso združljivi 2009 - nimata ptičje gripe Ste pomislili na varnost vašega doma? Ponujamo vam najnovejše varnostno okovje Winkhaus activPiiot, ki ga posebej prilagodimo nižjim etažam, pritličjem in kletem, kjer je verjetnost vlomov največja. Odlikujejo ga jekleni varnostni zaporni elementi, ki jih lahko nastavljamo kar z roko, sistem z gobico, ki onemogoča dvig okna po celem krilu in blokada napačnega odpiranja. 5e bojite, da bodo okenske barve zbledele? MiK-ove Akrilkolorne barve na osnovno podlago niso le nanesene, temveč so z njo molekularno spojene. Prav zato so odpornejše na mehanske poškodbe in vremenske vplive. Zaradi visokega deleža odbijanja sončnih žarkov se profili segrevajo mnogo manj kot barvne folije. Na obstojnost akrilkolornih barv dajemo 20 letno garancijo. Na ribniku Vrbje so pred dnevi že tretjič v zadnjem mesecu dni našli poginulega laboda. Odvzem brisa pri dveh labodih ni potrdil morebitnega suma, da gre za aviarno influenco oziroma prisotnost virusa ptičje gripe, so včeraj sporočili iz veterinarske uprave. Ali je rezultat brisa negativen tudi v primeru poginulega laboda, ki so ga našli prejšnji četrtek, bo znano danes. Poginule labode so prvi opazili obiskovalci ribnika. Dvakrat so laboda iz vode potegnili domači gasilci, med- tem ko so v enem primera morali posredovati celjski poklicni gasilci s čolnom. Labode so predali dežurnemu veterinarju in od tam naprej na nacionalni veterinarski inštitut. Vzrokov za pogin je lahko več, pojasnjujejo na veterinarski upravi. Eden izmed najbolj verjetnih vzrokov je oslabitev organizma zaradi slabega prehranjevalnega režima v zimskem času, ko je bil ribnik prekrit s snegom in z ledom. Šele otoplitev vremena v zadnjih dneh je labode naplavila na obrežje. MJ, foto: TV Led in sneg - najverjetnejša krivca za pogin labodov na ribniku Vrbje. - Št. 17-3. marec izkoristite 7% sejemski popust* na PVC okna in vrata! Morda veste koliko energije potrošite za bivanje v vašem domu? To vam pove energetska izkaznica, ki vsak objekt, glede na porabo energije, uvrsti v enega izmed sedmih razredov. Najvarčnejši energetski razred A dosežete prav z MIK-ovimi PVC okni in vrati! Z njihovo vgradnjo prihranite celo do tretjino stroškov ogrevanja, kljub odličnemu tesnjenju pa lahko s samodejnim prezračevalnim sistemom GECCO uravnavate zračenje prostora celo pri zaprtih oknih. PVC OKNA Gasilski dosežki na Teharju in v Trnovljah Te dni se vrstijo občni zbori gasilskih društev, opravili so ju tudi na Teharju in v Trnovljah. Največja skrb PGD Teharje v preteklem letu je bil nakup novega gasilskega vozila. Podvozje avtomobila je že prispelo, njegova nadgradnja pa je v izdelavi. Večino sredstev za nakup je prispevala Mestna občina Celje, KS Teharje in pa večletni prispevki krajanov Krajevnih skupnosti Teharje in Aljažev hrib. Za manjkajoča sredstva bodo ponovno prosili za pomoč krajane, ki jim doslej pomoči niso nikoli odrekli. Veliko časa in polemike pa je bilo namenjeno last^ ninjenju gasilskega doma s pripadajočimi zemljišči, ki se, kot pojasnjujejo, »kar preveč zapleta zaradi neupoštevanja 48. člena Zakona o gasilstvu in zavlačevanju postopka na MO Celje. Parcele, ki so bile v uporabi društva 60 let in več, je namreč občina prodala. Društvo mora za svojo dejavnost najemati druga zemljišča in plačevati visoke najemnine.« So pa na svojem zboru z veseljem ugotovili, da so večino zastavljenega za preteklo leto uspešno izvršili. V tem letu jih čaka slavnostni prevzem novega vozila, ne bodo pa pozabili na krajane in njihovo varnost, zato se bodo Slatinčani brez pogojev? V občini Podčetrtek se ne strinjajo s predlogom, da bi bil sedež centralne zdravstvene dežurne službe skupnega Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah v prihodnje v Rogaški Slatini. Tako namreč predlagajo iz slatinskega konca. Kot je svetnikom na zadnji, petkovi seji občinskega sveta v Podčetrtku pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Irena Nunčič, za selitev iz Šmarja v Rogaško Slatino trenutno ni pogojev. V Rogaški Slatini bi namreč morali med drugim zagotoviti prostor za reševalno službo ter njene avtomobile, za preselitev pa bi prav tako morali doseči soglasje šestih občin soustanoviteljic javnega zavoda. »Sedež v Rogaški Slatini ni nemogoč, vendar bi morali v takšen dogovor vložiti veliko strpnosti in energije,« meni Nunčičeva. Poznavalci razmer ugotavljajo, da bi sedežu centralne dežurne zdravstvene službe v Rogaški Slatini nasprotovali kar v štirih občinah, saj je ta kraj zanje bolj oddaljen. BJ marec 2009 - tudi v tem letu izobraževali. V Trnovljah so za uspešno dolgoletno delo in prispevek pri razvoju društva Francu Pircu podelili najvišje društveno priznanje in naziv častni poveljnik. Gasilska zveza Celje pa je trem zaslužnim veteranom društva - Simonu Širovniku, Bogomiru Ahtiku in Antonu Vebru - podelila plaketo veterana. PGD Trnovlje ima 107 aktivnih članov in sodi med najštevilčnejša in najbolj aktivna gasilska društva Mestne občine Celje. Lani jim je uspelo nabaviti enega od najsodobnejših kombiniranih gasilskih avtomobilov, opremljenega za gašenje vseh vrst požarov, zaradi velikosti vozila pa so morali celo povišati vhod v garažo gasilskega doma. So pa ob tem uspešno tudi opravili tudi druga obnovitvena dela na gasilskem domu. Sicer pa so se trnoveljski gasilci lani udeležili kar sedmih intervencij. MG, ŽB 0801003 BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE NOVI TEDNIK Sneg pokopal brunarico Da je bila letošnja zima ponekod skoraj pretirano radodarna s snegom, dokazuje porušena brunarica na koncu Logarske doline, ki jo je pred časom uničil snežni plaz. Pri brunarici z okrepčili in spominki, ki je stala na parkirišču pod slapom Rinka, se je zagotovo ustavilo kar precej obiskovalcev Logarske doline. V teh dneh je to območje zaradi snega še težko dostopno. Brunarica je sicer v lasti Turističnega društva Solčava, ki jo bo v pomladanskih dneh ponovno obnovilo. Foto: MARKO VRŠNIK Nič ni varno pred vandali? Tako je bilo videti pri otroškem igrišču v Novi vasi včeraj dopoldne. Gre za igrišče, o katerem smo pred nekaj meseci pisali, da je eno izmed bolj urejenih in varnih pred vandali. Okolico igrišča smo si takrat og- ledovali v sklopu reportaže o odvrženih injekcijskih iglah, ki niso redkost v takšnem okolju. Kot kaže, pa igrišče in njegova okolica vendarle nista varna pred vandalizmom. Klopi in koši za smeti so bili razmeta- ni na vse strani, vendar celjsko policijo do včeraj do 15. ure o tem še nihče ni obvestil. Skoraj zagotovo pa bodo tja, če si okolice niso ogledali že včeraj popolne, odšli danes. Foto: GrupA Vloga trgovcev skozi 140 let celjske šole Mineva 140 let, odkar je bila v Celju ustanovljena nedeljska šola za praktikante in vajence. Naslednica, Poslovno-komercialna šola Celje, je v soboto v celjskem Citycentru s pogledom v preteklost obeležila visok jubilej. Šola je v desetletjih zabeležila številne organizacijske spremembe; od trgovske nadaljevalne, poklicne, gospodarske šole za vajence do sedanje poslovno-komercialne šole, ki izobražuje v programih administrator, trgovec in ekonomski tehnik. Poleg tega imajo dijaki možnost nadaljnjega izobraževanja v okviru višje strokovne šole, kjer lahko izbirajo med komer- cialo, ekonomijo in računovodstvom. Dijaki šole se že dolga leta ponašajo s sodelovanjem v številnih interesnih dejavnostih, mednarodnih projektih, pogosto pa posegajo tudi po najvišjih mestih na mednarodnih tekmovanjih. Znanje in zabavo so združili tudi za sobotno prireditev, ko so v celjskem nakupovalnem centru obiskovalcem predstavili trgovanje, kot so ga poznali nekoč. Hkrati so se spopadli z vizijami prihodnosti; takrat naj bi, kot so lahko izvedeli radovedneži, nakupovali s pomočjo osebnih pomočnikov, samostojnih plačilnih to£k, info točk in terminalov, trgovci pa si bodo delo olajšali s spreminjanjem cen iz centra in elektronskimi značkami na prodajnih policah. S pomočjo videoprojekcije so celjski dijaki prikazali tudi razvoj šole od leta 1869, pripravili pa so tudi pester kulturni program. Obarvali so ga s plesom in z glasbo, nastopilo pa je okoli 30 dijakov. Namen prireditve, ki so jo poimenovali Želiš v življenju uspeti? Poslovno-ko-mercialna šola Celje - tvoja najboljša izbira je bila tudi izvirna promocija šole pri potencialnih bodočih dijakih, ki so ravno pred odločitvijo, katero šolo izbrati. PM Foto: GrupA Uničena brunarica v Logarski dolini. m Št. 17 - 3. Dijaki Poslovno-komercialne šole Celje so v nakupovalnem centru pripravili pravo podjetniško svetovalnico ter primerjali trgovanje nekoč in danes. iz naših krajev ......................si -J« y<„:< 7 Spet se je prižgala luč Lions klub iz Rogaške Slatine slabovidni deklici podaril lupo za 3000 evrov If:;-:.;;:: ■ - H MU I V ll / 'J/n i/i gi; v ^ pipit M? /jS i W,Wg j» m mlm . S A* Tadeja bo doma spet lahko samostojno odkrivala svet pisane besede. Elektronsko lupo so ji kupili člani lions kluba iz Rogaške Slatine in OŠ Šmarje pri Jelšah. Zdi se, kot da je bila Tadeja še včeraj čisto običajna četrtošolka, ki je ob koncu leta sebe in bližnje razveselila z odličnim spričevalom. Potem pa se ji je na vsem lepem vid hudo poslabšal. Dekletcu je brez pravega razloga naenkrat ostalo na obeh očesih manj kot deset odstotkov vida. Če ne bi bilo dobre volje in dobrih ljudi, to ne bi bil edini šok, ki je doletel Tadejo in njeno družino. Po temeljitih preiskavah v ljubljanskem kliničnem centru so postavili presenetljivo diagnozo. Deklica je zbolela za starostno degeneracijo rumene pege. Ta bolezen ljudi sicer običajno doleti šele v drugi polovici življenja ali v pozni starosti. Za Tadejo to žal ne pomeni dosti, še posebej, ker stanja s pomočjo operacije ni mogoče popraviti. Strokovnjaki so bili enotni, da se mora čim prej pre-šolati v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano. Kot da vse skupaj ne bi bilo že dovolj težko. V osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah, kjer Tadeja obiskuje peti razred, so se sicer po najboljših močeh potrudili, da so pouk prilagodili njenim potrebam. Očala in kontaktne leče pri branju in drugih šolskih aktivnostih niso več dosti zale- gle. In takrat so na Tadej i-no stisko postali pozorni v lions klubu v Rogaški Slatini. Sredstva, ki so jih zbirali tudi na decembrskem dobrodelnem koncertu, so namenili za nakup elektronske lupe. Za ta pripomoček so iz svojega dobrodelnega sklada namenili tri tisoč evrov. Razliko do polne cene je iz šolskega in eko sklada namenila OŠ Šmarje pri Jelšah. Tadeji so predstavniki slatinskih lionistov in ravnatelj pretekli teden lupo predali v trajno last. Šoli bo Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane vsako leto na novo izposojal računalniško in programsko opremo za sla- bovidne. Tako bo Tadeja pri šolskem in domačem delu spet lahko samostojna, predvsem pa se bo lahko izobraževala v svojem domačem kraju med svojimi sošolci. Kot so izpostavili ob predaji, je pomembno, da ljudje v podobnem položaju ne postanejo do drugih odvisni bolj, kot bi bilo potrebno. Novi pripomočki sicer velikokrat lahko ohranijo kvaliteto življenja, a visoke cene so pri tem resna ovira. V Šmarju so v šoli pred leti že imeli podobne primere, a takrat podobnih pripomočkov še ni bilo. Dva učenca sta se tako morala prešolati v Ljubljano. StO Podzemne jame brez koncesij 120-letnico raziskovanja Krasa in kraških pojavov je Jamarska zveza Slovenije (JZS) slavnostno proslavila na sobotnem občnem zboru v Preboldu. Pobuda, da bo občni zbor v Preboldu, je posledica štirih desetletij uspešnega delovanja domačega Jamarskega kluba Črni galeb, za kar so jamarji prejeli srebrni znak jamarske zveze. Visok jubilej bodo v klubu, katerega člani so se pred meseci vrnili z raziskovanja jam na Filipinih, praznovali septembra. Ob obletnicah bode v oči, da poleg največjih, Postojnske in Škocjanskih jam, ostale jame ni- majo podeljenih koncesij za upravljanje. Predlog za podelitev koncesij je star najmanj 13 let, toda nič ne kaže, da bo kmalu ugledal luč sveta. Nekoliko bolje se obeta pravilniku za usposabljanje jamskih vodnikov, ki je v pripravi. Koncesija ureja delovanje vodniške službe v jami, raziskovanje in ohranjanje jam. Lastnica jam je država, medtem ko z njimi zdaj upravljajo različna društva in jamarski klubi kot skrbniki jam. V Sloveniji je odkritih približno 10 tisoč jam, med njimi jih je 21 povezanih v turistično transverzalo in služijo za turistične oglede. MATEJA JAZBEC Čistilna naprava veliko bliže V občini Zreče, kjer želijo zgraditi centralno čistilno napravo, so bistveno bliže cilju. Napravo so naprej nameravali postaviti v krajevni skupnosti Dobrovlje, na meji s konjiško občino, kjer so načrtom nasprotovali, zato so našli novo lokacijo. Ta je v industrijski coni II. v Zrečah. Med javno obravnavo so občanom v soseščini bodoče čistilne naprave dali zahteva- na pojasnila, občinski svet pa je na zadnji seji začel sprejemati občinski podroben prostorski načrt za območje čistilne naprave. »Čakamo samo še, da v roku dveh tednov prejmemo vsa mnenja in soglasja nosilcev urejanja prostora, zato upamo, da bomo 25. marca, ko bo naslednja seja občinskega sveta, ta odlok sprejeli. Tako bo dana našemu režijskemu obratu ter dru- gim občinskim organom možnost, da začnejo pridobivati projektno dokumentacijo, upravna dovoljenja ter sredstva kohezijskega sklada, ki so predvidena za to naložbo,« pojasnjuje svetovalec Občine Zreče za okolje in prostor Štefan Posi-lovič. Zrečani računajo, da bo njihova centralna čistilna naprava zgrajena v treh letih. BRANE JERANKO HUJŠAJIMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Zadnja priložnost Objavljamo še zadnji kupon za sodelovanje v akciji Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V uredništvu vsak dan prispe razveseljivo veliko število prijav. Do petka sprejemamo še zadnje kupone, nato pa bomo tiste, ki ustrezajo pogojem za skupinsko hujšanje, povabili na razgovor. V akciji bodo lahko so- od 28 in so starejši od 18 delovali tisti, katerih indeks let ter nimajo težjih kronič-telesne mase (ITM) je večji nih obolenj, da zmorejo ak- tivnosti. Po pogovorih z zdravnico bomo izbrali dvajset udeležencev, ki bodo vse tja do začetka junija hujšali pod strokovnim vodstvom prim. Jane Govc Eržen in inštruktorice fit-nesa Nataše Šuster, skupaj s sodelavci. Ime in priimek Naslov Telefon, starost, teža, višina Izobrazba Ali imate kakšne zdravstvene težave? Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. V času delavnic je eno od sobotnih dopoldnevov namenjenih tudi testu hoje na 1 kilometer. Namen delavnic je pametno hujšanje, ki pomeni počasno in trajno izgubljanje telesne teže. Ljudje izgubijo največ telesne teže v prvih tednih novega zdravega hujšanja. Po tem se zmanjševanje upočasni in se ustavi pri približno od 0,5 do 1 kilograma na teden. To je povsem primerna hitrost hujšanja. Hitrejše hujšanje namreč ni priporočljivo. Tudi uživanje hrane z zelo malim številom kalorij (pod 1000 kalorij dnevno) dolgoročno ni uspešno. Vodi do prehitre izgube teže in po končanem hujšanju v ponovno, še večje rejenje. O vsem tem bodo udeleženci veliko izvedeli v času akcije, ki se bo začela sredi marca. MATEJA JAZBEC Št. 17 - 3. marec 2009 8 krajev NOVI TEDNIK Evropska komisija tudi v Celju Celjski mladinski center je bil na razpisu evropske komisije izbran kot ena od šestih informacijskih točk do leta 2012. V ta namen so zaposlili informatorko, katere naloga je približati politiko in delovanje Evropske unije mladim ter ostalim zainteresiranim v lokalnem okolju. Kot je povedala vodja programskega oddelka na predstavništvu evropske komisije v Sloveniji Nataša Šip, je mreža Europe Direct, katere regijski člen je postal mladinski center v Celju, eno glavnih orodij komisije za razvijanje evropske identitete. »Na ravni Evropske unije smo ugotavljali, da ljudje vse premalo poznajo možnosti, ki se jim odpirajo. Prav tako niso dovolj informirani o institucijah, politikah, programih in pobudah. Z informacijskimi točkami, kot je celjska, želimo spodbujati aktivno evropsko državljanstvo,« je povedala Šipova. Direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar je prepričan, da bo točka dobro zaživela: »Čeprav vlada prepričanje, da mladi izbrskajo vse teme, ki jih zanimajo, s sve- Lucija Rener, informatorka v celjski točki Europe Direct Savinjska tovnega spleta, jim bomo na tem mestu ponudili konkretne rešitve. Na primer glede študija ali dela v tujini. Naš center pa je bil izbran, ker že premore široko mrežo partnerjev; od šol do mladinskih klubov in društev.« V okviru celjske točke Europe Direct Savinjska namerava informatorka Lucija Rener zavihati rokave: »Ne bo ostalo zgolj pri plakatih in tiskovinah evropske komisije, zbranih v mladinskem centru, mladim želi- mo ideje predstaviti tudi izven centra. Postavili smo informacijske table v več srednjih šolah ter na Fakulteti za logistiko in vzpostavili spletno stran www.europedirect-savinjska.si, kjer najdete povezave do vseh pomembnih vsebin in kontaktov, vezanih na EU. Tam je mogoče spremljati tudi različne razpise.« Poleg tega so objavili natečaj Slovenija ... je 5 let v Evropi, v okviru katerega želijo prispevke kritičnih razmislekov mladih glede vloge Slovenije v EU ter evropski viziji. Najboljše prispevke, ki jih zbirajo do 30. aprila, bodo nagradili z denarnimi in s praktičnimi nagradami. »Posebej se bomo posvetili še dnevu potrošnikov z akcijo Ozaveščen potrošnik je evropski potrošnik, ko bomo pripravili informacijske stojnice. Te bodo v središču mesta stale tudi v Tednu Evrope. Aprila pa se v Celju obeta še forum o problematikah EU, na katerem pričakujemo tudi naše evropske poslance,« še načrtuje Renerjeva. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Želijo si svojega svetnika Krajani Brdc nad Dobrno zahtevajo pri naslednjih lokalnih volitvah svoj volilni okraj in svojega svetnika v občinskem svetu. Zato so spisali peticijo, zbrali 53 podpisov volilcev in jo poslali na Občino Dobrna. Krajani Brdc nad Dobrno svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da so Brdce zaradi skupnega svetnika z Zavrhom preslabo zastopane v občini, saj zaradi trikrat manjšega števila prebivalcev pri volitvah ne morejo preglasovati krajanov Zavrha. »Poleg tega so naše potrebe na področju cestne in vodovodne infrastrukture specifične in drugačne od potreb Zavrha,« navajajo podpisniki peticije, »zato je težko uskladiti interese pod skupnim predstavnikom v občinskem svetu.« Krajani Brdc se čutijo zapostavljene glede razvoja in naložb, zato menijo, da bi s svojim svetnikom lažje uveljavljali svoje interese. Dobrnski svetniki, ki glede tega še niso sprejeli uradnega stališča, so se na zadnji seji OS v razpravi bolj nagibali k mnenju, naj ostane tako, kot je, saj je dolžnost vseh svetnikov, da enakomerno zastopajo celotno občino in ne le tistih okrajev, kjer so bih izvoljeni. »Kriterija za oblikovanje volilnih okrajev sta število prebivalcev in velikost območja. Menim, da je po sedanjem sistemu celotna občina v občinskem svetu dovolj enakomerno zastopana. Vsakršno spreminjanje okrajev pa bi povzročilo še večjo zmedo. Če bi hoteli zadovoljiti vse občane, bi v OS lahko sedelo 25 svetnikov,« so se z županom Martinom Breclom strinjali dobrnski svetniki. Po njihovem morda ne bi bilo slabo, če bi krajani Brdc sklicali vaški sestanek, na katerem bi s predstavniki občine poskušali najti ustrezno rešitev. V dobrnskem občinskem svetu sicer sedi osem svetnikov. Brdce in Zavrh imajo enega, Dobrno zastopata dva svetnika, po en svetnik pa prihaja še iz volilnih okrajev Klane, Loka in Lokovina, Parož in Strmec nad Dobrno, Pristova in Vinska Gorica ter eden iz Vrbe. BOJANA AVGUŠTINČIČ www.novitednik.com KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Slovenska izbrana reprezentanca Pax je prejela nagrado za fair play. m Ime in priimek: Naslov:_ Št. Tuš klub kartice: mmmmm Davčna številka:___ Telefon:_Podpis:_ dnik tuš klub St. 16 - 27. februar 2009 Duhovniki brez medalje Z evropskega prvenstva v malem nogometu za duhovnike se je vrnila izbrana slovenska reprezentanca Pax, ki se je na Portugalskem merila z duhovniki iz devetih drugih evropskih držav, vsi skupaj pa so tekmovanje vzeli precej zares. Naši nogometaši so pokazali veliko požrtvovalnost in srčnost, za kar so jim organizatorji na koncu namenih prestižni pokal za fair play. Da pa bi se lahko bolj enako- vredno kosali s konkurenco, med katerimi so bili najboljši Poljaki, bi naši nogometaši potrebovali več mlajših moči in predvsem veliko več uigravanja in treningov. Sicer je bilo v ospredju prvenstva spoznavanje države ter izmenjava izkušenj na duhovnem področju, vsem vernikom, še posebej mlajšim, pa so dali dober zgled, da je lahko življenje ne glede na poklic polno in zanimivo. DAVOR A. LIPEJ VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. REPORTAŽA Skupina Vrajeva peč z igranjem na stare ljudske inštrumente slovi daleč naokoli. Nastopajo po različnih koncih Slovenije in tudi v nedeljo se jim je z enega nastopa mudilo na drugega. Družina Sentočnik ima glasbo v genih. Najmlajši glasbenik v kraju Nejc Sentočnik in najstarejši Ivan Borovnik bosta verjetno še večkrat skupaj nastopila. ----Št. 17 - 3. marec 2009 ---j^jjČ V Socki je glasba doma Prvo srečanje soških muzikantov - Najstarejši glasbenik jih šteje 80, najmlajši desetkrat manj V Socki so se v nedeljo prvič zbrali vsi glasbeniki v kraju in bili sami nad seboj presenečeni, da se toliko krajanov ukvarja z glasbo. Našteli so jih namreč več« kot 60. Sklenili so, da se bodo odslej redno družili in se morda celo povezali v sekcijo, ki bi delovala znotraj kulturnega društva. Da so v Socki veseljaki, se je v nedeljo slišalo že od daleč. Še preden so se vsi vaški muzikanti zbrali, se je po dolini že razlegal zvok harmonike. »Vsi tako skrivajo svoje inštrumente v kovčkih, meni ni pa nič nerodno raztegniti meha,« je dejal najstarejši glasbenik v kraju, 80-letni Ivan Borovnik, »ne gre mi več tako dobro kot nekoč, malo mi je že iz glave ušlo, ampak še vedno rad zaigram, če je le prilika. In da ženo razjezim. Veste, ni vedno vesela mojega igranja.« Tega mu sicer ne verjamemo, saj nas je hitro prepričal, da se na harmoniko dobro spozna, čeprav se je igranja nanjo naučil sam. Prvo harmoniko je dobil pred 65 leti za birmo. Takrat so bili drugačni časi, pravi: »Danes mladi hodijo v glasbeno šolo, pa čas imajo igrati, jaz pa v mladih letih nisem imel časa hoditi okoli in >špilati<, je bilo preveč drugega dela. Je pa tudi res, da smo se nekoč znäh veliko bolje poveseliti. Prijatelji smo se dobili, kakšno rekli in za konec veselo zapeli, danes se pa v glavnem vse po telefonu zmenijo.« Ljubezen do glasbe pa v Socki še kako živi tudi med mladimi. Najmlajši, Nejc Sentočnik, ima komaj osem let, a meh raztegne kot kakšen izkušen harmonikar. »Lahko nam je vsem za vzpodbudo,« so se strinjali navzoči. Ljubezen do glasbe iz roda v rod Da bi se vsi glasbeniki iz Socke in okolice srečali, je bila ideja Branka Zupaneka, tudi ljubiteljskega glasbenika, ki je konec lanskega leta začel raziskovati, koliko krajanov zna zaigrati na kakšen inštrument. »Hodil sem od hiše do hiše in jih do danes naštel okoli sedemdeset. Ugotovil sem, da ima v teh krajih posebno me- Ob toliko izvrstnih mladih glasbenikih se za nadaljevanje glasbene tradicije v Socki ni bati. sto >frajtonarca<. Praktično ni hiše, v kateri vsaj eden ne bi znal igrati na njo. Poleg harmonikarjev so v Socki in okolici tudi cele družine glasbeno nadarjenih. Ljudje so si nekoč služili kruh v rudnikih po Evropi. V tujini so se naučili tudi igrati na različne inštrumente, v glavnem na pihala in harmoniko. To znanje so prinesli domov in ga delih še z drugimi krajani. Tako skoraj ni bilo hiše brez muzikanta. Iz teh krajev so mnogi igrali pri različnih ansamblih, kot so Vagabundi, Potepuhi, Klateži, Savinjskih 7, Svit, Modrijani in drugi. Tudi veliko članov Godbe na pihala Nova Ne samo na harmoniko in kitaro, lesen lopar se da odlično igrati. Cerkev izhaja iz Socke. Pri čemer iz našega kraja izhaja tudi znana glasbena skupina Vrajeva peč,« pripoveduje Zupa-nek, upajoč, da bodo v Socki nekoč morda spet imeli svojo godbo na pihala. Nekoč so jo že imeli. Najstarejši krajani se še spominjajo tiste, ki je delovala od leta 1930 do druge svetovne vojne. »Vzpodbudno je, da veselje do glasbe tudi v današnjem času ohranja toliko mladih,« me- tudi na navadno plastično vedro in nijo Sočani, »zato jemljemo tokratno srečanje kot korak naprej pri tem ohranjanju in vsak napredek, ki ga bomo dosegli skupaj, pomeni korak k ohranitvi naše kulturne dediščine.« Ob koncu nedeljskega druženja so glasbeniki še skupaj zaigrali in že dobili prvo povabilo. Soški gasilci bi jih v soboto ponovno radi slišali igrati na svojem občnem zboru. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA »Letošnja zimska sezona v Logarski dolini je takšna, kot si jo lahko le želimo. Veliko je tekačev, ki izkoriščajo dobre tekaške proge, nekaj je tudi drugih smučarjev. Dosti je sprehajalcev, obiskovalcev, ki prihajajo na turno smuko, po-hodnikov na krajše proge, plezalcev po zamrznjenih slapovih, seveda pa ob vsem tem veliko gledalcev. Logarska dolina nudi vse zimske športe, ne prihajajo pa množice, temveč lahko rečem, da bolj sladokusci, torej tisti, ki vedo, po kaj prihajajo v dolino. Na splošno velja, da je ob lepih vikendih veliko obiskovalcev, čez teden nekoliko manj,« je ocenil Marko Slapnik iz podjetja Logarska. Skijoring kot ena od disciplin vedoval Primož, ki se s tem športom ukvarja že več kot 18 let. Nekdaj je pse kupoval, sedaj pa jih je začel sam vzgajati, saj je podobno kot drugi hobiji tudi ljubiteljstvo psov precej drago. »Za povprečnega mladiča je treba odšteti med 200 in 300 evri, zelo dobri psi pa so zelo dragi, tudi po več tisoč evrov.« Kakor ugotavlja Urank, v Sloveniji ni več pravega trga. Zaradi različnih težav, od obilice dela in finančnega stanja do slabih zim, pa se je število vlečnih psov zelo zmanjšalo. Urank se udeležuje tekmovanj v Avstriji, Nemčiji in Švici, če pa je denar, tudi v Skandinaviji. Njegove uvrstitve se vrtijo okrog desetega mesta, saj je začel z novo generacijo. »Sedaj imam mlade »Tisti, ki imajo doma svojega psa, vedo, da ga ni mogoče pripraviti do ničesar, česar noče. Tudi vlečni psi, če ne bi hoteli delati, bi se ulegli na hrbet in dali vse štiri od sebe.« pse, načrtujem pa, da bi se ponovno priključil evropskemu vrhu, torej bi se na tekmovanjih v Srednji Evropi uvrščal okrog petega mesta,« je povedal lastnik desetih psov in »priznal«, da za svoj hobi potrebuje tudi precejšnjo, vsaj moralno, podporo svoje družine. »Ampak ko doživiš takšen dan, kot smo ga v Logarski, je poplačano marsikaj.« URŠKA SELIŠNIK Pasji lajež v dolini Slovenski klub vodnikov vlečnih psov je pripravil srečanje v Logarski dolini - Psi z željo po delu x1Tnn Št. 17 - 3. marec 2009 Primož Urank s svojimi ljubljenci v pripravah na štart. Edvard Schumet je predsednik Slovenskega kluba vodnikov vlečnih psov, na dvodnevnem srečanju v Logarski dolini pa je s predavanji poskrbel tudi za teoretični del. V »dolini« je bil konec prejšnjega tedna meglen, mrakoben in pust, v Logarski dolini pa so sončni žarki odkrivali vse prelesti narave, ki jih je le občasno zmotil lajež psov. Slovenski klub vodnikov vlečnih psov je namreč v sodelovanju s podjetjem Logarska pripravil srečanje ljubiteljev vlečnih psov, na katerem so predvsem demonstrirali to, za nekatere posameznike precej nenavadno in v Sloveniji včasih po krivici prezrto, disciplino. Vlečni psi so se v Logarsko dolino »vrnili« po sedmih letih, ko so se v osrčju gora pomerili na enem od tekmovanj. Tokrat je šlo bolj za prikaz, v katerem so lahko sodelovali tudi naključni obiskovalci, ki se niso zbali vleke željnih psov. »Dobro je bilo, pes me je ubogal, le ovinek sva malce s težavo zvozila. Seveda zaradi mene, sicer pa vožnja izgleda kot na žičnici,« je pripovedoval Denis iz Ljubljane potem, ko so ga »osvobodili« vseh vezi, s pomočjo katerih ga je pes odvlekel po čudovito urejenih tekaških progah. Tekač je tako ob pomoči organizatorjev predstavil disciplino skijoring, v kateri pes vleče tekača na nordijskih smučeh, sicer pa so predstavili tudi vožnjo z dvema, štirimi ali šestimi vpreženimi psi. »Pse smo želeli pripeljati nazaj, kjer so nekoč že lajali,« je malce v šali namen srečanja predstavil Edvard Schumet iz slovenskega kluba vodnikov vlečnih psov. V njem sodeluje deset res aktivnih tekmovalcev, seveda pa imajo tudi kar precej ljubiteljev. Tekmovalci se s psi merijo v različnih disciplinah v evropskem in svetovnem pokalu, pripravljajo pa tudi evropska in svetovna prvenstva, in sicer izmenjaje v Ameriki ali v Evropi. Za razliko izpred let je tokrat v Logarsko dolino prišlo manj čistokrvnih haskijev in psov podobnih pasem, ki jih povezujemo z vleko. »Tekmujemo z načrtno križanimi psi. Niso križani zato, da bi ustrezali kinološkim standardom, temveč parimo tiste prave, s srcem in glavo, oziroma z željo po delu in teku,« je razlagal Schumet. Psi v nestrpnem pričakovanju. Želja po startu je neizmerna. Poplačana doživetja V bistvu gre za dve varianti psov, eni so lovci, med katere sodijo nemški ptičarji, pointerji..., drugi pa so alaskani, torej psi z izvorom z Aljaske, pri katerih naj omenimo sibirske haskije. »Seveda obstajajo tudi čistokrvni vlečni psi, med njimi se pojavljajo vse polarne pasme, torej haskiji, samojedi in malamuti.« Pasje vprege se delijo še na druge načine, eden med njimi je tudi deljenje na distance, torej srednje, kratko in dolgopro-gaše. Gre za razdalje, najbolj vzdržljivi psi lahko tečejo tudi do 100 kilometrov, medtem gre v šprintu za 30-kilometrske proge. Na srečanju v Logarski so malce »goljufali« in pripravili krajše proge, da so lahko psi oziroma posamezna vprega večkrat tekli okrog. Med pogovorom so se na progo drug za drugim odpravljali psi, vpre-ženi v sani. Po dva, štiri, za sestavljanje vprege s šestimi psi je potrebno že več potrpežljivosti. Ena od legend med tekmovalci je Primož Urank, doma z Ljubnega ob Savinji, ki sedaj živi v Ljubljani. »V dolino se pogosto vračam ob koncih tedna, na treninge. Začetna ljubezen pri tem športu hitro mine, te pa v resnici potegne nekje po treh, štirih letih. Potem se vedno nekaj najde, kar te žene naprej - ali dobra vprega, čudovita zima...,«je pripo- Vlečni psi so se pustili tudi »crkljati«. novi tedni Na pepelnično sredo smo se spoznavali in kramljali Medtem ko so nekateri pokopavali pusta hrusta, je na pot uradno krenila akcija Spoznaj in pokramljaj - akcija, s katero našim zvestim poslušalcem in poslušalkam Radia Celje pobliže predstavimo, kdo se skriva za prepoznavnimi radijskimi glasovi. Kot prva sta na izlet povabila sredina jutranja nostal-gika - Simona Šolinič in Bojan Pišek. Kot vedno v njunih jutranjih terminih je bilo tudi na izletu v Terme Olimia, kamor smo se odpravili z Nissanovim avtomobilom qashqai podjetja RSL Leveč, smeha na tone! Popoldne so v družbi radij cev Radia Celje preživeli Marica Košto-maj iz Celja, Branko Salobir iz Jurkloštra in Ivan Jelen s Ponikve pri Žalcu in bili so naravnost odlična družba! NP Foto: GrupA Počutje na zadnjih Nissanovih sedežih je bilo udobno in s krasnim razgledom na belo modro nebo. Baje so se malo stiskali, a to je bil samo izgovor za to, da sta fanta na sredino posadila Marico. Maričin mož Franc je za Simono in Bojana za to priložnost ustvaril krasna unikata lesenega mlina in kozolca. In ko smo Marico povprašali, kje to njen mož ustvarja, je odgovorila: »Na balkonu mora biti.« Rdeče vrtnice je Simoni podaril šarmantni Ivan Jelen, ki si je med kopico svojih delovnih obveznosti vzel nekaj uric časa za kosilo v naši družbi. Št. 17 - 3. marec 2009 -r—: TO Našemu popoldanskemu druženju smo nazdravili s kozarcem penine. O resnosti dogodka veliko pove tudi dejstvo, da se je skorajda celoten nežnejši spol prav za to priložnost odpravil k frizerju! LEVEČ Uradno in sramežljivo smo se pred fotografski objektiv nastavili na začetku našega druženja. Od leve proti desni: tehnik Bojan Pišek, Ivan Jelen, Vojko Grabar iz marketinga NT&RC, Marica Koštomaj, Branko Salobir, novinarka in radijska moderatorka Simona Šolinič, Domen Turnšek, direktor podjetja RSL Leveč in Zlatko Bobinac, prav tako iz marketinga NT&RC. Terme Olimia Po kosilu je izdatne kalorije treba pokuriti. Najbolje z intenzivno fotografsko seanso. Ukaz fotografa »pokažite, kako v Termah Olimia plavate«, je najbolj resno vzela nasmejana Marica, v svoje vrste pa smo povabili tudi Urško Topolšek iz marketinga Term Olimia (tretja z leve). Fotografiranje je doseglo svoj višek, ko se je moški del odločil, da mora Marica na avtomobilsko streho. Očitno meso res daje moč. Večina moških je namreč uživala v ribjem kosilu in ker ni bilo zadostne moči v mišicah, je spravilo Marice na streho predstavljalo velik zalogaj, ki je povzročil salve smeha. Z Gorenjem že tekma leta Celje bo po koncu sezone zapustil Špiler, morda tudi Gajič Po domačem porazu z Zagrebom so celjski rokome-taši izgubili tudi teoretične možnosti za uvrstitev v če-trtfinale lige prvakov, v četrtek pa so kljub temu zelo zavzeto odigrali v Nemčiji. Zapustili so celo dober vtis, odličnega pa do 52. minute, ko je bil rezultat še izenačen. Že prej sta grobo v razplet obračuna posegala ciprska sodnika. V zadnjih osmih minutah je »pivovarjem« dokončno zmanjkalo zbranosti, potem ko so dobili prvi polčas. Blestel je Aljoša Rezar z 18 obrambami, prijetno pa sta presenetila Tomaš Rezniček in Vas ja Furlan, ki je prava osvežitev v celjskem napadu. V soboto sledi še labodji spev od lige prvakov (morda za dlje časa) v Zagrebu, med »evropskima« tekmama pa bo jutri za Celje najpomembnejši obračun. Proti Gorenju tudi Sulic? V derbiju 1. slovenske lige bo gost Zlatoroga Gorenje. Pred približno mesecem dni so dobro obveščeni viri znali povedati, da bodo trije igralci celjske prve postave po koncu sezone odšli na Dansko. Kasneje se je pojavila novica, da se bosta s klubom razšla desno krilo Dragan Gajič in organizator igre David Špiler, ki pravi: »Vse, kar lahko zaenkrat povem, je, da po koncu sezone odhajam iz kluba.« Do konca sezone pa bo Špiler seveda še naprej eden izmed stebrov celjskega moštva na dveh domačih frontah: »Zdaj lahko bolj optimistično gledamo na naslednje bitke. Počasi prihajamo v pravo formo. Predvidevam, da se bo vrnil Renato Sulić, močan člen tako v obrambi kot v napadu. Proti Gorenju moramo osvojiti obe točki, zato bo nujna naša najboljša predstava.« Pogovori vodstva celjskega kluba z Draganom Gajičem še potekajo. »Trenutno še nimam nobene konkretne ponudbe, ne skrivam pa, da bi rad kdaj zaigral na Danskem,« pravi Gajo, ki pa obenem poudarja, da bi najraje ostal v Celju. Pri Gorenju, ki ga je v prejšnji sezoni v usodnem trenutku prizadela poškodba Draga Vukoviča, v naslednji pa ga bo recesija, pravijo, da imajo »bolnišnico«. Težave z zdravjem tarejo Dobelška, Datukaš-vilija, Mlakarja in Harmandi-ča. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR 3. krog glavnega dela lige prvakov - skupina 2 Rhein-Neckar Löwen - Celje Pivovarna Laško 31:26 (15:16) KARLSRUHE - Dvorana Europa, gledalcev 3.839, sodnika Micheal Argyrou in Loizos Loizou (Ciper), delegat Moshe Herman (Izrael). RNL: Szmal, Fritz 18 obramb; Gensheimer 8, Roggisch, Bielecki, Tkaczyk 2, Harbok 1, Schwarzer 3, Filip 5, Jurasik 3, Klimovets 1, Fäth, Sigurdsson 7 (5), Groetzki 1. Trener Wolfgang Schwenke. CELJE: Lapajne, Rezar 18 obramb; Gregore, Gajič, Ščurek 1, Bedekovič 1, Toskić 1, Špiler 1, Kojič 1, Furlan 5, Rezniček 6, Terzič 4, Kokšarov 6. Trener Tone Tiselj. Sedemmetrovke: RNL 5 (5), Celje 1 (0). Izključitve: RNL 4, Celje 10 minut. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO Vas vabi na derbi 1VIIK 1. Lige RK Celje Pivovarna Laško proti RK Gorenje Velenje Dvorana Zlatorog, sreda, 4. marec, ob 19.00 uri Prodaja vstopnic na www.rk-celje.si ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji (v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders). Na dan tekme bodo vstopnice na voljo tudi na blagajni dvorane Zlatorog. Vabljeni ■v radiocelje VS' W U*) ** Ml Medijski sponzor: i ^tednik Nejc Pečnik je tako v prvem kot drugem polčasu ogrožal Naftina vrata, slabo pa je zaustavil uporabno podi Aleša Kačičnika. Velika točka Aleksandra Šelige Se je Tomas Rezniček po Tisljevem načrtu »prebudil« prav v usodnem trenutku, ko bo želel poravnati račune s svojim bivšim klubom Gorenjem? Nogometaši MIK CM Celja ostajajo drugi na lestvici 1. SNL po remiju pri Nafti, velenjski Rudar pa je že četrti. Edini je zmagal v tem krogu, edini ima vseh šest točk v spomladanskem delu prvenstva. Celjani bodo odigrali dve tekmi zapored v Areni Petrol, najprej proti zadnjeuvrščene-mu Primorju, potem pa proti Mariboru, ki čvrsto drži čelni položaj. V podrejenem položaju V Lendavi je bila Nafta precej boljša, a Celjani so imeli zelo razpoloženega vratarja Aleksandra Šeligo. Prvi je sicer za-pretil Lisandro Sacripanti s »škarjicami«, potem pa so sledile številne bolj ali manj zrele priložnosti za gostitelje, da bi se v 44. minuti imenitna ponudila tudi Celjanom, ko je Nejc Pečnik zaposlil Sebastjana Gobca, sledil pa je strel preko vrat s 14 metrov. V drugem delu je Nafta še bolj pritisnila, nič ni pomagalo ob fenomenalnem Šeligi, ki je dobil dvoboje z Bun-cem, Jankovičem, s Cabanom, z Lo Duco, Gerenčerjem, Vas-siljevom ... Pred 1.800 gledalci pa se je popolnoma izgubil sodnik Drečnik iz Hrastnika. Za glave so se z razlogom prijemali gostje, končalo pa se je brez golov. »Po domačem porazu z Domžalami smo se skrbno pripravljali na gostovanje v Lendavi. Vedeli smo, kaj nas čaka. Nafta je na domačem igrišču izredno kvalitetna ekipa. Uspeli smo osvojiti točko, kar je uspeh in zato čestitam soigralcem,« je dejal Šeliga. Zanimalo nas je, ali je bil spet izbor sodnika slab ali pa vendarle gre za dvoboj bojevitih moštev, na katerem je izjemno zahtevno deliti pravico: »Pridružil bi se tudi zadnji misli. Nafta je pač kakovostna in zavedali smo se, da lahko proti njej uspešno igramo le, če ji vrnemo z enako mero. Konec koncev pa je bilo res nekaj čudnih sodniških odločitev, da tudi sodnik je človek in d napake ...« Njegov trener S viša Stojanovič je bil objel ven: »Nafta je imela več prill nosti, toda tudi mi bi ob vi meri zbranosti lahko zadeli.: Z zadnjim Košarkarice celjskega Merkurja so v zadnjem, 18. krogu Jadranske lige v Banja Luki premagale Mladi Krajišnik s 85:67, se zavihtele na četrto mesto in se uvrstile na zaključni turnir, ki bo od 13. do 15. marca v Črni gori. Junakinja večera je bila komaj 16-letna celjska branilka Nika Barič, ki je dosegla 31 točk: »Prvi polčas je bil po pričakovanjih zelo izenačen. Čakale smo na naše učinkovite tri, štiri minute, ko z dobro obrambo in uspešnimi protinapadi ustvarimo občutno razliko. To nam je tudi uspelo. Ustavile smo njihove najboljše igralke v drugem polčasu in se zasluženo uvrstile na zaključni turnir četverice.« Merkur je dolgo »visel« in se boril v rednem delu prvenstva, uspelo mu je tudi zaradi senzacionalne zmage nad vodilnim Šibenikom v predzadnjem krogu. »Dalmatinke so bile sproščene, toda tudi me. V kakovostni tekmi smo v zadnjem delu preprečile mete najboljšim strelkam. V napadu smo imele dober dan, kot pravimo. Precej stvari nam je uspevalo. Tista zmaga nam je dala polet, uvidele smo, da se lah- ko kosamo tudi z evroli šinjami.« Prav Šibenik pa polfinalni tekmec Merki v polfinalu na turnirju v Nika Barič je dokazala, da je ž šestnajstih letih iz pravega t za odločilne tekme. m St. 18 - 6. marec 2009 )čko moram čestitati svojemu ratarju Aleksandru Šeligi.« In e mnenje domačega stratega famirja Roba: »Vložek je bil elo velik, igralo se je praktič-LO za šest točk. Če je bila igra v )rvem polčasu pretežno izena-iena, pa se ne spominjam, kdaj ,mo si ustvarili nazadnje toli-co zrelih priložnosti kot tokrat ' drugem polčasu. Žal nobene lismo realizirali. Danes ni prav lobenega dvoma, kdo je igra-ec tekme. Šeliga je spravljal v )bup vse naše igralce, ki so ga »skušali premagati. Ko tolikokrat ne zadeneš, bi se lahko uresničilo nepisano pravilo in 3i mi prejeli gol. Na srečo ga lismo.« Čeprav so Brezovački, Vassiljev in Jankovič na sredili igrišča zasenčili tekmece ... Po neuradnih virih bo za Šentjur v 2. SNL igral Simon »ešlar! Toda, ljubitelji nogometa, pe pozabite, MIK CM Celje je irugi na lestvici. Zahvala gledalcem Rudar je vknjižil drugo za-Doredno zmago, skupno deseto, in se povzpel že na četr-o mesto, kar je nedvomno pre- LESTVICA 1. SNL 1. MARIBOR 22 12 2. MIK CM CEUE 22 10 3. NAFTA 4. RUDAR 5. DOMŽALE 6. HIT GORICA 7. INTERBLOCK 8. LABOD DRAVA 22 9. LUKA KOPER 22 10. PRIMORJE 22 22 10 22 9 22 22 22 2 46:28 44 5 32:22 37 5 27:21 37 9 30:25 31 6 29:26 30 3 10 34:37 30 7 8 29:31 28 5 12 20:31 20 8 10 23:37 20 10 9 21:33 19 senetljivo, a po prikazani igri in delu trenerja Marijana Pu-šnika povsem zasluženo. Velenjski nogometaši so privabili preko 1.500 gledalcev in zvestih navijačev. Prvi polčas ni postregel z veliko zanimivimi dogodki, kljub vsemu pa je bilo tako na domači kot na strani gostov nekaj obetavnih akcij, a sta se na koncu venomer poleg vratarjev izkazali tudi obrambi moštev. Najlepšo priložnost sta za domače po dvojni podaji pripravila Prašnikar in Grbič, a je strel prvega končal v naročju vratarja Rozmana. V drugi minuti nadaljevanja je Fabijan Cipot iz najstrožje kazni pove-del domače v vodstvo, potem ko je Eisner v kazenskem prostoru pokosil Grbiča. Slabih pet minut za tem pa je bilo že 2:0. Po natančni podaji Trifkoviča s kota je z glavo zadel Ozren Peric. Po obilnejšem vodstvu so domači nekoliko padli v igri, kar so kaznovali gostje z golom Rapnika. Končnica je bila tako napeta, a so imeli več priložnosti domači za povišanje prednosti, predvsem po udarcih Perica in novinca Renata De Mo-raesa. Ozren Perič je izpostavil gledalce: »Vsekakor se jim moram zahvaliti za spodbudo, poudariti pa moram, da smo igrali za njih, seveda tudi za nas ter za premije in točke, ki prinašajo boljše mesto na lestvici.« Rudar bo v soboto na Obali proti Kopru lovil tretjo zaporedno zmago. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Pričakovani zmagi Hopsov in Zlatoroga Košarkarsko soboto na Celjskem sta obeležila lokalna derbija, ki sta na koncu dobila pričakovana zmagovalca. Dva kroga pred koncem tega dela sezone so Šoštanjčani še vedno v boju za ligo za prvaka, kamor so že od prej uvrščeni Laščani in Polzelani. Šent-jurčane čaka krčevit boj za preživetje in obstanek v ligi UPC. V finišu »pivovarji« pokazali roge V Šoštanju so gledalci najprej bučno pozdravili največji uspeh šoštanj ske košarke (finale pokala KZS), nato so v dresu Elektre pozdravili novega krilnega centra Balso Raduloviča (29 let, 206 cm), ki je pred petimi leti igral v Laškem, na koncu pa čestitali gostom za pričakovano in zasluženo zmago. Ti so bili brez Nejca Str-nada in Uroša Lučiča, odpor domačinov so zlomili v finišu. Po zaslugi razpoloženega Nika Ivanoviča (23 točk) je Elektra dobila prvo četrtino za 4 točke. Razigrani gostje (trojke 8:12) pa so pred polčasom prišli do prednosti petih točk z Aliem Berdielom (19) in Luko Dim-cem (12). V začetku 2. dela so Laščani pobegnili na +8, domačini so se približali v 28. minuti na 45:48, nato pa odigrali slabše in pred zadnjim delom je bilo po seriji odličnih Vincenta Hunter-ja (17, 11 skokov) in Daria Krejiča (14, 3 trojke) 59:48 za Zlatorog. A Elektra se ni predala. Ivanoviču sta se priključila Luka Sjekloča (11, 8 skokov) in Radulovič (11, 8 skokov), štiri minute pred koncem je bilo 61:66. To pa je bilo tudi vse, kajti v samem finišu so Laščani še dodali plin in na koncu (pre) visoko zmagali (81:63). To je bila po pokalu dobra preizkušnja za Zlatorog pred ligo za prvaka, še boljša bo v naslednjem krogu v Treh lilijah s Polzelani. Pred Elektro je »tekma resnice« v Kopru, z zmago bi si obdržala vse možnosti za ligo za prvaka, poraz pa jo pelje v ligo za obstanek. Polzelani vse boljši Drugi lokalni derbi na Polzeli so pričakovano dobili Hopsi, ki so znova pokazali, da ne bodo nikomur lahek nasprotnik v ligi za prvaka. Dodobra napolnjena dvorana je ves čas srečanja zadovoljno spremljala igro svojih fantov, zato pa je bilo na obrazih maloštevilnih Šentjurčanov, ki so prišli na Polzelo, videti veliko zaskrbljenosti, kajti igra Alposa ne vliva veliko zaupanja pred nadaljevanjem sezone in bo- akom za Črno goro 3gorskem Bijelem Polju, avedati se moramo, da smo oje že storile, da bo to za is zelo koristna preizkuš- nja in da moramo biti kar se da sproščene. Šibenčanke branijo naslov prvakinj in bodo obremenjene. Morajo zmagati, me ne. Lahko jih presenetimo, z dobro igro, ko ne bomo čutile pritiska,« napoveduje celjska gimna- zijka, ki že sedaj pogleduje proti košarkarski tujini. DEAN ŠUSTER Foto: VILI ŠUSTER jem za obstanek. Začetek je bil v znamenju Alposa in Armina Avdibe-goviča (20), ki je zadeval z vseh strani. V finišu prve četrtine so Polzelani le prevzeli vodstvo. Nato je sledila »kanonada trojk« (skupno 10) Hopsov, pri čemer je v prvem delu blestel Andrej Podvršnik (14,4 trojke). Od 26:25 v 14. minuti so tako Hopsi z delnih 10:0 pobegnili na 36:25 in zanesljivo dobili prvi del. Alpos je v šestih minutah 3. četrtine dosegel vsega eno točko in razigrana domača četa, ki je bila brez Anzuloviča in Bre-žeta, je pobegnila na 55:37 ter praktično že odločila srečanje. Razigral se je Shawn King (22, 18 skokov), obramba Hopsov je bila sila trdna in Alpos se je do konca četrtine (66:45) že poto- pil. V zadnjem delu so domači odšli najprej na +25, nato pa popustili in najmlajši igralec Alposa Tadej Ferme (12), ki si tudi edini v drugem delu zasluži čestitke, je uspel razliko znižati na končnih -14. »Dokler smo igrali disciplinirano, smo se uspeli zoperstaviti odličnim domačinom, nato so posamezniki, predvsem Glavaš in Sa-dibašič, začeli igrati za svojo statistiko. Očitno moramo pod nujno narediti še nekatere korekcije v ekipi, sicer se nam črno piše. Proti Zagorju moramo zmagati na kakršen koli način,« je povedal trener Alposa Damjan Novakovič, na drugi strani pa je Boštjan Kuhar dejal: »Zadovoljen sem z igro v treh četrtinah, medtem ko so moji fantje ob visoki razliki v zadnjem delu popustili. Morda pa so želeli pomagati Šent-jurčanom, da povsem ne razpadejo. V Pulju, kjer smo bili na mini pripravah, smo delali dobro. V ligi za prvaka želimo igrati pomembno vlogo.« JANEZ TERBOVC Peterka 20. kroga: King, Podvršnik (Hopsi), Berdiel, Hunter (Zlatorog), Ivanovič (Elektra). Igralec kroga: Vincent Hunter (Zlatorog). V 'ü* I i-l @ t 'o' IQ.' ilfli išerno razpoloženje celotne celjske odprave v Banja Luki po tako želeni zmagi, ki pa prinaša nove finančne obveznosti. NOGOMET 1. SL, 22. krog: Nafta - MIK CM Celje 0:0, Rudar - Interblock 2:1 (0:0); Cipot (46-lim), Perič (50); Rapnik 66, Domžale - Maribor 3:3, Primorje - Koper 0:0, Drava - Gorica 2:2. ROKOMET 1. SL (ž), 19. krog: Celje Celjske mesnine - Olimpija 23:37, Celeia Žalec - Zagorje 32:28 (16:14); Krhlikar 12, Petrinja 6, Krajnčan, Grčar, Korun 4, Potočnjak 2; Lju-bas 11, Oven 6, Škofja Loka -Velenje 31:21. Vrstni red: Olimpija 38, Zagorje 28, Celeia Žalec 27, Celje 25, Krka 24, Kočevje 23, Ptuj 20, Piran 11, Brežice 10, Škofja Loka, Kranj 8, Velenje 6. KOŠARKA 1. SL, 20. krog: Elektra -Zlatorog 63:81; Ivanovič 23, Radulovič, Sjekloča 11, Ćup 8, Horvat 7, Novak 2, Kara-lič 1; Berdiel 19, Hunter 17, Krejič 14, Miljkovič 7, Ma-šič, Koštomaj 5, Nuhanovič 2, Hopsi - Alpos 85:71; King 22, Podvršnik 14, Hohler 11, Šamanič 8, Lorbek 7, Vuja-sinovič, Vaši 5, Rituper 2; Avdibegovič 20, Sebič, Ferme 12, McCoy 7, Brown, Pele 5, Glavaš, Lapornik 4, Sadibašič 2. Vrstni red: Krka 37, Helios 36, Zlatorog 35, Slovan 34, Hopsi 31, Koper, Škofja Loka, Zagorje 28, Elektra, Postojna 27, Alpos 25, Nova Gorica 24. 1. B SL, 20. krog: Rogaška - Konjice 76:68; Ambrož 23, Pungartnik, Pešič 11, Smaj-lovič 10, Petrovič 9, Pale - Ko-sovec 5, Ravnikar 4, Jotič 2, Markovinovič 1; Sivka 22, Smaka 17, Ciganovič 10, Ska-za 9, Muzel 6, Novak 4. Vrstni red: Parklji 38, Rudar, Rogaška 37, Branik 35, Šenčur 33, Triglav 32, Kraški zidar . 31, Hrastnik 29, Gradišče 28, Janče 27, Litija 26, Konjice 23, Radenska 22. 2 SL - vzhod, 20. krog: Dravograd - Pakman Celje 108:71; Drevenšek, Štruc 15; Felicijan 29, Dokmanac 14, Felicijan 11, Penca 10, Kahvedžič 4, Gobec 3, Celjski KK - Grosuplje 70:97; Ribežl 18, Turnšek 16, Senica 10, Sotošek 7, Kovačič, Grilanc 6, Hajdaraj 5, Aračič 2; Mar-kovič 21, Koderman 16. Vrstni red: Maribor, Grosuplje 37, Dravograd, Ilirija 34, Celjski KK 31, Ježica 30, Pakman 29, Podbočje, Union Olimpija ml. 28, Mavrica 25, Terme Olimia 24, Lastovka 20. 1. SL (ž), 18. krog: Kranjska Gora - Rogaška 86:48; Traore 21, Sanders 16; Baloh 16, Basta-šič 11, Nelc 10, Grm 6, Lesjak 5. Vrstni red: Merkur 31, AJM 30, Kranjska Gora 29, Triglav 25, Ježica 24, Domžale, Odeja 21, Konjice 19, Rogaška 16. Jadranska liga (ž), 18. krog: Mladi Krajišnik - Merkur Celje 67:85; Veselovsky , 22, Pilav 14; Barič 31, Hughes 20, Komplet 14, Ciglar 11, Matič 7, Verbole 7. ODBOJKA 1. DOL, 18. krog: Krka - SIP Šempeter 3:0; Šindenfeld 8, Terglav 7, Woodbridge, Niko-lič 6, Udrih 5, Cestnik, Krakar 4, Košenina 2. Vrstni red: Marchiol 49, Triglav 44, Krka 34, Maribor 29, Galex 26, Cal-cit 25, Šempeter 5, Knauf 4. 1. DOL (ž), 18. krog: Alian-sa Šempeter - Grosuplje 3:1; Turnšek 22, Založnik, Hren 11, Blatnik 7, Vodeb 5, Božič 4, Kodre, Šumnik 3, Žni-dar 2. Vrstni red: Calcit 46, Aliansa 39, Sloving 38, Koper 27, Novo mesto 20, Ptuj 19, Benedikt 15, Grosuplje 12, (KM) Sreda, 4. 3. ROKOMET 1. SL, 18. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19). St. 17 - 3. marec 2009 m ~ 14 KULTURA ■■F m Ulica Matevža Haceta je v Celju na Ostrožnem. Od Haceta do Sketa Ulico Matevža Haceta, ki je v Celju na Ostrožnem, so poimenovali po revolucionarju, partizanskem komisarju in pisatelju Matevžu Hacetu. Matevž Hace je bil rojen 4. julija 1910 kot Mežnarjev Matevž iz Podcerkve. Že samo ime pove, da je bil cerkovnikov sin. Po končani osnovni šoli se je najprej preživljal kot gozdarski in žagarski delavec v domačih krajih, odšel pa je tudi s trebuhom za kruhom v Francijo. Že v tem obdobju se je opredelil za levičarsko komunistično partijo, katere član je postal leta 1940. V naslednjih letih je bil strankarsko precej aktiven, saj je bil do avgusta 1942 najprej okrajni in zatem še okrožni aktivist na Notranjskem. Nato je postal politični komisar Notranjskega odreda, leta 1943 pa pomočnik političnega komisarja Tomšičeve brigade. Julija 1944 je bil imenovan za pomočnika političnega komisarja IV. operativne cone in to funkcijo je opravljal do konca januarja 1945. Od februarja do aprila 1945 je opravljal funkcijo političnega komisarja XIV. divizije in od sredine maja 1945 še naloge političnega komisarja IV. operativne cone. Skupaj s Petrom Brajovičem, načelnikom IV. operativne cone, je 9. maja 1945 vTopolšici sprejel vdajo nemškega poveljni- —— F*7ST mmm m se imenuje ...j ka E-armadne skupine in poveljnika za jugovzhodno Evropo generala von Lohra. Zgodbo o Matevžu Hacetu je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek. Po vojni je Matevž Hace opravljal številne pomembne funkcije; med drugim je bil ljudski poslanec, predsednik zveze sindikatov, pomočnik ministra za gozdove, pomočnik direktorja Kmečke založbe in predsednik Gasilske zveze Slovenije. Po upokojitvi se je vrnil v rodno Podcer-kev, kjer je bival in kmeto-val vse do svoje smrti. Bil je tudi nosilec partizanske spomenice 1941. Bolj kot politični komisar, je Matevž Hace znan kot pisatelj. Objavljal je predvsem krajšo prozo, zlasti v političnem in periodičnem tisku. Največ v Kmečkem glasu, Borcu, Perspektivah, Problemih. Izdal je tudi več samostojnih knjižnih del. V teh je z dokumentarnim pričevanjem popisoval predvsem svoja bogata doživetja iz narodnoosvobodilne vojne. Med njegova najbolj znana prav gotovo sodijo dela: Iz komisarjevih zapiskov (v treh delih so izhajali med leti 1957 in 1976), Partizanske slike (1951), Gozdne steze (1954) ... Sicer pa njegova proza poleg zgodb iz narodnoosvobodilne vojne obsega še opis družbenih razmer pred vojno, izseljevanje, brezposelnost, etnološke vsebine ... V Vaški kroniki (1971), Tihotapcih (1964), Kmetih na prepihu (1977) in nekaterih drugih opisuje predvsem domače šege in navade. Svoja dela je gradil na tradiciji dobre ljudske povesti. Za knjigo Prijatelji in znanci (1975), ki je pravzaprav nadaljevanje Kronike Streharjeve družine (izšla je v dveh delih, prvi leta 1971 in drugi leta 1973), je prejel Kajuhovo nagrado. Skupaj je zapustil 21 književnih del. Matevž Hace je umrl v rodni Podcerkvi 1. marca 1979. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ske-tove ulice, ki je ob vznožju Jožefovega hriba, pravokotno na Popovičevo. Foto: GrupA Na odru po špansko Na I. gimnaziji v Celju so letos pripravili kar dve predstavi v španščini: dramatizacijo ameriškega filma Garfield in celovečerno predstavo Osemdeseta so naša sodobne španske avtorice Ane Diosdado. Pre-mierno bodo obe predstavi odigrali jutri na IV. mednarodnem festivalu šolskega gledališča v španščini, ki ga letos gosti ljubljanska Škofijska klasična gimnazija. Na I. gimnaziji delujeta kar dve gledališki skupini - Španska gledališka skupina, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Antona Aškerca, in Špansko gledališče I. gimnazije v Celju, ki deluje že šest let in je letos ustvarilo že peto predstavo. V obeh predsta- vah sodeluje približno petindvajset dijakov, mentorici in režiserki predstav pa sta profesorici španščine Polonca Škornik in Nataša Peunik. Predstav pa dijaki niso pripravili le za festival šolskega gledališča. Uprizorili jih bodo tudi za dijake in izven. Garfielda bodo odigrali 11. marca ob 19. uri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Igro Osemdeseta so naša pa bodo uprizorili v četrtek, 5. marca, ob 13. uri v Celjskem domu za dijake I. gimnazije v Celju in 18. marca ob 13. uri v Celjskem domu za dijake Gimnazije Celje-Center. Predstava bo sodelovala tudi na prireditvi Gledališke vizije, ki bo 16. aprila v SLG Celje. BS Po polovici v vodstvu Sugar Muzikal Sugar - Nekateri so za vroče, ki ga je na Dnevih komedije v soboto uprizoril ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega, je doslej najbolj nasmejal občinstvo. TaJko lahko sklepamo po oceni, ki jo je občinstvo namenilo predstavi. S 4,73 se je ta muzikal po polovici letošnjega tekmovalnega sporeda prebil v vodstvo po ocenah občinstva, pred drugim muzikalom - Moje pesmi, moje sanje (4,67). Sugar - Nekateri so za vroče je režiral Stanislav Moša, pesmi je prevedel Milan Dekle-va, lepa in naivna Sugar je bila Jana Zupančič, vlogi v ženski preoblečenih glasbe- Saša Pavček, komedijantka večera v predstavi Gospa ministrica Uroš Smolej, komedijant večera v predstavi Sugar - Nekateri so za vroče nikov pa sta odigrala Gregor Gruden in Uroš Smolej, ki ga je občinstvo tudi izbralo za komedijanta večera. V petek pa je občinstvo na Dnevih komedije gledalo Nu-šičevo klasiko Gospa ministrica, ki so jo na oder postavili igralci SNG Nova Gorica in Gledališča Koper v re- žiji Dušana Jovanoviča. Posebnost predstave je bila narečna priredba teksta, ki jo je pripravil Danijel Malala-na. Občinstvo je predstavo lepo sprejelo in ji namenilo oceno 4,2 - za komedijantko večera pa je bila pričakovano razglašena Saša Pavček. BRST, foto: SHERPA CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Kraljica in divja ženska - Živi, kar si! Med novostmi na knjižnih policah Celjske Mohorjeve družbe najdemo še eno zanimivo branje, ki še diši po tiskarski barvi. To je knjiga z naslovom Kraljica in divja ženska, in s podnaslovom Živi, kar si, avtorjev Linde Jarosch in Anselma Grüna. Knjiga odstira vrsto zanimivih vprašanj in dilem, kot: Ali se ženske res počutijo kot kraljice? In le koliko bi se jih označilo za divje ženske? Številne so sicer očarane nad tema podobama, žal pa si le redke dovolijo živeti ta odblesk svoje ženskosti. Nedvomno gre branje priporočiti tudi moškim! Linda Jarosch in Anselm Grün na štirinajstih svetopisemskih ženskih likih prikažeta lastnosti, ki jih ima sleherna ženska, ter bralke spodbujata, naj jih dopustijo, cenijo in živijo. Avtorja ob Evi, Sari, Mariji Magdaleni in drugih svetopisemskih ženskah pokažeta, kakšne so strastnost in ljubezen, divjost in kra-ljevskost, materinskost in modrost, pravičnost in milina ter bojevitost lahko videti danes - in kako lahko prinašajo novo veselje nad življenjem. Delo je poslovenila Alenka Novak. Linda Jarosch, roj. Grün (1947) deluje kot samostojna svetovalka in supervizorka delovnih skupin v podjetjih in raznih organi- zacijah. Spremlja in svetuje tudi ženskam v različnih življenjskih situacijah. Zelo priljubljeni so njeni seminarji Divja ženska in kraljica, na osnovi katerih je nastala pričujoča knjiga. Linda Jarosch je sestra Anselma Grüna (1945), ki je benediktinski menih in ekonom opatije v Münsterschwarzarchu. Svoja številna predavanja in tečaje, ki se jih vsako leto udeleži več deset tisoč ljudi, posveča potrebam in vprašanjem, s katerimi se srečuje sodobni človek. Mnogi ga cenijo kot duhovnega spremljevalca, s številnimi knjižnimi izdajami pa se uvršča med najbolj brane sodobne krščanske avtorje. Pri Celjski Mohorjevi je pred kratkim izšla njegova knjiga o moških Boj in ljubezen, že prej pa uspešnici 50 angelov za vse leto in Mala knjiga o pravi sreči. Knjiga obsega 176 strani in stane 18 evrov. MP Na povabilo Celjske Mohorjeve družbe in v soorganizaciji Zavoda Antona Martina Slomška prihaja v Slovenijo Anselm Grün. V Celju bo predaval v soboto, 7. marca, ob 10. in 15. uri v Domu sv. Jožefa. m St. 17 - 3. marec 2009 novi tednik RA 15 Večkrat nagrajena fotografija Hermana Čatra iz serije Ostaline preteklosti oziroma Pozabljen. Čater v muzeju Med serijami fotografij tudi poklon Stojanu Kerblerju V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo nocoj ob 17. uri odprli razstavo fotografij Hermana Čatra, celjskega fotografa, ki se ponaša z najvišjim strokovnim nazivom v Sloveniji - mojster fotografije. »Na tokratni razstavi bom Celjanom pokazal štiri serije fotografij. Najpomembnejši del sem namenil portretu fotografa Stojana Kerblerja, ki sem ga snemal od leta 2004 do danes. Iz te serije je nastala tudi knjiga. Drugi del razstave namenjam fotografijam iz Sibirije, kjer sem bil jeseni in pozimi leta 2007. Dotik svetlobe sem poimenoval fotografije, ki sem jih že precej razstavljal, zadnji ciklus slik pa sem poimenoval Ostaline časa, o ostarelem človeku iz središča Slovenije,« je povedal Čater, ki je prav za serijo Ostaline časa ali Pozabljen prejel kar 37 nagrad. Ob izrednih fotografijah, ki bodo na ogled, zavzema posebno mesto ciklus fotografij namenjen portretu fotografa Stojana Kerblerja, enega najvidnejših slovenskih fotografov, nekaj let najuspešnejšega jugoslovanskega fotografa, ki kljub svojim 70 letom še vedno ustvarja. »Nič ni imel proti, ko sem ga večkrat fotografiral. Srečala sva se dva- do trikrat na leto in vsakič je nastal kak posnetek. Zanimivo je, da ga dejstvo, da je bil več- krat izbran za najboljšega jugoslovanskega fotografa, ni zadovoljilo in še vedno ustvar-■ ja. Lani, naprimer, je posnel izjemno serijo fotografij Dvorišča, s katero je pozabi otel ptujska dvorišča,« je povedal Čater in dodal, da se bo mojster Kerbler udeležil nocojšnje otvoritve. Zanimivost ob razstavi bo tudi delavnica, ki jo pripravlja muzej. Tri srede zapored bo mojster Čater namenil predvsem začetnikom v fotografiji, ki jim bo prikazal razlike med analogno in digitalno fotografijo, obdelavo fotografij in osnove kompozicije, svetoval pa bo tudi, kakšno opremo kupiti. BRST IIICII'0|M»l ll|W|M|aM FILMSKI maiaBj» Oglejte si 3 premiere, 1 predpremiero in po lastnem izboru za 15€! «821» Od meseca marca naprej vam Mestni kino Metropol ponuja na ogled filme, vključene v filmski abonma. Abonma vsebuje štiri filme, ki bodo na sporedu ob ponedeljkih, ob 20. uri, v dvorani mali Union v Celjskem domu. mm Shine a light, premierno v Celju. Kar brez skrbi, premierno v Celju. Katin, predpremierna projekcija. Gomorra, premierno v Celju. 1 m i s 1 Prijave za Metropolov Filmski abonma zbiramo do pričetka prve abonmajske predstave 15.3.2009 oziroma do zapolnitve mest. Več na www.kinometropol.org, na blagajni Mestnega kina Metropol ali po telefonu na številko: 031 32 44 00. * S mtm infinfw.iiovitediiik.oom St. 17 - 3. marec 2009 Triko izziv za igralce in gledalce V četrtek nova premiera SLG Celje Odrupododrom V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so pred četrto premiero sezone. V četrtek bo na Odrupododrom premierno v Sloveniji zaživelo besedilo Milana Jesi-ha - Triko. Kot so na novinarski konferenci pred premiero povedali ustvarjalci, gre za mojstrsko besedilo, ki se v eni dejanski burki, kot ga označuje avtor sam, poigrava z ljubezenskimi trikotniki in večkotniki med dvema paroma. »Za to uprizoritev smo se odločili, ker je Jesih res mojster besede, eden vodilnih avtorjev absurdne dramatike v Sloveniji, pa tudi zato, ker smo znani po uprizoritvah besedil slovenskih avtorjev. Dodaten razlog za prav ta tekst so bile sijajne možnosti, ki jih ponuja štirim igralcem,« je odločitev po uvrstitvi Jesihovega besedila v letošnji spored SLG Celje utemeljila upravnica Tina Kosi. Štirje igralci, ki se pojavljajo v skoraj nešteto vlogah in ljubezenskih zapletih, od prešuštvovanja do istospolnih zvez, imajo težko nalogo. Bojan Umek je na primer povedal, da je že študij izredno težkega in zapletenega, a lepega besedila zahteval ogromno dela in drila. »Prav tako presko- - Jesihov Triko na ki v druge vloge, od katerih so nekatere resnične, druge sanjske, domišljijske. Upam, da bodo kostumografke dobro delale, saj ob preskokih iz vloge v vlogo, ki so bliskoviti, menjavamo tudi oblačila ...« David Čeh je razmišljal o tem, ah gre pri tej burki sploh za komedijo. »Predstavo bo občinstvo doživljalo resnično. Eni se bodo smejali, drugi bodo ogorčeni. Sam pravim, da je to komedija. A ne takšna, ki bo sprožala salve smeha, bolj bo šlo za smeh navznoter.« Pred prav posebnim izzivom je bil mladi režiser Luka Martin Škof, ki mu je to David Čeh in Barbara Medvešček v enem od prizorov Trikoja Triko so po besedilu Milana Jesiha ustvarili režiser Luka Martin Škof, dramaturginja Urška Brodar, scenograf Miha Knific, kostumografka Nadja Bedjanič, avtor glasbe Matej Končan Kleemar in lektor Jože Volk. Igrajo Anica Kumer, Barbara Medvešček, Bojan Umek in David Čeh. po študijskih prestavah na akademiji prva režija v poklicnem gledališču. »Tekst je namenjen predvsem igralcem in njihovim preobraz- bam. To smo še dodatno poudarili z množico kostumov in rekvizitov. 0 predstavi ne morem soditi, lahko pa rečem, da v njej hu- mornost besedila prehaja v žalost.« Rdeča nit vseh prizorov sta ljubezen in spolnost, kljub komičnosti situacij, ki nastajajo, pa vsa ljubezenska srečanja govorijo o v sodobnem svetu čedalje značilnejši plehkosti in površinskosti medsebojnih odnosov, so povedali ustvarjalci. BRANKO STAMEJČIČ novitednik OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 16 OTROŠKI časopis NOVI TfDNIl --■- St. 17 - 3. marec 2009 IN Ud OTROŠKI ČA50PI5* - Ko stavkajo ure www.novilednik.com Osnovna šola Pod goro iz Slovenskih Konjic, tamkajšnja gledališka skupina Kulturnega društva Svoboda osvobaja in društvo Slovenski tolkalni projekt so konec januarja v Slovenskih Konjicah pripravili otroški muzikal Ure stavkajo. Požel je nemalo zanimanja, obiskovalci pa so kar štirikrat do zadnjega kotička napolnili konjiški kulturni dom. Otroški muzikal Ure stavkajo, skladatelja Diega Ala-marja, na besedilo Diega Mu-noza, je združil ustvarjalne moči in potenciale več kot 50 pevcev mladinskega pev- skega zbora šole Pod goro, pod vodstvom mag. Petre Brdnik Juhart, ki je tudi vodja projekta, petih izvajalcev Slovenskega tolkalnega projekta, sopranistke Petre Turk Ru-preht, pianistke Valentine Te-hovnik, solistov zbora Nike Krančan in Vida Leskovarja. Z veščo roko je muzikal na oder postavil režiser Matjaž Šmalc, likovno podobo pa sta muzikalu dodala Andreja Blimen in Rok Pevec. Občinstvo je navdušeno sprejelo izvedbo mladih izvajalcev in jih nagradilo z bogatim aplavzom, ti pa so pripravili resnično dobro odrsko upodobitev, ki ji ni manjkalo gledališke urejenosti in razgibanosti ter odlične glasbene izvedbe. Muzikal Ure stavkajo, ki so ga pripravili ob 100-letnici konjiške Osnovne šole Pod goro, je resnično velik gledališki in glasbeni projekt, kakršnega v Slovenskih Konjicah še ni bilo, vsaj v novejšem obdobju ne. V izvedbi so združili kar tri ustanove z okoli 60 izvajalci in že zaradi tega predstavlja svojevrsten presežek v Slovenskih Konjicah. Z muzikalom Ure stavkajo nameravajo sodelovati tudi na letošnjih gledaliških srečanjih. ZlVKO BEŠKOVNIK li z zimo v sebi, ki se kaže tudi v medčloveških odnosih kot strah, škodoželjnost, sebičnost ... Nekatere strahove smo izrazih glasno, druge pa smo zapisali na zaupne liste strahov in jih vrgli v strašno vrečo strahov, ki smo jo učitelji na svojstven način uničili. Obiskali so nas učenci razredne stopnje, ki so z zvončki in pustnimi šemami energijsko očistili naše učilnice. V drugem delu dne smo pomladno okrasih cvetlične lončke, v katere smo vstavili lističe pomladi z zapisom svojih želja in upanj ter jih zasuli z zemljo, v kateri je bila čebulica pomladne cvetice. V naslednjih dneh bomo z zanimanjem opazovali čudež, ki se bo rojeval pred našimi očmi. Čebulica, ki smo jo posadili, bo začela poganjati in ob skrbni negi bomo nagrajeni s cvetom hiacinte, tulipana ali narcise. Zima in strahovi bodo pregnani, upanje pa bo ostalo tudi, ko bo cvet odmrl. BLANKA SKOČIR Indijanci na Gomilskem Pustni torek smo si na POŠ Gomilsko zamislili malo drugače. Naša šola se je spremenila v pravo indijansko vas, učenci pa v Indijance. Izdelali smo si perjanice, indijanski nakit ter bobne in si nadeli indijanska imena. Vsako pleme je izbralo svojega poglavarja ter se z indijanskim plesom predstavilo še ostalim prijateljskim plemenom. Upamo, da smo z letošnjim pustom končno pregnali zimo, saj že nestrpno pričakujemo tople pomladne dni. MONIKA VASLE Ruske pravljice in Skrivnost ribjega očesa Za vse, ki bi v roke radi vzeli tudi kakšno dobro knjigo, ima Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku spet dva zanimiva knjižna predloga. Kot novost v branje priporoča knjigo Skrivnost ribjega očesa avtorja Hrvoja Kovačeviča. Hkrati pa opozarja na že nekoliko prezrte Ruske pravljice Aleksandra Niko-lajeviča Afansijeva. Glavni junak knjige Skrivnost ribjega očesa je deček Domagoj, ki si krajša čas z opazovanjem ljudi na Cvetličnem trgu. »Če so dovolj zanimivi, jih uvrsti v zbir- ko svojih >čudakov<. Te ljudi nato večkrat opazuje, jih zaslišuje, prisluškuje njihovim pogovorom ... Predvsem pa si o njih izmišljuje zgodbice. Včasih v kakšno vplete tudi sebe - seveda v vlogi heroja. Nikoli pa si ni mislil, da bo njegova domišljija pripomogla, da bo heroj v resnici tudi postal,« bistvo zgodbe predstavi Ida Kreča. Ruske pravljice so izšle v zbirki Veliki pravljičarji in so kot vse ostale pravljice iz te zbirke vedno primerno in imenitno branje za vse starosti. Aleksander Niko- lajevič Afansijev, ki velja za nekakšnega ruskega Grimma, je zbrane pravljice povzel iz pravljičnega ljudskega blaga, pri čemer se specifični ruski motivi, ki slikajo ruske stepe in nemirne ruske junake, povezujejo z značilnim slovanskim melosom. Sicer pa so trenutno najbolj iskane knjige Artemis Fowl in Izgubljena kolonija (Eoin Colfer), Markus nepremagljivi, 13. del Vražje nogometne druščine (Joachim Masannek) ter Anica in gro-zoviteži Dese Muck. BA Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. Tokrat ga lahko na našem oglasnem oddelku dobi Anže Koradej, Ločica 56, Polzela, ki je glasoval za knjigo Andreja Rozmana Roze Skrivnost špurkov. Upanje in pomlad premagala zimo in strah Običajno pustno dogajanje, ko se malo in veliko našemi v pisana oblačila, smo na Osnovni šoli Frana Ro-ša na pustni torek popestrili z etnološkimi in simbolnimi vsebinami. V prvem delu pustnega dne smo se pogovarjali o simbolnem pomenu pusta in etnoloških maskah na Slovenskem, s katerimi so ljudje simbolično odganjali zimo. Zimo, ki je našemu človeku mnogokrat pomenila lakoto, mraz in smrt, smo primerja- Najmlajši učenci OŠ Frana Roša so z zvončki odgnali zimo, temo in strah. kronika 17 ' Zagorelo zaradi dimnika Nekaj minut čez 12. uro v nedeljo je zagorelo na Ponikvi pri Šentjurju. Požar je zajel ostrešje starejše nedograjene stanovanjske hiše. Ognjene zublje so gasili prostovoljni gasilci iz Lokarij in Ponikve, k sreči ni bil nihče poškodovan. Škode naj bi bilo po prvih podatkih za okoli IS tisoč evrov. Zagrelo naj bi zaradi preboja ognja na ostrešju dimnika, nakar se je ogenj razširil še na ostrešje in mansardne prostore stanovanjske hiše. Uničil nagrobni spomenik V noči na ponedeljek so neznanci v Preboldu ukradli osebni avto znamke BMW 520, črne barve, registrskih številk CE H3-70S. Škode je za okoli 9 tisoč evrov. Dva dni prej so avtomobil ukradli tudi v Šentjurju. S parkirišča v ulici Dušana Kvedra je namreč izginil audi A4 karavan, temno modre barve, registrskih številk CE S5-90E in s tem povzročili za sedem tisočakov škode. Sicer pa se je minuli konec tedna na Celjskem zgodilo kar nekaj vlomov. Iz lokala na Šlandrovem trgu v Žalcu so odnesli za sto evrov pijač, več gradbenega materiala pa z gradbišča v Lokovici in iz skladišča kmetijske zadruge v Ločah. Vlamljali so tudi v stanovanjske hiše, in sicer v Prešernovi ulici v Žalcu, kjer pogrešajo nekaj starin in slik, ter v hišo na Prekor-jah. Vendar se je tam vlomilcu zalomilo in v notranjost ni prišel, je pa na oknih in vratih povzročil nemalo škode. V noči na ponedeljek je vlomilec prišel še v eno od trgovin na Ostrožnem, kjer je razbil izložbeno okno ter odnesel večjo količino cigaret. Poleg vlomov so se celjski policisti ubadah še s poškodovanjem enega od nagrobnih spomenikov na celjskem mestnem pokopališču. Neznanega vandala še iščejo, je pa povzročil za dobrih tri tisoč evrov škode. SŠol umrl ■ ■ ■ z motorja in ... ' i . . V nedeljo nekaj minut pred 14. uro se je na regionalni q cesti Černivec-Gornji Grad izven Tiroseka zgodila tragič- — na prometna nesreča. 78-letni voznik motornega kolesa iz okolice Mozirja je med vožnjo po klancu navzdol v prehodu iz desnega v levi ovinek nenadoma izgubil oblast nad motorjem. Zapeljal je s ceste in z glavo trčil v drevo. Po-sledice so bile prehude, kljub temu, da je uporabljal var- ji nostno čelado, je namreč zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. To je že tretja smrtna žrtev letos na cestah celjske q regije, lani so v enakem obdobju umrle štiri osebe. Šrot in Sečnikova oproščena Previdno pri kurjenju v naravi Porast števila travniških požarov - Največkrat zagori zaradi malomarnosti Pretekli konec tedna je bilo že čutiti, da prihajajo pomladni dnevi, če že ne toliko po temperaturah, pa po številu požarov, predvsem travniških. V nedeljo popoldne je zaradi neprevidnosti pri kurjenju zagorela suha trava na Bregu pri Zrečah. Posredovati so morali tamkajšnji prostovoljni gasilci. Gorelo je tudi v Braslovčah, kjer se je vnela trava zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. Ogenj, ki ga je s tem sprožil nemarni mimoidoči, je povzročil škodo še na bližnjem mizarstvu, saj so se vneti še lesne obrezline, varovalna ograja objekta v neposredni bližini, nekaj lesenega materiala. Požar so pravočasno ustavili prostovoljni gasilci iz Trnave. S požarom so se v nedeljo zvečer ubadali v Zbelovem, kjer je gorela trava ob železniški progi, toda večja škoda ni nastala. Dan prej je na travnikih gorelo še večkrat. Večja površina je zgorela na območju Slovenskih Konjic, kjer so aktivirali skoraj vse okoliške prostovoljne gasilce. V Novi vasi pri Šmarju pri Jelšah, na Klancu pri Dobrni in v Lazah pri Vele- nju pa je ogenj ušel izpod nadzora, zato policisti in gasilci opozarjajo na večjo previdnost. Gasilske sirene se bodo tako te dni verjetno oglasile še večkrat zaradi človeške malomarnosti. Marsikdo je namreč že pred dobrim prihodom pomladi začel s spomladanskim čiščenjem vrtov in okolice hiše. Tako se Ustje, odpadne veje, trava in sploh vse mogoče raje najde na gorečem kupu kot v zabojniku. »Navidezno nenevaren kup odpadnega Ustja, trave, vej in drugih odpadkov niti pošteno ne gori, temveč se iz njega vaU le gost dim. Ker temperatura narašča, z lahkoto povzroči požar. Ogenj se razširi na okoUš-ko travo, Ustje, podrast... Če pa se v kupu razvije plamen, je ta nevarnost še toliko hujša. Ne- nadejano uničevanje narave je neizbežno. Posledice so lahko strašne. Za rastline, živaU in nenazadnje tudi ljudi,« opozarjajo gasilci, »podobno škodo povzroči v naravo odvržen cigaretni ogorek aU tleč pepel! Ob železnici je nevarnost vsakdanja, saj odpadU deU pregretih zavor vagonov neprestano predstavljajo veliko nevarnost.« Za preprečevanje požarov v naravi tako med drugim svetujejo, da občani cigaretnih ogorkov aU pepela ne mečejo v naravo, če pa ogenj kljub vsemu uide izpod nadzora, naj ga poskušajo pogasiti z zemljo. O kurjenju v naravi je dobro predhodno obvestiti tudi regijski center za obveščanje na številko 112. SŠol Foto: US Travniški požar v Poljanah v občini Rečica ob Savinji minuli konec tedna. Požar so gasili člani PGD Rečica, Grušovlje in Pobrežje. Št. 17 - 3. marec 2009 Sodišče ni verjelo, da sta nevestno delala v službi in oškodovala občino z nakupom Kina Dom Končalo se je sojenje celjskemu županu Bojanu Šro-tu in bivši vršilki dolžnosti direktorice nekdanjega občinskega Zavoda za planiranje in izgradnjo (ZPI) Moniki Sečnik. Tožilstvo jima je očitalo nevestno delo v službi, vendar sodnica Božena Tamše obtožnemu predlogu ni sledila in je za oba izdala oprostilno sodbo. Tožilec Bogdan Matja-šič iz Krškega, celjsko tožilstvo je že pred časom zadevo zavrglo, je nad sodbo razočaran in je že napovedal pritožbo. Zadovoljna pa sta seveda Sečnikova in Šrot, ki je še dodal, da bo glede tega sojenja morala kakšno besedo povedati tudi generalna državna tožilka, saj bi o tej zgodbi lahko rekli, tako Šrot, da gre za tožilski mobing. Na sojenju je bilo sicer praktično ves čas govora o različnih cenitvah Kina Dom, saj naj bi bila prav z različnimi cenitvami, po mnenju tožilstva napačnimi, storjena škoda. Po ocenah tožilstva naj bi bila občina oškodovana za najmanj 145 tisoč do 180 tisoč evrov. Sodnica Božena Tamše temu ni verjela oziroma je v obrazložitvi sodbe zapisala, da ni dokazano, da bi Šrot ali Sečni- kova storila kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Tožilec je v svojem zaključnem govoru dejal, da ni res, da je občina hotela Kino Dom kupiti zato, da bi izpolnili zazidalni načrt iz prejšnjih let, saj bi, če bi bilo to res, lahko Kino Dom kupili že od Nepremičnin, in kot kaže, bi bilo to bistveno ceneje. Podjetje Euro-comp, ki je bilo v lasti Aleksandra Jančarja, je namreč zgornji del Kina Dom kupilo od Nepremičnin le za slabih 53 tisoč evrov, spodnji del od Tuša pa za 75 tisoč evrov, skupno torej le za slabih 128 tisoč evrov. Občina je Kino Dom kupila od Jančarja za 262 tisoč evrov. Sodnica sledila obrambi Tožilec Bogdan Matjašič je trdil, da je Sečnikova morala vedeti, da je bil Kino Dom predrag, saj Jančar oziroma Eurocomp še ni bil vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik Kina Dom in je lahko izkazoval lastništvo le s pogodbo, ki jo je sklenil ob nakupu Kina Dom z Nepremičninami in s Tušem. Ob tem je treba povedati, da občina Kina Dom ni plačala z denarjem, ampak je šlo za menjalno pogodbo z Jančarjem. V zame- ni ugotovila, da bi bile katere cenitve pristranske. Razlogov za obsodbo torej ni bilo. Tožilec je razočaran in je že napovedal pritožbo. Prav nasprotno pa je z Bojanom Šro-tom in Moniko Sečnik, ki sta oprostilno sodbo pričakovala. Šrot je dodal še pikro o izvedencu Petru Črtomiru Gorjancu (ta je Kino Dom ocenil na le dobrih 88 tisoč evrov): »Izkazalo se je tisto, kar sem že v začetku dejal, da se bo na koncu pokazalo, kdo nevestno ravna v službi že od poUcijske preiskave dalje, pa potem na tožilstvu in še kje. Mi pa nihče ne more povrniti tistega, kar mi je bilo prizadejano med postopkom k mojemu dobremu imenu in ugledu. Upam, da bodo odgovorni potegniU posledice zoper recimo tistega eksotičnega izvedenca, zaradi katerega je ta postopek sploh ponovno stekel. Pa tudi generalna državna tožilka bo morala kaj reči.« Sodba še ni pravnomočna. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA laganje z občinskim premoženjem, ne mestni svet, je še povzel tožilec. Sodnica Božena Tamše je obrazložila, da sta tako Šrot kot tudi Sečnikova storila vse, kar sta lahko oziroma kar sta morala. Tako je župan Šrot leta 2003 v skladu z uredbo imenoval komisijo za razpolaga-njezobčinskim premoženjem, verjela pa je tudi Šrotovemu pričanju glede prodaje in nakupa občinskega premoženja, da torej ni praksa, da bi že v začetku leta biU prav vsi nakupi in prodaje natančno zabeleženi, ampak da je določena le višina sredstev. Glede razUčnih cenitev je sodnica dejala, da tudi sodna izvedenka Monika Sečnik in Bojan Srot no za Kino Dom je občina Jančarju dala stavbo na Kersnikovi 5 v Celju (stavba ob krožišču, kjer naj bi bile zasebne zdravstvene ambulante) in odpisala dolg za Jančarjev neplačani komunalni prispevek v višini 143 tisoč evrov. Tožilec je še povedal, da ne nakup Kina Dom kot tudi ne prodaja stavbe na Kersnikovi nista bila predvidena, saj nista bila v nobenem načrtu prodaj, tega ni obravnavala ne komisija za razpo- 18 AKCIJA - BRALCI POROČEVALCI Izberite basista Izberite basista za narodnozabavni ansambel, ki nastaja v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Pošljite sms na številko 3030 in v sporočilu napišite katrca 1 (s tem glasujete za Roka Prušnika) oziroma katrca 2 (glasujete za Edija Kotnika), odvisno za katerega kandidata boste glasovali do petka do 12. ure. Do takrat bo aktivno glasovanje tudi na www.radiocelje.com. Najboljša iz prvega in drugega polfinala se bosta predstavila to nedeljo. Opravičujemo se za napačno objavljeno sliko v petkovi številki Novega tednika. Namesto fotografije Roka Prušnika smo namreč objavili fotografijo Zorana Gračnarja. Radeška Med Radečani je dolgo tlela želja, da bi zgodovino Ra-, deč in okolice strnili v knjigi - monografiji - z dediščino preteklosti, utripom sedanjosti in izzivi prihodnosti. Uredniški odbor monografije je vodil župan Matjaž Han, domačinu dr. Emilu Rojcu pa je bilo zaupano pisanje teksta. Knjigi je dala slikovito in estetsko dognano likovno podobo akademska slikarka Bilja-na Unkovska iz Ljubljane. Monografijo so začeli pripravljali sredi preteklega leta in jo ob 500-letnici rojstva namenili v poklon in zahvalo očetu slovenske besede Primožu Trubarju. Knjiga se začne z geografskim orisom Radeč kot mesta ob stičišču treh pokrajin, z utrinki iz njegove preteklosti, med njimi z vlogo slavnih vitezov Ostrovrhar-jev, se zaustavi pri gospodarskih temeljih razvoja, pri socialno antropoloških značilnostih življenja na radeš-kem območju, prikaže skrb za zdravje in socialo, šolanje v Radečah nekdaj in danes, spregovori o kulturi kot gibalu družbenega in družabnega življenja Radeča-nov, o društvih, ki združujejo in povezujejo občane ter zaključi z vizijo prihodnosti občine Radeče. Pozornost in hvaležen spomin pa nameni monografija tudi ljudem, ki jih je njihovo odmevno delo poneslo v širni Na obisku v Bruslju Z Ljubnega ob Savinji je 18-letni Rok Prušnik, ki upa na vstop v finale akcije S Katrco do zvezd. Bariton in bas kitaro je začel igrati pri 14 letih. Njegova mentorja sta Dušan Polšak in Mitja Mastnak. Najraje igra skladbe Ansambla bratov Avsenik. Rad nastopa in tekmuje, poleg tega pa bi rad spoznal čim več glasbenikov narodnozabavne glasbe. Če mu bo uspelo zmagati, ga bomo 21. junija videli na odru piknika Katrce v Vojniku. Urednik monografije dr. Emil Roje in radeški župan Matjaž Han svet, kjer so ustvarjali dosežke, pomembne za slovenski narod in s tem tudi za Radečane. Med drugimi so to dopisnik Tanjuga in ustanovitelj slovenske nacionalne TV Lado Pohar, fizik in sodelavec Jožefa Štefana na Dunaju prof. Janez Benigar, dr. Anton Sovre, dr. Matjaž Kmecl in številni drugi. Monografija z nizanjem zgodovinskih dejstev govori o narodni zavesti in domoljubju Radečanov skozi stoletja in pripoveduje, kako so se ljudje v soteski Sopote in ob bregovih Save bojevali za človeške vrednote, s katerimi nas navdihuje tudi Prešernova poezija. BRIGITA STOPAR Socialni demokrati smo se v sredo, 11. februarja, odpravili v Bruselj na obisk k našemu evroposlancu Au-reliu Juriju. Prvi dan smo se odpravili v zgornji del Bruslja, kjer imajo sedež številne evropske institucije. Med mogočnimi zgradbami se nahaja tudi Evropski parlament. Sprejel nas je Rok Koželj, ki dela v slovenskem sektorju za obiske in seminarje evropskega parlamenta. Prijazno in vzneseno nam je razložil sestavo ustanov Evropske unije, povedal, kaj so pristojnosti posameznih ustanov, nekaj o zgodovini EU in kakšna je njena perspektiva, predvsem kar se tiče širitve. Medtem ko je z veseljem odgovarjal na naša vprašanja, se je že pripravljala snemalna ekipa Evropskega parlamenta. Ravno naš obisk poslanca Aurelia Jurija je bil izbran za posebno oddajo, ki jo Evropski parlament pripravlja v sklopu prihajajočih volitev poslancev. Juri nam je povedal o svoji izkušnji v EP. Kljub temu, da je funkcijo nastopil šele novembra, ko je nadomestil Boruta Pahorja, se je dobro znašel in kot pravi, si je ustvaril pozicijo v skupini socialdemokratov v EP. Socialni demokrati namreč pripadamo drugi največji skupi- marec 2009 - t monografija ni strank v EP. Sledilo je še obdarovanje evroposlanca z izdelki slovenskega porekla ter obisk dvorane, kjer zaseda EP. Obiska se je udeležil tudi predsednik občinskega odbora socialdemokratov Šmarje pri Jelšah, Miran Koštomaj. Evropskemu poslancu je podaril izdelke iz naših krajev. Drugi dan smo se v dopoldanski urah zbrali pred stavbo odbora regij, ki se nahaja blizu Evropskega parla- menta. Sprejela nas je Olga Fotinou, Grkinja, ki je odgovorna za stike z javnostmi Stranke evropskih socialistov znotraj odbora regij. Pospremila nas je v eno izmed dvoran, kjer so zasedanja, in nam predstavila delovanje odbora. Kasneje se nam je pridružil še Jure Me-glič, podžupan Tržiča, ki se je ravno mudil na zasedanju odbora. Tako se je zaključil obisk Bruslja. MK Glasbena pot Edija Kotnika se je začela s harmoniko. Podarila mu jo je stara mama. Menila je, da je na njej dovolj prahu in da je čas, da nekdo raztegne meh. Po petih letih igranja harmonike, ko je pridobil kar nekaj izkušenj na področju narodnozabavne glasbe, je Edi začel razmišljati, da bi se naučil igrati še na kakšen drug inštrument. Kocka je padla in začel se je učiti igranja na bas kitaro. Super, kajti ravno ta inštrument je 15-letnemu Ediju prinesel vstop v polfinale akcije S Katrco do zvezd. Bas kitaro igra eno leto pod mentorstvom Borisa Golavška. Št. 17 - 3. Miran Koštomaj na obisku pri Aureliu Juriju nasveti .■■■Rf ; 19 BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE HUJSANJI 8-12 kg mesečno Dr. PIRNAT »109232 55,01/519 35P www.pirnat.si _Dr. Pirnat d.o.o.. Razlagava 29. Maribor_ Št. 17 - 3. marec 2009 Kajenska paprika za dobro počutje ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO Krvni strdek in zdravljenje Kajenski papriki pravijo nekateri tudi kajenski poper. Pekoč in oster okus, ki ga kajenska paprika pusti na jeziku, sporoči možganom naj izločijo endrofin, ki prepreči bolečino in povzroči dobro počutje. Nekateri so prepričani, da lahko pripelje celo do blaženosti. Morda nas uživanje kajen-ske paprike (Capsicum fru-tescens) res ne bo pripeljalo v stanje blaženosti, kljub temu pa bo pomagalo pregnati kakšno zdravstveno tegobo. Seveda, če bomo zmerni pri uporabi, sicer si lahko bolj škodimo kot koristimo. Ime kajenska paprika se navadno uporablja za posušene in zmlete plodove iz Južne Amerike izvirajoče rastline, sorodnice vseh vrst paprike in drugih razhudni-kov. Pekoč plod kajenske paprike so v zdravilne namene uporabljali že Maji. V stari Grčiji so s to vročo začimbo zdravili hladne bolezni, kot so denimo pretirana lenobnost, dremavost, pomanjkanje energije, kronična utrujenost, slaba prebava, prehlad. V zimskem hladu so si kajensko papriko nasuli v nogavice in si na ta način pogreli premražene noge. V območjih, kjer uspeva, jo že od nekdaj uporabljajo kot pomagalo pri težavah z ožiljem, živčevjem, s kostmi in prebavo. Z njo izjemno uspešno lajšajo revmatične težave in artritis. Najbolj pa gotovo slovi po tem, da krepi cirkulacijo. Ugodno vpliva na boljše kroženje krvi po telesu, oskrbuje celično strukturo žil, pomaga ohranjati elastičnost ožilja in uravnava krvni tlak. Regulira pretok krvi od glave do pet, tako da izenačuje pritisk v celotnem telesu. Najprej vpliva na srce, potem se učinek postopoma širi po arterijah, kapilarah in živcih. Zmanjševala naj bi tudi tvorjenje krvnih strdkov in zniževala vrednost holesterola. Stimulira izločanje sline in podpira predpre-bavne procese. Poleg tega obnavlja želodčno tkivo in zdravi čire na želodcu in čre- Piše: PAVLA KLINER vesju. V želodec prinaša občutek toplote in skrbi za enakomerno porazdelitev prebavnih sokov. V nekaterih primerih lahko toplina sprosti krče in boleče zožitve v prebavnem traktu. Poleg tega je učinkovito krepčilo, ki ogreva in poživlja ter koristi proti utrujenosti in živčni izčrpanosti. Pekoč in oster okus na jeziku sporoči možganom, naj izločijo endrofin, ki prepreči bolečino in povzroči dobro počutje. Pozitivno vpliva tudi na pljuča. Blaži iz-kašljevanje, pomirja krčevit in dražeč kašelj,lajša astmo, angino in prehlad. Ker zmanjšuje nabreklost nosne sluznice, pomaga pri zamašenem nosu, katarju in sinusih. Kajensko papriko uporabljamo v obliki praška, popar-kov, tinktur, izvlečkov ah mazil. Pri težavah s prebavo, cirkulacijo ali izčrpanostjo lahko dvakrat dnevno spijemo eno žličko kajenske paprike, raztopljene v majhni količine vode. V primera nelagod-ja prekinemo. Dodamo jo lahko v mazila za bolečine živcev in boleče sklepe. Pri artritisu koristijo obloge iz kajenske paprike in medu. V obliki pastil se uporablja proti hripavosti. Pri vnetem in bolečem grlu uporabimo gr-gralo, ki smo ga pripravili iz 125 ml tople vode, žlice limoninega soka, žlice soli in ščepca kajenske paprike. Vprašanje bralke: stara sem 66 let. Novembra sem bila na operaciji kolka. Po operaciji sem dobila obsežno pljučno embolijo, osem dni sem bila na intenzivi negi, sedaj pa imam tablete ma-rivarin. Zanima me, kako dolgo se povijajo noge, koliko časa bom morala jemati te tablete, kajti rezultati INR se spreminjajo, kontrole imam na 14 dni. Najbolj pa me zanima, katera hrana najbolj škoduje in kaj lahko jem? Operacija kolka zahteva izkušenega operaterja in tudi pooperativno vodenje. Bolniki po operaciji ne mirujejo, saj so vezani na zgodnjo mobilizacijo s pomočjo terapevtov. Takšna mobilizacija preprečuje zastoj krvi v spodnjem delu telesa, se pa kljub temu zgodi, da nastanejo strdki v nogah ah v trebušnih žilah, ki potujejo po veni kavi v desno srce in od tu v pljučno arterijo, ki jo, če so veliki, lahko popolnoma zamašijo. Takšen strdek je za bolnika pogosto usoden. Lahko pa se manjši strdek ustavi v drobni pljučni arteriji, kar ne povzroči večje škode. Pogosto se pojavi težka sapa, bolnik lahko krvavo izkašljuje itd. Strdek se odstrani z hitrim operativnim posegom ali z zdravili, ki raztopijo strdek. Vendar je to možno, če je bolnik v bolnišnici, pogosto pa se dogaja, da se zamaši pljučna arterija že na domu ali kje na potovanju zaradi dolgotrajnega sedenja v prisilni drži. Torej ste imeli kar srečo, da se je to zgodilo v bolnišnici, kjer so vam rešili življenje. Dobili ste zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi. Predpišejo jih bolnikom, pri katerih se pričakuje ponavljanje nastajanje strdkov. Za delovanje teh preparatov je pomembno, kdaj in kako jih jemljemo. Količina zdravila, ki deluje pri posamezniku, Da preprečimo zastoj in nastanek strdkov, se priporoča razgibavanje nog, kroženje stopal, dvigovanje na prstih... in od zdravil, ki jih bolnik prejema. Dolgo se je določal protrombinski čas (PČ), ki pa je odvisen od uporabljenega tromboplastina za analizo. Danes pa se protrombinski čas izraža s standardiziranim razmerjem INR (International Normalized Ratio). Ta se izračuna po enačbi: INR = (bolnikov PČ / srednji referenčni PČ pri zdravih) . Ta vam sedaj nekoliko niha, nekaj zaradi same presnove v organizmu in postopne adaptacije organizma ter deloma zaradi prehrane, ki vsebuje vitamin K in tudi zaradi presnove le-tega in nastajanja novega v črevesju. Povijanje nog Zakaj se povijajo noge? Kri teče po žilah. Po arterijah do kapilar nato pa se vrača po venah v srce. Vene imajo Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog je zelo različna, saj je odvisna od številnih faktorjev: časa resorbcije iz črevesa, hitrosti vezave na beljakovine, prehoda v jetra, hitrosti metabolizma, izločanja, samega zdravila. Čas strjevanja krvi, ki se določi v laboratoriju, je odvisen tudi od samih tehnoloških pogojev jemanja krvi, sodelovanja bolnika (stres) tanjšo steno kot arterije in so zaradi gravitacijskega tlaka krvi drugače obremenjene kot arterije. Če stojimo, je hidrostatski pritisk v venah najvišji na najnižjem delu telesa. Med hojo mišice na nogah pomagajo odtoku krvi iz ven. Če pa stojimo pri miru, pride do zastoja krvi na periferiji, vene se razširijo in tako nastanejo ugodni pogoji za nastanek strdkov. Da preprečimo zastoj in nastanek strdkov, se priporoča razgibavanje nog, kroženje stopal, dvigovanje na prstih itd. Takoj po operaciji, ko pričenjamo z vstajanjem s postelje, pa nam to olajšajo s povijanjem nog. Za to se uporabljajo elastični povoji. Noge se povijejo tako, da se pritisk zmanjšuje od prstov navzgor proti kolenu. Tako elastični povoj posnema naraven pretok in prepreči zastoj krvi v nogah. Takšno povijanje lahko traja tudi več tednov, če imamo na nogah razširjene žile (varice), pa še dlje. Po 2-3 mesecih se priporoča nošnja posebnih elastičnih nogavic, ki so narejene podobno kot povoj, a je cena kar zasoljena. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. Vsekakor se morate o nošnji elastičnih povojev posvetovati s svojim zdravnikom, ki pozna stanje vaših nog. Prav tako pa se boste morali posvetovati, kako dolgo boste jemala zdravila za preprečevanje nastajanje strdkov. Nekaterim bolnikom se lahko takšno zdravljenje spremeni že po pol leta, drugi pa morajo jemati takšna zdravila do konca življenja. Ves ta čas, ko boste prejemali zdravilo marivarin, pa morate paziti na dieto oziroma na prehrano. Več o tem pa prihodnjič. Lorči, 6-mesečni muc Uradne ure: pon-pet: 12.-16. ure; sprehajanja: sob, ned: 15.-17. ure; internetni naslov: www.zonzani.si; telefon: 03/749-06-00. kazanjem zob. Običajno so ti kužki izgubili svoje lastnike - največkrat so jih le-ti oddali, včasih se zgodi, da je lastnik umrl, redko pa, da je kuža odvzet lastniku. Seve- da se podobna vedenja kažejo tudi pri izgubljenih kuž-kih, vendar so ta vedenja pogostejša pri oddanih. Takšni kužki se zelo težko navadijo na bivanje med štirimi stenami in med toliko drugimi kužki, nezaupljivi pa so tudi do oskrbnikov in do obiskovalcev. Velika večina se jih sčasoma navadi na nov »dom« in na nove »lastnike«, nekateri pa se žal nikoli ne. Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031/ 326-877. Psička Lajka je prijazna nemška ovčarka, stara leto in pol. V zavetišče je prišla pred nekaj dnevi, vendar je sedaj zelo nesrečna. Že po naravi je bolj sramežljiva in nezaupljiva tako do tujih kužkov kot do ljudi, sedaj pa je samo še bolj. Zadnjič jo je študentka Nina skušala zvabiti iz boksa, da bi jo prijazna gospa peljala na sprehod, vendar ji ni uspelo. Psička je sicer zelo počasi ter z nezaupljivimi in prestrašenimi očmi prišla do vrat, vendar je zelo hitro pobegnila nazaj skozi lino v zunanji del boksa. Lajka pa ni edini kuža v zavetišču, ki je od prihoda naprej prestrašen, nezaupljiv in se počuti ogroženega, kar pogosto pokaže z renčanjem in Že res, da sem velikan, vendar sem prijazen Kan. (6753) U, glej, tamle pod travo se nekaj Uf, kot da sem dojenček brez nog. Halo, imam kar štiri aktivne noge! premika. Bom takoj preverila, kaj (Lajka) je. (Brena) Prvi hodijo na sprehode, drugi redko. Prvi dobijo nove lastnike, drugi s težavo. Naredite svojemu kužku (in sebi) veliko uslugo in ga nikakor ne oddajte v zavetišče, četudi že resno razmišljate o tej možnosti. Depresivnega psa noče nihče. Premislite. NINA STARREL Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, 2-krat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirani, soria-lizirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Pikalona, 7-mesečna muca Nives, 1,5-letna muca Živjo, jaz sem Miha, pa ne tisti iz risanke o mojstru Mihi, temveč tisti iz filma o kužku Mihi. Ga ne poznate? Seveda ne, ko ga pa šele snemam. (6762) Lulu, 4-mesečna muca Mesec zdravega nasmeha - zdravje zob vašega psa Marec je Mesec zdravega nasmeha, akcije preventivnih pregledov zob vašega kužka, ki jih sponzorira znano podjetje. V vsaki veterinarski ambulanti, ki se je pridružila tej akciji, bo opravljeno do 100 preventivnih pregledov zob, ki bodo za lastnika brezplačni. Zaradi pomembnosti ustne higiene smo se tej akciji pridružili tudi v Zvitorepki, veterinarski ambulanti za male živali. Zdravo zobovje je za zdravje vašega kosmatinca zelo pomembno, vendar ne le zaradi slabega zadaha in izpadanja zob. Slaba ustna higiena ima lahko namreč za posledico huda obolenja organov (jeter, kronična odpoved ledvic ali srca). Trditev prejšnjega stavka se nastane zobni kamen, na ka- zdi pretirana, saj marsikdo ne vidi povezave med zobnim kamnom in recimo popuščanjem srca. Mehke zobne obloge namreč vsebujejo veliko škodljivih (patogenih) bakterij. Te obloge s časom »o-kamenijo« (kalcificirajo) in terega se dodatno nalagajo mehke obloge, ki zopet »o-kamenijo« ... Tako zobni kamen raste, pritiskati začne na dlesni, ki se vnamejo in se začno umikati. Ko se diesen umika, se izpostavi zobna korenina in začne se raztapljati kost, ki drži korenino, zob postane majav, boleč in lahko izpade. Temu pravimo para-dontalna bolezen. Pri vnetju aktivno delujejo tudi bakterije iz mehkih oblog, ki preko poškodovanih, vnetih dlesni prehajajo v kri in se po njej širijo po telesu. Bakterije se nato naselijo v jetrih, ledvicah, sklepnih vezeh, srčnih zaklopkah ... Tam povzročajo vnetja, ki lahko vodijo celo do popuščanj in odpovedi omenjenih organov. Kaj torej lahko storimo v tem pogledu za zdravje svojega . ljubljenčka? Pri mladi živali, ki zobnega kamna še nima, se nemudoma lotimo čiščenja mehkih zobnih oblog. Načinov čiščenja in pripomočkov za to je veliko. Najenostavnejša je uporaba različnih priboljš-kov ah igrač, ki so narejeni tako, da si žival čisti zobe, medtem ko jih grize. Pogosto to ni dovolj. Tako kot pri ljudeh je najzanesljivejši način čiščenja zob, ščetkanje z zobno pasto. Za živali se uporabljajo prilagojene ščetke in prilagojene zobne paste. Kuža namreč paste po končanem ščetkanju ne bo izpljunil, ampak jo bo pogoltnil, zato človeške zobne paste niso primerne. Pri izbiri past priporočamo kvalitetne, predvsem takšne, ki vsebujejo encime, ki že sami razgrajujejo mehke zobne oblo- Živalim z že formiranim zobnim kamnom sami ne moremo pomagati. V tem primeru je potrebno obiskati veterinarja. Tu kamen lahko mehanično odstranimo samo s kleščami (neučinkovito, le kozmetično, ne odstrani se izpod dlesni, zobni kamen se ponovi zelo kmalu) ah kombinirano z aparati za odstranjevanje kamnä. Najbolj učin- koviti so ultrazvočni odstranjevalci oblog. A tudi to ni dovolj. Zobe je potrebno po čiščenju natančno spolirati s polirnim inštrumentom, da so zobje čim bolj gladki. Kadar samo odstranimo kamen, na zobeh ostanejo mikrokrista-h kamna, na katerih se takoj začne ponovno nabiranje mehkih oblog in kristalizacija le-teh v zobni kamen. Majave, preveč izpostavljene zobe moramo izpuhti. Po odstranitvi zobnega kamna in poli- ranju zob je potrebno zobno higieno vzdrževati na zgoraj opisan način. V mesecu marcu torej začnite s spomladanskim čiščenjem, v katerega vključite tudi zobno higieno svojega ljubljenčka. Pri svojem veterinarju poiščite strokovno in popolno storitev, ki vključuje poliranje zob, sami pa nato poskrbite za nadaljnjo nego ustne votline. ROK KRAJNIK, dr. vet. med. ZVITOREPKI NA AKCIJA V MARCU V - JH odstranjevanj* zobnega kamna z BREZPLAČNIM poliranjom zob v za uveljavitev akcijske ugodnosti marca prinesite v Zvitorepko ta oglas ZVITOREPKA Trnoveljska 2, Celje 103 490 31 931 www.witorepka.5i m St. 17 - 3. marec 2009 1®« TEDNIK borza dela 21 • Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: - na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA GRADBENA DELA - M/Ž; POMOČ PRI ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEUH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P.. MILČINSKEGA ULICA 13,30DD CEUE ČISTILKA - DELOVNO MESTO JE V SUPERMARKET TUŠ VOJNIK • M/i ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 4.3.2009; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA 0.0.0.. ARJA VAS 101.3301 PETROVČE MIZAR MIZAR -DELO V DOBRNI - M/i (SPLOŠNO MIZARSTVO ŠLAVS BORIS SLAVS S.P.) BELA PO NAROČILU NADREJENEGA, SAMOSTOJNO DELO NA LESNIH STROJIH. OPRAVUANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL IZDELAVA POHIŠTVA. MONTAŽA: NEDOLOČEN ČAS. 16.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0.. DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA TESAR TESAR - M/Ž; ZIDARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P.. MILČINSKEGA UUCA 13. 3000 CEUE ZIDAR ZIDARSKA IN TESARSKA DELA - M/Ž; ZIDARSKA IN TESARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P.. MILČINSKEGA UUCA 13.3000 CEUE KLJUČAVNIČAR DELD V PROIZVODNJI (DELOVNO MESTO JE NA LOKACIJI ŽELEZARNE - BOSIO V ŠT0RAHJ - M/Ž; IZVAJANJE PROIZVODNIH OPERACIJ. P0SLUZEVANJE STROJEV, BARVANJE, MONTAŽA SONČNIH K0LEKT0RJEV IZ KOVINE, PLASTIKE, IZVAJANJE KONTROLE IZDELKDV; D0L0ČEN ČAS, 3 MESECE, 15.3.2009; SOLARNI TERMO SISTEMI - STS. RAZVOJ. PROIZVODNJA IN PRODAJA SOURNIH TERMO SISTEMOV. D.D.. KIDRIČEVA ULICA 24 B. 3000 CEUE TESAR KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/i KROVSKA. KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 19.3.2009; "PROFIL" - GRADBENA DEJAVNOST LOVRE K0MUEN S.P.. 0PEKARNIŠKA CESTA 12 F, 3000 CEUE MESAR POMOŽNI OEUVEC V PREDEUVI MESA - M/i POMOŽNA DELA V PREDELAVI MESA IN MESNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.3.2009; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.0.0.. CEUE. LAVA 7 F, 3000 CEUE MESAR - M/i DELA V MESNI PREDELAVI IN PRIPRAVI MESNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.3.2009; LEDAS PODJETJE ZA PREDEUVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV. D.0.0.. CEUE. UVA 7 F. 3000 CEUE SUKOPLESKAR SUK0PLESKAR - FASADER - M/i SUK0PLESKAR-SKA IN FASADERSKA DEU (IZ0UCUSKE FASADE). DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.3.2009; VIHER 6 VIHER, SLIK0PLESK IN OSTALE STORITVE, VD 2. D.N.O.. MARIBORSKA CESTA 66.3000 CEUE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER - M/i ELEKTROINŠTAUCUE NA RAZNIH OBJEKTIH, ODLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.3.2009; ELEKTRO IGOR IGOR PRAŠNIKAR S.P., POT V KONJSK01.3212 VOJNIK AVTOMEHANIK POPRAVILO VSEH VRST OSEBNIH VOZIL - M/i POPRAVILO VSEH VRST 0SERNIH VOZIL AVTOVLEKA, MONTAŽA AVT0PUŠČEV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.3.2009; AVTOMEHANIK-FRANC ŠDBAK S.P., BE-ZENŠKOVA ULICA 11.3000 CEUE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA K0MISI0NAR SKLADIŠČNIK - M/i RAZKUDANJE NA-KUDANJE, SORTIRANJE BUGA.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.3.2009; ERA K0PUS. D.0.0.. VELENJE; PE AGRO IN TEHNIKA, UVA 7 D. 3000 CEUE PRODAJALEC V TRGOVINI MAYA MAYA V CEUU ZA 20 UR TEDENSKO - M/i PRODAJA IN SVETOVANJE V TRGOVINI MAYA MAYA V CEUU (IN DRUGA DEU VEZANA NA DEJAVNOST DELODAJALCA). DELO BO PO POTREBI, RAZPOREDITVI IN PREDHODNI NAJAVI POTEKALO TUDI V DRUGIH POSLOVALNICAH ŠTAJERSKE REGIJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2009; ITU SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDEUVA ŠPORTNIH OBLAČIL, D.0.0. UUBUANA. BRNČIČEVA UUCA 13. 1231 UUBUANA-ČRNUČE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA SAMOSTOJNI TRŽNIK NA TERENU - M/i SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE NAROČNIKOV. SKLEPANJE POSLOV. SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE. PRIPRAVA VSEBINSKIH PREDLOGOV IPD. DELO JE VEZANO IZKUUČNO NA TEREN. NEDOLOČEN ČAS. 3.3.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER D.0.0.. PE CEUE, STANETOVA UUCA 14,3000 CEUE GRAFIČNI OBLIKOVALEC - DELO V CEUU - M/Ž; (ENGROTUŠ D.D.) OBLIKOVANJE ZAHTEVNEJŠIH PROJEKTOV V ODDELKU. IZVEDBA CGP ELEMENTOV VSKUDU Z OBSTOJEČO IDENTITETO DBUŽBE. IZDELOVANJE AKCIJSKIH LETAKOV, PRAVOČASNO ODDAJO LETAKA V TISK, OBLIKOVANJE EMBALAŽE POD USTNO BUG0V-N0 ZNAMKO.... NEDOLOČEN ČAS. 4.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER O.O.O., DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA CVETLIČAR CVETLIČAR - M/i DELO V CVETLIČARNI. DELO NA TERENU PRI STRANKAH. ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 3.3.2009; BARBARA AGBEŽ S.P.; PE CVETLIČARNA MAČICA CEUE. UURUANSKA CESTA 3 A. 3000 CEUE NATAKAR NATAKAR V HOTELU ŠTORMAN CEUE - M/i STREŽBA JEDI IN PIJAČ. CATERING, PRIPRAVA SVEČANIH OMIZIJ; NEDOLOČEN ČAS. 7.3.2009; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI FRIZER FRIZER - KOZMETIK - M/i FRIZERSKA IN KOZMETIČNA OPRAVIU. NEDOLOČEN ČAS. 4.3.2009; TERME DOBRNA. TERMALNO ZDRAVIUŠČE D.D.. DOBRNA 50. 3204 DOBRNA ZLATAR ZUTAR, JUVEUR - M/i IZDEUVA UNIKATNEGA NAKITA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 14.3.2009; MITJA UDOVČ, S.P.; ADAMAS, UUBUANSKA CESTA 10,3000 CEUE SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR - M/i DELO V SLAŠČIČARSKI DELAVNICI. IZDELOVANJE TORT. KEKSOV. SLADOLEDA: NEDOLOČEN ČAS, 11.3.2009; PEKARNA SLAŠČIČARNA TRGOVINA BAR. NATALIJA PETERNEL S.P., HMELJARSKA CESTA 12,3312 PREBOLD PRODAJALEC ZASTOPNIK ZA KKP - M/i ZBIRANJE NAROČIL ZA REPRODUKCIJE SUK NAJVEČJIH MOJSTROV SVETA V TEHNIKI OUE NA PUTNU. ZBIRANJE NAROČIL ZA KNJIGE VEČ KOT 25 SLOVENSKIH ZALOŽB. NAROČIU SE ZBIRAJO PRI ZNANIH KUPCIH. DELO JE TERENSKO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 15.3.2009; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBU-CUO KNJIG. SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3.1000 UUBUANA PRODJALEC - M/Ž: PRODAJA TEKSTILA IN TEKSTILNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 11.3.2009: TRGOVINA. GRADBENIŠTVO IN ZASTOPSTVO. SIMON LEVAR S.P., IPAVČEVA UUCA 24,3000 CEUE STROJNI TEHNIK STROJNE INŠTALACIJE - M/Ž; STROJNE INŠTALACIJE. MONTAŽA SOURNIH SISTEMOV IN DRUGA GRADBENA DEU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.3.2009; DOBER MOJSTER STORITVE IN TRGOVINA. D.D.O., GLEDALIŠKI TRG 3,3000 CEUE NASTAVITEV IN PROGRAMIRANJE STROJEV (DELOV- RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za velike m male ^odpodinj (e ao 5 podi nie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR o §> £8 3 89 Ji j- ® 'S l| U * « .XJuuJ» LLe sLvniU, cj o Spoditi j — ■ t»? 4) »O je ® S M "ff k h E s « "S a-s .s Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicna naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharska bckve slavenskih pspinj po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, taji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Preäernova 19, 3000 Celje Podpis:- www.novitediiik.com NO MESTO JE NA LOKACIJI ŽELEZARNE - BOSIO V ŠTORAH) - M/i NASTAVITVE IN PROGRAMIRANJE CNC STROJEV ZA ORDEUVO KOVIN, VODENJE PROIZVODNJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 15.3.2009; SO-URNI TERMO SISTEMI - STS, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN PRODAJA SOURNIH TERMO SISTEMOV, D.D.. KIDRIČEVA UUCA 24 B. 3000 CEUE EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALNI ZASTOPNIK - M/Ž: RAZISKUJE TRŽIŠČE IN PREDSTAVUA IZDELKE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA. AKTIVNO SPREMUA GIBANJE PONUDB. SKLEPA DOGOVORE. IZVAJA PRODAJO NA TERENU ITI).; ODLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.3.2009; CEUSKE MESNINE D.D. CEUE, CESTA V TRNOVLJE 17.3000 CEUE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/i IZDEUVA PONUDB IN SKLEPANJE ZAVAROVALNIH POGODB S FIZIČNIMI OSEBAMI TER MANJŠIMI PRAVNIMI OSEBAMI IN SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.3.2009; ZAVAROVALNICA T1L1A. D.O. NOVO MESTO; PREDSTAVNIŠTVO CEUE. MARIBORSKA CESTA 103 A, 3000 CEUE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ■ M/Ž; IZDEUVA PONUDB IN SKLEPANJE ZAVAROVALNIH POGODD S FIZIČNIMI OSEBAMI TER MANJŠIMI PRAVNIMI OSEBAMI IN SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 4.3.2009; ZAVAROVALNICA DUA, D.D. NOVO MESTO; PREDSTAVNIŠTVO CEUE. MARIBORSKA CESTA 103 A, 3000 CEUE ELEKTROTEHNIK SERVISER PUNSKIH NAPRAV - M/i SERVISIRANJE PUNSKIH NAPRAV ZA: JUNKER, VAIUANT. VIES-SMANN (POOBLAŠČEN SERVIS); DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.3.2009; OGREVANJE IN INŠTALACIJE O, DRUŽBA ZA SERVISIRANJE IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI. D.O.O., MARIBORSKA CESTA 14,3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST PROJEKTNI VODJA ZA NEPOVRATNA SREDSTVA EU ■ M/Ž; SAMOSTOJNO VODENJE PROJEKTOV PRIDOBIVANJA NEPOVRATNIH SREDSTEV EU ZA STRANKE NA PODROČJU ŠTAJERSKE IN OSREDNJESLOVENSKE REGIJE. NEDOLOČEN ČAS. 11.3.2009; MARISOL DRUŽBA ZA RAZVOJ D.O.O.. TKALSKA UUCA 3.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST IZ INTERNE MEDICINE OZ. NEFROLOGIJE. USMERJENOST V DIAUZO IN NEFROLO-GIJO - M/i PREPREČEVANJE BOLEZNI, DIAGNOSTIC!-RANJE. ZDRAVLJENJE. REHBIUTACIJA BOLNIKOV NA SPECIALISTIČNEM NIVOJU. IZDAJANJE STROKOVNIH MNENJ, SPECIALISTIČNIH IZVIDOV, mi.; NEDOLOČEN ČAS, 16.3.2009; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE, OBU-KOVA UUCA 5,3000 CEUE UE LAŠKO AVTOMEHANIK AVTDMEHANIČNA IN VULKANIZERSKA DEU - M/i AVTDMEHANIČNA POPRAVIU, MENJAVA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.3.2009; BREGAR POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.0.0., ARMEŠKO 41.8280 BRESTANICA GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 14.3.2009; THERMANA D.D.. DRUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVIUŠKA CESTA 4. 3270 UŠKO RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER - M/i PROGRAMIRANJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 14.3.2009; MOSE. PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.0.0.. JAGOČE 3,3270 UŠKO PROFESOR TEHNIKE POUČEVANJE NADARJENIH UČENCEV - M/Ž; POUČEVANJE NA PREDMETNI STOPNJI, DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 7.3.2009; OSNOVNA ŠOU PRIMOŽA TRUBARJA UŠKO. TRUBARJEVA UUCA 20,3270 UŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; PODROČJA DEU: NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI, KOMUNIKACIJA S POTENCIALNIMI KUPCI, SDDELO VANJE NA SEJEMSKIH NASTOPIH, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROMOCIJSKIH MATERIALOV: PROSPEKTI, KATALOGI, OGUSNI SPOTI, OGUSNA SPOROČILA.... SODELOVANJE NA DOGODKIH: PREDSTAVITVE, SREČANJA .... SODELOVANJE PRI ZASNOVAH TEHNIČNE DOKUMENTACIJE. DELD SE OPRAVUA PRETEŽNO NA TERENU. ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 14.3.2009: MOSE. PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.O.O., JAGOČE 3,3270 UŠKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/i IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 14.3.2009; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVIUŠKA CESTA 4.3270 UŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE V ZO UŠKO - M/i DELO ZDRAVNIKA SPE-CIAUSTA V AMBUUNTI. DOLOČEN ČAS. 16 MESECEV, 4.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM UŠKO. KIDRIČEVA UUCA 6 B. 3270 UŠKO DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK ZA ODRASLE V ZD RADEČE - M/i DELD ZOBOZDRAVNIKA V AMBUUNTI ZA ODRASLE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8,1433 RADEČE ZOBOZDRAVNIK V OTROŠKI AMBUUNTI ZD RADEČE - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V OTROŠKEM IN MU-DINSKEM ZOBOZDRAVSTVU, DOLOČEN ČAS, S MESECEV, 7.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE. UUCA OF 8,1433 RADEČE ZOBOZDRAVNIK ZA DORASLE - M/i DELO ZOBOZDRAVNIKA V AMBUUNTI ZA ODRASLE V ZD RADEČE, NEDOLOČEN ČAS. 7.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM RA-DEČE, ULICA OF 8.1433 RADEČE UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/i ŽELEZKHIVSKA DEU, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2009; KONGRAD GRADBENO. OBRTNO, INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D.. TOVARNIŠKA CESTA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE KERAMIK POUGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC-M/i POUGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC. NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA NA RAZUČNE PODLAGE. NEDOLOČEN ČAS. 12.3.2009; KONGRAD GRADBENO, OBBTNO, INSTAU CIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D.. TOVARNIŠKA CESTA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE UPRAVUALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK TGM - M/i UPRAVUANJE STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACUE. NEDOLOČEN ČAS. 12.3.2009; KONGRAD GRADBENO. OBRTNO, INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3,3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR - DELO V LOČAH - M/i (TRUNKL D.0.0.), KUUČAVNIČARSKA DEU. SESTAVA SKLOPOV. VARJENJE; NEDOLOČEN ČAS, 11.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA CVETLIČAR CVETLIČAR Z IZKUŠNJAMI - M/i IZDEUVA CVETUČ-NIH ARANŽMAJEV, DOLOČEN ČAS. 8.3.2009; DAR-DENJ PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.O.O., STARI TRG 9,3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC TRGOVEC - PRODAJALEC - M/i PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, DELO NA BLAGAJNI. POLNJENJE POLIC ...; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 3.3.2009; PRO EKSTREM. TRGOVINA NA DEDELO IN DROBNO Z ODUČILI IN OBUTVIJO. D.0.0.. NOVAKOVA UUCA 3.2000 MARIBOR EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TRGOVSKI POSLOVODJA - M/i VODENJE TRGOVINE S TEKSTILOM, PRODAJA, REŠEVANJE REKUMACIJ...; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.3.2009; PRO EKSTREM. TRGOVINA NA DEDELO IN DRORNO Z OBUČILI IN OBUTVIJO. D.0.0.. NOVAKOVA UUCA 3.2000 MARIROR DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE (VS) ODGOVORNA DSEDA ZA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA - M/Ž; ODGOVORNA DEU ZA PRODAJO FITO FARMACEVTSKIH SREDSTEV, SVETOVANJE PRI PRODAJI RAZLIČNIH ŠKROPIV, GNOJIL...; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 12.3.2009; CVETUČARNA, TRGOVINA IN STORITVE BOŠTJAN PUČNIK S.P., CEUSKA CESTA 5, 3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČ - M/Ž; TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.3.2009; KONGRAD GRADBENO. OBRTNO, INSTAUCUSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE SEWTJUB PRI CELJU DELAVEC BREZ POKLICA ZIDAR, TESAR - M/Ž; IZKOPI, ZIDANJE, POUGANJE DRANAŽE. OPAŽANJE, POSTAVUANJE ARMATUR. VARJENJE IZOLACIJE: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 12.3.2009; GRADBENIŠTVO S GRAD. RODERT SLUGA S.P., RAZBOR 12,3222 DRAMUE PRODAJALEC PRODAJA V KIOSKU - M/i PRODAJA ČASOPISOV IN TRGOVSKEGA BUGA, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 9.3.2009; TRGOVINSKE STORITVE. ANITA ŠPES, S.P.. VRBND 28,3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK SAMOSTOJNI KOMERCIAUST - M/i NARAVA IN PRODAJA INDUSTRIJSKE OPREME. NEDOLOČEN ČAS. 6.3.2009; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE. D.O.O., CVETLIČNA UUCA 24, 3000 CEUE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA SALONA KERAMIKE - M/i VODENJE SALONA KERAMIKE. DEU NA PODRDČJU MARKETINGA. NABAVE IN PRODAJE BUGA. IZDEUVA KALKUUCU, ANAUZ, OBRAČUNOV: NEDOLOČEN ČAS, 6.3.2009; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE. O.O.O.. CVETLIČNA UUCA 24.3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAČUNALNIČAR - PROGRAMER - M/i PROGRAMIRANJE ZAHTEVNIH POVEZAV MED BAZAMI SAP IN RFID MODUU, POSTAVUANJE IN OBUKOVANJE SPLETNIH STRANI. PROGRAMIRANJE V PROGRAMSKIH JEZIKIH C** IN PYTHON, DELO S STREŽNIKOM; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.3.2009; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.D., CVETLIČNA UUCA 24,3000 CEUE DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIAUZACIJE Z UCENCD - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK V AMBUUNTI ZP PUNINA PRI SEVNICI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBRO- TINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIAUST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER AU ZDRAVNIK Z UCENCO ZA DELD V DRUŽINSKI ALI ŠOLSKI AMBUUNTI - M/Ž; ZDRAVNIK V AMDUUNTI DBUŽINSKE MEDICINE IN DELO V NMP IN DEŽURNO SLUŽBO. NEDOLOČEN ČAS. 9.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH* OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/i STREŽBA PUAČ. NEODLOČEN ČAS. 13.3.2009; PDSEKI TRAS POD 0AUN0V0DI. ROČNI IN STROJNI IZKOPI JARKOV. BAB MAJA. VALERIJA POUJŽER S.P., PODTURN 2 A, 3241 PODPUT DELAVEC BREZ POKUCA POMOČNIK PEKA - M/i POMOČ V PEKARNI. RAZVOZ KRUHA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 19.3.2009; GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. D.D.O., CE-ROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH POMOČNIK PEKA - M/Ž; POMOČ V PEKARNI. RAZVOZ KRUHA. ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.3.2009; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. D.D.D.. CE-ROVEC PRI ŠMARJD 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH NATAKARSKI POMOČNIK STREŽBA PIJAČ - M/i STREŽRA PIJAČ IN NAPITKOV. ODLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.3.2009; GOSTINSTVO IN MONTAŽE VINKO RUKŠEK S.P., LOVSKA UUCA 10. 3250 ROGAŠKA SUTINA MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/i IZVAJANJE TOPLOVODNIH, VODOVODNIH IN PLINSKIH INŠTALACIJ. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.3.2009; STROJNE INSTALACIJE ALOJZIJ GOBEC S.P., POD BELLEVUEJEM 30.3250 ROGAŠKA SUTINA FARMACEVTSKI TEHNIK FARMACEVTSKI TEHNIK. SVETOVALEC IN PRODA-JALEC ZDRAVIL - M/i SVETOVANJE IN PRODAJA ZDRAVIL DIETETSKIH PRIPRAVKOV. ZEUŠČNIH ČAJEV IN OSTALEGA RUGA IZ AS0RT1MAJA SPECL AUZIRANE PRODAJALNE Z ZDRAVILI; NEDOLOČEN ČAS. 22.3.2009; FLORA, TRGOVSKO. IZVOZNO-UVO-ZNO IN PROIZVODNO PODJETJE. D.0.0., TRG 1,3252 ROGATEC UE VELENJE VOZNIK AVTOMEHANIK STROJNIK TGM - M/Ž; KOPUE KANALE, IZVAJA IZKOPE ZA OBJEKTE, NAKUDA MATERIAL NA DEPONIJI AU V PREDORU, PUNIRA CESTE. DVIGUJE IN PRENAŠA MATERIAL. DEU S HIDRAVLIČNIM KLADIVOM, PREVZEMA IN PRIPRAVUA DELO. IZBIRA DELOVNO ORODJE GLEDE NA TRENUTNO POTRERO DELOVNEGA PROCESA; ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.3.2009; AVTOPREVOZNIŠTVD IN STORITVE Z GRADBEND MEHANIZACIJO FRANC SOVIČ S.P., FLORJAN 256.3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/i STREŽRA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 13.3.2009; BAR "ŠTRUMF" BEBNARDA HABNIK S.P.. PODGORSKA CESTA 1.3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE V OKOUU VISUAL STUDIO. POZNAVANJE C#., NEDOLOČEN ČAS. 3.3.2009; NORMA SOFT. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING D.0.0. VELENJE. EFENKOVA 61. EFENKOVA CESTA 61. 3320 VELENJE RAČUNOVODKINJA - M/i DELO V RAČUNOVODSTVU. KNJIŽENJE IN IZDEUVA ZAKUUČNIH RIUNC, NEDOLOČEN ČAS. 3.3.2009: NORMA SOFT, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING D.D.D. VELENJE. EFENKOVA 61. EFENKOVA CESTA 61.3320 VELENJE ZAVAROVALNI SVETOVALEC PRODAJE-ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO V VELENJU - M/i PRIDOBIVANJE STRANK IN TERMINOV. SVETOVANJE, SKLEPANJE PONUDO; DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 5.3.2009: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA, KOMENSKEGA UUCA 4, 1000 UUBUANA UE ŽALEC SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA DELO V GOSTINSTVU - M/i STREŽBA PUAČ. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 13.3.2009; ROBERT DOUR, S.P. MESARSTVO "O". VEUKA PIREŠICA 35 A. 3310 ŽALEC ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR ■ M/Ž: OPRAVUANJE KONTROLE IN NADZORA NAD ELEKTRO NAPRAVAMI. POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE NAPRAV IN STROJEV; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 4.3.2009; MINERVA ŽALEC PREDEUVA PUSTIKE IN KOVIN. D.O.. LOŽNICA PRI ŽALCU 37. 3310 ŽALEC KUHAR KUHAR V RESTAVRACIJI ŠTORMAN V PARIŽUAH - M/i KUHANJE MAUC. KOSU. A U CARTE. DEU V KUHINJI: NEDOLOČEN ČAS, 7.3.2009; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTEU ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PROŽDAJALEC TRGOVKA - DELOVNO MESTO ŽALEC - M/i - DELD V ŽIVILSKI TRGOVINI NA VRANSKEM. PRODAJA. SKRB ZA UREJENOST TRGOVINE. DELO S TRGOVINSKO DOKUMENTACIJO: DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 29.3.2009; PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA St. 17 - 3. marec 2009 ERC * 22 mali oglasi - informacije NOVI TEDNIK VODNIK □ TOREK. 3.3. 17.00 MNZ Celje Ostaline časa odprtje fotografske razstave Hermana Čatra 18.00 Anina galerija Rog. Slatina Komunikacija skozi sliko in pesem odprtje razstave Jožeta UdovčaKrhena 18.00 Velenjski grad_ 01063 17.00 Knjižnica Rog. Slatina Ura pravljic poslušanje in ilustriranje pravljic 18.00 MNZ Celje Pogovor s Petrom Rezma-nom predstavitev zbirke Skok iz kože in nagrajenca Dnev-nikove fabule 20.00 Celjski mladinski center Čikorjaan'kafe kratki animiram film in pogovor z režiserjemDušanom Kastelicem SREDA, 4.3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, Celje_ Pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Rogatec__ Ura pravljic poslušanje in ilustriranje pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Pravljične ure Čakam te, Rozalija; Spominčica 18.00 Knjižnica Rogatec Beremo ob kozarcu slat'ne bralna značka za odrasle 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ OtočjeO. predstavitev literarne revije_■ 19.00 Savinov likovni salon Žalec__ Likovna dela Vlada in Ne-venke Novak odprtje razstave 19.00 Glasbena šola Velenje Po črnih in belih tipkah lemi končen učencev in dijakov aktiva za klavir GŠ Velenje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Pavlov evangelij predavanje doc. dr. Maksi-miljana Matjaža 19.00 Center Don Bosko Celje Večeri za zakonce Vpliv družine na samopo-dobo otroka - predavanje mag. Mojce Pompe 19.30 Kulturni center Rog. Slatina_ Duohtar pod mus predstava SNG Nova Gorica ČETRTEK. 5.3. 12.00 MNZ Celje_ Za začetne in napredne fotografe fotografska delavnica Hermana Čatra 13.00 Knjižnica ŠCC Celje proVOClingua zaključek mednarodnega projekta 16.00 Knjižnica Šoštanj_ Ura pravljic Ljubo doma, kdor ga ima Sestri in njuni izrazni poti II odprtje razstave Majde Jäger Schlösser in Branke Prime 18.00 Osrednja knjižnica Celje OtočjeO. predstavitev nove slovenske Uterame revije 18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje__ Po romarski poti Camino Frances odprtje fotografske razstave Valentina Steblovnika 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder območna revijaplesrtih skupin Šaleške doline 19.00 Glasbena šola Velenje V eni uri okoli sveta tradicionalna predstavitev dijakov 3. letnika umetniš-kegimnazije 19.00 Likovni salon Celje David odprtje razstave Mateja Koširja 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Cerkev mi nima kaj dati Nikodemov večer - predavatelj Vlado Pečnik 19.00 Knjižnica Laško_ Samozavest in samospoštovanje psihološko predavanje mag. Silva Šinkovca 19.19 Knjižnica Velenje_ Skok iz kože predstavitev knjige Petra Rez-mana - nagrajenca Dnev-nikove fabule 19.30 SLG Celje _ Triko premiera igre Milana Jesiha KINO Spored 3. in 4.3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bolt 30, animirana družinska kome- dija (sinhroniziran) 15.20, 17.30 Deček v črtasti pižami, vojna dra- ma 16.20 Gola resnica, komični dokumenta- rec 17.25, 21.30 Milk. biografska drama 15.30, 18.20. 21.05 Nenavaden primer Benjamina Buttona. drama 16.40, 20.00 Operaeija Valkira. vojna drama 16.10.18.40.21.10 Povest o Oespereauxu, animira- na komedija 15.05,17.10 Rožnati panter 2, komedija 19.15.21.15 Sedem duš, drama 18.30, 21.00 Somrak, fantazijska romantična dra- ma 15.40,18.10, 20.40 Toše: The hardest thing, biograf- ski dokumentarec 15.25, 19.30 Vojna med nevestama, romantič- na komedija 19.40, 21.40 MALI UNION TOREK, 3. 3. 20.00 Ex bobnar - glasbeni SREDA, 4.3. 18.00 ljubezen in dragi zločini - poetič- na tragikomedija tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - *________ W ---iA (HI 4 male oglase v Novem tedniku do 10 izkoristili izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! ^Prodajate (ne)premičnino? VOZILA PRODAM PEUGEOT diesel, 2004, servisiran, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 279-620. 925 CITROEN xsoro 1,4,2001,64.000 km, garažiran, 5 vrat, prvi lastnik, vlečna kljuka, prtljažnik, prodam. Telefon (03) 492-3790,031 838-801. 949 da Je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) 0PE1 astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX. MALI OGLAS S SLIKO (4x3cm) V OKVIRJU Vse cene vključujejo DDV 0PE1 astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX. STROJI PRODAM TR0SILEC, cisterno za gnojevko in tračni obračalnik, vse malo rabljeno, prodam. Telefon 5793-441. Š79 STARINSKI šivalni stroj Singer, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi navadni šivalni stroj, star približno 20 do 25 let. Telefon 031814-639. 935 KOSILNICO Alpina, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon (03) 5796-118, 031 858-278. 956 KUPIM ODDAM MEŠČANSKO stanovanje, prenovljeno v odvetniško pisarno, Ljubljanska 6,1. nadstropje, lahko najamete po 9 EUR/m2. Telefon 041 971-824. soi IŠČEM STANOVANJE, v Celju ali okolici, starejša hiša, možna pomoč starejši osebi, nekadilec, nealkoholik, srednjih let, iščem. Telefon 040 387-495. 841 GARAŽE PRODAM GARAŽA, v garažni hiši, med Čopovo in Vojkovo, naprodaj. Telefon 041 729-402. 950 KUPIM GARAŽO v Celju kupim. Telefon (03) 5862-523,051 348-302. P PRODAM Informacije 03 4225100 TRAKTOR Imt ali llrsus kupim. Telefon 041 680-684. p TRAKTOR Zetor kupim. Telefon 051 639- 777. p POSEST KUPIM VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali leasinga, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429 STANOVANJE PRODAM EN0S08N0 stanovanje v Celju, na Zelenici, 1. nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 819-380. 924 PRALNI stroj, sušilni stroj, hladilnik, štedilnik, kuhinjo, sedežno, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 963 PRODAM DRVA, nažagana in nasekana, prodam. Telefon (03) 5805-145. šso DESKE in plohe: smreke, češnje, hrasta, javorja, bresta, lipe in akacije; akacije-ve stebričke, 10*10 m, dolžine od 2 do 4 metre ter les za ostrešje, različnih dimenzij, prodam. Telefon 040 211-346. p DRVA, dolga v hlodih ali kratko žagana, mešana, hrast ali bukev, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p KUPIM SUH rezan les: smreka, bor, hrast, bukev, ostalo, odkupujem. Telefon 041 691-913. Ž 32 -—-- Srednja poklicna in strokovna šola Višja strokovna šola vabi k pr(Javl za vpis v šolskem letu 2009/2010 v naslednje programe: ŠTIRILETNE PROGRAME - kmetljsko-podjetnlškl tehnik - žlvllsko-prehranskl tehnik - naravovarstveni tehnik TRILETNE PROGRAME - mehanik kmetijskih In delovnih strojev - slaščičar -pek DVOLETNI PROGRAM - pomočnlkv blotehnlkl In oskrbi t? PROGRAMA PTI (3+2) - kmetljsko-podjetnlškl tehnik - žlvllsko-prehranskl tehnik Prijave za vpis oddajte do 23. marca 2009 Šolski center Šentjur. vabi k prijavi za vpis v študijskem letu 2009/2010 v naslednje višješolske študijske programe: Ü GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu In turizmu (Izredni študij) $ UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE Inženir kmetijstva In krajine (redni in izredni študij) t? 2MLSTVO IN PREHRANA Inženir žlvllstva In prehrane (redni in izredni študij) Prijave za vpis oddajte do 9. marca 2009 na Višješolsko prijavno službo. (03) 746-29-00 (03 ) 746-29-02 (03 ) 746-29-06 http://www.sc-s.si —- Št. 17 - 3. marec 2009 Mjvi r novi »lil mali oglasi - informacije ti ^ tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 3 5, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. Na tvoj vrt bo pomlad prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na cvetna tla in žalostna bo, ker te ni. Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena VLASTA STERLE rojena Vidmar Od nje se bomo poslovili v sredo, 4. marca 2009, ob 14.30 na Mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 12. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: mama Cecilija, mož Vladimir, hčerka Urška, družini Sterle in Vidmar 965 PRODAM TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 429-634, Šentjur. šsi TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5739-366. 940 PRAŠIČA, težka 80 in 150 kg, prodam. Telefon 041 295-239. 943 TELIČKE, težke do 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. L/S MLADE ovce: 5 ovac + 5 jagnjetov, cena za vseh deset je 700 EUR, prodam. Telefon 5778-333. 958 ZAJCE, različne pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.Telefon 041 232-594. 961 IŠČEM MLADEGA psa, po možnosti mladega nemškega ovčarja, iščem. Telefon 059 965-7ll,pol9.uri. 947 PRODAM OSTALO PRODAM Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-26-319, 031 836-378 Leopold Orešnik s.p., Prebold POŠTENA, 45-letna ženska bi šla na kmetijo moškemu do 58 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 944 MLADOSTEN 43-letni moški bi želel za lepe trenutke spoznati žensko do 60 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 944 Dinamično podjetje 2 dobrim in mladim timom potrebuje nove sodelavce, ki so urejeni, komunikativni in jih zanima delo na področju trženja. Pogoj: izpit Vse inf. od pon. do pet. 8. do 15. ure pote! 03/425-61-50. Jakoma d.0.0. Mariborska c. 44,3000 Celje. Ženitna posredovalnica za vse osamljene 03 57-26-319, 031 505-495 ^LeogoJd^Orešnjk^sjj^Prebold^ SPORT CENTER PRODNIK: Jurievec Edvard s.o. Juvanje 1,3333 Ljubno ob Savinji zaposli natakarja (natakarico) Hrana in stanovanje v hiši. Informacije: 041 752-111 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! ■TAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITEI PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334 I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.I Dunajska 22, 1000 Ljubljana_I PRIVATNIK, vdovec, 58 let, želi spoznati žensko do svojih let. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 944 IZVAJAMO vse vrste izkopov s kombinirko, bagri in mini bagri; kiper prevozi, izgradnja dvorišč in ostale nizke gradnje. Telefon 051 377-900. GMGVinder, d.o. 0., Zadobrova 126, Škofja vas. 962 www.novitednik.com HITRO NAROČITE KRMO, 5,5 km iz Laškega (Dobiatina) prodam. Telefon 031 836-735. 927 0TAV0 v kockah prodam. Telefon 040 718-088. ž 33 SENO v kockah prodam. Možna dostava. Telefon (03) 573-6702,041 763-763. 955 SENO in otavo, več nakladalk, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 748-020. 946 CISTERNO, 2001, alfo za kuhanje, 801, novo ter sladko seno in otavo, prodam. Telefon (03) 5488-081,041 514-722.923 VEČJO količino suhe otave in sena in približno 3 m3 suhih hrastovih »fosnov«, debelina 5,5 cm, prodam. Telefon 040 790-936. 959 26-letno samsko dekle, zaposlena, SŠ, želi prijatelja. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 944 35-letna Celjanka, vitka, razvezana, želi prijatelja do 55 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 944 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. jlTs prilogo TV-OKNO! ™ ^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika JjJ »Spominje edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati.« V SPOMIN 3. marca bo minilo 10 let I žalosti, kar ni več med nami NEŽIKE MAČKOVŠEK Hvala vsem, ki se je spominjate, obiščete njen grob in ji prižigate svečke. Žalujoči: mož Slavko, hčerki Slavica in Cvetka z družinama ter vnuki 936 Vsi bomo enkrat zaspali, v mira počivali vsi; delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (Anton Martin Slomšek) ZAHVALA Ob slovesu drage mame, babice, prababice in tašče NIKOLAJE BLAŽUN iz Kamena 4, Šentjur (6.12.1926-16.2.2009) v izrekamo besede zahvale sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Vinku Čonču, bolniškemu duhovniku gospodu Andreju in vojaškemu duhovniku gospodu Mateju za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za ubrano petje, gospodu Janezu za besede slovesa ter sosedi Lojzki za molitve ob večerih spominov. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih pomagali in stali ob strani. Žalujoči vsi njeni 933 Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse življenje si garala, vse za dom in družino dajala. Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 78. letu se je nenadoma ustavilo srce naše drage mame, tašče, ome in prababice JUSTINE PUNGERŠEK iz Laške vasi pri Štorah nazadnje je stanovala v Drobinskem v Gorici pri Slivnici Radi bi se zahvalili vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Veking, govornikoma gospodu Bezenšku in gospodu Mastnaku ter pevcem za lepo odpete pesmi. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja. V globoki žalosti vsi njeni: sin Jani z ženo Franjo, vnukinji Jasna in Ditka z Robijem ter pravnukinja Taja 945 www.radioceIje.com Št. 17 - 3. marec 2009 m ~ ti_Z ismMKmn Srednja šola za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje je imela maturantski ples 6. februarja. Na sliki 4.a razred, program elektrotehnik energetike, elektronike. Prva vrsta (z leve): Peter Jerič, Jernej Verdel, Matic Krum-pak, razredničarka dr. Tanja Jelenko, ravnatelj Mojmir Klo-var, Nejc Lamut, Klemen Krajne, Blaž Romih; druga vrsta: Klemen Ugovšek, Nejc Kos, Denis Krašovc, Jure Romih, Davor Florjan; zadnja vrsta: Cveto Voler, Tomaž Grobelnik, Miha Močnik, Tomaž Krivec, Klemen Zorenč; manjkajo: Rok Čopar, Jure Guna, Gregor Hann, Primož Hrovat, Sebastjan Johan, Luka Pernat, Matej Petre, Marko Pezdevšek, Jernej Reberšak, Urban Skarlovnik. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa , opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji). Bila je ljubezen na prvi pogled »Imamo pa lep dan danes,« sem malo zmedeno pleteničila ob srečanju Jožice in Jožefa Roma iz Črnolice pri Šentjurju. No, zdaj bi bil pa že čas, da bi mi predstavili ta zlatoporočenca, sem si mislila. Pa nič. »Ne, šele srebrno sva imela,« me dražita. In ob to dodam samo en začuden »aha«. Bo menda res držalo, kar je ob slovesnosti dejal šentjurski župnik Vinko Čonč. Prvič se lahko poroči vsak, za zlati blagoslov, poleg tega še tako mladostnega duha, pa mora imeti človek predvsem dosti sreče v življenju. Jožica in Jože brez pomisleka priznata, da sta jo imela. Predvsem zato ker sta se spoznala in lahko skupaj prehodila teh 50 let. »Niti za trenutek nisem podvomil in niti za trenutek mi ni bilo žal. Bila je ljubezen na prvi pogled,« prepričljivo pove Jože in soproga mu le brez besed prikima. Rodila se je v sosednji vasi, v Krajnčici. V Osetovi družini je bilo sedem otrok. Jožica je bila tretja po vrsti. Mimo njihove domačije, čez Resevno, vodi pot do Štor, kamor se je pred veliko leti peš odpravila skupinica ljudi. Med njimi je bil tudi Jože, sicer rojen v Ogorevcu. »Žejni smo bili, pa smo se ustavili pri hiši.« Seveda se mu takrat še sanjalo ni, da bo dobil veliko več kot le kozarec pijače. Oče jih je povabil v »gorco«, kjer so tistega dne tudi zapeli. Je bil hišnemu gospodarju fant po godu? »Menda ja! Sicer ga sploh ne bi vzela,« se široko nasmeje Jožica. Od tistega prvega pogleda očitno ni bilo treba dosti. Oba sta vedela, da sta si namenjena. Oba sta šele dobro zakorakala v dvajseta, a si nista preveč belila glave, kako in če bosta zmogla. Poroka je trajala tri dni. Najprej na nevestinem, potem na ženinovem in nato še na njunem novem skupnem domu. Naključje je hotelo, da sta imela v Črnolici teto in strica brez otrok. Trije stari ljudje so potrebovali nekoga, ki bo skrbel zanje in prevzel kmetijo. Mladoporočenca sta pljunila v roke. »Bilo je zelo težko. Tisti časi kmetom sploh niso bili naklonjeni, midva pa sva živela samo od tega, kar sva pridelala. Potem sva počasi kupila stroje in postalo je lažje,« se spominjata. V zakonu so se jima rodile tri hčerke - Breda, Albina in Blan-ka. »Zdaj so spet taki časi, da za kmetovanje ni nikomur prav mar. Tudi najini potomci se s tem verjetno ne bodo ukvarjali. Vseeno pa nama vedno pomagajo in tako življenje na kmetiji še vedno teče dalje.« V posebno veselje so jima vnuki. Ina, Ahac, Manca, Ga- briel in Matic. Slednja, najstarejša, sta imela to čast, da sta kot priči stala starima staršema ob strani na dan zlate poroke. »Ko sva stala tam, mi je po glavi šlo predvsem to, da ne morem prav verjeti, kako hitro je minil ta čas in kakšno srečo imava, da sva ga sploh učakala,« pravi Jože. In tudi Jožici to ni dalo prav miru. »Človeka lahko kaj doleti od danes do jutri.« »Predvsem je treba imeti potrpljenje, ljubezen in dobro voljo. Recept za dober zakon ni v tem, da se človek ne bi nikoli skregal, ampak v tem, da nikoli v zraku ne ostanejo zamere in neizrečeni očitki. To je seme hudobije, ki zastrupi človeka in odnose,« za konec pravi Jože. Jožica pa na vprašanje, kaj sta hčerkam položila v srce ob njihovih porokah, hitro doda: »Po starših naj se zgledujejo, pa jim ne bo hudega.« SAŠKA T. OCVIRK