i I Ml dolenjka, d.d. NOVO MESTO SUPER CENE % Zvezda 1 lit., T.o. Slovenska Bistrica 239,90 SIT/kos kis za vlaganje 3 lit., Kolinska 499,90 SIT/kos !ir Gauda, Celeia 799,90 SIT/kg P'Ps forte 300 ml, Krka 456,70 SIT/kos Persil 5,4 kg, Henkel 1.199,10 SIT/kos ISSN 0416-2242 9770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list MOLAN V. D, NAČELNIKA UNZ KRŠKO - Kot smo že poročali, seje minister za notranje zadeve Mirko Bandelj konec junija odločil, da zamenja načelnika UNZ Krško Rajmunda Vebra. Do nadaljnjega je vršilec dolžnosti načelnika Miha Molan, ki je bil prej načelnik inšpektorata UNZ Krško. Začetek gradnje severne o V ponedeljek podpisan sporazum o gradnji med ministrstvom za promet in zveze in novomeško občino - Prihodnji mesec naj bi začeli graditi odsek Muhaber - Bučna vas AVTOBUSNI PREVOZI BOŽNAR nudi ugodne prevoze izletovv- Telefon 0608/80-506, mobitel 0609/637-277. NOVO MESTO - Izgradnja novomeške severne obvoznice je že dalj časa v načrtih, vendar do nje ni prišlo zaradi pomanjkanja denarja. Tokrat pa so se stvari le premaknile naprej, naslednji mesec naj bi se pričela gradnja prve faze obvoznice, in sicer odsek Muhaber - Bučna vas. V ponedeljek so namreč predstavniki novomeške občine z ministrstvom za promet in zveze v Novem mestu podpisali protokol o ureditvi medsebojnih razmerij in sporazum o sofinanciranju izgradnje novomeške severne obvoznice. Paič Eiasta 1.400,000 tolarjev Kfška vas "S 0608/59-059 faks 0608/59-359 N°vo mesto ‘Z? 068/321-423,321-529 Gradnja obvoznice je bila namreč aprila uvrščena v “Spremembe in dopolnitve nacionalnega AGENCIJA nos Glavni trg 1 8000 Novo mesto Tel. 068/372-740 Se prosta mesta * apartmaji na Braču (Boi) in Hvara P° zelo ugodnih cenah. PODPIS - V ponedeljek sta minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer in novomeški župan Franci Koncilija v hotelu Krka podpisala protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri izgradnji novomeške severne obvoznice in sporazum o sofinanciranju izgradnje prvega dela obvoznice od Muhaberja do Bučne vasi. Ta odsek naj bi bil zgrajen prihodnje leto, celotna obvoznica pa do junija leta 2001. (Foto: J. D.) Priložnost, kakršne ne bo več! Ministrstvo za šolstvo bo plačalo izgradnjo telovadnice, občina pa ^ko do velikosti večnamenske športne dvorane - Problem denar tjkOČEVJE - V okviru projek-adaptacije stare gimnazijske Sl be v Kočevju namerava mini-rstv0 za šolstvo in šport rešiti motarsko stisko kočevskih sred-iith • cel°vh°- To pomeni, da p/1 J e pripravljeno zagotoviti tudi ji ®°je za pouk športne vzgoje, s tnt r Pa kočevska občina dobiva “vatno priložnost, da pride do H potrebne športne dvorane. ■ Ce dvorana ne bo zgrajena v ^ u adaptacije, bo šola še ob last-p telovadnico, ker denarja prejeto ne bo več, saj bo ministrst-^ Predvidoma do leta 2000 pora-Vsa sredstva iz pariškega 'blažje ravnateljica gimnazije feCta Kamšek na majski seji oblega sveta poudarila nujnost gejema odločitve občine o soin-, branju izgradnje športne dvo-p.e- Ministrstvo je namreč pri-% ieno plačah le izgradnjo te-L^dnice v velikosti dvorane za pa j* jk° (1.130 kv. metrov), občina jpbi morala za primerno veliko L ttno dvorano, v kateri bi lah-i; P°leg pouka in odbojkarskih, lutkarskih in rokometnih te-Potekale tudi različne prire- ditve, za katere je potreben večji prostor, kakršnega Kočevje nima, kriti razliko v kvadraturi do velikosti dvorane za odbojko. Za kočevsko občino je to priložnost, kakršne,-kot je dejala Kamškova, morda ne bo nikoli več, zagotovo pa ne vsaj nekaj desetletij. V Kočevju se tega zavedajo vsi, vendar pa je težava v tem, da so se že pred dvema letoma odločili, da bodo dali prednost izgradnji nove osnovne šole, za katero se bo občina zadolžila za nekaj let vnaprej. Ker za izgradnjo športne dvorane nimajo denarja, so na zadnji seji sveta imenovali strokovni svet za izgradnjo športne dvorane, ki bo med drugim pripravil tudi elaborat o tem, kako tržno izkoristiti dvorano. Svetniki so se namreč odločili, da priložnosti, ki se jim ponuja, na noben način ne smejo zamuditi. Zato so ob odločitvi, da kot soinvestitor pristopijo k izgradnji dvorane, popustili tudi zahtevi ministrstva, da bo nosilec •investicije občina. M. LESKOVŠEK-SVETE NUKLEARKA V JUNIJU BREZ MOTENJ KRŠKO - Krška nuklearka je v juniju delovala nemoteno in je ob 95,4-odstotni izkoriščenosti v omrežje oddala neto 426 tisoč megavatnih ur električne energije. Pri tem ni segrevala reke Save čez dovoljeno mejo (dovoljena sprememba je 3°) in tudi tekočinski in plinski izpusti iz elektrarne so bili v dopustnih mejah, to je v predpisanih mejah za pitno vodo in za zrak. V juniju so v jedrski elektrarni uskladiščili 4 sode srednje-radioaktivnih odpadkov, tako da je zdaj v krškem skladišču skupno že 4.043 sodov. programa izgradnje avtocest v RS”, ki jih je na svoji seji potrdil Državni zbor. “Opredeljena je kot navezovalna cesta na avtocestno omrežje. Investitor naložbe je Družba za avtoceste RS, kot sofinancer pa nastopa tudi Mestna občina Novo mesto,” je povedal sekretar za komunalne zadeve na novomeški občini Feliks Strmole. Celotna investicija je vredna 2 milijardi 700 milijonov tolarjev; od tega bo večino, skoraj 86 odst., zagotovila Družba za avtoceste RS, dobrih 14 odst. pa novomeška občina, ki bo krila stroške komunalne infrastrukture, od pločnikov, javne razsvetljave do avtobusnih postajališč, delno pa tudi stroške semaforizacije in postavitve elektrovodov. Severna obvoznica bo potekala na relaciji Muhaber - Bučna vas - Ločna. Njena gradnja je razdeljena na dve fazi. Najprej bo zgrajen 831 m dolg odsek Muhaber -Bučna vas, ki ima po lokacijskem dovoljenju naziv “podaljšek. Mir-nopeške ceste”, na tem odseku pa bo zgrajen tudi najdražji del obvoznice, to je viadukt “Bezgavec”, dolg 230 m, ki bo premoščal železniško progo Novo mesto -Ljubljana in potok Bezgavec. Na sekretariatu za komunalne zadeve na novomeški občini so še povedali, da sta bila na osnovi javnega razpisa že izbrana izvajalca za izgradnjo prve faze na odseku od Mirnopeške ceste do križišča z Ljubljansko cesto pri Cestnem podjetju. Viadukt bo gradil ljubljanski Gradis, cestišče s pripadajočo komunalno infrastrukturo pa novomeško Cestno podjetje. Z gradnjo naj bi predvidoma začeli avgusta in jo zaključili septembra prihodnje leto. Gradnja druge faze obvoznice od Bučne vasi do Ločne naj bi se začela drugo leto maja. Na tem delu naj bi zgradili cesto od križišča z Ljubljansko cesto v Bučni vasi do ločenskega mostu. Celotna severna obvoznica bo dolga več kot 3000 m, imela bo dva vozna pasova, enostranski pločnik za pešce in dvostransko ko pešce stezo. kolesarsko PO STAREM - Na veliki Zupančičevi njivi nad bršljinsko osnovno L,s° v soboto s srpi želi rž. Njivo je pred letom dni vzel v najem Vinko te ‘n na njej posadil rž, predvsem zaradi ržene slame, škope, ki jo bo lo,[ubilza prekritje šolskega čebelnjaka, saj je prizadevni Repše tudi menit^ TPelarskega krožka na šoli. Med 11 žanjci je bilo kar S Repšetovih brali J11 sestra, ki izhajajo iz Šentruperta, eden je prav za žetev prišel iz Nemčije. \>?.reRa žanjiea je bita 74-letna Kavčičeva iz Družinske vasi. Snope so Nto V kozolec, kjer se bo rž 3 do 4 tedne sušila, nato pa bodo li A’ omlatili v stari mlatilnici Repšetovega starega očeta na ročni pogon, K Vinko za to priložnost obnovil in usposobil. (Foto: A. Bartelj) Za boljše življenje v parku Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in črnomaljski župan Andrej Fabjan podpisala pismo o nameri ŽUNIČI - Črnomaljski župan Andrej Fabjan in Ane Zunič iz Zuničev sta se začela pred tremi leti dogovarjati o prodaji Aninega belokranjskega dvora v vasici tik ob Kolpi. Dvor je sedaj v lasti Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki ga je kmalu po odkupu začel prenavljati, denar za nakup in obnovo pa sta dali ministrstvi za kulturo ter za okolje in prostor. Prav pobuda omenjenega zavoda je bila, da prično z ustanavljanjem krajinskega parka Kolpa, pri tem pa so izhajali iz dobrih izkušenj pri krajinskem parku Lahinja, sicer še vedno edinem krajinskem parku v Beli krajini. Prav žuniški dvor pa je sredi nastajajočega krajinskega parka Kolpa. Po besedah direktorja zavoda Danila Breščaka želijo v njem ustanoviti informacijski center, v afrVBEME Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme, zlasti popoldne bodo ponekod plohe ali nevihte. Z izgradnjo severne obvoznice se bo Novo mesto rešilo številnih prometnih zastojev, saj bo velik del tovornega prometa speljan mimo ožjega območja mesta, bistveno bo zmanjšan promet prek železniškega prehoda v Brš-ljinu, z zgraditvijo viadikta se bo možno izogniti nevarnemu križanju z železnico na Muhaberu, bistveno pa se bo zmanjšal tudi promet na Seidlovi in Kandijski cesti pa tudi delavci iz zahodnega in severozahodnega dela mesta bodo lahko hitreje prišli v službo v Krko, Revoz ali TPV. Še več koristi bo severna obvoznica prinesla, ko bo povezana z bodočim novomeškim avtocestnim priključkom. J. DORNIŽ Berite danes stran 3: •Novo pokopališče čez dobro leto stran 4: •Poti nazaj v nered ob Kolpi ni več stran 5: •Bencinska črpalka sredi Ribnice? stran 8: •Mercator odpira lov stran 10: •Po desetletju oživljena Forma viva stran 11: •Hčer s kablom, snaho pa z nožem d. O. O. Dolenjska borznoposredniška družba Olavni trg lO 3000 Novo mesto obvešča svoje cenjene stranke, da lahko naročilo za prodajo ali nakup delnic oddajo v naših prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu ali pa na enotah Dolenjske banke v Kočevju, Metliki, Črnomlju, Sevnici, Krškem, Brežicah in Ljubljani. Dolenjska borznoposredniška družba tel.: 068/371-8221, 371-8228; fax: 068/323-552 3? . BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Pri nas lahko prodate delnice PID Vizija * Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) •s 068/342-410 katerem bodo ljudje dobili napotke, hkrati pa naj bi bil tudi baza, ki bi služila spoznavanju in ohranjanju vrednot naravne in kulturne dediščine. Pretekli petek pa sta na dvorišču žuniškega dvora minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in črnomaljski župan Andrej Fabjan podpisala pismo o nameri o sodelovanju na območju bodočega krajinskega parka Kolpa. Minister je ob tem poudaril, da so krajinski parki instrumenti za razvoj, s pomočjo katerih želijo zavarovati naravne in kulturne vrednote ter hkrati omogočiti razvoj krajev in boljše življenje ljudi. To pa pomeni tudi večjo obveznost države. Prav podpisano pismo o nameri je eno od trdnih zagotovil ministrstva, da bo namenjalo denar za krajinski park. V letošnjem letu bo namreč za vodovod na Preloko prispevalo 50 milijonov tolarjev, v prihodnjem letu pa prav toliko, medtem ko bo drugo polovico zagotovila občina. Kot je zatrdil Fabjan, bodo vodovod na Preloko začeli graditi prihodnje leto, ko bo leta 2000 zgrajen, pa bo prišel na vrsto še sinjevrški vodovod. M. BEZEK-JAKŠE PODPIS PISMA O NAMERI - Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in črnomaljski župan Andrej Fabjan sta na dvorišču belokranjskega dvora v Žuničih , ki je etnološki spomenik, podpisala pismo o nameri o sodelovanju na območju bodočega krajinskega parka Kolpa. Kot je zagotovil minister, je cilj sporazuma omogočiti ljudem boljše pogoje za življenje. (Foto: M. B.-J.) NAJPREJ OPOZORILA. POTEM KAZNI Ob Kolpi gre sedaj zares Ko so po osamosvojitvi naše države Slovenci začeli odkrivati Kolpo, ki ji Belokranjci pravijo najdaljša slovenska obala, so bili domačini veseli, da se je končno nekdo spomnil nanje. Od počitnikovanja so si seveda obetali zaslužek, a so kaj kmalu spoznali, da je (skoraj) edino, kar jim pustijo turisti, onesnaženo in opustošeno obrežje reke, obilno pognojena bližnja polja in oropane njive. Prišleki so dobro vedeli za pregovorno belokranjsko radodarnost, s tistim, česar niso dobili zastonj, pa so si postregli sami. Skratka, njihovo obnašanje ob Kolpi si ob Soči, Bohinjskem ali Blejskem jezeru ne bi mogli zamisliti niti v sanjah. A so se v črnomaljski občini le prebudili in pred dvema letoma sprejeli odlok o tem, kako se smejo ljudje obnašati ob najtoplejši slovenski reki. Toda za nekatere je bil ta čas očitno prekratek, da bi dojeli, da na občinski upravi v Črnomlju mislijo zares in da bodo morali začeti spoštovali red. V človeški naravi je pač, da nekateri razumejo, kaj piše v odloku šele, ko jih po žepu udarijo visoke kazni. In Črnomaljci jih odslej ne bodo več zgolj obljubljali. Prav pa bi bilo, da bi se v celovito varovanje Kolpe in njenih bregov vključili tudi Metličani, ki tovrstnega odloka še nimajo. Ne bi bilo namreč prijetno, če bi se tisti, ki jim je malo marža okolje, pred redoljubnimi Črnomaljci umaknili v metliško občino, rekoč: “Kaj nam pa morejo, saj nimajo zakonske osnove!" MIRJAM BEZEK-JAKŠE I Kje se lahko kopate? Ali ste med tistimi, ki se radi kopajo? Če niste proseč izbirčni in imate za prvim oglom reko, si verjetno privoščite čofotanje kar v njej, in tokratna anketa o kopanju kaže, da je še kar nekaj ljubiteljev rek. Kopalcev je verjetno tako v Kolpi kot v Krki in Savi, pri čemer najbrž prva prednjači po številu obiskovalcev. V čem dejansko čofotamo, v čisti vodi. v mlaki? Najbrž vse več ljudi misli, da so reke bolj umazane kot bazeni v toplicah in drugih urejenih kopališčih, ki jih je južno od Ljubljane kar nekaj. Vsakdo se prepriča na svoji koži, kje pride iz vode čistejši. Misli na čisto in manj čisto pa na hladno in toplo rečno in bazensko vodo niso edine, ki sijih privošči kopalec. V vročih obljuden morski pesek, ki ga božajo valovi Jadranskega ali katerega drugega morja. Ob vseh naštetih in nenavedenih možnostih za kopanje izberete eno najrajši. Kje se namakate in zakaj, če ni skrivnost, najraje prav lam? Ali se kam ne bi šli kopat za nobeno ceno? Vas od kopanja v rekah, jazerih in javnih kopališčih odvrača umazanija, gneča ali vam v hitrem življenjskem ritmu preprosto zmanjkuje časa za to, da bi šli na rečni breg, k bazenu ali kam drugam? . KARLA PAVKOVIČ, referentka na Upravni enoti Krško iz Kostanjevice: “Včasih sem se veliko kopala v Krki, sedaj pa se ne, ker je preveč umazana. Res pa je tudi, da kot otroci nismo bili tako občutljivi, čeprav je bila voda tudi takrat umazana, a druge možnosti nismo imeli. Sedaj se raje V * f kopam v toplicah ali na morju, po /Lv. .. Krki pa se le vozim s čolnom in opa- ' zujem pogumne kopalce.” ALOJZ POŽAR, obrtnik iz Miha-lovca pri Dobovi: “Proti kopanju v rekah nimam pomislekov, imam pa lepe spomine iz mladih let, ko še nismo hodili na morje, bazenov pa tudi še ni bilo. Najlepše kopanje je ravno v rekah. Opažam, daje danes na primer Sava dosti čistejša, kot je bila nekoč, in ko bi imel več časa, bi z veseljem zaplaval v njej. Če ne škoduje ribam, menda ne bi niti meni.” DRAŽENA TUCAKOVIČ, dijakinja L letnika srednje tekstilne šole Metlika, iz Črnomlja: “Ponavadi se kopam v Kolpi in ne zdi se mi tako onesnažena, da ne bi hotela vanjo. Letos žal še nisem našla časa za to: ko je bilo lepo vreme, sem se še morala učiti, zdaj, ko bi si to lahko privoščila, kar ni in ni lepega vremena. V mrzlo reke me pa nfc dobi nihče.” DUŠAN ŠPEHAR, vodja Rekreacijskega centra na Primostku, s Sinjega Vrha: “Rad se kopam v Kolpi, vendar sem letos le enkrat našel za to čas. Ko je lepo vreme, pa nimam časa. Sicer pa mislim, da je preživeti dopust s kampiranjem ob reki lepše in bolj zdravo kot biti na morju. Upam, da bo poletje vroče, in da bo tudi na našem kopališču polno ljudi.” JOŽICA KRALJ, kuharica iz Trebnjega: “Ne kopam se rada v rekah, ker se mi zdijo vse preveč onesnažene. Mislim, da na to ne opozarjajo zastonj. Ker imamo majhne otroke, se zato z družino raje odpravimo kar v toplice, največkrat v Dolenjske ali Šmarješke, in smo zadovoljni. Morda pa bomo šli tudi kaj na morje.” URBAN ZANOŠKAR. ekonomist iz Ljubljane, trenutno zaposlen v Ribnici: “Voda v javnih kopališčih se mi zdi še čista, zato nimam pomislekov glede kopanja. Želel bi se kopati v rekah, kot je Soča, ne tudi v Savi. Že na prvi pogled je videti onesnažena. Na njenem obrežju je veliko smeti in že to odvrača od kopanja, ljudem z občutljivo kožo pa, mislim, bi kopanje celo škodovalo.” TOMAŽ OBERSTAR, študent gozdarstva iz Kočevja: “V kočevskem jezeru se ne kopam, vendar bolj zato, ker okolica ni urejena kot zaradi domnevne radioaktivnosti. Zaradi vode se brez zadržkov kopam v Kolpi, moti pa me divje kampiranje in neodgovorno onesnaževanje vode zaradi uporabe raznih krem in šamponov. Manjša kopališča so bolj zanemarjena." KARLI MILIČ.iz Sevnice: “Poleti se naša družina hodi največkrat kopat v bazene, in to vsaj enkrat na teden. V glavnem pridemo na sev-niški bazen in smo tam povsem zadovoljni s ponudbo, sicer pa so bazeni tudi drugje, če bi si jih želeli. Pred kratkim smo bili 14 dni na morju, pa še bomo šli, tako da si namakanja v vodi res privočimo. Če človek hoče, najde razvedrilo.” MATEJ HREN, poklicni voznik z Dvora: “Že od nekdaj se zelo rad kopam, pred kratkim pa sem se vrnil tudi z morja na Hrvaškem. Že od malih nog se kopam v Krki, ki je k sreči pri nas še dokaj čista, v toplice pa ne hodim rad, ker je tam zame voda pretopla. Kot šolar sem se v Krki kopal vsak dan, sedaj, ko sem v službi, pa je časa za uživanje v vodi manj.” Brezposelnost seje zmanjšala Več potreb po delavcih kot lani, vendar večina za določen čas - Brezposelnost se je napram maju lani zmanjšala za 18 odst. - Najbolj sojo zmanjšali v Črnomlju NOVO MESTO - V marcu seje na območju dolenjskih in belokranjskih občin oz. na območju novomeške enote Republiškega zavoda za zaposlovanje število aktivnega prebivalstva povečalo v primerjavi s preteklim mesecem za 18 oseb. Povečalo seje tudi delovno aktivno prebivalstvo. Med aktivnimi je bilo delovno aktivnih skoraj 89 odst. prebivalcev, kar je za 0,4 odst. več kot februarja. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v marcu 11,1 odst. Povpraševanje po delovni sili se je v maju nekoliko umirilo v primerjavi z aprilom, delodajalci so prijavili 865 potreb po delavcih in pripravnikih, v primerjavi z letom poprej pa je bilo teh potreb za 7,5 odst. več. Od vseh prijavljenih potreb pa je bilo skoraj 80 odst. za določen čas. V letošnjih petih mesecih je bilo na zavodu prijavljenih 3971 potreb po delavcih in 222 po pripravnikih. V primerjavi z istim obdobjem lani se je število potreb povečalo skoraj za 32 odst., povečal pa se je tudi delež potreb za določen čas. Skupaj se je v letošnjem letu zaposlilo 2968 ljudi, kar je skoraj 13 odst. več kot v istem lanskem obdobju. Konec maja je bilo na Dolenjskem in v Beli krajini 4816 brezposelnih, kar je 2,5 odst. manj kot DOGOVOR 0 MEDNARODNEM TABORU VELIKE LAŠČE - Mednarodni delovni tabor, ki se ga bodo udeležili mladi iz več držav, bo od 10. do 22. avgusta ria Rašici v občini Velike Lašče. N rmenjen bo predvsem varstvu in urejanju voda, na sestanku na Trubarjevi domačiji minuli teden pa so se na pobudo domačih turističnih delavcev dogovorili, da bodo udeleženci tabora skupaj z domačini pomagali urediti tudi širšo pot med Turjakom in Rašico. Na zaključku tabora, 22. avgusta, bodo proslavili tudi 5-let-nico delovanje Vitre, centra za uravnotežen razvoj iz Cerknice, ki že več let organizira mednarodne delovne tabore tudi v občini Velike Lašče. v aprilu in celo za 17 odst. manj kot istega meseca lani. V upravnih enotah se je brezposelnost v primerjavi z decembrom najbolj zmanjšala v Črnomlju, za skoraj 29 odst. Maja se je na zavodu na novo prijavilo 140 brezposelnih, kar je za dobrih 14 odst. manj kot v istem lanskem mesecu. Skupaj se je v letošnjem letu prijavilo 1008 brezposelnih. V zaposlitev pa se je vključilo 183 brezposelnih; v petih mesecih skupaj 1304. Iz evidenc so maja črtali 82 brezposelnih, skupaj letos 440, kar je v primerjavi z istim lanskim ob- dobjem skoraj za 62 odst. več. Med brezposelnimi je bilo več žensk, skoraj 53 odst., nekaj manj kot 40 odst. je stečajnikov in trajno presežnih delavcev, nad 40 let starih je več kot polovica, s I. in II. stopnjo izobrazbe več kot 60 odst., dolgotrajno brezposelnih pa več kot 70 odst. Maja je denarno nadomestilo oz. denarno pomoč prejelo 1332 upravičencev. V primerjavi z lanskim majem seje število prejemnikov denarnega nadomestila zmanjšalo za 31 odst. in denarne pomoči za 50 odst. Prav tako je manjši tudi delež prejemnikov od vseh brezposelnih, saj je v maju znašal 34,7 odst, letos maja pa le še dobrih 27 odst. V povprečju so prejemniki denarnega nadomestila prejeli okrog 60 tisočakov bruto. J. D. MEDNARODNI DELOVNI TABOR NA LASCU LAZEČ - Mednarodni delovni tabori so ena izmed pomenih nih dejavnosti Vitre iz Cerknim v programu Dežela suhe rolk Tabore organizirajo skupaj' društvom Most, ki poskrbi delno financiranje. Tretji® sredstev zagotovi lokalna skupnost, v tem primeru obči® Loški Potok, preostalo pa Vi® in morebitni sponzorji. Takoj*) skupina 12 udeležencev razli® nih narodnosti delala v va» Lazeč kar 13 dni. Tabor se ® začel 13. julija. Udeležene1 bodo uredili vodni vir in jezeri blizu Lazca, katero spada' naravno kulturno dediščin; tega okolja in vasi zagotovil1 zdrav vir pitne vode in vodo), primeru požara. Z organizator sodeluje tesno kmečki turizem Popova kmetija, ki bo udeležencem nudila določene uslug6,1 rezultati, ki jih je pričakovati P3 bodo koristili tudi občanom- Minister Gantar na južni meji Odgovarjal je na vprašanja Osilničanov in gostov iz Hrvaške - Poudarek varstvu okolja in sodelovanju s sosedi na Hrvaškem odpadkov je po evropskih predvideno za vsakih 150.000pr® bivalcev in osilniških okoli 4®*. prebivalcev in ne bi smelo bijl| problem, da se uredi odvoz o® OSILNICA - Minuli petek popoldne je občino Osilnica obiskal minister za okolje in prostor Pavle Gantar. Srečanja so se poleg domačinov na čelu z osilniškim županom Antonom Kovačem udeležili tudi gostje iz Hrvaške (župana občin Delnice in Čabar Milivoj Tomac in Dragutin Vrus ter direktor Vodnega gospodarstva Josip Hrovat), ki so sodelovali v razpravi in zastavili ministru nekaj vprašanj ali dali pojasnila. Minister Gantarje na vprašanja in pripombe odgovoril tako: Dobri odnosi med prebivalci zgornje Kolpske Doline so bili po osamosvojitvi moteni, zdaj pa se izboljšujejo. Podpisan je že meddržavni vodnogospodarski sporazum in imenovana mešana vodnogospodarska komisija,jjred sprejetjem je maloobmejni spora- zum, v pripravi je ustanovitev krajinskega parka Kolpa. Novi zakon o vodah bo za vode, tudi za Kolpo, predvidel več ureditvenih del. Zato bo za te namene več denarja, kar pomeni, da bodo prišli na vrsto za urejanje tudi jezovi na Kolpi. Odlagališče komunalnih Nov odsek ■ več prometne varnosti Slavnostni podpis pogodbe za izvedbo pripravljalnih del avtocestnega odseka Višnja Gora - Bič - Začetek konec julija - Investitor DARS, trije izvajalci - Sama trasa jeseni STIČNA - Skozi občino Ivančna Gorica poteka avtomobilska cesta od Ljubljane proti Zagrebu. Program RS za dograditev avtocest obsega tudi izgradnjo odseka od Višnje Gore do Biča, ki v celoti poteka po ivanški občini. V ponedeljek, 13. julija, je investitor projekta, Družba za avtoceste v Republiki Slovenji, d.d., (DARS), v stiškem gasilskem domu pripravil slavnostni podpis pogodbe za izvedbo pripravljalnih del za gradnjo omenjenega odseka, ki se bodo predvidoma pričela konec julija. Pogodbo je z izvajalci del, s tremi slovenskimi gradbenimi podjetji - SCT, d.d., Ljubljana, Primorje, d.d., Ajdovščina in GIZ Gradis - podpisal predsednik uprave DARS-a dipl. inž. Jože Brodnik. Gre za prvo fazo izgradnje (viadukti, nadvozi) avtoceste, za izvedbo same trase pa je izveden razpis za ugotavljanje sposobnosti izvajalca. Predvidevajo, da bo ta oktobra izbran, takoj zatem pa se bodo pričela tudi glavna dela. Vodja projekta DARS-a Slavko Žličar je na kratko opisal potek dosedanjih del: do konca leta 1997 so se usklajevale meto- dologije, cenitve zemljišč. Prvi odkupi so se pričeli leta 1997, največji del pa je bil izveden v začetku letošnjega leta. Prestaviti je bilo treba okrog 15 objektov, sicer pa je prednost tega odseka avtoceste v tem, da gre po obstoječi magistralni cesti. Viadukt Ivančna Gorica bo dolg približno 215 metrov. Omenjeni odsek je prvi odsek avtocestne smeri sever - jug, ki ga s podpisom pogodbe pričenjajo graditi v okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS, hkrati pa pomeni tudi sestavni del evropskega koridorja številka 10. Cestni križ naj bi bil končan do leta 2004. Svečanega podpisa pogodbe se -je udeležil tudi prometni minister Anton Bergauer, ki je poudaril predvsem željo, da bi novi avtocestni odsek Višnja Gora - Bič pripomogel k večji varnosti na cestah. Pred kratkim se je prav v Biču zgodila ena hujših prometnih nesreč. L. MURN padkov s Slovenijo ali pa mor11 celo s Hrvaško oziroma hrvaški® obmejnimi občinami. Prebivalce je še posebej za®1 malo, če bodo v primeru narod® j ga parka za to območje vzeli r dem gozdove, minister pa je odg6" voril, da ne, ker tu ni predvidv narodni park, ampak krajin** park, za katerega veljajo m®' strogi predpisi, in da za gospoda' jenje z gozdovi velja gozdnog® jitveni načrt. Za Kolpo je dejal.6 ne bo predvidena prednostno P energetsko rabo (hidroelektr® ne), ampak naj imajo tu predn®j turizem in panoge oziroma dej® nosti, ki so povezane z njim- . tem je dal pojasnila v zvezi s fj stilnimi napravami, kanalizacij6, malimi elektrarnami (tudi k Mirtoviškem potoku), ribogoj®1 cami, cestami, vodooskrbo itd- O nepokošenih travnikih, P® nikih (in celo nekdanjih njivah)P je minister Gantar dejal, da p0®, kod lastnikom teh parcel ce plačujejo, da jih pokosijo (v o*1, niški občini je košnjo lani naroč® in plačala občina). J. PRl^ “Da” za Zvezo občin Bele krajine Metliški svetniki sprejeli odlok o nastanku zveze vseh treh belokranjskih občin - Skupna politika in skupni programi METLIKA - Občinski organi občin Črnomelj, Metlika in Semič so že pred časom soglasno ugotovili, da prebivalstvo vseh treh občin čuti pripadnost skupnemu prostoru in bi bilo zato ne le primerno, pač pa tudi potrebno na tem področju zagotoviti bolj enoten, skupen in usklajen razvoj. Uresničitev tega cilja vidijo v Zvezi občin Bele krajine, o čemer so metliški svetniki na svoji zadnji seji sprejeli tudi odlok. Namen in cilj je predvsem zagotoviti uspešnejši in skladnejši razvoj na področju gospodarstva, kmetijstva, komunale, infrastrukture, sociale in kulture, kjer mislijo predvsem za lokalne zadeve, ki pa imajo večji pomen za vsako od treh občin in za Belo krajino nasploh. Oblikovale bodo skupno politiko, določale skupne programe, si izmenjavale izkušnje in informacije, skupno nastopale do drugih lokalnih skupnosti ali državnih in drugih organov. Sicer pa podrobnejše zadeve ureja odlok o ustanovitvi omenjene zveze, ki so ga metliški svetniki sprejeli. Organi zveze so skupščina in upravni odbor, zveza pa bo imela tudi svojega tajnika, ki bo za dobo dveh let eden izmed občinskih tajnikov občin ustanoviteljic. Tam bo takrat tudi sedež zveze. Seveda bodo morale občine v svojih proračunih upoštevati finančne obveznosti za delovanje zveze. L. M. KOMORNI KONCERT PRI NOVI ŠTIETI RIBNICA - Miklova hiša iz Ribnice organizira v sodelovanju s kočevskim podjetjem Kovinar, d.d., komorni koncert sopranistke ob spremljavi klasične harmonike. Koncert bo jutri ob. 20. uri v cerkvi pri Novi Štifti, nastopila pa bosta študenta Akademije za glasbo iz Weimarja Chen Hsin -Ying in Primož Parovel. Mariborsko pismo Grenka izkušnja Za Tam ni kupca Tragično, vendar resnično! Za največje mariborsko podjetje, ki je bilo včasih v ponos mestu in Sloveniji, ni danes zainteresiran nihče. Na okrožnem sodišču v Mariboru so namreč pred dnevi pripravili že tretjo dražbo za prodajo Tama, vendar se doslej za nakup ni zanimal še noben kupec, čeprav ga je stečajni senat tokrat poskušal prodati po polovični ceni. Na prvi dražbi so premoženje bivšega Tama v celoti kupcem ponudili za 27 milijard tolarjev, na drugi za 20 milijard tolarjev, na tretji pa za samo 14 milijard tolarjev. Očitno ta čas nobeno domače ali tuje podjetje nima interesa, da bi na lokaciji bivšega Tama obnovilo ali organiziralo novo proizvodnjo, za banke in druga finančna podjetja pa je nakup nekdanjega Tamovega premoženja očitno preveč rizičen posel. Res je sicer, da je samo komunalno opremljeno zemljišče nekdanjega Tama po sedanjih tržnih cenah vredno več kot znaša kupnina za celotno premoženje bivšega Tama, vendarle pa je vprašanje, kdaj se bodo našli kupci zanj. Poleg tega pa zemljišču znižuje vrednost funkcionalna naurejenost celotnega kompleksa. Medtem ko stečajni uprave teij zaman išče kupce, pa si upniki želijo, da bi stečajni sena1 premoženje bivšega Tama razprodal čimprej in iz stečaju® mase poplačal terjatve. Upnij® vztrajajo, da bi premoženj® bivšega Tama še enkrat poskušali prodati v celoti. Če bi želeli premoženje razprodati p® delih, bi morali namreč pre® tem urediti številne zemljiškoknjižne in druge lastninske odnose, ki med delniško družb® Tam in 15 hčerinskimi podjetj1 niso bili nikoli urejeni. To pa n® bi samo zelo podaljšalo celotnega stečajnega postopka, temveč bi terjalo tudi veliko stroškov, zaradi česar bi se stečaju® masa še dodatno znižala. Z® sedaj upniki nimajo veliko upanja, da bodo poplačani z vl' sokim odstotkom. Priznane tet" jatve vseh upnikov skupaj znašajo okoli 48 milijard tolarjev' Če bodo upniki dobili poplavnih 20 odstotkov svojih terjate®’ bodo očitno lahko veseli. Razplet zgodbe o Tamu naj; bolj prizadeto spremljajo tis* Mariborčani, ki so bili v nje®1 zaposleni. Vse življenje so delali in se odpovedovali, da s® kupovali zemljišča, gradili hal® in nabavljali stroje. Garali sov prepričanju, da ustvarjajo bogastvo, ki bo dajalo kruh » mnogim rodovom. Sedaj pa z® vse, kar so zgradili, nihče n® kaže interesa. To je brez dvoru® grenko spoznanje za starej’® generacije Mariborčanov '® bogata izkušnja za mlade. TOMAŽ KŠE1> [Novo ovomcška kronika MED IN MLEKO - Novomeške Mitične stranke ena za drugo sklicujejo novinarske konference, na taterih govorijo o svojih zaslugah in "°ij ali manj prikrito opravljajo Jtttge stranke in predstavljajo in falijo svoje kandidate za jesenske ^Panske volitve. Skupna značilnost !seitje, da obljubljajo, da se bosta, te bo izvoljen(a). njihov(a) žu-Pan(ja), ljudem cedila med in mle-Sedaj se moramo odločiti le po dojeni okusu: ali imamo raje alpsko ® eko in cvetlični med ali navadno ®ieko in hojev med; vmes so še variete z več ali manj tolšče. (Tudi žu-Mtske.) Zanimivo: na volitvah v "Ugliji je med vojno zmagal Chur-jUtH, ki je ljudem pošteno povedal, ?ajim ne more obljubiti drugega, M kri, znoj in solze. Različni ljud-le’ različne obljube... PRAZNIK - Na novomeškem ? ,(u Krka prehitevajo čas. V pone-S?'lek, 13. julija, zvečer je Radio ■ovenija poročal, da bodo Franco-1 naslednji dan praznovanje držav-:?ga praznika združili s podaljša-IITI rajanjem po osvojitvi naslova prometnih svetovnih prvakov. Sla-jnuro zatem pa je novomeški radio nrka povzel to vest, le da je pove-val> da so Francozi tisti dan, se pravi Ponedeljek, praznovali svoj naj-K9* praznik. Morda pa so razisko-»Int novinarji novomeškega radia Sotovili, da je bil v resnici napad na Bastiljo 13. in ne 14. julija 1789 n da neuki Francozi že vseskozi na jJPra)ji dan obhajajo svoj največji DRUŠTVO - Na zadnji seji oblitega sveta je svetnik Tone Škerlj, Cer predsednik Društva Novo me-°> Predlagal, naj bi ustanovili me-no Upravo, ki bi skrbela za lepše in li j^tejše življenja starega jedra I- t ?Vega mesta, ki se prazni in hira. I J“°r’'i svetnik, ki se vedno oglaša p . ?e spozna na vse, se je tudi ob tej Pyoudi izkazal z učinkovitim meša-; jabolk in hrušk. Predlagal je, J se Društvo Novo mesto bolj za-nia za vasi, ki se tudi praznijo. To i j P^bližno tako, kot če bi uspešnim • if!- m namiznega tenisa naložili, Dendar poskrbijo za propadajoči 08omet. Ena gospa je rekla, da je velodrom vreden to-kot tisti, ki so ob tej zgre-* k!,l-8radnJi vsakeR(t ki je imel fajjj.en pomislek, zmerjali in (Suhokranjski drobiž ! ^vetovni PRVAK v Hill jj/Mi - Na že kar znanem tradi-I k»^a'nem tekmovanju harmoni-I v Bev v Hinjah se je izven kon-^.tence predstavil tudi dvakrat-Svetovni prvak v igranju na no harmoniko Denis No-kje° (na sliki). Denis živi v Trstu. & dela. 'granic Je njegov har ' c dni vodi tečaj igranja na 5U ?J('niko pri Zupanu v Meng-jCs Sedaj je izdal že tri kasete, dt(leni Pa bo izšla tudi njegova k® CD plošča. Organizatorju Juvanja je bilo v veliko čast, (J® Denis Novato sedel tudi v Hji s‘ji, ki jc ocenjevala harmo-oAe cele Slovenije. ^^Hokranjska NOČ - V ^ršk*0’ iulija’ bodo žužem-prj gasilci slovesno in obletnici Pst- Crno (DO let je že minilo od itnvanovitve) predali namenu gai °vtsokotlačno motorno brizga °ZVso opremo in razvili nov Pt>tlaUr' Na slovesnosti bodo Hjj !'t tudi zaslužna priznanja in »oj, Vid' slavje s Suhokranjsko beli0, na kateri bo igral ansam-(Dtjzeta Slaka. lV,7uGOMETNI TURNIR -je g0|nclni klub iz Žužemberka nedeljo, 12. julija, pripravil Soh ntetni turnir, na katerem so kon °vale ekipe iz Dolenjske. Na 'Nv! Prvo niesto in pokal gn J**a ekipa Korenček iz Novele j?n®sta, druga je bila ekipa Koala ,Tlraže, tretja trgovina Sabi-Pejj c,rta ekipa Žužemberka in I'°gomctaši iz Stavče vasi. MM iz NAŠIH OBČI N MM POKOPALIŠČE V SREBRNICAH Novo pokopališče čez dobro leto Za prve pokope nared oktobra prihodnje leto - Z nadaljevanjem del naj bi začeli avgusta -Za izvajalca izbrano Cestno podjetje - Celotna incesticija vredna 479 milijonov tolarjev NOVO MESTO - Izgradnja osrednjega mestnega pokopališča je za Novo mesto več kot nujna. Na pokopališčih v Ločni in v Šmihelu ni več nobenega prostora za nove grobove, zato trenutno potekajo prekopi na primestno pokopališče Stranska vas in pokopi na pokopališče v Prečni. Na novem pokopališču v Srebrničah je narejena 1. faza del, včeraj pa naj bi podpisali pogodbo za nadaljevanje in dokončanje pokopališča. Če bo gradnja tekla po načrtih, bodo prvi pokopi na novem pokopališču možni drugo leto oktobra. Pobude in prizadevanja za izgradnjo novega in sodobnega pokopališča segajo v davno leto 1973, neposredne priprave na izgradnjo pa so se začele leta 1978. “Zaradi omejevalne zakonodaje na področju varovanja kmetijskih zemljišč je propadel načrt izgradnje pokopališča na Mestnih njivah. Sele leta 1987 je bila izdelana študija možnih lokacij in izbrana je bila lokacija v Srebrničah, s katero sta soglašala takratni izvršni svet in Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto,” je razložil sekretar za komunalne zadeve pri mestni občini Novo mesto Feliks Str- • Na pokopališču v Srebrničah bo prostora za 3.081 grobov, od tega bo 35 odst. enojnih, 22 dvojnih in 43 odst. žarnih grobov. Grobovi bodo zatravljeni, med grobnimi vrstami pa bo steza iz betonskih tlakovcev. Poslovilni objekt z 800 m2 površine bo imel veliko dvorano za poslovilne obrede in več mrliških vežic. TO bo servisni objekt za pokopališko dejavnost, poleg tega bodo v njem še sanitarije in cvetličarna. mole. S tem je bila dana možnost za vnos te lokacije v prostorske in druge dokumente, razpisan je bil natečaj za idejno rešitev pokopališča in izmed 15 idejnih predlogov je bila izbrana idejna rešitev parkovnega tipa pokopališča, avtorjev prof. dr. Dušana Ogrina in mag. Aleša Vodopivca. Pred sedmimi leti je bil sprejet odlok o ureditvenem načrtu pokopališča, lani je bila izdelana projektna dokumentacija, pridobljeno gradbeno dovoljenje in izbran izvajalec za izgradnjo komunalne infrastrukture v vrednosti nekaj manj kot 39 milijonov tolarjev. Novomeško Vodnogospodarsko podjetje je spomladi opravilo zemeljska dela, napeljalo vodovod, telefon in elektriko ter zgradilo makadamske poti in parkirišča. Po sprejemu letošnjega proračuna so na občini razpisali še oddajo preostalih del razen izgradnje pločnikov od Drske do Srebrnič, za katere še izdelujejo projekte in pridobivajo zemljišča. “Na osnovi prispelih ponudb je bilo kot najugodnejši izvajalec izbrano Cestno podjetje Novo mesto z več podizvajalci. Vrednost del od izgradnje poslovilnega in servisnega objekta do izgradnje grobnih polj, povezovalnih poti in parkirišč znaša okrog 247 milijonov tolarjev,” je povedal Strmole. Z deli naj bi pričeli 1. avgusta, končali pa naj bi konec septembra drugo leto. Celotna investicija vključno z odkupom 10,5 ha zemljišča in izgradnjo pločnika od Drske do Srebrnič ter opremo je ovrednotena na 479 milijonov tolarjev. 30 odst. denarja so s samoprispevkom v obdobju od leta 1989 do 1994 zbrale mestne krajevne skupnosti, preostalih 70 odst. pa bo zagotovila občina iz letošnjega proračuna in iz proračuna za leto 1999. Po zadnjih analizah naj bi pokopališče zadostovalo za naslednjih 30 let, možna pa je tudi širitev grobnih polj. j DORNIž ■ffsa-v * mm - •*': 5 POKOPALIŠČE V SREBRNIČAH - Prva dela na bodočem mestnem pokopališču v Srebrničah so že opravljena, avgusta pa naj bi z deli nadaljevali in naslednje leto oktobra naj bi že bili možni prvi pokopi. Do prijetnega parkovnega pokopališča bodo od Drske do Srebrnič naredili tudi pločnik. (Foto: J. D.) Pretesna ali preohlapna koalicija Novomeška SLS o svojem delovanju za koristi občine v domačem okolju in v povezovanju z državnimi inštitucijami - Mislijo s svojo glavo in niso nikogaršnji glasovalni stroj NOVO MESTO - Na ponedeljkovi novinarski konferenci je prvak novomeške Slovenske ljudske stranke in predsednik Državnega sveta Tone Hrovat povedal, da bo njihova kandidatka za novomeško županjo Martina Vrhovnik, sedanja tajnica novomeške občine. Na konferenci je beseda tekla tudi o dejavnosti SLS v novomeški občini, o njihovi vlogi v občinskem svetu, občinski upravi, o lobiranju, uspehih, načrtih. Seveda se niso mogli izogniti očitkom, ki jih je na to stranko na svoji konferenci pred nedavnim naslovila novomeška Socialdemokratska stranka. Seveda je bila tako kot podobne novinarske konference drugih novomeških strank doslej tudi ta v veliki meri v funkciji predvolilnega obdobja za jesenske županske volitve. sodelovati, ker ni pripravljen na OTVORITEV AVTOCENTRA CITROEN- V petek dopoldan jeNovoteh-na v Bršljinu odprla nov avtocenter Citroen poleg trgovskega centra Merkur. V njem bodo prodajali osebna in dostavna vozila znamke Citroen in opravljali servis teh vozil, poleg njih pa še servis avtomobilov Škoda in Lada. Servisno delavnico so opremili z najsodobnejšo opremo, kot novost ponujajo t.i. hitre servise. V avtocentru bo zaposlenih 10 delavcev, na leto pa načrtujejo prodajo 250 novih avtomobilov. S to pridobitvijo Novotehna nadomešča avtoservis v Šmihelu, ki ga zapirajo. Čelotna naložba je stala 165 milijonov tolarjev. S to naložbo pa Novotehna zaključuje razvojne načrte v Novem mestu in se že pripravlja na posodobitev prodajne mreže v Krškem. (Foto: J. Domiž) Sicerpa.se je, pravijo v vodstvu novomeške SLS, njihovo delovanje in prizadevanje odvijalo na več področjih. Tako v okviru občinske uprave, pri povezovanju z državnimi inštitucijami in v tej zvezi z bolj ali manj uspešnim lobiranjem. “Vse naše delovanje služi izključno koristi občine pri njenem razvoju ter seveda ohranitvi identitete naše stranke, katere značilnost je načelnost pri uresničevanju zastavljenih ciljev,” pravi Hrovat. Na očitke SDS, da so zapustili (občinsko) koalicijo, v SLS odgovarjajo, da je bila ta zanje marsikdaj ali preohlapna ali pa pretesna, da so in še mislijo s svojo glavo, nočejo biti ne županov ne nikogar drugega glasovalni stroj in da se povezujejo s tistimi, s katerimi imajo pri določenih projektih podobne poglede in se zavzemajo za sorodne rešitve. “V SDS so očitno pozabili, da smo marsikaj dobrega naredili skupaj, sedaj se tega sramujejo ali pa bi radi v predvolilni bitki to zamolčali in se prikazali bolj desne kot v resnici so, misleč, da to prinaša predvolilne točke. V SDS skupne cilje podrejajo strankarskim interesom, nam pa gre v prvi vrsti za razvoj in napredek občine, zato smo morali marsikdaj po svoji poti in za to prevzemamo tudi polno odgovornost.” Kar se tiče župana Koncilije, v SLS trdijo, da je z njim težko skupno delo, zato je tudi prišlo do težav in nesporazumov v koaliciji. “Tudi njegove poteze, ko gre za povezovanje z državnimi inštitucijami, so nespretne in dosežejo prej nasproten učinek kot doprinesejo kakšno korist za občino. Take poteze prinašajo občini samo negativne točke, lepo število pa jih je že prej ustvaril nekdanji državni sekretar za ceste in sedanji šef županovega kabineta Marjan Dvornik. Zaradi tega je marsikatero že sprejeto delo izpadlo iz državnega programa in naša stranka se mora močno tru- diti, da izglajujemo in popravljamo nerodnosti in netaktnosti občinskega vodstva.” Glede občinskega glasila Odločajmo, ki si ga je prisvojil župan, pa v SLS pravijo, da bi bilo pošteno, ko bi župan svojo predvolilno kampanjo vodil in svoje poglede širil za svoj denar, ne pa za davkoplačevalskega. Delovanje novomeške SLS za koristi občine v povezavi z Ljubljano poteka predvsem preko “njihovih” ministrstev: za promet in zveze, za kmetijstvo in gozdarstvo, za zdravstvo, za znanost, za lokalno samoupravo ter za šolstvo in šport, kjer je državni sekretar Matjaž Vrčko, član novomeške SLS. Tudi zanaprej v novomeški SLS obljubljajo tvorno delovanje za koristi in napredek občine, pa naj bo to pri sodelovanju z državnimi inštitucijami ali v občini sami, še posebej, če bo njihova kandidatka Vrhovnikova izvoljena za županjo. a. BARTELJ V Zupanovo glasilo na občinske stroške Nadzorni odbor o stroških za občinsko glasilo Odločajmo v V Šentjerneju za garancijski sklad Podjetniški center iz Novega mesta predlagal ustanovitev garancijskega sklada Dolenjske -Pomoč malemu gospodarstvu - Proporcionalen delež glede na vložek ŠENTJERNEJ - Minulo sredo so člani šentjernejskega občinskega sveta na 37. seji obravnavali tudi predlog novomeškega podjetniškega centra za ustanovitev garancijskega sklada Dolenjske. Pomen in delovanje garancijskega sklada jim je pojasnil Andrej Škrinjar, direktor podjetniškega centra Novo mesto. pri bankah. Danes se namreč dogaja, da mora podjetnik zavarovati posojilo z vsem svojim imetjem,” je povedal Škrinjar. Skladi lahko posredujejo pri zagotavljanju ugodnih kreditnih pogojev. Tako bi lahko malo gospodarstvo pri bankah izenačili z velikimi podjetji, tu gre predvsem za nižje obrestne mere, pa tudi zaradi garancije podjetniki ne bi bili več izpostavljeni tako velikemu riziku, kot so to do sedaj. Kasneje pa naj bi garancijski sklad dajal tudi posojila. Za zdaj naj bi garancijski sklad novomeškega podjetniškega centra združeval novomeško, šentjernejsko, škocjansko in trebanjsko občino, medtem ko se belokranjske občine za vključitev še niso odločile. “Večji ko bo sklad, večje bo imel pogajalske možnosti,” je poudaril Škrinjar. Sicer pa bodo garancije izdajali proporcionalno glede na vložek posameznih občin oz. usta- V razvitih državah Zahodne Evrope so garancijski skladi najpomembnejši instrument za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in njihovega uspešnega delovanja. Razvoj mreže regionalnih garancijskih skladov je tudi v interesu naše države, zato je minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek letos predvidel 500 milijonov tolarjev za ustanovitev 5 regionalnih garancijskih skladov. Denar bodo seveda dobile tiste regije, kjer bo skupaj stopilo več občin. Poleg občin so predvideni vlagatelji v sklad tudi razne ustanove in podjetja. Ministrstvo je začelo s podporo ustanavljanja garancijskih skladov p/ed dvema letoma, tako v Pomurju in Zasavju že uspešno delujeta dva sklada. “Namen garancijskih skladov je, da s svojim kapitalom garantirajo za del pridobljenih kreditov, običajno polovico, ki so jih podjetniki dobili nov in podjetij iz posameznih občin. Pomembno vlogo bodo imeli člani kreditnega odbora, da bodo odobrili podporo le dobrim projektom. Ob ustanovitvi novomeškega podjetniškega centra je minister Razgoršek obljubil podvojitev vsote, ki jo bo regija zbrala za garancijski sklad, tja do 100 milijonov tolarjev. Škrinjarje svetnikom predstavil tudi načrt vlaganj v Garancijski sklad, po katerem naj bi šentjernejska občina v letošnjem letu prispevala 1 milijon tolarjev in v naslednjih štirih letih okvirno po 5 milijonov tolarjev na leto. Enkratna pristopnina za vsakega člana - podjetnika, obrtnika pa naj bi bila okrog 50 tisočakov. Svetniki so pristop šentjernejske občine v Garancijski sklad podprli, saj so menili, da se bo končno začelo nekaj dogajati tudi na področju razvoja malega gospodarstva. Vsa ta leta, odkar imajo svojo občino, so namreč o potrebi po podpori malega gospodarstva veliko govorili, sedaj pa je končno tu priložnost, da tudi konkretno nekaj naredimo zanj, so menili. J. DORNIŽ NOVO MESTO - Na pobudo svetnice Darinke Smrke je nadzorni odbor novomeške občine oz. njegov predsednik Igor Vesel opravil kontrolo porabe proračunskih sredstev za občinsko glasilo Odločajmo. V zvezi s tem glasilom je prišlo do resnih nesoglasij med občinskim svetom in županom, ki si je to glasilo očitno prisvojil. Svet je zahteval poročilo o stroških za izdajanje glasila, ker ga ni dobil, je prepovedal njegovo nadaljnje izhajanje, vendar se župan in njegovi za to niso zmenili in glasilo, ki so ga medtem prekrstili v tiskovino, brez zadržkov izdajajo naprej. Za 5 številk glasila Odločajmo je šlo iz občinskega proračuna dobrih 5,5 milijona tolarjev, se pravi 1,1 milijon povprečno za številko. Za plačilo prvih 3 številk, ko še ni bil sprejet občinski proračun, je bil formalno kršen odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb SREČANJE STAROSTNIKOV V PREČNI V soboto, 4. julija, je KO RK Prečna na letališču v Prečni priredila srečanje starostnikov. Udeležilo se jih je okrog 70 izmed 89. S pestrim programom so se predstavili osnovnošolci pod vodstvom Franca Pluta. Srečanja se je udeležila predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec, novomeški župan Franci Koncilija, predsednik krajevne skupnosti Prečna Alojz Kukman in župnik Anton Marinko. Predsednica KO RK Prečna Ivanka Kristan se je zahvalila vsem za udeležbo in KS za pomoč pri izvedbi srečanja. Zahvaljujejo se tudi vsem, ki so darovali za srečelov. Za razvedrilo je poskrbel ansambel “Dobri prijatelji”. JOŽICA K. MO Novo mesto; financiranje je potekalo po dvanajstinah iz preteklega leta, takrat pa Odločajmo ni izhajalo in tako ni bilo opravičljivega razloga za njegovo financiranje. Tudi če spregledamo to formalno pomanjkljivost, s financiranjem tega občinskega glasila iz davkoplačevalskega denarja ni vse v redu. Po sprejetju proračuna je bilo za Odločajmo namenjenih 5 milijonov tolarjev, že za prvih 5 številk pa je bil ta znesek za dobrih 543.000 tolarjev presežen. V poročilu pa sploh niso zajeti stroški za 6. številko glasila, kije medtem tudi že izšlo. S plačilom računov zanjo se je oz. se bo prekoračitev proračunske postavke še občutno povečala. Župan je na seji nadzornega odbora izjavil, da bo stroške za Odločajmo pokrival tudi z razporejanjem sredstev znotraj proračunskih postavk. Predsednik nadzornega odbora Igor Vesel pa pravi, da določil, ki županu sicer v določenih primerih omogočajo prerazporejanje proračunskih sredstev, ni moč uporabljati v tem primeru, saj izdajanje občinskega glasila res ne sodi med dejavnosti, ki so “nujne za izvrševanje predpisov ali za izvršitev storitev”. Pri pregledu porabljenih proračunskih sredstev za glasilo Odločajmo je prišel na dan tudi podatek, da so za fotografske storitve iz sredstev občinske uprave lani plačali 3.648.701 tolar, v štirih letošnjih mesecih pa 595.701 tolar. Svetnik Boris Dularje na hitro izračunal, da se stanje na tem področju popravlja: lani je občina za fotografije dala povprečno po 3.300 nemških mark na mesec, letos pa le še blizu 1.600 mark. Od skupaj 8.635.639 tolarjev proračunskih sredstev v okviru postavke “tisk in objave” pa je občina lani plačala 1.824.903 tolarjev za odkup strani v oglasniku Novi medij. A. B. MŠŠ I Z M AŠIrl O S Č I M Poti nazaj v nered ob Kolpi ni več Nekateri sicer še vztrajajo po starem, veliko pa jih je spoznalo, da bodo morali spoštovati odlok o režimu ob Kolpi, sicer bodo kaznovani - Ribiški čuvaji skrbeli za red ob reki VINICA - Občina Črnomelj je pred dvema letoma sprejela odlok o režimu ob Kolpi, te dni pa začne veljati še odlok o taborjenju ob reki. A svetniki odlokov niso sprejeli le zato, da bi bili sami sebi namen, ampak da bodo ljudje zanje vedeli in jih tudi spoštovali. Zato so preteklo soboto že drugič pripravili akcijo, v kateri so ljudi predvsem seznanjali z odloki in jih opozarjali na kršitve, medtem ko naj bi prihodnjič padla tudi kakšna kazen. Predstavniki ribiške družine Črnomelj, občinske uprave, črnomaljske policije in Mira Ivanovič z zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so temeljito pregledali, kaj se dogaja ob Kolpi od Prelesja do Gribelj. Čeprav reka ni bila primerna za kopanje in tudi vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so ugotovili marsikaj. Predvsem pa je marsikateri, ki se v kakršni koli vlogi poleti znajde ob Kolpi spoznal, da z odloki v črnomaljski občini mislijo še kako resno. Udeleženci sobotne akcije so se ob koncu zbrali v Vinici, iz njihovih poročil pa je bilo moč razbrati, da bo potrebno za red ob Kolpi storiti še marsikaj. Tako so pri Madroniču v Prelesju ugotovili kršenje odloka o krajevni turistični taksi, medtem ko so pri Lin-diču legalno kampirali. Tabor Skofjeločanov v Bregu je na začasni lokaciji, ki letos še velja, vendar so grobo posegli v naravo. Med drugim so si napeljali celo vodovod. V Damlju so avtomobili parkirali tik ob reki, zato bodo morali postaviti znak, ki jim bo to prepovedoval. Pohvalili so urejen tabor v Marindolu, precej graj pa so bili deležni Lihtenštajnčani, ki so taborili pod vasjo. Jankoviču so v Adlešičih naložili, da umakne prikolice, saj gre zgolj za šotori-šče, precej dela pa bo imel tudi Kuzma v Pobrežju, ki bo poleg prikolic moral odstraniti tudi montažne objekte. Za vzor so dali kamp gasilske mladine iz Škofje Loke v Fučkovcih, v katerem bi se lahko tudi drugi marsikaj naučili. Poleg nekaterih nepravilnosti, ki so jih ugotovili tudi pri Pezdircu v Gribljah, pa so udeleženci akcije opozorili še na nedovoljeno kampiranje, črne gradnje ob reki in še marsikaj. • Črnomaljski župan Andrej Fabjatl je pohvalil sobotno akcijo. Menil je, da bodo s takšnimi akcijami morali nadaljevati. Pri tem je predvsem pomembno, da ljudem svetujejo in jih opozarjajo, najbrž pa bodo morali koga tudi kaznovati, da bo dojel, da gre zares. Prepričanje namreč, daje odlok o režimu ob Kolpi primeren in da dolgoročno prinaša v ob-kolpsko dolino veliko dobrega. DOLENJSKI LIST paš četrtkov prijatelj Tabor mladih raziskovalcev V metliški občini so bili prvi raziskovalni dnevi, na katerih so raziskovali območje od Gribelj do Primostka PODZEMEU - Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Metlika je v sodelovanju z regijskim centrom Zveze organizacij za tehnično kulturo (ZOTK) pretekli teden prvič pripravila raziskovalne dneve. Udeležilo se jih je 18 učencev 7. in 8. razredov metliške in podzemeljske osnovne šole. Učenci so pod strokovnim vodstvom desetih mentorjev raziskovali območje od Gribelj do Primostka, svoje izsledke pa so na petkovi zaključni prireditvi predstavili v podzemeljski osnovni šoli. Raziskovali so Lahinjo z njenimi pritoki, Kolpo ter ribnik v Priloz-ju. Seznanili so se z arheološkim najdiščem na Kučarju, kulturnozgodovinskimi spomeniki v Podzemlju in okolici ter z letalstvom v Beli krajini med NOB. Govorili so tudi o dobrih in slabih straneh človekovih posegov v naravo. Veliko pomembnih podatkov za svoje delo so dobili z anketami, ki so jih opravili med krajani. Za nagrado jih je obiskal astronom Marijan Prosen, ogledali pa so si tudi krajinski park Lahinja. Kot je povedala predsednica OZPM Metlika in vodja projekta Vladka Škof, so raziskovalni dnevi dobro uspeli. “Presenečena sem bila nad delavnostjo, idejami, ustvarjalnostjo mladih ter njihovim znanjem, ki so ga le še utrdili. So se pa tako učenci kot njihovi mentorji veliko naučili in čutimo, da bomo morali z raziskovalnimi dnevi nadaljevati tudi prihodnje leto,” je bila zadovoljna Škofova. Član izvršnega odbora ZOTK Slovenije Vinko Smrekarje v imenu regionalnega centra ZOTK Novo mesto podelil zlato plaketo OZPM Metlika, njeni predsednici Vladki Škof srebrno plaketo ter podzemeljski osnovni šoli bronasto plaketo. Skupaj s Škofovo pa sta vsem udeležencem podelila še priznanja za sodelovanje. JEMANJE VZORCEV - Mladi raziskovalci so precej časa namenili raziskovanju rastlin in živali v Kolpi, Lahinji in ribniku v Prilozju. Merili so tudi temperaturo in predvsem čistost voda. Na fotografiji: skupina mladih kemikov pri jemanju vzorcev za kemijsko analizo vode v ribniku v Prilozju. (Foto: M. B.-J.) Prav črne gradnje so zbodle v oči Miro Ivanovič, saj je bilo v zadnjih letih izdanih kar nekaj odločb o rušitvah, a se ni zgodilo nič. Znani črnomaljski ekolog in ljubitelj Kolpe Stane Lozar pa je opozoril na nenadzorovano čolnarjenje po reki, saj čolnarji na svoji poti odmetavajo smeti. Predlagal je, da bi bili tisti, ki reko in njeno obrežje čistijo - to pa so predvsem ribiči - deležni ekološke takse. Ivanovičeva je menila, da bo potrebno problem čolnarjenja rešiti na mednarodni ravni, ko pa bo razglašen krajinski park Kolpa, bodo čolnarjenje urejevali tudi v okviru upravljalskega načrta. M. BEZEK-JAKŠE MUZEJSKO GAŠENJE - Gasilsko društvo Lokvica pripravlja v nedeljo, 19. julija, ob 15. uri gasilsko parado ter krst novega gasilskega terenskega vozila. Prikazali bodo tudi gašenje s starimi brizgalnami, s kakršnimi so se bojevali z ognjem pred 60 in več leti. Z brizgalnami na konjsko vprego se bodo spoprijeli gasilci iz vseh treh belokranjskih občin ter iz hrvaških Radatovičev. V delavnici predsednika GD Lokvica Antona Pezdirca so začeli že tri tedne pred prireditvijo popravljati staro brizgalno (na fotografiji), ki sojo pripeljali v vas leta 1933. Uporabljali so jo še nekaj let po 2. svetovni vojni in je bila ena najboljših brizgaln v okolici. Pezdirc je zagotovil, da tudi v nedeljo ne bo zatajila. (Foto: M. B.-J.) Belokranjski lovci in samostojnost PO PRETEPU SE NA PIJAČO SEMIČ - V petek, 10. julija, popoldne so S. H., M. H. in Z. H. iz Coklovcev popivali po zidanicah v Semiški gori. Zvečer so prišli še na pijačo v gostinski lokal Črni baron v Semiču. V lokal je prišla tudi žena M. H., ki se je sprla z možem. V prepir se je vključil S. H., ki je ženo M. H. večkrat udaril. Zaradi tega sta se sprla in stepla še M. H. in S. H. Še preden so policisti prišli na kraj kršitve, so kršitelji odšli iz lokala. M. H. in S. H. sta odšla v gostilno Duničan, kjer sta si naročila pijačo, vendar je zaradi očitne pijanosti nista dobila. Začela sta razgrajati in kričati, umirila pa se nista niti potem, ko so prišli policisti. Oba so pridržali in ju prijavili sodniku za prekrške. Zveza lovskih družin Bele krajine z 10 družinami želi izločitev iz 6. kočevsko-belokranjskega lovskega gojitvenega območja in ustanovitev svojega - S Kočevjem malo zvez METLIKA, ČRNOMELJ, SEMIČ - Na nedavnem občnem zboru Zveze lovskih družin Bele krajine - šteje deset lovskih družin s preko 700 lovci - so sklenili, da se sprejmejo vsi postopki, da pride do čimprejšnje izločitve Zveze lovskih družin (ZLD) Bele krajine iz 6. kočevsko-belokranjskega lovskogojitvenega območja in ustanovitve novega samostojnega belokranjskega lovskogojitvenega območja (LGO). Delovanje v sedaj obstoječi zvezi je že dlje časa neuspešno. Že leta 1977 so menili, da je nje semiške občine vključil v Bela krajina prostorsko bolj zaključena celota in naj bi se osnovalo belokranjsko LGO. Razpravljanja so bila tudi, da bi se del prostora občine Metlika in seda- PODENJ? - Z marsičim nepotrebnim se ljudje danes ukvarjajo, ostajajo pa stvari, ki bi si pozornosti še kako zaslužile. Ko so se nedavno na mednarodno prireditev, na srečanje veteranov NOB, obiskovalci, ki so prišli tudi iz Amerike in Anglije, peljali v Prilozje, so bili ob odhodu iz Podzemlja mnogi v dilemi. Če si ob prihodu v vas niso zapomnili, da se peljejo skozi Podzemelj, so to ob odhodu ob zadnjih hišaH težko nadoknadili. Na obcestni tabli namreč ne piše Podzemelj, pač pa Podenj, kar ima svojstven pomen. Če so organizatorji te veleprireditve tako zelo poskrbeli, da je vse potekalo, kot je treba (označbe za Prilozje, parkirišča ipd.), bi lahko ukrepali pri popravilu napisa na omenjeni tabli. (Foto: L. Murn) novomeško LGO. Vendar je bilo nazadnje sklenjeno, da se ustanovi Kočevsko - Belokranjsko območje. Že v osemdesetih letih se je sodelovanje poslabšalo in sčasoma so se združene dejavnosti v LGO prenesle na ZLD Bele krajine. Razlogov je kar nekaj: problematika gospodarjenja z lovišči na Kočevskem je popolnoma drugačna kot v Beli krajini, slednja je tudi politično vezana na Novo mesto, tam ima zdravstvene in druge ustanove, skratka s Kočevjem ima le lovsko povezavo. Razlogi za “belokranjsko osamosvojitev” Se kažejo tudi pri pregledu odvzema divjadi iz lovišč LGO v sezoni 1996/97 za ključne vrste divjadi. V LGO je bilo odvzetih 18 medvedov, od tega le dva v Beli krajini; v LOG Je bilo ulovljenih 1532 jelenov, a od tega le 79 belokranjskih. V podatkih za Belo krajino ni upoštevano LD Predgrad in odvzem na površinah, s katerimi gospodari GL medved, tako, da bi bila pri jelenjadi številka približno 200. “Soudeležba v skupnem odvzemu je tako majhna, da ne more odtehtati drugih razlogov za ustanovitev Belokranjskega LGO. Obsegalo bi področje občin Črnomelj, Metlika in Semič, ki je v celoti vključeno v gozdnogospodarsko območje s sedežem v Novem mestu. Celotno območje se vključi v Zavod za gozdove - enota Novo mesto,” meni predsednik ZLD Bele krajine Anton Vrščaj, ki pravi tudi, da so lovci že do sedaj dokazali dobro gospodarjenje z lovišči. V skladu s strategijo razvoja slovenskega lovstva in programskimi cilji bodo usmerjali svoje delo tudi v bodoče. L. MURN SKOTSKA GRAFIKA METLIKA - V soboto, 18. julija, bodo ob osmih zvečer v Gan-glovem razstavišču v metliškem gradu odprli razstavo sodobne škotske grafike, kije bila pred tem že na ogled v Kostanjevici na Krki in drugih slovenskih mestih. 90 let dobliških gasilcev V nedeljo PGD Dobliče priredi slavnostni prevzem novega vozila, podelitev priznanj, veselico Peš od Semiča do Ankarana 15 osnovnošolcev SEMIČ - Poletne počitnice mladi preživljajo zelo različno, nekateri bolj, drugi manj domiselno. Dolgčas prav gotovo ne bo petnajstim semiškim osnovnošolcem, učencem višjih razredov, ki so se odzvali zanimivi ideji svojega profesorja telesne vzgoje Saša Mirosavljeviča. V soboto, L avgusta, bodo odšli peš na morje, od Semiča do Ankarana. Izbrali so evropsko pešpot E7 in E6, kijih bo vodila iz Semiča do Uršnih Sel, Kočevskih Poljan, Podhoste, Lašč, po levem bregu reke Krke mimo Zagradca, Krke, Kočevja, Zdenske vasi, Podpeči, Velikih Lašč (tu si bodo ogledali Trubarjevo hišo), Nove vasi in naprej do Cerknice (ogled jezera), Rakovega Škocjana, Postojne in nato po dveh možnih poteh do Ankarana. Seveda se mladi, med katerimi je kar nekaj skavtov, na pot že dlje časa dobro pripravljajo in jim daljši sprehodi niso tuji, tako da jim kondicije res ne sme manjkati. Mladi se bodo domov iz Ankarana odpravili do Kopra peš, za nadaljevanje poti pa bodo raje izbrali vlak. Pa srečno pot! L. M. DOBLIČE - 90 let PGD Dobliče bodo tamkajšnji gasilci proslavili tako, kot se spodobi - s slavnostjo prireditvijo, ki se bo v nedeljo, 19. julija, ob 17. uri začela z gasilsko parado, nadaljevala pa s kulturnim programom. Najpomembnejša točka bo gotovo prevzem novega gasilskega vozila Marcedes Benz, ki ga bo otvoril črnomaljski župan Andrej Fabjan, blagoslovil pa tamkajšnji župnik. Za društvo pomeni veliko pridobitev. nižarica in posameznikom ter lastnikom tamkajšnjih vikendov. Veliko pa je prispevala tudi črnomaljska občina, za kar se lepo zahvaljujemo,” pravi zadovoljno predsednik PGD Dobliče Jože Butala. V društvu so dejavni. Posodabljanje opreme je njihova stalna naloga, obnovili so tudi v 80-ih letih dograjeni gasilski dom in okolico, od ustanovitve do zdaj so razvili tri prapore, v gasilskih vrstah se povečuje število članov -zdaj jih je okrog 120 - za nedeljsko slovesnost so kupili še 30 novih uniform, za kar je polovico prispevalo društvo, polovico pa sami gasilci. “Zavedamo pa se, da je pomembno delo s podmladkom in temu posvečamo posebno pozornost. Člani morajo biti čimbolj usposobljeni, zato skrbimo za izobraževanje, razne tečaje, udeležujemo se tekmovanj in podobne načrte imamo tudi zanaprej,” je povedal Butala, ki dobliškim gasilcem predseduje dve leti. L. M. Jože Butala, predsednik PGD Dobliče “Vozilo je res dobro opremljeno, ima najsodobnejši agregat in z vsem skupaj stane skoraj 70 tisoč nemških mark. Zahvala gre gasilcem, krajanom KS Dobliče - Ka- NASTOP POBRATIMOV METLIKA - V okviru metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo v soboto, 18. julija, ob 21. uri na grajskem dvorišču nastopil pihalni orkester fž pobratenih italijanskih Ronk. V sredo, 22. julija, pa bo ob 10. uri v metliškem kulturnem domu za otroke in mladino brezplačen ogled filma George iz džungle. Sprehod po Metli! i TO SOBOTO BODO PRIŠLI NI GRAJSKEM DVORIŠČU na svoj rac« ljubitelji pihalnih orkestrov, saj prihaja1 goste petintridesetčlanski ansambel ih | Metliko že trideset let pobratenega ital* janskega mesta Ronchi dei legionar J Orkester ima dolgoletno tradicijo, us* novljen je bil že leta 1869, za Metlica* pa bo njihov koncert še toliko zani#* vejši, ker tudi sami premorejo godbo* j pihala, in prav vznemirljivo bo primerja1 se s kolegi iz Italije. Vstopnine ne b> fanfare, ki oznanijo začetek vsake? j posameznega večera mednarodnih polt* nih kulturnih prireditev Pridi zvečer*1 grad, pa bodo zazvenele natanko ob A ji ČE SMO ŽE OMENILI FANFARI zapišimo, da jih je nalašč za mednarodt poletne kulturne prireditve napisal j® vester Mihelčič, in sicer za trobenti/ tenor na temo Metliškega kola. Avtor/ ^ v Črnomlju živeči Metličan, odpovej" pa se je vsem avtorskim nadomestilo/ Da je posnetek lahko nastal, so vzel' roke glasbila učenci Glasbene jo* Črnomelj, podružnica Metlika, njih0 mentor pa je bil priznani glasbeni pe® gog Ivan Jerina. V OSNOVNI ŠOLI PODZEM0 tudi med počitnicami ni miru. Najprej* tam prespale folklorne skupine iz Bral lije, Portugalske in Armenije, nato so« teden dni zasedle telovadnico odbojh rice iz Novega mesta, takoj za njimi pa* " šolo “okupirali" udeleženci tečaja h* rilnih veščin. V šolskih prostorih pa' ^ potekal tudi mladinski raziskovalni * -bor, ki so se ga udeležili učenci metli* in podzemeljske osnovne šole. Zdaj. hj je direndaj mimo, bodo prišli v šoka h stilci, pleskarji in drugi obrtniški mojs>Jj to VLADKA ŠKOF, UPOKOJENA?*!. DAG0G1NJA in mentorica mladinsk® I raziskovalnega tabora v Podzemlju, j°J I obisku ribnika v Prilozju spregled* ” vdolbino v tleh, kar je plačala z nerodi* padcem. Srečanje z zemljo ni bilo uso° no, saj je Vladka, še preden se je poM la, že razlagala načrte za prihodnje 1® ko bo pripravila dva in ne samo en taN žt Vsi, ki jo poznajo, o teh njenih bese® niso podvomili niti za sekundo. Črnomaljski drobit TIŠINA POMENI ZADOjse VOLJSTVO - V črnomaljski Us Livarju so navajeni pogostih pomb prebivalcev glede onesnjjjjt ževanja okolja. V Livarju pravifj da se trudijo v smeri ekologij6’]1" ko bi si zaslužili kakšno pohvajPc in spodbudo, te ni. Tako je bjjtoi tudi, ko so pred kratkim mok/P? filtre zamenjali s suhimi, k? hi ________: ____ MltlC Dr linic zdiiiuiijan n sumim, - pomeni veliko izboljšavo. Nih ni zavrtel telefona ali dal ka - -___________________1° drugače vedeti, da je to v re čijo, jih naj še naprej predstaW * jo, denarja pa za to ni. Sedaji tc županu, da oceni, ali jc njih6' »j poslanstvo vredno takšne r ™ pore ali ne. ZAKAJ LE GORENJCI® Samo še nekaj dni loči štiri P1? n do usodnega “da”, ki ga bOMS1 izrekli na tradicionalni Senid) jjji ohccti. Vse lepo in prav, da s* j J odločili za ta korak, še posejc ker imajo nekateri že tudi naraščaja. Pa vendarle se do111 čini sprašujejo, kako to, da tli jl( Jele aj ni nihče toliko poguma, da bi p/. vini upi uoujvjvz, ivunvz iu, uu »»-- J M njimi nobenega para iz ScmiČa.j. sploh iz Bele krajine. Ali sc nihče zdaj ne poroča? Ali n1 J s konski jarem stopil pred širšo j iiiuJia -ili L* ■ iv i/i n.irillv.,9 L ,i fli* nostjo ali kaj jc narobe? Ko p*1.,, izvedeli, da vsi štrije mladopPH j1 izvedeli, Ua vsi Strije mlauopv, k, čenči prihajajo iz Gorenjsko*^ ^ je vse postalo jasno. “Ni za*1J toliko šal in domislic v zvezi z "| hovo škrtostjo,” pravijo. « . OBNOVA nove fasade - it “1® banka v Kočevju je na stavil 1)1 na TZO 12-18, v kateri ima z! !y°ie prostore, obnovila fasado. $ .nlevredna poteza pa si ne bi it Mužila toliko začudenja Koče-.1» če ne bi bila prejšnja fasa-i* ?aseskoraj nova! Vendar je ban-ii kaj hitro pokazala, da nima S Škarja za odmet, kot si sicer ji »l'e mislijo. Po vzoru Kočevju bo Robnih, a precej bolj razvitih in ;si ?aPrednih mest, je “novo” novo Id ^Sado zavarovala s postavitvijo j Pj> dveh kovinskih stebričkov na »robne iz Kočevja oKau cn KovinsKin steDricKov na ]! pn vogalih stavbe. S tem pa je, °f Ugotavljajo neustrašno naga-lE f1 Kočevarji, SKB banka v Ko- • cvarJ1> oariKa v ivu- !•' SUl‘tU^' končno utrdila svoje lil JZDAJALSKl ponudbi iji ^arazpis za izvajalca del za j 38(adnjo nove osnovne šole v >* tr°aev»u so se P°'e§ kočevskih Mdbenih podjetij prijavila tudi 0| Hip1!3 od drugod. Večina po-p je usklajenih, dve pa močno . 'HlStf\r\otn —: i ii mn (opata, saj sta za kar okoli 100 ostalih. ®ai]on0v tolarjev nižji od t ;|J g'H33 °d obeh “izdajalskih po-udb” seveda ni ponudba kakš-jf °e6a kočevskega podjetja! is OBČAN SPRAŠUJE, i MEDVED odgovarja ijj, čem sklepaš, da bo znana, f! J*a *n priljubljena občinarka Si--J" kandidirala za ministra ?” f Splošno je znano, da ministre tii k° š°ferJi’ ona Pa se še vedno pj: 1 °dločila za šoferski izpit. ” ■tljjbiiiški zobotrebci .VLAK NE ČAKA - V Ribnici '".Prej kot v Kočevju razpravljali cen- fi, ( 3slanovitvi podjetniškega_ ; ,:.Vendar v precej večji meri v jJ ,JJ.1 Po pridobitvi državnega de- H3 kot pa v zaupanju do tc j darst e ^omo^’ ma'emu gosp°- :ovrst- ■ «ri ‘vu. Ideja, ki sojo sicer pod-| dra “*ev'lna podjetja, zavodi in * organizacije, je zato kar IHet r ^am^acijc, je zaiu Kar K Sp ■ 0 Z3mrla, in kljub temu da J® center v Ribnici slednjič pCiki cnler v Kinnici sieanjic J3novil in da je tudi že imel J aJ>0s*epega človeka, ni zaživel, jj] fa,Pak je menda celo propadel. ■ikre61! občutek imajo namreč v 3L Ccvin. k ir sn tudi že ustanovili , -- miaju iiaiuivv. v c^ju, kje so tudi že ustanovili >'1Wk'ICenter’ ga,.pre£ nedfv' J sC(j .občine prenesli na Recinko, Eniško3 k-se raHdikP°Verfalj-r hi'd n ' ■ 0 občino, da bi zadostili lkj, Soju države za financiranje j( tc.rstnih centrov. Vlak jih nam-, j n ne bo čakal in 14. mesto med J^vvcntri. ki naj bi bili po vsej kaj hitro zamudijo. j2a vUlu ugodilo, bodo tokrat lj Spremembo enkrat Ribničani, j »-aivu idui izivunauju vsa- gip. Priložnost, da Kočevarjem nHdei aj°.’ da n'so Pr'Pr3v*jeni Cjiirjaški turi f nesSpBAVA PO TURJAŠKO - Dajo If0vs°d veliko govore in sklepa-tj0(j ?Pravi, pravijo Turjačani in UrH.aj°> da je pri njih sprava že V{j ničena, saj se niti na veselicah t0rJ?e tepejo. Dodajajo še, da je Pri njih s spravo nekoliko sače kot v Velikih Laščah, teloh ^ GOLAŽ - Turjačani Cou>alij° nedavno lovsko veselila,',.!ri'ožuieio se le. da so odlični L, ptožujejo se le, da so odlični rflPojn18°laž začeli deliti nekoliko 0vsk°’ Saiso h'*' vs' zei° lačni. Za Wrav' *trst pa Pravi)o, d3 n' bil J L!!; ker so novega lovca bolj Ifirtso j kot tepli. Ja, včasih je bilo i* r/SSace... ^CZNlvci s° med nami nftCerk .fjačana sta pred kratkim na ,[[' kg H!skem jezeru ulovila kakih 10 iiwtj| ep. ’s katerimi seje nato • ?v to ijncli- Zato je gostilničar V 1 ni Muren govoril, da bodo i^oralu organizirali cerkniško j H'! M0Č vriguuiZriiuii eeiMii.mu |Vi cujg 33 kateri bodo postregli s i'i“v9lep ^mi ribami. Dober pozna- čn!valec.......... —- t—■“ lij. lega gostišča pa pravi, da tem 1(*bi|p,Vedim ne kaže verjeti, saj je niMalnUH3) nekaj dni prej govor o 1 “■ 3t|nski noči, pa ni bilo z njo iPif. k ^POLNITEV KONCERTA -L,(i kulturnih krogov sme cd tw koncertu recitirala svoje tf t^Sth- P ‘"-eriu leeimaia svoje ",' ^fri'i^ritat,UriaSb PeS' ai ^liatk 3ta5a Klinc, ki poje kot ,|ij Pevjg j' ludi pri turjaškem ženskem JO revo. 'atu pri turjaškem ženst ii«* lin!!' zboru "Rozamunda". I h sHi0 ?Z RZJ0 BOLJE? - Poročali |jijPr[fj .■ da prebivalcem Gradeža •Oh - uB3ku pravijo Ajdovci, ker je j n ™ tj^L. u pravijo ajuovci, Ker jc i)f'i!cnrit,raJ zclo uspevala ajda, in da ii*i zato je zdaj posejal rž, ki pa MM IZ NAŠIH OBČI N MM Meje občin naj ne bi bile meje šol! Kočevska OŠ Ob Rinži nasprotuje prepisu 6 od skupno 11 učencev, kolikor se jih želi prešolati v šolo pri Fari • Ravnateljica OŠ Fara Vera Cimprič: “Za to ne vidim vzroka!” FARA - S pričetkom dela Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki bo zaživel za 50 otrok iz vse Slovenije pri Fari v jeseni, se bodo zmogljivosti tamkajšnje osnovne šole zmanjšale od 160 na 80 otrok. Toliko pa jih bo z novim šolskim letom šola tudi lahko imela, če se bodo ugodno končali zapleti okoli prešolanja 11 učencev iz kočevske OŠ Ob Rinži. Na OŠ Fara, ki jo je v minulem šolskem letu obiskovalo 75 otrok, “Prešolanje 6 učencev v 5. raz- so prejšnji mesec prejeli prošnje staršev za prepis skupno 11 učencev iz kočevske mestne šole Ob Rinži na njihovo šolo. Ker je lani prešolanje nekaj učencev iz Kočevja v Faro povzročilo precej razburjenja, so letos ravnatelja OŠ Ob Rinži Petra Šobarja o željah staršev za prepis dveh učencev v 1. razred, po enega v 3., 4. in 6. razred ter 6 učencev v 5. razred pravočasno obvestili. Vendar pa jih je, kot pravi ravnateljica OŠ Fara Vera Cimprič, njegov odgovor presenetil. Na skupnem sestanku, ki so ga imeli konec prejšnjega meseca, je namreč povedal, da se učenci 1., 3.,4. in 6. razreda lahko prešolajo, da pa ne dovoljuje prepisa učencev 5. razreda, ker bi to pri njih povzročilo zmanjšanje oddelkov 5. razreda od sedaj štirih na tri. red nima za posledico spremembe statusa OŠ Ob Rinži in ne na uspešen razplet nadaljnjih pogovorov. Da pa do podobnih težav ne bi prihajalo tudi v prihodnjih letih, bi bilo, kot pravi, “dobro ponovno pretehtati šolske okoliše in narediti analizo rojstev na območju občine Kočevje”. M. LESKOVŠEK-SVETE njene ukinitve, zato na šoli ne vidimo vzroka, da ne bi sprejeli učencev, katerih starši so zaprosili za prepis,” pravi Cimpričeva. Dodaja, da se pri tem lahko tako, kot se je Šobar skliceval na 6. člen Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, tudi na njihovi šoli se sklicujejo na Odredbo o pogojih za ustanavljanje javnih šol. Poleg tega pa, kot pravi, ne razumejo, zakaj ob dvoizmenskem pouku, ki ga imajo v Kočevju, na OŠ Ob Rinži nasprotuje zmanjšanju oddelkov 5. razreda.” KS Kostel se pripravlja na ustanovitev nove občine, vendar pa to ne bi smelo biti vzrok, da te probleme pustimo nerešene. Občinske meje namreč naj ne bi bile tudi meje šolskih okolišev,” pravi Cimpričeva in dodaja, da zato upa DRŽAVNIKI Z ZAMUDO OSILNICA - Nič čudnega ni, da slovenski voditelji vedno in povsod zamujajo. Poročali smo že, da je podpredsednik vlade Marjan Podobnik prišel na dogovorjeno svečanost v Osilnico z več kot uro in pol zamude. Zdaj se je to zgodilo tudi ministru za okolje in prostor Pavlu Gantarju. Na obe srečanji so bili vabljeni tudi pristojni gostje iz sosednje Hrvaške, ki vedno prihajajo pravočasno. Ob Gantarjevi zamudi je gradonačelnik Cabra Dragutin Vrus dejal: “Na prihodnji sestanek v Osilnico bom prišel z dveurno zamudo, pa bom gotovo prišel še prezgodaj. ” P-c Država Inlesa ne bo pustila na cedilu Vlada je Inles uvrstila med 43 podjetij, ki jim bo na voljo 10 milijard tolarjev za prestrukturiranje ■ Slabo poslovanje kljub dobremu proizvodu, trgu in tehnologiji RIBNICA - Novi predsednik uprave delniške družbe Inles Andrej Mate in vodja projekta prestrukturiranja Inlesa pri Slovenski razvojni družbi Brane Ambrožič sta prejšnji četrtek na novinarski konferenci podala informacijo o spremembah v upravi družbe. Gre za enega prvih ukrepov sanacije, ki bo v tem še edinem velikem ribniškem podjetju ob državni pomoči potekala na finančnem, organizacijskem in kadrovskem področju. Zadolženost Inlesa znaša okoli 2 milijardi in pol tolarjev tako, da podjetje praktično nima več svojega premoženja. Ob tem, da že 7 let nenehno ustvarja izgubo, ki bo ob uspešni zajezitvi izgube ustvarjene v prvih šestih mesech letošnjega leta v višini blizu 200 milijonov tolarjev ob koncu leta predvidoma znašala okoli 700 milijonov tolarjev, je podjetje zrelo za stečaj. Vendar pa, kot je povedal Ambrožič, se tudi država zaveda, da od obstoja Inlesa v ribniški občini ni odvisno le 900 zaposlenih v vseh treh njegovih družbah, ampak zaradi družinskih članov zaposlenih ter kooperantskih povezav zasebnikov z Inlesom še nekaj tisoč drugih. Zato je vlada Inles, ki ima, kot je poudaril Ambrožič, dober proizvod, dober trg in dobro tehnologijo, uvrstila med 43 podjetij (kandidiralo jih je 83!), ki jim bo skupno na voljo 10 milijard tolarjev za prestrukturiranje. “Država je Inlesu pomagala tudi že v preteklosti. Bodisi v obliki kreditov ali nepovratnih sred- stev je Inles dobil že več 100 milijonov tolarjev,” je povedal Ambrožič. Nadaljevanje slabega poslovanja, je zato, kot je dejal, kazalo, daje z vodstvom podjetja nekaj narobe. Prvi korak, ki so ga sedaj storili, je bila zamenjava vodstva, ki pa, kot je dejal Mate, je samo začetek temeljitega kadrovskega prestrukturiranja. Vzporedno z njim bo potekalo finančno prestrukturiranje, katerega namen bo znižati zadolženost podjetja ter notranje organizacijsko prestrukturiranje v smislu izboljšanja poslovanja. Sanacija podjetja bo zato trajala nekaj let, način sanacije pa bo, kot sta poudarila, v veliki meri odvisen od Inlesovih partnerjev, saj so ti obenem tudi njegovi največji upniki. M. LESKOVŠEK SVETE Stavki še ni videti konca Tu rj a š ko pozitivno sevanje Zakaj je France Pečnik iz Turjaka najbolj zaželjen gost TURJAK - Poročali smo že, da France Pečnik trdi, da je v Turjaku in okolici pozitivno sevanje, zato se je tu rodilo in delalo toliko znamenitih mož. Kojc France prišel lani na letovanje v Strunjan, gaje neka ženska prijela za roko in ga ni spustila. Vprašal jo je, kaj je zdaj to, pa mu je odgovorila, da se mora malo tiste pozitivne turjaške energije nalesti. NOVO VODSTVO - Dosedanji direktor Itpp-ja Andrej Mate (levo) bo svojo novo službo v Inlesu nastopil prihodnji mesec. Poleg še dveh članov tričlanske uprave družbe, ki tako kot Mate do sedaj niso bili zaposleni v Inlesu, mu bo pri novih dolžnostih v pomoč tudi večji del nekdanjega vodstva podjetja. Poleg tistih, ki so že sami dali odpoved, bo namreč le del nekdanjih vodilnih prerazporejen na druga dela. (Foto: M. L.-S.) Danes novinarska konferenca? France mi je te dni pripovedoval, kako je prišlo do te turjaške slave v Strunjanu. Neka ženska, menda receptorka v strunjanskem hotelu, jc prav Franceta že pred nekaj leti spraševala o zdravilcu Jusiču, ki je takrat delal v Glažuti blizu Kočevja oziroma Ribnici (danes pa daje ljudem zdravilne nasvete na Jasnici pri Kočevju). Tista receptorka je bila nekaj bolna. France ji je razložil, kako se pride do Glažute, nato pa ji je začel izčrpno pripovedovati o pozitivnem in zdravilnem sevanju pri Turjaku. Ženska ga je zavzeto poslušala. Ko je France prišel naslednje leto spet na letovanje v tisti hotel, je videl zdravo, rdečelično nekdaj zeio bolno receptorko. Vprašal jo je, če jo je tako dobro pozdravil zdravilec Jusič, pa mu je odgovorila, da sploh ni bila pri njem, ampak da jo je pozdravil le razgovor oziroma stik z njim, Francetom. O tem čudežnem ozdravljenju s pozitivno energijo je nato pripovedovala drugim... In od takrat jc France najslavnejši in najbolj zaže-ljeni gost v tistem hotelu. J. P. NEUSPEŠNA LICITACIJA LOŠKI POTOK - Na pod- lagi sklepa občinskega Sveta i dne 19. maja je bila razpisa- z dne 19. maja je bila razpisana licitacija za odprodajo Zdravstvene postaje v Dragi, v kateri'je trenutno župnišče in je najemna pogodb in je najemna pogodba že davno potekala. Javna draž- ba je bila napovedana za 9. julij, žal pa kupcev ni bilo. Gre za dokaj novo stavbo, v kateri je še vedno del zastarele medicinske opreme, ki sicer sodi v Kočevje, a je menda nihče noče, saj je vrednost in uporabnost nična. Začetna izklicna cena stavbe in zemljišča je bila nekaj nad 10 milijonov tolarjev, kupnina, če bi prodaja uspela, pa pripada KS Draga za njene potrebe. Cena vsekakor ni pretirana. Slišati je bilo, da so interesenti, ki naj bi ZP uporabljali za nekatere alternativne zdravstvene storitve, a kot kaže, so bile to le govorice ali pa čakajo, da bo cena še nižja. Vnaprej znano občinstvo Na mestni ploščadi v Kočevju je prejšnji vikend potekal koncert, ki so ga organizirali kočevski študenti. Podobne glasbene prireditve so v Kočevju zelo redke, saj v zadnjem letu ali dveh žanjejo uspeh predvsem folklorne prireditve ter nastopi učencev glasbene šole in članov delavske godbe. V primerjavi s temi je bila udeležba na študentski prireditvi komaj vredna omembe, vendar pa naj bi to študentom ne vzelo poguma. Dejstvo je namreč, da je občinstvo na klasično organiziranih koncertih in drugih prireditvah v Kočevju skoraj vedno znano že vnaprej, bodisi da so to starši učencev glasbene šole ali članov delavske godbe, Prifarci iz vseh vetrov in njihovi pristaši, strankarskim barvam prirediteljev ali gostom prireditev naklonjeni opredeljenci ali pa z narodnostno ljubeznijo do “svojih ” prevzeti poslušalci. Študentje, ki so stopili skupaj šele pred dobrim letom, si torej šele morajo pridobiti svoje občinstvo. Prvi korak pri tem pa je-na to so namreč pozabili - da morajo poleg dobro pripravljenega programa o prireditvi tudi obvestiti čimveč ljudi. Samo kakšen plakat in pa morda še lokalni radio Univox za to nista dovolj! M. LESKOVŠEK-SVETE Andreja Šulentič Do jeseni nova okna Za zamenjavo oken bo šola najela kredit FARNO CERKEV NA GORI OBNAVLJAJO GORA - Pred meseci je za tragično preminulim gorniškim župnikom župnijo dobil v soupravljanje poto-ški župnik Franc Vidmar. Tako kot v Lošekm Potoku se je z vso zagnanostjo lotil prenove farne cerkve na Gori. Prvo so prenovili streho zvonika, medtem ko so imeli v načrtu zvonik samo prebeliti, so se odločili za nov omet. Zamenjali bodo tudi okna, prebelili notranjost, uredili električno zvonjenje in postavili nov oltar, ki bo obrnjen k ljudstvu. Obnavljajo pa tudi poko-pališčni zid. Celotna obnova naštetega, postoriti pa bo potrebno še kaj, bo stala 4 milijone tolarjev. Za pomoč so zaprosili občino Ribnica, ki ta trenutek še ni odobrila nobenih sredstev, a trdno upajo, da bo to storila v kratkem. Veliko so prispe- vali vaščani in še več vaški odbor, da pa vse teče po načrtih, je pripisati g. Vidmarju, ki je znan po obnavljanju ostarelih sakralnih objektov. Cerke* RIBNICA - Na ribniški osnovni šoli dr. Franceta Prešerna, ki jo je v minulem šolskem letu obiskovalo okoli 900 otrok, imajo organiziran pouk v treh stavbah. Najstarejšo so ob pomoči ministrstva za šolstvo in šport temeljito prenovili lani, najmlajšo pa bodo delno prenovili še letos z zamenjavo vseh oken. Osrednja šolska stavba v Ribnici je stara 30 let. Zaradi neposreč-neno izdelane strehe sojo morali v preteklosti večkrat popravljati, že več let potrebno zamenjavo oken pa so tako prelagali iz leta v leto. “Okna so zato postala že tako dotrajana, da si jih zaradi varnosti otrok že dalj časa nismo upali odpirati, saj smo se bali, da bodo razpadla,” pravi ravnateljica šole Andreja Šulentič. Ob pripravi proračuna občine za letošnje leto so zato zaprosili, da se jim za zamenjavo oken namenijo sredstva, ki se bodo zbrala v letošnjem letu iz naslova amortizacije. Občinski svet je njihovi prošnji ugodil, vendar so na šoli kasneje ugotovili, da bi bila sprva predvidena fazna zamenjava oken z ekonomskega vidika manj smotrna kot najem kredita. “Za nabavo novih okem potrebujemo okoli 26 milijonov tolarjev, iz amortizacije pajih bomo letos dobili le 13,” pravi Šulentičeva. Zato so na zadnji seji ribniškega občinskega sveta občino zaprosili za poroštvo za najem 15 milijonov tolarjev kredita. Ker so poroštvo dobili, bodo do pričetka novega šolkega leta lahko zamenjali vseh 230 oken, kredit, ki ga bodo najeli v teh dneh, pa bodo poplačali v treh letih. M. L.-S. i sakralnih objektov. Cerke* na Gori kronika omenja že leta 1250. Samostojna župnija je postala leta 1909. V tistih časih ali nekoliko prej je Gora štela 628 duš, danes jih premore komaj 149 in je zato prenova kar pogumno dejanje. A. K. OTO RIMELE-SLIKE 1998 RIBNICA - Danes ob 20. uri bodo v Galeriji Miklove hiše odprli razstavo slik Ota Rimeleja. Razstavo jim je posredovala Galerija Žula iz Maribora, v Ribnici pa bo na ogled do 15. avgusta. PODPRESKA - Danes, ko boste prebrali to vest, teče v Lesni industriji LIP Podpreska že 101 dan stavke, žal pa se stanje ni kaj bistveno spremenilo, če se ni efelo poslabšajp. Pravzaprav se ne dogaja nič takega, kar bi stavkajočim omililo travme, ki so vse večje. 19. junija se je začel postopek stečaja, ki ga vodi sindikat Neodvisnost. Predsednica stavkovnega odbora ga. Tončka Tušek pravi, da se vsi vključno z državo do njih obnašajo mačehovsko, če ne še slabše. Najemnika Ukmarja niso videli v obratu že od 17. maja, prav tako ni štirih obljubljenih plač, ki so praktično odložile že davno napovedani stečaj. Za stanje v obratu pa ne kaže nobenega zanimanja lastnik LIK Kočevje. Za 16. julij je sklicana novinarska konferenca, na katero, upajo, da bo prišel ali minister Rop ali varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. Povabljeni so tudi predstavniki Centra za socialno pomoč iz Kočevja in pa seveda tudi potoški župan Janez Novak. Na tej konferenci bo svoje sklepe in predloge podal tudi protestni odbor, ki je sestavljen delno iz stavkajočih delavcev, občanov in predstavnikov občine. Njihov program reševanja obupne situacije ni v celoti znan, pravijo pa, da se pripravljajo na drastične ukrepe, če ne bodo na tiskovni konferenci pristojni našli rešitve za razvozlanje tega v nebo vpijočega gordijskega vozla. A. KOŠMERL Bencinska črpalka sredi Ribnice ? Kako občutljivi so posegi v prostor, so v zadnjih letih najbolj občutili občinski uslužbenci v Ribnici, saj sc£j b bo kmalu omagal sam. San*0 b kakšno neurje, pa bo! i POLICISTI IN ROŽE - Z«” >' di novega prometnega zak°, ? imajo slovenski policisti vsev k dela tudi na cestah, pa vendaj, v marsikje kljub temu najdejo* p še za kaj. V Trebnjem, na prt' ., kjer je bila policijska postaja J nekajkrat razglašena za najUj urejeno v državi, se ukvarjajo • J s cvetličarstvom. Postaja je , prijetna na pogled, saj se z o% • ' " '--SntiLl.m rvet«:. in balkona bohotijo lepo cve*^ .(i marsikakšna stanovanjska hi&U rože (na sliki), medtem - k ‘ ihta*: vedno pusta in prazna. Pohva in vredno posnemanja. Sevniški paberka MAME - Ob obisku Jo^| ev nemirno viogo. va mama je bila doma iz Z®.^! Školča v sevniški občini so tn'1' ,. Škfie* igrale pomembno vlogo. I kovja, s čimer se ni pohvalil JU sinko, so pa informacijo z**' j ; ponosom ponavljali domac((j Druga mama, ki nastopa , j zgodbi, je Andrejeva mama-niški župnik ni pozabil P‘,vef,[10' da ta zelo težko plačuje za vo zvonika, in pri tem potne%l vo pogledal omenjenega And1’;J,. | Andreja Štriclja, sicer predse0 ka sevniških cldecsevcev. c Krške novice SKOZI KRŠKO BREZ OME-:‘TEy - Skoraj nemogoče se je ili !Z(jgniti razruvani povezavi levih juj '" desnih Krčanov, čeprav imamo ;ti 'okrat v mislih zgolj zemljepisni u Nem. Tokrat gre za obvoznico, "liste, ki prihajajo z vzhoda, vodi tez progo ter mimo nuklearke in jld eeluloznice do za silo zakrpane-S"mostu. Gre torej za novo mest-vpadnico, kije sicer dokaj dote ohranjena, manjka pa ji zelo Pomembna podrobnost, ki ga je lil "ekdo spregledal iz čiste površ-" nosti, kakršnih je pri projektu ob-n°ve mostu in križišča malo mor-lil ie- Ob omenjeni cesti namreč Nmjka prometni znak z imenom mesta, ki v skladu z novim prometnim zakonom hitrost omejuje a’ za nekatere, polževih 50 kilo-metrov na uro. Zato, vozniki, P°zor! Če vas slučajno kje v me-? u ujame radar, povejte polici-jiH °m, da ste pfišij jz Vrbine, pa ' bo«e rešeni. Kje bodo PLAVALI - Bre-U l^uičani so kljub ne najbolj staremu in vročemu vremenu z auovoljstvom sprejeli odprtje , °ve sezone kopanja v njihovem "Zenu, čeprav po številu obisko-.,ev tega ne bi mogli reči. Iz “tevila - Rraču: . evtla prodanih vstopnic se da v “"Unati, da seje pretekli mesec Privlačni, a malce prehladni sen' k0?3*0 povprečno šest do ., m kopalcev dnevno. Zato se . "uditi, da se je lanskoletna guba bazena, ki je znašala sko-J »tiri milijone tolarjev, letos še ^fePko povečala. Nadaljnje delo-bazena je sedaj zelo vpraš-I lVo,'n Ker so v veliki zagati zara-J , neurejenega lastništva krškega iš ciaZKena tu<^' Celulozarjevi plaval-lse kmalu utegnilo zgoditi, da it var Prebivalci krške občine pla-l' gov^am° V bav'’ K^rk> in bolšji k § i. i1 Novo v Brežicah \ VLEKOČ JE BILO V ČATE- J SihTPO -.Ne,kOČje bil0V I v. “*th lermah ob jezeru spre-I j. ia 'šče, ob katerem so stale pri-' tone lučke in klopce, na katerih ' D )e sprehajajoči lahko spočili ali ta Ceniali Kaj drugega. Danes je m le še stezica, ki jo na severni l, a®i prekinja visoka ograja, > bjt^Ce so P°l°rnljene, Iliči raz-o m e' Tako je že dolgo in tako jt, mora biti. Je bolj pristno, J |/.J domače, bolj termovsko. J ^ 0 pa pravi, da moramo tudi v it releposti posnemati Evropo! ti J rS' Podobne tonlice kai takš- ; "ega podobne toplice kaj takš->1 gotovo ne bi privoščile! li p n°ter gre, ven pa ne I* ti)',.'?v°dnem stavku bi bralec J Hi*- lmamo v mislih past za k?1’ v resnici pa gre za past za i* |ah®sarje. Ti se iz smeri Brežic A Ko brezskrbno pripeljejo v tl (j. ®^ke toplice, medtem ko sc Zn-v vrnei° le peš. Prometni kliučkV nePosredni bližini pri van' s hdro cesto jim nadalje-pr lc vožnje namreč najstrože ^ojPovedujc. In da bo stvar še 0j l zapletena, po omenjenem i u poteka tudi brežiška kole-Sp| a pot. Kaj naj človek ob tem še reče, kot to, da se iz Vsa k Via n ov te države nekdo na »kem koraku brije norce. lE P,SEČAN tjs šop blitve po 100, šopek pe-,rana po 150, kumarice za vla-?j*"je po 250, kozarec borovnic po .“0 do 700, breskve po 200, hru-?e Po 150 do 200; jabolka po 80 ,°150, ribez po 150 tolarjev (°sarico, gozdne jagode po 1000 °larjev kozarec, maline in koklje po 400 liter, lisičke po *A)0, orehe po 900 do lOOOinjaj-a Po 22 do 25 tolarjev. sejmisca SEVNICA - Na tokratnem red-em sevniškem sejmu je bila za Poznanje boljša udeležba in tudi °)jša prodaja. 28 lastnikov je "■Peljala 145 prašičev, večinoma PPjskov. Med njimi sta bila tudi va večja prašiča. Prodali so 25 Jskov. Cena je bila nespreme-J®na od zadnjič, pujska se je j °b'lo za 10.000 do 12.000 tolar-^>r' svoi' klavnici je Kmečka H “ruga odprla grajsko mesnico, samem sejmišču pa njen les za-a večino sejemskega prostora. sed; Celice, ki se pojavljajo v mleku, imajo lahko različno poreklo in jih delimo na celice vimena (epitelne celice) in celice krvi, ki so predvsem bele krvničke (levkociti) in jih s skupnim imenom imenujemo somatske celice. Le-te v mleku pa pomenijo naravno obrambo v vimenu proti mikrobom, ki vdrejo v vime skozi seskov kanal ali pa po krvi. V tem primeru se somatske celice razmnožijo in poskušajo uničiti mikrobe, žal pa vedno tega ne zmorejo in tedaj mikrobi prodrejo globlje v žlezni del vimena, kjer poškodujejo tkivo in razvije se lahko klinični ali pa subklinični (prikriti) mastitis. Predvsem prikriti mastitisi pa so v sodqbni mlečni proizvodnji lahko velik problem, ker jih rejec s površnim delom prezre in nevede razširi okužbo med ostalimi kravami v hlevu. Število somatskih celic v mililitru zdrave krave niha med 10.000 in 100.000. Če je v mililitru hlevskega vzorca mleka somatskih celic manj kot 125.000, pomeni, da je zdravstveno stanje vimen v čredi molznic zelo dobro. Število med 125.000 in • Kmečke igre v Škocjanu Najboljši Zagradčani ŠKOCJAN - Ob škocjanskem občinskem prazniku sta v nedeljo, 12. julija, turistično in vinogradniško društvo iz Škocjana organizirala četrte kmečke igre, ki se jih je udeležilo devet ekip iz škocjanske, novomeške in trebanjske občine. Vse ekipe so se pomerile v petih igrah, ki so predstavljale delo in zabavo na kmetijah. Največ točk s skakanjem v vreči je dosegla ekipa z Bučke, ki je v skupnem seštevku dosegla četrto mesto. V igri pajsanje in žaganje hlodov so bili najhitrejši tekmovalci iz Zagrada, ki so bili tudi v skupnem seštevku prvi in zmagovalci iger. Da ne bi bili preveč razgreti, so se hladili z zajemanjem vode iz vodnjaka in jo nosili preko ovir do bazena. V tej igri je bila najspretnejša ekipa mesarstva Cvetan iz Mokronoga, kije na igrah dosegla drugo mesto. Za kmeta je lepo, če zna dobro in pravilno sestaviti lojtrni voz; v tej preizkušnji je bila najhitrejša in najnatančnejša druga ekipa iz Zbur, kije na koncu dosegla tretje mesto. Ker letos ni bilo dovolj snega, so na kmečkih igrah v Škocjanu uvedli še hojo s smučmi. Tako kot v vseh ostalih igrah so se tudi v tej igri pomerila dekleta iz aktiva kmečkih žena iz Škocjana, ki so dosegla šesto mesto, v skupnem pa deveto. Za doseženi rezultat so požela buren aplavz večstoglave množice gledalcev. J. H. kmetijski nasveti Novo: Od čebele do medu p čeK smo k°l nar°d lahko na kaj ponosni, je to slovensko belarstvo in njegov prispevek v svetovno zakladnico nara-. slovnega >n tehnološkega znanja. Odločilno je bilo 18. stoletje, s treh velikih mož, Antona Janše, Petra Pavla Glavarja in Ja-tava ^ntona Scopolija, ki so bili p>o svojem znanju, ne da bi se SvKrat tega sploh zavedali, vodilni v svetu. Posebno Janša je s :°J>ma znamenitima knjigama. Razpravo o rojenju in Popolnim tikom o čebelarstvu, pa tudi kot vodilni čebelarski učitelj v j'!narhiji dajal ton in smer razvoja čebelarstva kot stroke. V sto-^ J ki sta sledili, je kranjska avtohtona čebela sivka postala p a8a najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, v Evropi pa celo vfTa- Izvoz čebeljih družin in matic je v letih pred prvo svetovno ln9 presegal število 150.000. Jrinierno dolgo tradicijo ima tudi organizirano čebelarstvo, saj p naši predniki na Rodinah pri Žirovnici ustanovili že leta 1781 lete Znano čebelarsko društvo v Evropi, natanko pred sto leti pa Lh|lo ustanovljeno Slovensko osrednje čebelarsko društvo za p "njsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. V čast te stoletnice, d0tudi stoletnice glasila Čebelar je Založba Kmečki glas izdala “0s‘ej najpopolnejšo čebelarsko strokovno knjigo z naslovom av, Šehele do medu”. To je obsežen zbornik več uveljavljenih p p’tjev, ki so pod vodstvom strokovnega urednika dr. Janeza ^ k IČmptii«k^ofl inštituta ^slnvnniin nrinravili kniitrn 8it in ltK|Jukarja s Kmetijskega inštituta Slovenije pripravili knjigo, a?katere ne bi smel noben čebelar opravljati svojega zanimive- ^ - pomirjujočega dela. Vj al čebelarjevo delo ni le zanimivo in pomirjujoče, temveč tudi k holj zahtevno. Kot so ribe v vodi prva žrtev njene onesna-Ci ti’ tak° čebele prve podležejo zastrupitvi zraka. Mnogo več [j. (nekdaj je treba vedeti ne le o škodljivcih in zajedalskih nalezla .V1 boleznih, kakršna je v novejšem času zlasti varoza, temveč L| 0 možnih zastrupitvah s pesticidi, katerim je čebela, ta sim-Vp'marljivosti, izpostavljena. Bogata knjiga daje na ta in druga p ašanja najsodobnejše odgovore. Inž. M. L. 250.000 somatskih celic v mililitru hlevskega vzorca kaže na dobro zdravstveno stanje, število med 250.000 in 375.000 pa že na pojav posameznih mastitisov v čredi. Pri tem in večjem številu somatskih celic so obolenja vimen že pogostejša, potrebne so dodatne preiskave mleka, zdravljenje in preventivni ukrepi, ki preprečujejo širjenje mastitisa po hlevu. Najpomembnejši vplivi na povečanje somatskih celic v mleku in pojav mastitisa so: • Krma, ki naj ne bo nikoli pokvarjena ali plesniva. Obrok naj bo vedno usklajen s potrebami molznic. Dogaja se, da rejci v želji po čim višji mlečnosti pozabljajo na osnovne fiziološke potrebe krave kot prežvekovalca. V obroku lahko primanjkuje kakovostne volominozne krme (predvsem sena), v presežku pa je včasih sveže krme, slabših silaž ali celo močnih krmil. Rejci včasih pozabljajo na dodatek ustreznih vi-taminsko-mineralnih mešanic ali pa jih krmijo neredno in v nepravilnih količinah.' • Higiena in klima v hlevu je odločilnega pomena. Hlev naj bo vedno suh, zračen, svetel (vsako leto prebeljen) in prilagojen potrebam krav. V hlevu naj ne bo prepiha ali zatohlosti. Krava naj ima dovolj dolgo, suho, čisto in toplotno izolirano stojišče. S tem zmanjšamo pogostost poškodb parkljev, nog, vimen in seskov. • Higiena in zdravje vimena je še kako pomembna. Vime pred molžo očistimo in zbrišemo s suho krpo ali papirnato brisačo. Krpe za čiščenje vimen naj ne bodo skupne za vse molznice v hlevu. Nato odvzamemo prve curke v lonček s temnim dnom in jih pregledamo. Če opazimo spremembe v mleku, si pomagamo še s kalifornijskim testom. Po končani molži redno razkužujemo seske. • Higiena in vzdrževanje molznega stroja. Molzni stroj redno čistimo, servisiramo in menjavamo gumijaste dele. Molzni stroji brez pulzator-jev so za molžo neustrezni. Vsak molzni stroj mora biti vsaj enkrat letno pregledan od usposobljenega serviserja. • Pri molži moramo biti pozorni predvsem na zadostno pripravo vimena in dobro izmolzovanje. Molža naj sledi takoj po pripravi vimena na molžo, in ne šele po nekaj minutah. S kravami pri molži lepo ravnamo. Poseben problem predstavlja slepa molža (stroj molze, ko v vimenu ni več mleka), ki nastopa predvsem zaradi slabe organizacije dela (preveč enot na enega molznika). Tudi počasno natikanje tulcev, ki mu sledi vdor zraka in snemanje tulcev, ko je v sistemu še vakuum, slabo vpliva na zdravo vime. • Pri reji molznic se izogibamo stresom in hitrim spremembam, npr. nemiru, pretepanju, vpitju, preganjanju, hitremu menjavanju obroka, paši po omrznjeni travi itd. Stresi so lahko tudi večkrat vzrok za občasno povečanje somatskih celic. • Faza laktacije tudi vpliva na povečano število somatskih celic v mleku. Povečano število somatskih celic opažamo ob začetku in koncu laktacije, zato mleka teh krav ne oddajamo. Mleko, ki vsebuje več kot milijon somatskih celic, ni primerno za napajanje telet, ki jih bomo redili za pleme, ampak ga porabimo za teleta, ki jih bomo pitali. V rejah s povečanim številom somatskih celic v mleku je treba izvesti posamezno vzorčenje krav na somatske celice. Ker pa povečano število celic v vzorcu posameznih krav še ne pomeni, da je žival bolna za mastitisom, je treba, preden se odločimo za zdravljenje, odvzeti mleko posameznih četrti za bakteriološko preiskavo in izdelavo anti-biograma. Mastitisje dokazan šele, ko so iz posameznih četrti vimena izločeni povzročitelji mastitisa. Na podlagi izvidov, vrst bakterij, stadija laktacije, brejosti živali, zdravstvenega stanja živali in ekonomske upravičenosti zdravljenja pa še bo veterinar skupaj z rejcem odločil za vrsto in način zdravljenja ali pa v nekaterih primerih za izločitev živali. Uspeh zdravljenja bo odvisen od vrste in občutljivosti povzročitelja na antibiotike, načina poteka zdravljenja, stadija laktacije od odprave dejavnikov, ki so vplivali na slabšo kondicijo in zmanjšano odpornost živali. Težave s higienskim pridobivanjem mleka smo v Sloveniji rešili-zelo hitro, medtem ko bomo marsikje zniževali število somatskih celic zelo dolgo. Tudi v Evropi počnejo to že precej časa. Rejci morajo vedeti, kaj so somatske celice in kaj lahko vpliva na povečanje njihovega števila. Poskušati morajo njihovo število zmanjšati na zdravo mejo (manj kot 125.000 somatskih celic na mililiter mleka) skupaj z veterinarji in kmetijskimi svetovalci. Mlekarji pa bodo zadovoljni, ko bodo na vhodni rampi sprejeli mleko z manj kot 400.000 somatskimi celicami na mililiter. KATARINA VOVK, dipl. inž. kmet. Kmetijski zavod Ljubljana NAJHITREJŠI ZA GRADČANI - V igri pajsanje in žaganje hlodov so bili najhitrejši tekmovalci iz Zagrada, ki so bili tudi v skupnem seštevku prvi. (Foto: J. Hartman) v Ze 30 let Alpskega mleka V Ljubljanskih mlekarnah pred kratkim proizvedli miljardti liter - Sodelovanje s Tetra Pakom LJUBLJANA - V začetku julija so v Ljubljanskih mlekarnah proizvedli miljardti liter trajnega mleka, znamke Alpsko mleko, ob tridesetletnici njegove proizvodnje v Sloveniji. Ker si v Ljubljanskih mlekarnah prizadevajo svojim potrošnikom ponuditi visoko kakovostno mleko, so lani popolnoma obnovili proizvodne linije za trajne mlečne izdelke, prav tako so potrošnikom ponudili Alpsko mleko, zapakirano v novo, kupcu in okolju prijazno Slim embalažo s pokrovčkom, ki je rezultat razvoja v podjetju Tetra Pak. Nova embalaža omogoča boljše rokovanje z mlekom, zavzema manj prostora na polici in daje izdelku drugačen videz. Do danes so v to embalažo napolnili okoli 50 milijonov litrov Alpskega mleka. Alpsko mleko so pričeli polniti v pollitrsko embalažo v obliki enostraničnega trikotnika, danes pa skupino 14 izdelkov pakirajo v različnih oblikah. Kot je povedal Jean - Louis Vuille, generalni direktor Tetra Paka, se Ljubljanske mlekarne z uvedbo najsodobnejše procesne tehnologije, novih polnilnih strojev in ne nazadnje tudi z uporabo nove oblike embalaže lahko primerjajo z vodilnimi evropskimi mlekarnami. Podjetji Tetra Pak in Ljubljanske mlekarne odlično sodelujeta že več kot 30 let, prepričani pa so, da bodo v prihodnosti svoje sodelovanje še okrepili. Pri proizvodnji Alpskega mleka so združili svoja prizadevanja v skrbi za človeka in za naravo. Trajno mleko, ki ga Ljubljanske mlekarne izdelujejo pod blagovno znamko Alpsko mleko, je namreč pomembna alternativa na jedilniku sodobnega človeka. V Sloveniji je proizvodnja mleka v zadnjem času narastla, že nekaj časa pa proizvedemo več mleka,-kot ga porabimo. Slovencu zaužijemo od 175 do 180 litrov mleka in mlečnih izdelkov na osebo, povprečna potrošnja v Evropi pa je že okrog 250 litrov. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Biotehnologija za boljše in bolj zdravo vino Vinarski simpozij v Stuttgartu (letos od 11. do 12. maja) je obravnaval mnoge zanimivosti, kije prav, da jih sliši čimveč vinogradnikov, bralcev Dolenjskega lista. Američani so predstavili svoje rezultate poskusov z jabolč-no-mlečnimi bakterijami, ki po naravni poti razkisajo prekisla vina. Ta postopek v Sloveniji še ni postal obvezen del nege vin, toda prej ali slej bo to stalna praksa predvsem v letih s prekislimi vini. V ZDA dodaja bakterije v vino po končanem alkoholnem vrenju že okrog 70% pridelovalcev vin. Jabolčno-mlečno vrenje (JMV) razkisa prekisla vina in spremeni aromo vina v zmes, ki postaja na ameriškem trgu vse bolj iskana. Naj tako dodam, da je takšna aroma v Evropi iskana že več desetletij pri rdečih vinih, pri belih vinih pa predvsem v Franciji in Švici ter pri naših sosedih v Italiji. Na Danskem, ki se s selekcijo bakterij JMV ukvarjajo zelo dolgo, so razvili že štartne kulture, ki jih lahko dodamo brez predhodnega namakanja (reaktiviranja) direktno v vino. Pri optimalnih pogojih, (nizki prosti S02, pH nad 3,0 in temperaturi nad 16° C) je razkis vina končan že v osmih dneh. Toda pozor, takšen postopek je primeren samo za popolnoma suha vina. Ostanek nepovrete-ga sladkorja preusmeri JMV v razvoj mlečnega cika. Gotovo je tak postopek boljši za omiljenje prekislega okusa vina kot pa namerno puščanje nekaj gramov nepovretega sladkorja. Vina, ki so naravno razkisana, potrebujejo manj žvepla, so v steklenicah stabilnejša. Vina, ki so prelahka, je potrebno močneje zažveplati, da ostanejo v steklenici stabilna. Pridelava (izoblikovanje) in nega vina ni bila doslej dovolj proučena s strani kvasovk, ki se imenujejo brettanomyces. Razmnožujejo se v vinu po končanem alkoholnem in jabolčno-mlečnem vrenju. Presnova teh kvasovk pusti vinu razne arome, ki so lahko zaželjene ali pa pomenijo kvarjenje vina. Sod nudi odlične pogoje za razvoj kvasovk brettanomyces. Zrak v nedotočenem sodu pospešuje negativno aktivnost teh^va-sovk. Zaradi današnje stopnje poznavanja vinskih napak in bolezni že veliko vinogradnikov pozna bolezen miševino. Ta neprijetnost je posledica presnavljanja teh kvasovk v zadostni prisotnosti kisika. Pozitivna aroma, ki jo razvijajo te kvasovke v dotočenem sodu, je vonj po tobaku, ki v komaj zaznavnem odtenku lepo obogati aromo rdečega mrzlega vina pa tudi belega. Nemci vidijo velik problem za kakovost vina v neznačilnem starikavem tonu (NST). Pri njih je na degustacijah največ vin izločenih zaradi vonja in okusa po zamašku, naslednja zadeva je že NST. V naših vinih se ta “nesreča” že prepogosto srečuje. Vina dobijo vonj po hibridu (foxton), ali mokrem, namakanem perilu (brisače). Danes pa se že ve, da vina, ki kažejo te neprijetne vonjave, vsebujejo snov aminoacetilfenon. Za razvoj te snovi v vinu so “zaslužni” razni stresi, ki jih doživlja vinska trta v trtju. Naštevajo pomanjkanje vode, previsoke pridelke,premalo dušika. Ugotavljajo, da od vseh sredstev za nego vina, ki so jih uporabljali, da bi v vinu zmanjšali neprijetni starikavi ton, je še najuspešnejše aktivno oglje. Z dozo 75 g/hl oglja so zmanjšali količino omenjene snovi v vinu od 1,1 mg/ 1 na 0,7 mg/l. Manjša količina se več ne zazna. Obnesel se je tudi dodatek askorbinske kisline pred žveplanjem vina; tako pridobljena sveža sadna, reduktivna aroma je zmanjšala NST vina. dr. JULIJ NEMANIČ helena mrzlima gospodinjski kotiček Raznovrstno sadje v rumu Še vedno je čas, da pričnemo vlagati sadje v rum in sladkor, pripravimo češnjev liker ali osvežilen sadni punč. Za sadje v rumu potrebujemo glinast lonec s pokrovom, približno 4 kg različnega sadja, 2 do 3 steklenice močnega ruma in 2 kg sladkorja. Prvo plast v loncu napravimo iz jagodičja in prekrijemo s 500 g sladkorja. Zalijemo s toliko ruma, da so jagode pokrite. Po vlaganju sadja lonec vedno pokrijemo s prozorno folijo in pokrovom. Primerno zrelo, predvsem pa čisto in zdravo sadje polagamo v lonec skozi vso sezono. Priporočljivo je, da v lonec ne vlagamo banan ali sadja z zelo močno barvo, ki prekrije druge. Od časa do časa vsebino lonca previdno premešamo, da pospešimo raztapljanje sladkorja. Mesec dni po tem, ko smo vložili zadnjo plast sadja, lahko pričnemo z uživanjem dobrote. Ves čas naj lonec stoji v hladnem prostoru. Za pripravo domačega češnjevega likerja potrebujemo 750 g češenj hrustavk, 250 g sladkorja, 2 cimetovi palčki, lupino ene pomaranče, steklenico močnega žganja nevtralnega okusa, 1 nageljnovo žbico. Češnje operemo, odstranimo pečke in jih polovico stremo. V steklen kozarec polagamo po plasteh strte pečke, češnje, sladkor, cimet, nageljnovo žbico in pomarančno lupino ter vse prelijemo z žga- ta 28 (2551), 16. julija 1998 njem. Kozarec zapremo in postavimo v hladen prostor za pet tednov. Občasno ga pretresemo, da se sladkor bolje raztopi in porazdeli. Tekočino nazadnje precedimo in nalijemo v manjše steklenice. Aromatičen shranek so ingverjeve češnje. Za 1,5 litra potrebujemo 1 kg dobro zrelih .češenj, 100 g ingverjeve korenine, sok ene limone, 250 g sladkorja, 5 žlic vode, 1 steklenico ruma (54 odst.). Ingverjevo korenino olupimo in narežemo na rezine ter skupaj s češnjami, ki smo jih odstranili pečke, nadevamo v kozarec. Vodo z dodanim sladkorjem prekuhamo in pustimo, da se ohladi. Nato primešamo rum in limonin sok. Popolnoma ohlajeno tekočino zlijemo na češnje v kozarcu, ki ga dobro zapremo in ga do uporabe pustimo na hladnem dva do tri tedne. Iz južnega sadja pa lahko napravimo sadni punč. Za 1,5 litra potrebujemo 1 majhen ananas, 1 pomarančo, 2 limoni, 250 g sladkorja, 1 cimetovo palčko, 4 žlice vode in 1 steklenico 54-odst. ruma. Olupljeno sadje narežemo na tanke rezine, sladkor in dišave prekuhamo z vodo, dodamo sadje, premešamo in pustimo, da se ohladi ter nato dolijemo rum. Vse skupaj damo v kozarec, dobro zapremo in pustimo stati 4 tedne. Vsak drugi dan vsebino dobro premešamo. DOLENJSKI LIST FESTIVAL BREŽICE SE ZAČENJA BREŽICE - V soboto, 18. julija, se bo ob pol devetih zvečer s koncertom Adel Sin-gersov iz Norveške v Viteški dvorani brežiškega gradu začel 2. mednarodni festival stare glasbe Festival Brežice 98. Že opoldan bodo na grajskem dvorišču odprli srednjeveško Arqpovo tržnico, ob šestih zvečer pa se bodo začele Aronove viteške igre v grajskem parkD. Spremljevalni študentski festival se je začel že v sredo, 15, julija, na gradu Bogenšperk s koncertom študentov glasbe iz izraelske Haife. Mladi glasbeniki bodo danes nastopili še na gradu Rajhenburg, jutri pa v Mordaxovi kapeli v Novem mestu: koncerti študentskega festivala so ob pol devetih zvečer. RAZSTAVA PODARJENIH GORŠETOVIH DEL KOSTANJEVICA - Jutri, 17. julija, bodo ob sedmih zvečer v Lamutovem likovnem salonu odprli razstavo del akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki jih je Galeriji. Božidarja Jakca poklonila iz zasebne družinske zbirke dr. Gloria Slavka Bratina iz Toronta. Gre za 16 plastik in 30 risb, ki so pomembno obogatile stalno Goršetovo zbirko. Razstavo bo odprl kulturni minister Jožef Školjč, v kulturnem programu pa bo nastopila Štefka Drolc. ORGELSKI RECITAL GLOBODOL - Za prejšnjo sredo napovedani orgelski recital bo na programu Novomeškega glasbenega festivala v sredo, 22. julija, ob devetih zvečer v Domu glasbene dediščine. Predstavil se bo dirigent, skladatelj in organist Dimitrij Rejc. Glasbenik je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo iz dirigiranja, kasneje pa še iz orgel. “Mondena” delavna med počitnicami Grosupeljska založba Mondena predstavila svoje zadnje štiri knjige - Do zdaj okrog 80 del, letos 13 - Polni delovnih načrtov - Davek na dodano vrednost poguben za knjigo MALA ILOVA GORA - Grosupeljska založba Mondena je v torek, 7. julija, na svoji domačiji tako kot lani pripravila poletno predstavitev svojih zadnjih štirih knjig. Srečanja seje udeležila večina avtorjev in ostalih, ki so pomagali pri nastanku novih del, direktor in urednik založbe, Jean J. in Ivo Frbežar, pa sta razkrila tudi nekaj delovnih načrtov založbe, ki že od začetka devetdesetih let izdaja predvsem izvirno slovensko literaturo. Do sedaj je Mondena izdala okrog osemdeset različnih del, kot je povedal njen direktor, pašo jih na slovenski knjižni trg v letošnjem koledarskem letu prispevali trinajst. Mednje sodijo tudi štiri, ki sojih na srečanju predstavili. V Jurčičevi zbirki je kot 18. knjiga izšlo delo Franja Frančiča Dobro jutro, Charles Bukovvski!, v kateri so zbrane erotične črtice; 19. knjiga te zbirke pa predstavlja roman treh mladih piscev - podpisali so se s psevdonimi Aleksander Avbelj, Lotica in Valter Gorenc - z naslovom Šest prijateljev in poslednja skrivnost Volčje vasi ali Sto in ena opomba. Nekaj posebnega je delo Renate Šribar Medtem ko sem spala, saj njeno kratko prozo z ilustracijami, fotografijami in zanimivim oblikovanjem dopolnjuje Radovan Jenko. V paradni zbirki Mondenine založbe “Esprit Slovene” pa je te dni kot četrta knjiga izšla zbirka JUBILEJNE JEZIKOVNE POČITNICE NOVO MESTO - V soboto, 18. julija, se bodo ob deseti uri dopoldne v avli grmske osnovne šole začele jubilejne, desete jezikovne počitnice, ki jih prirejata Osnovna šola Grm iz Novega mesta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. V desetih letih je v Novo mesto na jezikovno izpopolnjevanje v slovenščini, ki poteka ob športu, igrah in druženju z vrstniki, prišlo več kot dvesto mladih Slovencev iz avstrijske Koroške. RIMELE V MIKLOVI HIŠI RIBNICA - Danes, 16. julija, bodo ob osmih zvečer v Galeriji Miklova hiša odprli razstavo slik Ota Rimela. Razstavo je v Ribnico prispela s posredovanjem mariborske Galerije Žula. aforizmov z naslovom Aforizmi o tebi, o tem in onem, mešanica aforizmov ali miscellanea pisca Vladimira Gajška. Predstavitve so se razen Franja Frančiča udeležili avtorji predstavljenih novitet. Na srečanju sta Ivo in Jean J. Frbežar zbrane razveselila z nekaterimi napovedmi del, ki jih namerava založba Mondena izdati v prihodnje. Pripravljajo drugi del antologije sodobne slovenske poezije, zbirko petdesetih esejev o sodobnem slovenskem slikarstvu, med zahtevnejše projekte pa nedvomno sodi monografija o Mag-dalenski gori - bogatem halštat-skem nahajališču, ter štiri knjige, ki bodo ob letošnji 100 - letnici rojstva Louisa Adamiča podrobneje predstavile njegovo pomembnost. Urednik založbe Mondena Ivo Frbežar in direktor Jean J. Frbežar “Kot založnik sem najbrž naiven, ker nikakor ne morem razumeti, da država ob vseh razlogih ne more priti do spoznanja, da davek na dodano vrednost pomeni propad za slovensko knjigo. Mislim pa, da Slovenci še kar veliko berejo,” je vendarle optimistično zaključil Ivo FrbeŽar' L. MURN V Poletje v Črnomlju tretjič Jutri se začenjajo črnomaljske kulturne prireditve - Kar sedem koncertov - Prvič pomoč ministrstva ČRNOMELJ - Poletje v Črnomlju tudi letos ne bo dolgočasno, saj se bo v organizaciji tamkajšnje ZKD od srede julija pa do konca avgusta zvrstilo kar sedem glasbenih prireditev pod naslovom Poletje v Črnomlju. ‘ Tretjič so jih pripravili, ker je bil odziv obiskovalcev obe leti dober, kar daje voljo zanaprej. Kot je povedala strokovna tajnica na ZKD Ksenija Khalil, za letos napovedujejo kar sedem koncertov, kar je največ doslej, zasluga za to pa gre predvsem Ministrstvu za kulturo RS, ki je Poletje prvič finančno podprlo. Celoten program bo namreč stal okrog milijon šesto tisoč tolarjev, zahvala za to pa gre tudi ostalim sponzorjem. Program so zasnovali tako, da so zastopane različne glasbene zvrsti, predvsem jazz, ljudska in klasična glasba. Priložnost dajejo domačim glasbenikom, zlasti mladim, ki šele stopajo na glas- beno sceno, kot je v nadadi, pa povabijo tudi kakšno že uveljavljeno tujo skupino, zlasti s področja izvirne ljudske glasbe. Tretje Poletje v Črnomlju jutri, v petek, 17. julija, ob 21. uri v atriju gradu pričenja Jam session s šestimi mladimi glasbeniki, ki bodo,v mainstream stilu pred-stavilLpcsfpc program jazz stan-dardov, od klasičenga btnesa; swinga in balad do modernejših modalnih skladb. Do 28. avgusta pa bodo nastopili še: tamburaška skušina Vodomec, skupina Di Naye Kapelye iz Budimpešte z vzhodnoevropsko židovsko glasbo, vokalni tercet Prima vista z Jesenic s koncertom renesančne glasbe, Big band Krško pripravlja jazz koncert, večer tradicionalne didgeridoo glasbe bo prispeval Richard Walley s skupino, za zaključek pa bo koncert baročne glasbe z recitalom na čelo Luca Ferrinija. L. M. 17. KIPARSKI SIMPOZIJFORMA VIVA KOSTANJEVICA 1998 Po desetletju oživljena Forma viva bo v Kostanjevici ustvaril, za boljše razumevanje pa je na list papirja narisal še skico. Zamislil si je skulpturo v obliki nekakšnega masivnega dvojnega šotora, vendar pa pušča gledalcem odprto, da si sami odgovore na vprašanje, kaj njegova skulptura predstavlja, in ji sami najdejo primerno ime. “Material je zelo dober, delovni pogoji so odlični, okolica je čudovita, hrana in vino tudi,” je povedal in dodal, da mu Slovenija ni tuja, saj je pred leti že bil tu, delal je v kiparski koloniji v Piranu in razstavljal na skupinski razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani. Blizu španskega kiparja ima svoje delovišče tudi gost iz Hrvaške Petar Barišič. Rodil seje leta 1954 v Vrlici, se šolal najprej na splitski šoli za uporabne umetno-* sti, nato nadaljeval študij na Aka-demiji za likovno umetnost v V idiličnem okolju nekdanjega kostanjeviškega cistercijanskega samostana, ki se je iz ruševin dvignil v novo duhovnost, posvečeno kulturi, so se po okroglih desetih letih znova zbrali kiparji in se v ustvarjalnem zagonu lotili veličastnih hrastovih debel iz Krakovskega gozda, da bi iz hrastovine ustvarili nova dela, ki bodo obogatila dragoceno in znamenito zbirko skulptur na prostem, po katerih Kostanjevica slovi doma in po vsetu. Kiparski simpozij, znan pod imenom Forma viva, je z njimi po desetletju mirovanja znova zaživel. Prizadevanja direktorja Galerije Božidarja Jakca, Bojana Božiča, in njegovih sodelavcev ter razumevanje glavnih sponzorjev simpozija, Ministrstva za kulturo, Zavarovalnice Triglav, občine Krško, tovarne zdravil Krka, krajevne skupnosti Kostanjevica in še številnih drugih manjših podpornikov so vsem težavam navkljub le rodila sadove. V kroniko kostanjeviških kiparskih simpozijev se s I. julijem vpisuje Forma viva 1998, sedemnajsta po vrsti. “Po desetih letih se kiparski simpozij Forma viva v Kostanjevici nadaljuje, vendar je nekoliko drugače zasnovan od poprejšnjih,” pravi Bojan Božič. “Kiparje smo izbrali, povabili smo jih tri, gre pa za predstavnike mlajše oziroma srednje generacije. Zanje je značilno, da pri svojem delu ne poznajo več klasičnega klesanja, ampak gre bolj za koncepte in iskanje form.” V Kostanjevico so za mesec dni prišli ustvarjat Alfonso Berridi iz Španije, Petar Barišič iz Hrvaške in Roman Makše iz Slovenije. Prvi dan simpozija so si ogledali pripravljeno hrastovino, pregledali zasnutke del, ki jih nameravajo ustvariti, nato pa je bila naslednja dva dneva na vrsti groba obdelava hrastovine, ki so jo opravili na žagi Jožeta Kovačiča na Brodu; delo je bilo po mnenju vseh prav zgledno opravljeno. Grobo obdelani material so pripeljali nazaj na delovišče Forme vive, kjer zdaj kiparji prenašajo svoje umetniške zamisli v stoletno hrastovino. bastianu, se šolal v Madridu in tam diplomiral na šoli za uporabne umetnosti in umetnostne obrti, si je za svoje delovišče izbral prostor ob stari samostanski cerkvi, kjer nastaja njegova skulptura. Za zdaj je še brez imena. Kipar živahnega španskega temperamenta je v mešanici italijanščine in španščine prav rad razložil, kaj Španski kipar Alfonso Berridi, ki se je rodil leta 1958 v San Se- Kipurjem pri opravljanju težjilt del pomagajo fantje iz Kostanjevice in Krškega. Zagrebu in diplomiral v razredu prof. Ivana Saboliča. Živi in dela v Zagrebu. Kot je povedal, največ dela v lesu, precej tudi v bronu in v kombinaciji različnih materialov. V zadnjem času je njegov priljubljeni material reciklažno gradivo, uporablja torej odslužene stvari, ki so bile že izdelane v nek namen, a jim v svojih skulpturah ustvarja nove. Njegova dela so predvsem srednjih velikosti, ustvaril pa je že nekaj monumentalnih kipov: štiri metre visok kip kralja Tomislava v Čapljini in oltar-skulpturo v novi hrvaški cerkvi v avstralskem mestu Melbourne. V Kostanjevici ima priložnost delati v svojem priljubljenem materialu in hkrati priložnost, da ustvari skulpturo malo večjih dimenzij. “Kompozicija bo v velikosti pet do šest metrov. Gre za asociacijo na ostrešje, postavljeno na tla, torej nekakšno ozemljeno ostrešje,” je pcrvedal hrvaški kipar. Hrastova bruna bo povezal s posebnim nerjavnim jeklom, ki bo delovalo kot sestavni element kompozicije, posamezne dela pa bo obarval z intenzivnimi barvami. “Želim, da bi bila moja skulptura vesela, zračna. Ko opazujem dela kiparjev, ki so doslej ustvarjali v Kostanjevici, opažam, da so vsa nekako temna, premazana s temnimi zaščitnimi sredstvi, so postala barvno enaka. Nočem še ene takšne skulpture. Če bo treba, bom prišel iz Žagre-ba in pomagal pri zaščiti, da bodo barve ostale svetle in vesele,” je dejal Barišič, ki prvič ustvarja v Sloveniji, čeprav je v Ljubljani že razstavljal. Z vsem v Kostanjevici je zelo zadovoljen. Nekoliko bolj zase se drži najmlajši v kiparski trojki, akademski kipar Koman Makše iz Ljubljane. Na ljubljanski akademiji za li- Slovenci na Hrvaškem V Črnomlju so predstavili prevod knjige dr. Danka Plevnika o slovenskem življu na Hrvaškem S spotikanji in zatikanji v odnosih med novonastalima državama Slovenijo in Hrvaško je vzniknila tudi tema, o kateri se prej ni oziroma seje le malo govorilo - o Slovencih na Hrvaškem. Tema je postala še toliko aktualnejša, ko so Hrvatje v svoji novi ustavi meni nič tebi nič pri naštevanju narodnostnih manjšin, ki žive na Hrvaškem, izbrisali v prejšnji ustavi sicer zapisane Slovence. Očitno gre za politični izraz hrvaškim Slovencem in Slovencem sploh nenaklonjene težnje, pa naj politikrin “zagovorniki” Slovencev še tako govoričijo in pišejo, da se položaj slovenske manjšine ne bo nič spremenil. Če naj bi se že, potem bi se moral samo na boljše, saj slabši, kar se tiče prihodnosti in obstanka manjšine, skoraj ne more biti: statistični podatki Dr. Danko Plevnik namreč nedvoumno kažejo, da se vsako desetletje Število hrvaških Slovencev zmanjša za sedem tisoč. Leta 2020 jih ne bo več, pa naj so v hrvaški ustavi zapisani ali ne. Ko se zdaj govori in vse pogosteje tudi piše o Slovencih na Hrvaškem, se zdi, kot da se odkriva Ameriko, pa je vendar tema izredno bogata in nikakor ne obremenjena z negativnimi naboji, prej bi lahko rekli, da obratno, saj poznavanje te problematike odpira poti k strpnosti, medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. To in želja, da bi razvil “zavest o potrebi po temeljitejšem raziskovanju etničnega slovenskega življa na Hrvaškem” je vodilo dr. Danka Plevnika (njegovi predniki več kolen nazaj so bili Slovenci), da se je lotil raziskovanja in pisanja prispevkov o hrvaških Slovencih. Objavljanje prevedenih prispevkov v Delu je spodbudilo precejšnje zanimanje, avtorja pa je odziv spodbudil, da je svoje delo še dopol; nil ter pripravil knjigo Slovenci na Hrvaškem, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu. Najprej so jo predstavili v Karlovcu, prejšnji teden pa še v Sloveniji, in sicer y Črnomlju- Kraj prve slovenske predta-vitve ni naključen, knjiga jc namreč lahko izšla, ker sta jo založila Območna organizacija Bele krajine Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Poverjeništvo karlovške županije Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške. Sodelovanje obeh sindikatov se je s tem dodatno potrdilo kot zelo dobro in plodno, skupno založništvo pa nedvomno vezi tudi na kulturnem področju. Dr. Danko Plevnik je knjigp zasnoval kot poljudno in berljivo čtivo, zato se v natančnejše analize in vrednotenje zbranega gradiva ni spuščal, raje je splošnosti preplel z vrsto anekdot, tu in tam pa je le ponudil svoje videnje in razumevanje problematike, ki jo poskuša pojasniti tudi s psihologijo slovenskega značaja; presenetljivo pripravljenost hrvaških Slovencev na asimilacijo pripisuje pragmatičnemu značaju tet ekonomskim dejavnikom. ; zapisih o Slovencih v obmejnem pasu, to je v Istri, Kvar-nerju, Gorskem Kotaru, Karlovcu, Zagrebu, Zagorju iu Medžimurju, ter v Dalmaciji in Slavoniji je zbral veliko zanimivega gradiva iz preteklosti in sedanjosti, zapisal obilo imen in nakazal, kaj vse bi bilo vredno še raziskati. Opravil je tore) pomembno delo, ki jc že in bo verjetno še spodbudno vplivalo na druge pisce, upajmo, da tudi na boljše razumevanje. M. MARKELJ kovno umetnost je diplomiral leta 1989, dve leti kasneje pa končal še podiplomski študij. Za seboj ima že pet samostojnih razstav doma in na Hrvaškem, sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in na treh kiparskih simpozijih, v Kostanjevici si je delovišče izbral v kotu notranjega samostanskega dvorišča, kjer brusi hrastove plohe za svojo skulpturo. “Privlači me večji format, vendar me monumentalna plastika kot taka ne zanima, zanimajo me kiparske postavitve taKšnih velikosti, ki so še lahko v komunikaciji s človeškim telesom kot celoto. Moji kipi ne funkcionirajo kot klasične figure, gre bolj za prostorske postavitve, skozi katere se gledalec lahko giblje. Pri svojem delu se srečujem največ z notranjščino, z galerijskim prostorom, tu, v Kostanjevici, pa ustvarjam delo, ki bo stalo na prostem. Gre torej za eksterier, ki pa bo vseboval elemente interiera. Kip bo v enem kosu z manjšimi intervencijami zunaj kiparske gmote. Kostanjeviška Forma viva ima močno formalno tradicijo, ki sta jo postavila dosedanja kiparska produkcija in zavezanost izbranemu materialu, hrastovemu deblu, ki je narekoval vertikalne strukture. Jaz se odločam za destrukcijo debla skozi industrijski proces obdelave, razžagovanja in za osvoboditev togosti debla skozi rekonstrukcijo,” je povedal Makše. V pogovoru pa je še opozoril na prostorski problem Forme vive. Za prostor, ki je na razpolago, se je nabralo že preveč kipov, nadaljnje množenje skulptur na tem prostoru se mu ne zdi dopustno. In kot njegova kiparska kolega je tudi on pohvalil material, organizacijo in vzdušje na simpoziju. Alfonso Berridi Petar Barišič MILAN MARKELJ Roman Makše dežurni poročajo n KURJI tat NA DELU - V noči .a julij je nekdo iz odprtega *°«ošnjaka, ki je last Z. I. iz.Čud-?e8asela, odnesel 25 kokoši. Škode le«i25 tisočakov. OB MOPED - 8. julija nekaj čez ^tno zvečer se je P. F. s svojim olesom z motorjem pripeljal pred 8°vino Kovinotehna na Ljubljan-.1 cesti, v trgovini pa je bil kakšne ®tft ure. Ko se je hotel potem , “Peljati, je ugotovil, da mu je ne-^ vozilo že odpeljal neznano k vlomil v prikolico - Pred ratkim je nekdo prišel do kamp rlk-°lice> ki jo je imel H. M. v upo-ok 1 od občine Semič, in razbil i Q,^nsko steklo ter okvir prikolice. . Cltno iz prikolice ni odnesel ni-Sar, s samim vlomom pa je po-ru&l za 45 tisočakov škode, j, VRATA SO BILA ODKLENJE- ' Prejšnji ponedeljek popoldne nekdo prišel do zidanice na Trški ki je last G. J.. V objekt je Lnsel skozi odklenjena vrata, iz hlač stnika pa je vzel moško denarni-^ v kateri je bilo 60 tisočakov in osji3 izkaznica oškodovanca, i .VB CERADO - V noči na 10. 3 Je nekdo na parkirišču v Breži-3 kjer je bila pokrita jahta, odne-1 zeleno cerado, veliko 8x8 "'etrov. B VLOMIL v AVTO - Neznan ne- okotPnV je V nC^,lj°- 12. julija, v .1 ure prišel do parkiranega j? ?Ja v Cerkljah ob Krki, ki je last jjj £• Razbil je steklo in s pred-sedeža vzel žensko torbico, z v ^njega sedeža pa kopalno torbo, , ateri so bili različni dokumenti, ncne kartice in čeki. gostilničarja NA OKO ADleŠIČI - Ko je v noči na Piv i J* tore*c B- M- s prijatelji po-. al v bifeju Pri starem podu v l0, (ešičih, je med njim in lastnikom le a'a L A. prišlo do prepira in pre-j Pa- Med pretepom je S. M. udaril v desno oko in ga hudo poško-I, VaL da so ga morali odpeljati v v°meško bolnišnico. Po dolenjski deželi , Pred kratkim so imeli upo-tyenci na jasi v Dolenjskih j°plicah piknik. Veselo razpo-°Zenje je bilo krivo, da niso °Pray, ki je tudi spretno izginil, s*-je očitno imel fino tudi brez r^tŽbe upokojencev. .Drugačne želje je imel tatič, ,‘Sejeprejšnji teden napotil v *“eH katerega lastnik je 45-let-1 ‘V J. Nepridiprav je iz hleva ^'eni nič tebi nič odpeljal ko-z žrebetom in telico. Vse tri ^alije odgnal proti Cestnemu ifjetju Novo mesto, kjer je e«co spustil, kobilo in žrebe I Je odpeljal neznano kam. fj1tnika je oškodoval za kakš-"fl 300 tisočakov. Prejšnji teden je moped To->,0s Colibri 35-letni G. D. frkiral na Trgu svobode v n,i°lnlju' Mopeda sicer ni plenil pa tudi čelado je pustil i? njem, nato pa je odšel v , &nji gostinski lokal. Ko se je °*el odpeljati, je presenečen Pazil. da vozila ni. Našel ga *: nuslednjega večera na na-jfotnem koncu, vendar mo-Ped ni bil več takšen kot prej: *fada je izginila, na mopedu * bilo vzvratnega ogledala, BS?krova rezervoarja za gorivo P Pokrova prostora za orodje, ločeno je bilo tudi gorivo. Smrt kosila po cestah in polju V Domžalah v prometni nesreči umrli 25-letni Hermina K. in Renata J. iz Dolenjega Boštanja pri Sevnici - Dva mrtva pri Biču - Smrt pod kombajnom na Raki Dnevi med vikendom in tik pred njim so bili na naših cestah spet zaznamovani s krvjo, kot da bi popustili vzvodi, ki jih je v zadnjih dobrih dveh mesecih postavil novi zakon o varnosti cestnega prometa. Konec tedna je v Sloveniji izgubilo življenje kar 6 ljudi, krvni davek so ceste zahtevale tudi nekaj dni prej, črne dni pa sta v državi zaznamovali še dve delovni nezgodi: v eni je umrl traktorist, eno žrtev pa je na Raki pri Krškem zahteval kombajn. Huda prometna nesreča, ena najhujših letos na Slovenskem, ki jo moramo žal omeniti tudi v Dolenjskem listu, se je zgodila v če- trtek ob pol dveh zjutraj v Domžalah, kjer sta življenje poleg voznika 29-letnega Boštjana D. iz Ljubljane (fotografa Jane) živ- OSTANK1 OPEL KADETTA IN HONDE CIVIC - Dolenjka je spet zahtevala dve življenji. Voznik Honde Civic je namreč nenadoma zapeljal na levo, takrat pa je nasproti pripeljal Nemec. Trčenje je bilo usodno za oba voznika. (Foto: T. G.) ROCK DRUŽNO S TRAVO OTOČEC - Rock Otočec 98 je za nami, s tem pa tudi nekaj napisanih predlogov sodniku za prekrške zaradi posesti mamil in kazenskih ovadb. Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto in policisti namreč niso počivali, ko seje mladina veselila in uživala ob glasbi, pijači in še čem, saj so bili pozorni tudi na preprodajo in zlorabo mamil. Zaradi omogočanja uživanja mamil so kazensko ovadbo podali zoper 26-lctncga M. R. iz Ljubljane, 21-letnega M. R.- S. iz Radovljice in zoper21-letne-ga P. G. iz Ljubljane. Snovi, za katere so utemeljeno sumili, da gre za mamilo, so zasegli. Vseh 21 oseb, ki so bile zalotene, da so imele v posesti mamilo, so prijavili sodniku za prekrške. V ZABJAKU POKALO NOVO MESTO-7. julija dopoldne so bili policisti obveščeni, da v naselju Brezje, torej v Žabjaku, nekdo strelja. V naselju je bila opravljena hišna preiskava, policisti pa so pregledali tudi okolico. Našli so avtomatsko puško Model 70, tip A52, in dva nabojnika s 15 naboji. Policisti sumijo, daje lastnik orožja B. V. - V. iz Zabjaka, ki naj bi tudi streljal, zato so zoper njega podali kazensko ovadbo. PO BOGAT PLEN V TRGOAVTO NOVO MESTO - Med 8. in 10. julijem je nekdo vlomil v trgovino Trgoavto na Ljubljanski cesti v Novem mestu in ukradel dve motorni žagi, avtoradio in dva para zvočnikov. S tem je trgovino oškodoval za 350 tisočakov. DENARNICA ODŠLA S ŠTOPARJEMA NOVO MESTO - J. G. se je 9. julija nekaj čez polnoči z avtom peljal od Novega mesta proti Bršljinu. Ustavil je dvema štoparjema in ju peljal do Bučne vasi, kjer sta izstopila. Ko je v avtu iskal denarnico, je ugotovil, daje izgnila v noč s štoparjema, z njo pa tudi denar in dokumenti v njej. “BOMBAŠA” TAKOJ ODKRILI NOVO MESTO - V ponedeljek, 13. julija, nekaj po 15. uri so bili policisti obveščeni, daje na občini Novo mesto podstavljena bomba. Odšli so na kraj, vendar bombe niso našli, že v eni uri pa so ugotovili, kdo je iz telefonske govorilnice sprožil lažni alarm. Dejanja je osumljen 25-lctni T. K. iz Trebče vasi. n Billi NESREČA V KRIŽIŠČU - V torek, 7. julija, nekaj pred 7. uro zjutraj je 23-letni B. P. z avtom v mokronoškem križišču zapeljal v levo, da bi obvozil zaporno tablo, kije bila postavljena na njegovem voznem pasu. Takrat je iz neprednostne smeri pripeljala voznica osebnega avta M. M. in zavijala na lokalno cesto. B. P. je zaviral, a nesreče ni mogel preprečiti. Do trka je prišlo na njegovi levi strani vozišča, voznica M. M. pa se je pri tem hudo poškodovala. MOPED ČELNO V AVTO - V ponedeljek, 6. julija, nekaj pred pol eno popoldne je 17-letni Ž. S. vozil motorno kolo od Velikega Slatni-ka proti Hrušici. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, je vozil po levi strani vozišča, takrat pa je nasproti pravilno po svoji strani z osebnim avtom pripeljal 25-letni M. M. Vozili sta čelno trčili. Voznika mopeda je vrglo preko strehe avta. Z rešilcem so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. ZBIL KOLESARJA - V četrtek, 9. julija, nekaj pred poldnevom se je na Ljubljanski cesti v Novem mestu zgodila prometna nesreča, vzrok katere je neprimerna hitrost voznika osebnega avta R. P. iz Novega mesta. Ta je na prehodu za pešce zbil kolesarja D. K. iz Novega mesta. Kolesar se je v nesreči huje poškodoval. ljenje izgubili tudi 25-letni Hermina K., novinarka Jane, in Renata J. iz Dolenjega Boštanja pri Sevnici. Fant in dekleti so se malo pred nesrečo peljali od Trojan proti Ljubljani, ko je voznik Boštjan nenadoma zapeljal čez neprekinjeno črto na nasprotni vozni pas. Takrat je nasproti s polno naloženim tovornjakom pripeljal 24-letni slovaški državljan, ki je sicer zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. Vsi trije v fordu sierri so bili takoj mrtvi. Dvoje življenj je zahtevala tudi magistralna cesta št. 1 Ljubljana - Obrežje. V soboto nekaj okoli 5. ure zjutraj je 28-letni Zdravko K. iz Šentpavla pri Ivančni Gorici vozil osebni avto Honda Civic od Trebnjega proti Ljubljani. Pri Biču je nenadoma zapeljal na levo, ko je nasproti z osebnim avtom Opel Kadett Caravan pripeljal 46-letni Hans G. iz Nemčije. Vozili sta čelno trčili, po trku pa je avto, ki ga je vozil Zdravko, odbilo v desno, kjer je oplazil še en avto. Oba voznika, ki sta čelno trčila, sta bila takoj mrtva. Hudo poškodovanje bil Zdravkov sopotnik, lažje poškodbe pa je dobila sopotnica v nemškem oplu. Tragično se je končala tudi žetev na Dolgi Raki pri Krškem, kjer je žel Marko J. iz Kostanjevice. Do nesreče je prišlo, ko je voznik žel; takrat je na njivo prišel 26-letni Miran G. in z leve strani stekel za žetvenim strojem, da bi povedal vozniku, naj pride požet še njegovo njivo. Ko je bil vzporedno s kabino stroja, se je hotel prijeti za železno lestev, po kateri se pride v kabino. Ker je bil obut v cokle, mu je po vsej verjetnosti pri vzpenjanju spodrsnilo in je padel na trebuh pred prednje levo kolo, ki je tik ob lestvi. Kolo kombajna mu je zapeljalo preko hrbta ledvenega dela, lopatice, vratu in glave ter ga tako poškodovalo, da je takoj umrl. T. GAZVODA OB DENAR MIHALOVEC - V ponedeljek, 13. julija, popoldne je prišel nekdo v vulkanizersko delavnico Furlan v Mihalovcu, izkoristil odsotnost prodajalca in iz predala pisalne mize vzel 1.500 mark. Lastnik je tatvino odkril šele pri preštevanju dnevnega izkupička. SLOVESNO IN TEKMOVALNO OB 75-LETNICI PGD KRŠKA VAS -Prostovoljno gasilsko društvo Krška vas letos praznuje 75-letnico obstoja, zato so v soboto, 11. julija, pripravili več prireditev. Tako so se tudi gasilska društva iz brežiške in krške občine pomerila v gasilskem tekmovanju (na sliki). Najboljši so bili gasilci izBukoška, drugo mesto so osvojili gasilci Dolenje Pirošice, tretje pa domačini. Na kasnejši slovesnosti, kateri je sledila še veselica, so podelili tudi priznanja. Za 60-letno aktivno delo v gasilski organizaciji je bil nagrajen Ivan Dvornik, za 50 let v gasilstvu Jože Les, Mirko Lopatič, Jože Kovačič in Jože Prah, za 40-letno gasilsko aktivnost Franc Branko Avguštin in Franc Germovšek, za 30 let Janez Ivšič, 13 gasilcev pa je dobilo priznanje za 10 let dela v gasilski organizaciji. (Foto: T. G.) VOZNIK SE JE KOMAJ VDAL LJUBNO - V ponedeljek, 13. julija, nekaj pred tretjo popoldne so policisti med kontrolo prometa pred Vrhom pri Ljubnu ustavili voznika osebnega avta, 40-letnega A. B. s Petan. Preizkusili so ga z alkotestom, ki je pokazal 2,89 promila alkohola, zato. so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Ves čas postopka je voznik žalil in grozil policistom. Po postopku so se policisti odpeljali proti Vrhu pri Ljubnu, kmalu pa je za njimi pripeljal tudi A. B. Policisti so vključili modre luči, vse štiri smerokaze in sireno, nato pa skozi okno z loparčkom poskušali ustaviti voznika. A. B. je zapeljal na travnik, jih hotel prehiteti, nato pa je skušal zapeljati nazaj na vozišče. Policisti so se ustavili, za njimi pa je ustavil tudi A. B., ki je začel ponovno groziti in žaliti policiste, vendar so ga le-ti obvladali in ga pridržali do iztreznitve. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. NALOVIL SI JE POSTRVI KRONOVO - Med 11. in 13. julijem je nekdo na Dolenjem Kro-novem iz betonskega bazena, kjer ima G. P. postrvi, ukradel okoli 20 kilogramov rib in s tem lastnika oškodoval za 15 tisočakov. “SPRETNI” PRODAJALEC LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V nedeljo, 12. julija, popoldne sta prišla v Trubarjev dom upokojencev v Loki pri Zidanem mostu dva neznanca, ki sta prodajala gumijaste rokavice za gospodinjstvo. Ko je eden od upokojencev od prodajalca kupoval rokavice, je drugi prodajalec iz omarice poleg postelje ukradel denarnico, s čimer je upokojenca J. L. iz Jelovega oškodoval za 40 tisoč tolarjev. OKRADENI DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - Med 10. in 13. julijem je prišel nekdo v prostore časopisa Dolenjski list in iz prenosne blagajne, kije bila v predalu delovne mize, ukradel tolarje, devize in gotovinska čeka. S tem je podjetje oškodoval za dobrih 120 tisočakov. IZPRAZNILA BLAGAJNO NOVO MESTO - V četrtek, 9. julija, popoldne je I. B. iz Stranske vasi v trgovini Aurora v Novem mestu izkoristila odsotnost prodajalca, ki je zapustil mesto za pultom, kjer je bila blagajna, in iz nje vzela 34 tisočakov. Hčer s kablom, snaho pa z nožem Vse več odkritega nasilja v družini - Občani lahko o tem policijo obvestijo anonimno, kajti zgodbe, ki so skrite za štirimi zidovi, so krute in mnogim usodno zapečatijo življenje KRŠKO - Deklica iz Sevnice še nima dve leti, a delavka, ki dela preko javnih del, je na njenem telesu slučajno odkrila polno modric. Njena mati se je zgovarjala, da je deklica padla. A to ni bilo prvič. Že pri štirih mesecih je bila polna bul, imela je presekano ustnico. Deklica je sedaj začasno v rejništvu. z daljšo palico, Sevničan pa se je nad sina spravil z daljšim električnim kablom, električni kabel pa je za “vzgojo” svoje To je le en primer nasilja v družini. “Iz leta v leto policisti in kriminalisti obravnavamo več podobnih primerov, kar je gotovo tudi posledica večje osveščenosti občanov, ki prijavijo takšne kršitve, ter uslužbencev, ki lahko pri svojem delu odkrijejo žrtve nasilja. Gotovo pa gre le za vrh ledene gore,” pravi Ivan Urek, načelnik operative urada kriminalistične službe pri UNZ Krško. Tudi ševilke so zgovorne. Tako so letos ovadili 6 oseb zaradi zanemarjanja mladoletnih oseb in surovega ravnavnja, 2 zaradi kršitev družinskih obveznosti, 4 zaradi posilstva v družini in eno zaradi spolnega napada na otroka, 4 zaradi ogrožanja varnosti v zasebnem prostoru, prav toliko zaradi grdega ravnanja, tri zaradi nasilništva in hude telesne poškodbe, 8 oseb, ki so bile za štirimi zidovi lažje poškodovane, pa je nasilneža prijavilo policiji. A za številkami se skrivajo človeške usode, ki lahko za vedno zaznamujejo življenja žrtev. Le nekaj primerov. Sevničan je več mesecev s silo in grožnjo ter neposrednim napadom na življenje svojo hčerko večkrat prisilil v spolne odnose in druge spolne aktivnosti, s katerimi si je zadovoljeval spolni nagon. V Krškem je mati pretepala hčer 10-letne hčere uporabil tudi občan iz krške občine.Pogosto je tudi nasilništvo med zakoncema, kjer običajno krajšo odnesejo ženske in otroci, vmes pa je največkrat tudi alkohol. Brežičan, na primer, je s svojo ženo grdo ravnal ves čas skupnega življenja, jo pretepal, denarja pa ji ni hotel dati niti za otroke. Tudi ti so na svoji koži občutili njegovo nasilje, vsem pa je grozil, da jih bo pobil, če si bodo poiskali pomoč. Da niso bili lačni, sojih hrano dajali sosedje iz bloka. Med zakoncema lahko poleg groženj stopi tudi orožje. Letos streljanja v ljudi sicer ni bilo, v družinskem sporu pa je bil ustreljen pes. Tako ženske velikokrat zaradi poškodb, največrat zaradi poškodb glave, iščejo pomoč v zdravstvenih domovih in bolnišnici, saj se možje, s katerimi so ločene ali pa so v ločitvenem postopku, grdo znašajo nad njimi. Letos jo je le v enem primeru skupil moški: ko je prišel domov, se je z ženo skregal, ta pa se je ustrašila in vanj zlila vrelo vodo, ker je ravno kuhala kavo. S tem ga je lažje poškodovala. V Krškem je oče z nožem poškodoval sina in snaho. V drugem primeru stajo skupi- la oba: moški, ki je prišel pijan domov, je v prepiru mamo udaril po glavi z ročno svetilko, mati pa ga je z nožem pičila v zadnjico. Žal je pri nas zakonodaja takšna, da bolj ščiti storilce kot žrtve, in znani so primeri, ko je policija, ko dobi prijavo o grožnjah, nemočna. V Posavju počasi zaživljajo tudi posebni strokovni timi različnih služb, ki se za zdaj organizirajo ob posameznem primeru, napredek na tem področju pa je opazen tudi zadnja leta, ko se na UNZ z družinskim nasiljen ukvarja kriminalistika. Žal bi lahko za odkrivanje nasilja več storili tisti, ki lahko posledice nasilja na žrtvi odkrijejo pri svojem delu, na primer v vrtcih, šolah, v zdravstvu, socialni delavci... A ker je možno žrtev zaščititi le tako, da o tem spregovorimo, na policiji sprejemajo tudi anonimne prijave. T. GAZVODA Ivan Urek JURE ROVAN VISOKO POD NEBO BELJAK - V tem avstrijskem mestu je bil sredi prejšnjega tedna velik mednarodni atletski miting, kjer so nastopili tudi novomeški in brežiški atleti. V zahtevni konkurenci je največ dosegel brežičan Jure Rovan , ki je s palico preskočil 5.5o metra in dosegel zanesljivo prvo mesto. Boris Čurčič pa je bil četrti (440). Dobro se je odrezala tudi Nov omeščanka Katka Jankovič, ki je na 100 m z ovirami osvojila 3.mesto in dosegla drugi najboljši čas vseh časov v Sloveniji (13.71). Nastopil je tudi Novomeščan Tomaž Božič, kije bil na 100 m peti, na 200 metrov pa je zasedel četrto mesto. Ali je Jure Rovan v tako dobri formi, bomo lahko videli že v nedeljo, 19.julija, ob 17.uri na mestnem štadionu v Brežicah, kjer domači klub organizira miting v skoku s palico (ženske in moški). MATEJ ZVAN TRETJI NA EVROPSKEM PRVENSTVU IFFENDIC - V tem francoskem mestu je bila druga dirka mladih motoristov v motokrosu v kategorji 8o ccm za evropsko prvenstvo. Slovenske barve je zastopal Novomeščan Matej Žvan, ki je vodilni na državnem prvenstvu. Matej je osvojil odlično tretje mesto, premagala sta ga samo Francoza Delepierre in Cer-dan. V skupni razvrstitvi po dveh dirkah je Zvan na tretjem mestu, zbral je 64 točk. Glede na dobro formo lahko pričakujemo, da se bo Matej tako dobro odrezal tudi na Portugalskem, kjer bo zadnja, to je tretja dirka, letošnjega evropskega prvenstva. F. Ž. NOGOMET V METLIKI METLIKA - Občinska športna zveza Metlika je pripravila polet- no občinsko nogometno ligo, v kateri je sodelovalo 12 ekip. Po turnirskem sistemu tekmovanja so se v zaključni del tekmovanja uvrstile štiri ekipe. Vrstni red: 1. okrepčevalnica Kučar, 2. Ro-salnice, 3. Pinot, 4. Policija. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal OSZ, ki ga je zmagovalcem podelil predsednik Jože Mozetič. NOGOMETNI TURNIR KRŠKA VAS - V nedeljo, 19. julija, dopoldne bo na igrišču v Krški vasi turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo na dan prireditve do 8. ure zjutraj. Uspešen nastop naših mladih atletov Na državnem prvenstvu v atletiki za starejše mladince in mladinke v Novi Gorici največ dosegel Sevničan Veber - Brežičan Kozmus dosegel nov državni rekord NOVA GORICA - Ob koncu minulega vikenda je bilo v Novi Gorici državno atletsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke, kjer je naše zastopstvo - gre za atlete iz Brežic, Dolenjskih Toplic, Novega mesta, Sevnice in Šentjerneja - doseglo več kot bi lahko pričakovali. V celoti vzeto so mladi atleti s naraščajem dobro dela in ni bo- tega konca Slovenije dosegli toli- jazni za prihodnost. Če že omen- ko zmag, da so prav gotovo v jamo najboljše, je potrebno poh-samem slovenskem vrhu. To je valiti mladega Sevničana Vebra, ponoven dokaz, da se z atletskim ki se razvija v izvrstnega sre- BUDJA IN PUCELJ V POLFINALU - Čeprav v konkurenci posameznikov Tomaž Budja in Tadej Pucelj nista dosegla vidnih rezultatov, sta veliko pokazala v igri dvojic, kjer sta se uvrstila v polfinale, torej med štiri najboljše dvojice. Na sliki: Tomaž Budja (od leve) in Tadej Pucelj (Foto: S. Dokl) Dosegli manj od pričakovanega Na državnem teniškem prvenstvu za igralce stare do 16 let naši obetavni igrici niso izpolnili pričakovanj ■ Največ sta dosegla Tomaž Budja in Tadej Pucelj v igri dvojic NOVO MESTO - Državno teniško prvenstvo za starostni kategorijo do 16. leta, ki ga je sredi prejšnjega tedna pripravil teniški klub Krka, ni postreglo s pričakovanimi rezultati. Naši mladi teni-sači niso imeli svojega dne, saj so vsi po vrsti odpovedali. Seveda bi bila slika precej drugačna, da je nastopil obetavni Blaž Turk, ki je poškodovan. Več smo pričakovali od Tadeja Puclja, ki pa je nepričakovano “kapituliral” že v prvem krogu tega zanimivega tekmovanja teniškega podmladka, kjer so zmagali prvi favoriti, kar zlasti velja za Čulumovo. Ravno tako sta na drugem koncu Slovenije, to je v Radencih, med osemnajsletniki nastopila Nikola Maljkovič in Aleša Šantelj. Maljkovič je izpadel že v prvem krogu, Šantljeva pa je izgubila v 2.krogu, kjer jo je porazila Mariborčanka Joksanovičeva. NOGOMETNI TURNIR V VINICI VINICA PRI ŠMARJETI -NK Vinica priredi v nedeljo, 19. julija, ob 8. uri turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS Šmarjeta. Tekmovanje bo v športnem parku Vinica. Na turnirju bodo sodelovale samo povabljene ekipe. Najboljša ekipa bo poleg pokala prejela še praktično nagrado. NOGOMETNI TURNIR DVOR - V soboto, 25. julija, ob 19. uri priredi nogometno društvo Fužina Dvor nočni nogometni turnir. ZMAGALI SO ŠKORPIJONI STRAŽA - Člani Straškega športno rekreativnega društva Breza so organizirali turnir v malem nogometu, kjer sc je za bogate nagrade potegovalo štirinajst moštev. V končnici tekmovanja je bila najboljša ekipa Škorpijona, kije v odločilnem srečanju s 3:1 premagala Eldorado. Vrstni red: 1. Škorpijon, 2. Eldorado, 3. Kaola, 4. Kurirček. D. P. IGOR BAN V POLFINALU DOMŽALE - Na državnem prvenstvu tenisačev do 12. leta je nastopilo tudi močno zastopstvo TK Krka. Največ je dosegel Igor Ban, ki se je uvrstil v polfinale, kjer ga je potem premagal novi državni prvak Radovljičan Grega Žemlja. Igor je nastopil tudi v dvojicah, in sicer skupaj z državnim prvakom Žemljo, uvrstila sta se v finale, kjer sta bila poražena od ljubljanske dvojice Živič -Stošič. Pri dečkih sta Aljaž Seni-čar in Matic Antončič izpadla že v kvalifikacijah, Katja Bec je ravno tako izpadla v kvalifikacijah, Katja Vukšinič pa je nastopila na glavnem turnirju, vendar je izpadla v L krogu. y j Košarkarji Krke z novimi močmi Košarkarje novomeške Krke bosta okrepila Hrvat Ivo Nakič in Slovak Patrik Melouš - Krka v Koračevem pokalu - Start 16. septembra NOVO MESTO - V prestopnem roku sta vrste novomeških košarkarjev, ki so bili najprijetnejše presenečenje letošnjega državnega prvenstva, zapustila Dušan Stevič in Samo Pie' Dušan Stevič in Samo Plevnik. Prvi je šel v tujino, drugi pa si je poiskal novo sredino v Domžalah. Vodstvo košarkarskega kluba Krka v prestopnem roku ni stalo prekrižanih rok. V klub so pripeljali proslavljenega Iva Nakiča, ki’je pred leti igral v Krškem, in najvišjega slovaške- ga košarkarja in reprezentanta Patrika Meoluša (2.16). Tako bo Krka imela v svojih vrstah najvišjega košarkarja v naši ligi, kar ni nepomembno. Klub bo poiskal še nadomestilo za Sama Plevnika, kar pa bo znano 22. julija, ko bo prvi zbor Krkinih košarkarjev pod vodstvom tre- nerja Živka Ljubojeviča, ki bo še naprej vodil novomeške košarkarje. Novomeški košarkarji so si priborili tudi pravico nastopanja v Koračevem pokalu. Njihov prvi nasprotnik bo Kuma-novo (Makedonija). Najprej bodo gostovali, potem pa bodo igrali še povratno tekmo (23. september) v Novem mestu. Če bodo preskočili prvo oviro, potem jih čaka tekmovanje v skupini M. Pridružili se bodo italijanskemu Aeroportu, črnogorskemu Lovčenu, grškemu Pao Limasolu, oziroma izrael- skemu Hapoel Galilu. Ni kaj; Zelo zanimiva skupina z ugled- nimi tekmeci, ki bodo prav gotovo navdušili dolenjske ljubitelje košarke.. SLAVKO DOKL ZA KRČANE DEVET VISOKIH UVRSTITEV KRŠKO - Drugi del moštvenega in posamičnega prvenstva Plavalne zveze Slovenije za mlajše deklice (do 10 let) in mlajše dečke (do 12 let) je bilo v Radovljici. Ženski del krškega Celulozarja je osvojil 3. mesto (9114 točk), fantje pa so bili deveti (9015 točk). Skupno so mladi plavalci osvojili šesto mesto, kar je izreden uspeh (18.129). Sara Hojski je trem kolajnam iz Nove Gorice dodala še dve bronasti, poleg tega je bila četrta na 100 m prsno. Nina An-drijaševič je na 400 m prosto osvojila srebrno odličje, na 50 m hrbtno pa je bila četrta. Jernej Omer-zel je bil drugi na 200 m prsno oziroma tretji na 100 m prsno. Vedrana Sember je zasedla 5. mesto na 50 m delfin in 6. mesto na 50 m hrbtno. Primož Hribšek pa je bil peti na 50 m hrbtno. Odrezala se je tudi ženska štafeta 4 x 50 m (Andrijaševič, Sember, Volčanjšek, Hojski), ki je zasedla peto mesto. 1. GOVEDARICA dnjeprogaša. Dva državna naslova, in sicer na 1.5oo in 3.000 metrov, to zgovorno potrjujeta. Rezultati naših atletov - starejše mladinke: daljava - 2. Kran-čič (Krka) 5.47, 3.Praznik (D. Toplice) 5.42, troskok -1.Praznik 12.78, 2.Milanovič 12.47, 3.Žalec (vse D.Topl.) 11.52, višina - 3. Žnidaršič (Šent.) 1.66, kopje - l.Ratej (Sent.) 41.79, kladivo -l.Novak (Brež.) 45.86 m. Starejši mladinci: 800 m - 2.Divjak ( 1:56,91, 1.5oo - 1. Veber | ca) 4:01,36, 3.Gorenc (Šent.) 4:02,54, 3000 m - 1.Veber (Sev.) 9:03,91,3.Gorenc (Šent.) 9:07,19, 110 m ovire - 2.Trajkovski (Brež.) 15,29, 4oo m ovire - 3.Bukovec (D.Topl.) 56,17, 2000 m ovire -3.Pezairc (Krka) 7:17,22, palica -1.Čurčič (Brez.) 44o, 3.Pavlič (Brež.) 360, kladivo - 1.Kozmus 69,54 (nov drž.rek. za starejše mladince), 2.Jagič 52„22,3.Drolc (vsi Brež.) 48,18 m. V KRŠKEM ZA EVROPSKO PRVENSTVO V SPEEDWAYU KRŠKO - Avtomoto društvo Krško organizira v soboto, 18. julija, ob 18.30 uri finalno speedway dirko za naslov mladinskega prvaka Evrope v kategoriji voznikov do 19 let. V finale, nastopil bo tudi Slovenec Aleš Dolinar, so se uvrstili tekmovalci s predtekmovanj v Pili (Poljska) in Prelogu (Hrvaška). V Krškem bo nastopilo šestnajst najboljših Evropejcev, in sicer tekmovalcev iz Slovenije, Poljske, Danske^ Hrvaške, Češite, Nemčije, Švedske in Madžarske. KONJSKE DIRKE VABIJO ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej priredi v nedeljo, 19. julija, ob 15. uri veliko konjeniško prireditev, kjer bo nastopilo blizu 90 najboljših slovenskih kasačev. Kot je povedal predsednik KK Šentjernej Ivan Košak, bo najzanimivejša osma točka (vseh je devet), kjer se bodo kasači pomerili za Pokal Alpe - Adria. Naše barve bodo branili Simon Bele, Borut Antonč, Ivan Humek in Vojo Maletič. Zastopstvo Avstrijske Štajerske bo določeno v nedeljo. Razveseljivo je, da se bo na štartu po nekajmesečni pavzi spet pojavil Pery Lobell, in sicer pod vajetmi nadarjenega voznika Simona Beleta. Zanimiv bo tudi nastop Ite Rine (pod vajetmi Draga Lesa), ki se ji obeta že četrta zaporedna letošnja zmaga. Mladina do 15 let ima prost vstop. TENISKI TURNIR DVOJIC V TREBNJEM TREBNJE - V teniškem centru VITA v Trebnjem se bo v petek, 17. julija, ob 17. uri pričel teniški turnir dvojic. Prijavnina je 4.000 SIT (za par), prijavite pa se lahko na telefonsko številko 068/44-990. NARAVA, NAJBOLJŠIFITNESS KABINET - V Novem mestu imamo več fitness kabinetov, ki jih občani v jesenskem in zimskem času uporabljajo za utrjevanje svojega telesa. Vtem letnem času pa je najbolj primerna telesna vadba v naravi, saj strokovnjaki poleg plavanja priporočajo zlasti hojo in lahek tek. Na sliki: Fitness kabinet Hlavaty v domu občanov v Regerči vasi je med najbolj opremljenimi pri nas (Foto: S. Dokl) SKAKALNICI BIJE NAVČEK LOŠKI POTOK - Na smučarski skakalnici v Loškem Potoku že nekaj let ni bilo skokov. Delno zaradi neugodnih zim, še bolj pa zaradi neorganiziranosti zimskih športov, ki so bili še pred desetletjem izredno razgibani. Medtem seje na skakalnici podrl dotrajani leseni zaletni most. Idejo o obnovi skakalnice in idejnem projektu, ki sta prišla pred občinski Svet, je ta zavrnil. V istem sklepu pa Svet govori o naročilu študije o možnostih razvoja zimskih športov v občini. V zvezi s to idejo so opravili že razgovore s podjetjem ELAN LINE, ki se ukvarja s projektiranjem skakalnic. Govori se kar o treh. Gotovo sedanja lokacija skakalnic (poleg te je še stara Bloudkova! ne ustreza načrtovanemu zimsfco-športnem centru. “Večjega razmaha skakalnega športa ni pričakovati. Sedanji skakalnici sta zgrajeni na privatnem zemljišču. Sem pa za to, da se izbere druga, primernejša lokacija in da se vse zimske športne obravnava celovito. Že sedaj imamo idealne možnosti za teke, saj imamo čudovite gozdne poti, kjer sta možna športna rekreacija in treningi za vse starostne kategorije občanov. Za to pa je seveda potreben organizator, “meni predsednik Sveta občine Loški Potok dr. Rus. A. KOŠMERL V SEMIČU MOTOKROS DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO NOVO MESTO - Motoklub MEL iz Novega mesta v sodelovanju z MK NIX iz Semiča priredi v nedeljo, 19. julija, ob 13. uri na tekmovalni progi v Stranski vasi motokros dirko za državno prvenstvo v kategoriji motorjev 80 in 125 ccm. V kategorji mladih tekmovalcev bo zlasti zanimiv boj • med Krčanom Žvanom in Novo-meščanom Možetom, pri starejših tekmovalcih pa največ pričakujemo od vedno boljšega Ludvika Mežnarja (MK MEL), ki je trenutno po sedmih dirkah za državno prvenstvo na petem mestu. Nogometaši Elana se pripravljajo Spomladi najprijetnejše presenečenje II. republiške lige - Nov trener Vlado Klinčarovski NOVO MESTO - Nogometaši Elana bodo v novem prvenstvu, ki se prične jeseni, nastopili brez kapetana Gorazda Plevnika, Zofi-ča in Brdika, ki so si poiskali novo sredino. Zato pa bo novi trener Vlado Klinčarovski imel na voljo precej nogometašev iz Elanovega podmladka, nekaj pa naj bi jih prišlo celo iz Brežic in Krškega. Novi trener, ki je ob svojem pri- hodu povedal, da zahteva strogo disciplino, bo imel na voljo skoraj trideset nogometašev, tako da ne bo težko sestaviti enajsterico. Posebej velja omeniti, da so nogometaši Elana v drugem delu prvenstva igrali precej slabše v ombram-bi kot v napadu, čeprav gre pohvaliti dobro igro vratarja Drku-šiča. Vendar bodo elanovci dosti močnejši, saj se med vratnice spet vrača izkušeni Ivica Pavič. Verjetno se bo v vrste Elana spet vrnil Milanovič, ki bo velika okrepitev. Nogometaši Elana bodo vadili na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah, da bi čimbolj ohranili zeleno površino stadiona v Portovalu. V pripravljanem obdobju bodo odigrali več preglednih prijateljskih tekem, morda pa gredo celo na priprave v Istro. M. GREGORČIČ POLOVICA LIGE POD STREHO LOŠKI POTOK - Letos v občinski malonogometni ligi igra 8 ekip. Pretekli teden je bila končana prva polovica. Nadaljevali bodo po poletnih počitnicah. Trenutno vodi gostilna Pri Kapcu, drugi je bife Pri Birtku, tretji pa Poliestet in Podpreske. Novi igrišči za odbojko na mivki Končani že do srede avgusta ŽUŽEMBERK - Žužem-berčani so imeli do zdaj odbojkarsko igrišče na mivki pri osnovni šoli, vendar so ga zaradi širitve telovadnice uničili. Zato je odbojkarski klub Žužemberk v teh dneh začel na Loki pripravljati dve novi igrišči za odbojko na mivki. Dve zato, da bodo lahko organizirali tudi državno prvenstvo. Že zdaj pa se iz cele Slovenije zanimajo za različne turnirje. Glavni namen igrišč je zbiralni prostor ža mlade, ki nimajo svojega prostora, p3 tudi kraj se bo lahko pohvalil z večjo turistično ponudbo, je povedal tajriik Odboj’-karskega kluba Žužemberk Darko Pucelj. Delo izvajajo člani kluba, denarno pa sta klubu pomagali tudi mestna občina Novo mesto in krajevna skupnost Žužemberk. Igrišči naj bi končali do 14. avgusta, ko bo odprto prvenstvo dolenjske odbojke na mivki za člane in rekreativce. A. J- Darko Pucelj je eden od zelo prizadevnih članov kluba-(Foto: A. J.) novomeščanke GREDO V ITALIJO NOVO MESTO - Rokometajj' ce Novega mesta, ki igrajo v . republiški rokometni ligi, bodo kratkem šle na mednarodni rok^ metni turnir v Italijo, kjer so pre, leti, ko so bile še močnejše, ve° no igrale pomembno vlogo. VODI ZVONKO MESOJEDEC SEVNICA - Na odprtem hovskem prvenstvu Sevnice v PS spešenem šahu za julij je zmaje Žvonko Mesojedec, ki vodi tud1 skupni razvrstitvi po sedmih ta(, nirjih. Julija je bil vrstni s\ Franci Pavlič je v seštevku vS|k rezultatov osvojil tretje mesto je dobil denarno nagrado, c, P (^KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC ( KASAŠTVO v SLOVENIJI Stavite na pravega konja! ftidi pri nas bo očitno kmalu zaživel sistem stav v kasaštvu - Prva poskusna dirka J stavami že septembra v Šentjerneju? - Za večji napredek kasaštva v Sloveniji Dejstvo, da bi komu, ki bi v eni sezoni z enim konjem osvojil vsa Prva mesta, uspeiu^z nagradami Pokriti niti ene tretjine stroškov, Je dovolj zgovorno, da kasaštvo v Sloveniji, čeprav je na zavidljivi J^vni, potrebuje nove spodbude. Te so možne z uvedbo stav, ki so v tujini neločljivo povezane s konjskimi dirkami. Stavni sistem, kot , Je zamišljen, bodo pri nas uvajali Postopoma. Poizkusni projekt naj P1 bil izpeljan tudi septembra v Šentjerneju, v širši obliki pa bi Zaživel prihodnjo sezono. Stavni sistem, ki se že pospešeno gradi, je marca lani članom kasaške zveze Slovenije predlagal ?jen predsednik Vito Habjan. Zadeva je precej daleč, saj je že Ustanovljena delniška družba, ki "na 6 milijonov tolarjev ustanovna kapitala. Ustanovitelji so vsi sloveflski kasaški klubi, petinski "člež pa ima Kasaška zveza Slo-Venije. Ta neprofitna organizacija, ka-tere glavna naloga je izvesti sistem jjav, seje že srečala s prvo dilemo. •vše namreč jasno, ali bo koncept ?tav speljala samostojno ali pa se "o pridružila eni od dveh slovenskih organizacij iger na srečo, ki ?® imata razvejeno mrežo: Loteri-1'Slovenije ali Športni loteriji. u>lema bo razrešena do začetka j^Ptembra, že konec avgusta pa Jo projekt stav predstavljen na mrkah v Ljutomeru. Ko bo sistem zaživel, bo sestaven tako iz zaprtega (lastnega) odprtega sistema, kar pome-IJk da se bodo lahko stavci vklju-Cevali tako preko telefona, inter-n®ta in prodajnih mest (pošt, loteče, trgovin in lokalov kot preko "Sericij, kjer bo možno preko terminalov, ki bodo nameščeni na primer na hipodromih, staviti ne le na slovenske dirke, pač pa se bo mogoče preko njih vključevati tudi v stave na tujih dirkah. Seveda pri tem igra veliko vlogo obveščanje preko televizije, časopisov in hipodromov. V Kasaški zvezi Slovenije računajo tudi na podporo ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo ter ministrstva za finance. Sam projekt bo stal 1,5 milijona mark, pol milijona pa bi potrebovali za popularizacijo. Stave so namreč povezane tako s številom tekmovalnih dni kot s številom stavcev. Ti bodo imeli v primerjavi z drugimi igrami na srečo to prednost, da bo vsak stavec stavil proti vsem stavcem, kar povečuje možnost velikega dobitka. Sicer pa se bo denar od stav delil med stavce (najmanj 40 odstotkov do največ 70, ko bo sistem zaživel), del denarja bo dobil hipodrom, ki bo organiziral dirke, del pa bo šel za nagrade.Prav ta denar bo v razvoju kasaštva pomenil napredek in večje možnosti za rejo, saj so doslej denar za nagrade prispevali sponzorji. Kot pravi Vito Habjan, Vito Habjan bo sistem pomenil tudi širši napredek in razvoj: sistem namreč zagotavlja kakšnih 1000 novih delovnih mest, saj bi stave še povečale zanimanje za tovrstni šport, kar bi pomenilo odpiranje novih možnosti v kmetijstvu, tako pri izkoriščenosti zemlje kot zaposlovanju ljudi vseh stopenj izobrazbe. Za tujino velja, da če ne bi bilo stav, niti dirk ne bi bilo, saj prav stavni sistem tvori glavno ogrodje financiranja organizacije dirk in razvoja kasaštva nasploh, to pa je najbolj očitno v Franciji, Italiji, v skandinavskih državah in Nemčiji, kjer so kasaške dirke in galopske dirke s stavami že prava industrija. Tako lahko upamo, da bo tudi v Sloveniji kasaštvo, ki ima sicer več kot stoletno tradicijo, preseglo sedanje okvire ljubiteljstva, saj tudi za ta šport velja, da je razvoj še kako odvisen od denarnih vložkov, tako v nove projekte, ljudi, opremo in seveda v dobre konje. Stave bi torej pomenile, da lahko kdo, ki se odloči za tekmovanje in rejo, od tega tudi živi, seveda če dosega dobre rezultate. In da bo sistem stav zaživel, je prvi pogoj profesionalna organizacija kasaških dirk z objektivnimi sodniškimi odločitvami, česar pa se v Kasaški zvezi Slovenije še kako zavedajo. Tudi zato se povezujejo z ministrstvom za finance in v stave vključujejo tudi dirke iz tujine. Pred Slovenci,~ki sicer veljamo za narod, ki še kako rad sodeluje v igrah na srečo, pa je to nov izziv, ki bo na hipodrome privabljal še več ljubiteljev konj, ki bodo lahko na vsaki dirki držali pesti za “svojega” konja. TANJA GAZVODA V Krški vasi vse več mladih gasilcev Želijo novo vozilo KRŠKA VAS - Prostovoljno gasilsko društvo Krška vas letos Praznuje 75-letnico obstoja. Ves čas je bilo aktivno, le med )ojno ne, saj so bili med drugim izseljeni tudi vsi člani desetine. Leta 1932 so s prispevkom Vaščanov zgradili gasilski dom }n ga večkrat obnovili, nazadnje tudi pred dvema letoma, sedaj pa je, kot pravi dolgoletni tajnik društva Jože Piltaver, njihov glavni cilj nabava nove- Tonias Šporar ga gasilskega vozila, saj potrebujejo manjšo visokotlačno cisterno, potrebno pa bo preurediti tudi garažo. “Res, da je veliko območje, ki ga pokrivamo, to je cela krajevna skupnost Krška vas z Velikimi Malencami, Mrzlavo vasjo, Vitovcev in Stankovim, dobro opremljeno s hidranti, a ker je prav na našem območju precej lesenih hramov, lahko ta zgori, preden potegnemo vodo, zato potrebujemo boljšo opremo,” pravi novi predsednik društva Tomas Šporar. Na srečo požarnih intervencij ni veliko. Po besedah poveljnika Jožeta Kranjca v povprečju dve na leto, najbolj kritično pa je spomladi zaradi požigov trave. Sicer pa gasilci priskopčijo na pomoč sovaščanom tudi ob drugih nesrečah, na primer poplavah. Razveseljivo je, da raste število članstva. Do leta 1990 je bilo 40 do 50 aktivnih članov, sedaj pa se je število povzpelo na 81, med njimi je največ mladih. Udeležujejo se tudi izobraževanj in tudi gasilskih tekmovanj, na katerih so vse desetine dosegle dobre rezultate, najboljše pa je bilo leto 1974, ko je 1. tekmovalna desetina v tekmovanju z motorno brizgalno osvojila srebrno tekmovalno značko. Sicer pa je živ še en ustanovni član, Ivan Er-lah, ki je pred leti prejel priznanje za 70 let dela v gasilski organizaciji. T. G. Kako preživeti v naravi Izdelovanje filtrov ŽUŽEMBERK - Med Šmihelom in Žužemberkom se ob reki Krki razteza kar nekaj ravnic, primernih za taborjenje. To so izkoristili tudi taborniki iz roda Mlinskih kamnov Radomlje. krčanke tretje KRŠKO - Po prvem dnevu hipnega državnega prvenstva v pavanju za mlajše dečke in dek-',y> ki je bil 3. julija v Novi Gori-v*’je krški Celulozar med 18. sionskimi klubi na odličnem pe-teni mestu. V dekliški konkuren-' so Krčanke tretje, dečki pa so I ® 10. mestu. Največ točk za Cč-i:'0:zarja je zbrala Sara Hojski/ki ., ^asedla drugo mesto na 100 m jjpfin (1:27,18), tretja je bila na 50 ® Prosto in 50 m prsno ter četrta j® 200 m hrbtno. Izkazali so se še: ®rnej Omerzel (3. na 200 m jCšano), Nina Andrijaševič, Ve-ij^na Sember in dekliška štafeta * 50 m mešano. Drugi del prvencu bo 11. julija v Radovljici. ČELNO V GOLFA SENOVO-4. julija ob 19.30 se je M. J. z osebnim avtomobilom peljal po regionalni cesti iz smeri Brestanice proti Koprivnici. Ko je po prednostni cesti pripeljal na Senovo do križišča prednostne in stranske ceste, hitrosti vožnje ni prilagodil prometnim razmeram v križišči. Ko je v križišču opazil voznika O. L. z golfom, ki je pripeljal izza stanovanjske hiše prav tako po prednostni cdsti in je v križišču zavijal proti Brestanici, je začel M. J. zavirati. Zaradi blokade koles je vozilo začelo drseti in je čelno trčilo v golfa. V vozilu M. J. sta se poškodovala otroka; eden je bil težje poškodovan, drugi pa lažje. IZDELOVANJE FILTRA - Anja Hudoklin, Maša Peterka in Tina Kučar so tabornice, ki so se naučile delati filtre. Na dnu so v plastenko dale gazo, nato povoj, droben pesek, oglje, velike kamne, po želji pa so na vrhu lahko dodale še liste. In pritekla je čista voda. (Foto: A. J.) R(id obstaja že 20 let, tu pa taborijo prvič. 12 osnovnošolcev in 25 starejših tabornikov je najbolj navdušenih nad,vodo, po kateri se vozijo s kanuji. Izvajajo številne taborniške aktivnosti, predvsem pa je namen tabora mlade naučiti preživeti v naravi. Mladi so sami kuhali, prespali nekje v naravi, imeli gozdno šolo in še sprehodili po okoliških vaseh. Organizirali so tudi dan staršev, ko so otroke lahko obiskali starši in z njimi preživeli nekaj časa. , , A. JERNEJČIČ GNEČA OB MEJI KOSTEL - Očitno se je razvedelo, da jc pot na morje prijetna in hitra preko Kostela in mejnega prehoda Petrina, saj tu skozi prihaja tudi vedno več Celjanov in Mariborčanov, da o Ljubljančanih, Kranjčanih in Krčanih sploh ne govorimo. Naval na ta mejni prehod pa je že tako velik, da nastajajo predvsem ob petkih in sobotah pred mejnim prehodom Petrina tudi do 2 km in več dolge kolone vozil. >o Andrej Markovič 1 Nekoč bo Bela gora tudi moja Številni vrhunski alpinisti so svoje doživljanje gora, boja z divjo naravo, hojo po robu med življenjem in smrtjo poskušali preliti na papir in marsikomu je to tudi dobro uspelo. Naj omenimo le dela, žal, že pokojnega slovenskega himalajca Nejca Zaplotnika, ki so po literarni plati krepko presegla raven potopisov z zgolj dokumentarno vrednostjo. Svet visokogorja je tako skrivnosten in bivanje v njem za navadnega smrtnika tako nepojmljivo, da zapisi ognjem že samo s tem pritegnejo pozornost bralca. Če o njem pripoveduje alpinist, ki ta čarobni divji svet vedno znova doživlja in ga privlači z neverjetnim magnetom, je bralcu lažje razumeti, kaj te ljudi vleče tako visoko in tako daleč stran od varnega domačega zapečka. Andrej Markovič, v Straži živeči Topličan, je p< pokojnem Vanji Furlanu najuspešnejši in najobe- : tavnejši dolenjski alpinist, lani pa je bil proglašen za najbolj perspektivnega slovenskega alpinista. Bil je med prvimi, ki so bili izbrani za letošnjo vseslovensko himalajsko odpravo na 8167 m visoki Dhaulagiri. To sicer ni bilo njegovo prvo doživetje Himalaje, je pa prvič poskušal zlesti tako visoko. Kaj vse se je dogajalo na gori, ki je v času, ko si je nanjo prizadeval priti mladi Dolenjec, je Andrej Markovič na osnovi sprotnih zapiskov opisal na svoj način, tako kot je zgodbo doživljal. Ig()r Vldmar Enakomeren ropot letalskih motorjev me je zazibal v polsen, ko sem na obzorju zagledal obrise himalajskih gora, mogočnih templjev bogov, kot jih vidijo Nepalci, za nas alpniste pa ogromni skladi ledu in večnega snega. Leta sem jih občudoval na slikah iz knjig in o njih sanjaril, odkar sem se prvič zagrizel v stene domačih gora. Sedaj jih imam na dosegu roke. Moje življenje je kar naenkrat postalo lepše, polnejše, moje misli plemenitejše. Člani slovenske himalajske odprave smo zasedli več kot polovico sedežev v majhnem letalu, ki nas je iz nepalske prestolnice Katmanduja neslo v Pokhari, eno izmed večjih mest v državi. Naš cilj je bil Dhaulagiri, kar v nepalščini pomeni Bela gora. Ko smo zagledali gore, kamor smo namenjeni, smo se oddahnili. Čeprav se pravi vzpon še ni začel, je bilo najhujše že za nami - eno leto treningov, zbiranja denarja in boja z nepalsko birokracijo, ki želi od obiskovalcev svojih gora izvleči čimveč zelencev. Naša druščina je bila le navidez pisana, prava mešanica izkušenj in mladostne zagnanosti. Kot otroški vrtec nas je na Dhaulagiri peljal starosta slovenskih himalajcev, sivolasi Tone Škarja, ki mu je ob boku stal naš najboljši himalajec Viki Gro- Med šerpami, himalajskimi nosači, je tudi precej otrok, ki alpinistom visoko na goro nosijo skoraj tako težak tovor, kolikor so težki sami. Oblečeni so skromno, obuti pa ponavadi v japanke ali preproste sandale. šelj. Z najni je bil Rafko Vodišek, ki kot otroci školjke zbira najvišje vrhove vseh celin. Davo Karničar, ekstremni smučar svetovnega slovesa, si je želel z osemtisočaka spustiti se na smučeh.'Zdravnik Damjan Meško je skrbel za zdravje številnih slovenskih alpinističnih odprav. Vse po vrsti je te može Himalaja očarala, ko so bili še mladi. Vzljubili so njeno divjo, grozečo naravo, vzljubili otroški nasmeh gorjanov in so se tja vedno znova vračali. Z njimi smo bili vsi povrsti še skoraj golobradi dečki na pragu prve prave himalajske avanture, povečini študentje, ki nas njihova pot še čaka, štirje Ljubljančani, dva Primorca, dva Gorenjca, Korošec in Dolenjec. Na letališču v Pokhari smo doživeli dvojen pozdrav, najprej neznosne vročine in sopar, potem pa prijetnejši - tam so nas čakali novinarka televizijske postaje Pop-TV s snemalcem in znana slovenska igralka Milena Zupančič, ki je bila v Nepalu z delegacijo Unesca. Bilo bi zanimivo klepetati, a nas je premočno gnalo naprej. Samo še pet ur vožnje z avtobusom in ustavili smo se v vasi Birethani, na meji med civilizacijo in himalajsko divjino. Tam se konča svet strojev. Od tam naprej je pod gore vodila le še stoletna peš pot ob reki Bhuruiung. Višje ko smo se vzpenjali, manj je bilo čutiti vplive civilizacije, ki je tudi te preproste domačine že pokvarila. Stoletja jim je kruh dajalo poljedelstvo in primitivna živinoreja. Na začetku tega stoletja je v njihov svet zagazila noga belca, ki si je drznil vdreti v kraljestvo nepalskih bogov, tja visoko, kjer kraljujeta večni led in sneg. Več kot je bilo obiskovalcev visokih gora, več domačinov je kmečko delo zamenjalo za delo himalajskega nosača, šerpe. Zaslužek nosača je bil boljši in za njihove pojme lažji, nositi težka bremena pa so vajeni že od ranega otroštva. Šerpe, himalajski nosači, ki so dobili ime po pod Montevrstovim pogorjem živečem ljudstvu Šerp, ne uporabljajo nahrbtnikov, saj tovora ne nosijo na ramenih, kot smo vajeni Evropejci. Tovore, ki so skoraj težji od njih samih, ure in ure nosijo z glavo, pripete z v sredini razširjeno vrvico iz jute. v v ISCEM SOPOTNICO, POSKRBIM ZA POPOTNICO! g TWINGO GRE NA POČITNICE. BOGATO OPREMLJEN IN ZABAVEN KOT VEDNO JE TOKRAT POSKRBEL ŠE ZA POSEBNO PRESENEČENJE - VSAJ 70.000 TOLARJEV POČITNIŠKE ♦ POPOTNICE V VSEH PRODAJNO-SERV ISNI H CENTRIH RENAULT. VI ŽE VESTE, KAKO JIH BOSTE PORABILI. V RENAULT AVTO T W 1 N G O . Z A LJUDI Z BUJNO DOMIŠLJIJO. ~ž1vPeRJa~ < o Renault. Moč idej ie sto let ►- M Ul Z < Odgovori in popravki po § 9... Z izdajalci ni sprave Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno dajjši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). SDS obsoja nenačelno ravnanje SLS Dol. list št. 24, 18. junija Čudi me, da gospod Ferdo Zupanič iz Ljubljane tako ognjevito odgovarja na članek o novinarski konferenci, ki obravnava lokalna dogajanja o trenutnih političnih razmerjih v Novem mestu. Glede na to, da ostalih dogajanj ne komentira, je dvomiti, daje članek spisan po naročilu. Kar se tiče delitev strank na desne in leve, je pri nas ta definicija zelo vprašljiva in je stranke po klasičnem načinu nemogoče razvrščati. Če smatrate, da se za interese delavcev in kmetov borijo tiste stranke, ki obvladujejo finančne tokove in razpolagajo z kapitalom, tudi prav. Če vas, gospod Ferdo, naš program zanima, Vam ga z veseljem pošljem, pa mi potem izločite tiste stvari, ki so po Vašem mnenju “desničarske” in Vas tako motijo. Vaš odnos do drugače mislečih se kaže že v tem, da bi nekatere stranke prepovedali ne glede na poznavanje njihovega programa. Na žalost (Vašo) so ti časi enoumja mimo in obstaja demokratičen večstrankarski sistem. Kar pa se tiče bodoče novomeške koalicije, je res, da je bilo na novinarski konferenci poudarjeno, da ni možno doseči predvolilne koalicije vseh strank, kar bi bilo tudi čudno, če bi v isti koš zmetali vse programe in nato na račun osebnih ambicij sestavili program, ki bi bil neprepoznaven. Kar se tiče sodelovanja pri posameznih programih in zaščite interesov občine in regije, sodelovanje ni vprašljivo z nobeno stranko, kar se je v predhodnem obdobju tudi že dokazalo. Kar pa se tiče koalicije, sta bili v članku omenjeni dve stranki, ki sta tako po imenu kakor po programu popolnoma z drugega političnega pola, vendar v interesu posameznikov delujeta povsem skladno. Naj zaključim, tako kot Vi, daje dobro, da se ve, kdo kaj dela, ker kaj je levo in kaj je desno, pri nas še dolgo ne bo razčiščeno. MILOŠ DULAR predsednik 00 SDS Novo mesto Ljudstvo se je spravilo že pred leti Dol. list št. 27, 9. julija Znova se je preteklost oglasila v “Dolenjcu”. OO ZB NOB in DeSUS poučujeta vesoljno Dolenjsko o stvareh, ki jih v petdesetih letih monopola ideologije, ki jo zagovarjajo, ni uspelo prepričati. Prvi trdijo “da se je ljudstvo že spravilo”, drugi pa zagovarjajo ista stališča kot “Rifondazione comuni-sta” (Komunistična obnova) v Italiji. O tem drugem ne kaže izgubljati besed. Komunizem je mrtev! To bi si DeSUS že lahko priklical v svoje sklerotične glave. Protipravno delovanje nekega sistema ni isto kot mednarodno priznanje, kakor ni argument “biti na strani protifašistične koalicije”, saj je Churchill rekel, da bi se zavezal s samim hudičem, da bi Hitlerja premagal. Hudič pa nikakor ne more biti kaj dobrega, čeprav bi pripomogel k zmagi. ZB, ki se še vedno ima za izključnega moralnega sodnika v zadevah revolucije in zgodovine, zavrača vsako spravo, ki bi temeljila na resnici. Problem revolucionarjev je, da izhajajo iz ideološkega “mi imamo vedno prav” in da to dokazujejo s petdesetletnim “mirom”, ki je vladal, ko so oni smeli vsakega tožiti, ki je upal ta njihov mir postaviti pod vprašaj, in ga je država zaprla. Odkar smo si priborili svobodo in se trudimo za normalno državo, to izhodišče nima več podpore države in nikogar več ne zapirajo, če si upa komunistične pravljice postaviti pod vprašaj. Zato tisti, ki so morali toliko časa molčati, danes govorijo. Kar nam pravijo, pa borce z rdečo zvezdo postavlja v zelo krvavo luč. Od brezmadežnih revolucionarjev postajajo krvniki in morilci mnogih desettisočev: med vojno in po njej. Postali pa so še zagovorniki zločinskega sistema, ki mu je narod uspelo oropati svobode za pol stoletja in pustiti za seboj hude moralne in značajske rane. ZB je naši samostojnosti postavljala smešne pogoje, kakor je bil tisti o “spoštovanju njihove tradicije”. Prav tej tradiciji smo se odrekli, ko smo v vojni za Slovenijo streljali na naslednico partizanov, JLA. Da je JLA naslednica partizanov, so nas učili prav oni. Pomiritev, ki jo prinaša streljanje na druge ljudi, ne maram. Tudi tiste ne, ki jo prinašata laž in totalitarna oblast. Ljubše mi je naporno iskanje resnice, čeprav trenutno pomeni polemiziranje, debatiranje in kreganje. Partizani so svoje nasprotnike neoborožene in brez sodbatže “pospravili”. Mlajši bomo počakali, da bo smrt pospravila še nje. Potem se bo rod, ki se ni streljal, v odprti razpravi brez ideoloških dogmatizmov in izkušnje streljanja na neoboroženega nasprotnika v zavračanju te krvave dediščine trudil za medsebojno spoštovanje in skupni blagor. Ta rod bo postavil v pravo zgodovinsko zaporedje vzroke in posledice, kar borci radi zamenjujejo, in na podlagi tega poskušal razumeti tragično medvojno revolucionarno dogajanje, ki povzroča krivice do današnjih dni. ANDREJ POZNIČ Novo mesto Stališče 00 SNS NM o deklaraciji in izjavi o narodni spravi Občinski odbor Slovenske nacionalne stranke podpira odločitev vodstva oz. predsedstva SNS, da ne sodeluje pri sprejemanju formalnih aktov o narodni spravi, ker menimo, da so takšni akti povsem nepotrebni in v škodo samostojni Sloveniji. Razlogi za takšno stališče so predvsem naslednji: 1. Dejanska sprava med slovenskim narodom je bila že zdavnaj opravljena. Slovenski narod je že več kot 50 let živel v strpnem sožitju, brez sovraštva in maščevalnosti. To velja za partizane in domobrance, ki so se v drugi svetovni vojni gledali prek puškinih cevi, in še toliko bolj za njihove potomce. 2. Formalni akt narodne sprave pa je bil opravljen že leta 1991 v Kočevskem Rogu med predsednikom države Milanom Kučanom kot predstavnikom vseh slovenskih državljanov in državljank ter med tedanjim slovenskim metropolitom in ljubljanskim nadškofom rimskokatoliške cerkve dr. Alojzijem Šuštarjem kot predstavnikom tiste cerkve, ki je neposredno kriva za ustanovitev bele garde, domobranstva in za kolaboracijo s fašističnim in nacističnim okupatorjem. 3. Obe “spravni” listini pomenita zgolj umikanje v preteklost pred problemi sedanjosti, ki jih večina političnih strank ne zna ali pa noče rešiti. Vprašanja bodočnosti mladine, na katero skoraj vsi pozabljajo, ne bodo rešili s tem, da bodo opravičila za svojo nesposobnost iskali v preteklosti. Oba predloga aktov sta tudi sicer nesprejemljiva, saj potvarjata zgodovinska dejstva in za “lase privlečenimi” opravičili skušata opravičiti kolaboracijo s fašizmom in nacizmom ter narodno izdajo spremeniti v pozitivno delovanje. 4. Ni mogoča sprava s tistimi, ki so kot hlapci služili okupatorju in, skrivajoč se za njegovim hrbtom, izdali slovenski narod in ga pobijali. Nikjer na svetu se z izdajalci ne spravljajo, še posebej; pa se z njimi ne spravljajo zmagovalci. Lahko jim njihove napačne odločitve oprostimo, morda celo njihove zločine, vendar pa jim tega nikoli ne bomo pozabili, zato ne moremo podpisati akta, ki to zanika in sprevrača. MATJAŽ ENGEL predsednik OO SNS Novo mesto Sprava za še večji razdor naroda? Jasno je, kdo je pripravil dokument o spravi - Tisti, ki hočejo del zločinov prenesti na ramena borcev “Sprava”, o kateri že nekaj časa teče beseda, je samo megla. Jasno je, da so dokument o spravi pripravile mračne sile izza kulis-ja, da bi sprale s sebe svoj kolabo-rantsko-zločinski madež, ki jih bremeni pred domačo in svetovno javnostjo. Del teh zločinov hočejo prenesti na ramena borcev NOB in jim tako podtakniti krivdo za svoja umazana dejanja. Tako imenovano “spravo” naj bi speljali preko parlamentarnih strank. In zakaj takšno obsojanje bivšega socialističnega sistema? (Nismo namreč živeli v komunizmu.) Kdo mu lahko dokaže protizakonitost? Pa menda ne tisti pravnik s tožilstva, ki se ponaša s svojo domobransko preteklostjo, a ga je socialistična oblast po vojni zaradi mladoletnosti oprostila-kazni in mu omogočila brezplačno šolanje, da se je lahko povzpel na tako visok položaj!? Dokument o spravi, ki naj bi ga podpisale vse stranke, ni nič drugega kot začetek novega, še večjega razdora med Slovenci. Nastalo bi novo veliko zlo, ki je že skoraj pred vrati. Sprti narod sije lažje podrediti, z njim manipulirati po mili volji in ga potisniti v še večjo revščino in brezpravnost. Zato je popolnoma normalno in prav, da se borci NOB in vsi napredni ljudje uprejo takšnemu početju. Jasno je, daje za poboje domobrancev kriva ljubljanska škofija s škofom Rožmanom na čelu. To so pač posledice njenih zablod. Škoda je teh fantov in mož, toda postali so žrtve manipulacije. Pravi krivci so jo pa popihali in pustili svojo vojsko vnemar. Oznanjanje Kristusovega evangelija, ljubezni do bližnjega, odpuščanja, pomoč ubogim in ustvarjanje pogojev, da ubogih sploh ne bi bilo - to je dolžnost cerkve, ne pa da se ukvarja z vojaškimi zadevami, se povezuje z uničevalnimi silami, blagoslavlja morilsko orožje in še kaj. O teh grdobijah ljubljanske škofije je nekaj besed spregovoril tudi dr. Anton Trstenjak. Povedal je, kaj je dolžnost cerkve in česa ne bi smela početi. Pa se je nanj usula toča psovk in očitkov. Najbolj ga je branil prav pravnik Franc Miklavčič, ki je na enih predsedniških volitvah kandidiral za predsednika države. MARIJA iz Novega mesta (naslov v uredništvu) Koga motijo obnovljeni spomeniki NOV Ker Jutranjika ni več, pismo objavljamo v Dol. listu G. Ivo Žajdela, s svojim prispevkom “Šentjernejski spomeniki” ste zaključili izhajanje časopisa Jutranjik in verjetno dali pečat tudi svoji karieri. Ne izpolnjujete namreč osnovnih pogojev: etika, inteligenca in sposobnost, ki jih mora imeti novinar. Zelo nizki udarci in zloba do mrtvih in do vseh živih, ki smo doživljali strahote vojne prav v tem delu naše domovine, vejejo iz vašega prispevka. Končno bi vam in enako mislečim moralo biti že jasno, da smo branili to našo zemljo, ki jo je napadel in zasedel okupator, in da je prav domačin pokazal na ljudi, ki se niso strinjali s klerofašizmom. Res je in prav imate, da Šentjernej ni navaden kraj pod Gorjanci. Bilje “gnezdo”, kjer je rojena kolaboracija - gnusno izdajstvo, ki je povzročilo toliko gorja in žrtev. Prebrala sem knjigo “Žrtve II. svetovne vojne” Župnijskega urada Šentjernej 1995 in tudi v časopisju pojasnila takratno dejansko stanje. Preberite si to, da boste bolje spoznali dejstva..Verjamem, da se je župnik Trpin potrudil pri zbiranju podatkov o padlih bojevnikih Legije smrti, domobrancih, belogardistih in Črni roki. Napisal je namreč: kolikor dlje je od zgodovinskih dogodkov, toliko manj se ljudje spominjajo. Pisal je o tistih padlih, ki so skupaj s fašisti že v začetku vojne napadali napredne ljudi in prve partizane, ki takrat še niso imeli orožja ne potrebne obleke in obutve. Vaši bojevniki so bili dobro oblečeni, oboroženi, niso poznali lakote in spali so na toplem. Prav je, da se teh bojevnikov spomnite, saj so mrtvi, čeprav, za kar so umrli, ne bi želeli še enkrat umreti. Številka 80 vas moti. Mislim, da je pošteno, da so na obnovljenem spomeniku napisani vsi, ki so padli ali bili ubiti in so živeli na območju občine Šentjernej, ne oziraje se na to, kje so padli. Na primer: kosti mojega očeta ležijo od februarja 1943 nekje pri Beli Cerkvi, brat pa je bil novembra 1942 kot ranjenec zverinsko ubit za obzidjem tega pokopališča. Pri prekopu župnik Cerkovnik ni dovolil pokopa v “blagoslovljenem” delu, pač pa je pokopan skupaj z Adamom Šrebrnjakom (prav tako z Roj) tam, kjer so manj vredni ljudje - samomorilci in morilci. Prepričajte se na pokopališču. Po vaše ni prav, da so napisani na spomeniku NOV. Vaša stran je dobila ogromno denarja za gradnjo cerkva in kapelic, brez težav ste postavili že dosti spomenikov in obeležij svojim bojevnikom. Kot mi borci boste morali tudi vi zbirati denar za spomenik padlim bojevnikom v Šentjerneju. Naj narod ve, kdo je izdajal domovino. Spomeniki naj bodo opozorilo, da se ne bi nikoli več zgodilo kaj takega. SONJA FRANČIČ - DE ROSA Portorož O PRENOVI SOLE V zvezi s prenovo šole odbor Zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije izjavlja, da podpira vse spremembe, ki znižujejo šolski stres in preobremenjenost otrok ter zmanjšujejo socialno razlikovanje med otroki. Odbor se zavzema za večjo humanizacijo šole z večjim poudarkom na vzgojno-kul-turnih predmetih, podpira vse vrste odprtih možnosti za pridobivanje izobrazbe na ravni srednjega izobraževanja in opravljanje mature iz treh predmetov. Proti pa so zunanji diferenciaciji v 8. in 9. razredu, kolikor gre za diferencirane učne cilje. Opozarjajo tudi na to, da so učitelji premalo usposobljeni za izvajanje diferenciacije pri poučevanju osnovnošolskih otrok in da že sedaj primanjkuje učiteljev za matematiko, slovenščino in angleščino, ki naj bi bili po novem posredovani na treh zahtevnostnih nivojih. Odbor Zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine AKCIJA “NIKOLI SAMI 98” LJUBLJANA - Letošnja humanitarna akcija zbiranja denarja za podporo socialno-humanitarnih programov Rdečega križa Slovenije “Nikoli sami 98” poteka po pričakovanjih. Do 2. julija je Rdeči križ Slovenije zbral 63.477.038 tolarjev. V akcijo se je do sedaj vključilo 22.585 donatorjev, ki so svoja sredstva namenili za podporo naslednjih programov; skoraj 90 odst darovalcev je denar namenilo za materialno pomoč revnim in brezposelnim, okrog 4 odst. za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, okrog 5 odst. za pomoč bolnim, invalidnim in ostarelim ljudem, nekaj pa še za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za preprečevanje zasvojenosti vseh vrst, za pomoč brezdomcem in za programe dela z mladimi. RKS se zahvaljuje vsem darovalcem in donatorjem, tiste, ki se še niso vključili, pa obveščajo, da denar lahko nakažejo na ŽR RKS št. 50101 -678 - 51579 s pripisom: humanitarni prispevek 018 in za kaj ga namenjajo. Stališča, ki ne bodo prevladala Na Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije se v zadnjem času obračajo številni posamezniki ter vrsta krajevnih in območnih združenj ZB s predlogi, naj zoper generalnega državnega tožilca Antona Drobniča vloži kazensko ovadbo oz. zahteva njegovo predčasno razrešitev zavoljo izjav, s katerimi je žaljivo obdolžil vse, ki so se v času največje ogroženosti slovenskega naroda odzvali klicu za obrambo domovine in za obstoj. S svojimi izjavami je izzval poglabljanje razdora in nestrpnosti v slovenskem narodu. Mnogi nekdanji partizani predlagajo, da bi proti njemu vložili zasebno tožbo zaradi razžalitve. GO ZZB NOB Slovenije pritrjuje mnenju, da ima gospod Drobnič kot zasebnik pravico do izražanja in objavljanja vsakršnih mnenj, kot visok državni uradnik pa je dolžan spoštovati zakone Republike Slovenije. Kot varuh pravnega reda v državi bi se moral zavedati, da je svoboda javnega izražanja omejena s svoboščinami in pravicami drugih. Ker v svojih javnih nastopih teh načel ne upošteva, je GO ZZB NOB Slovenije že 5. maja letos predlagal vladi Republike Slovenije, naj začne postopek za razrešitev g. Drobniča s funkcije generalnega državnega tožilca. V pravni državi obstoje zakoniti načini in poti, po katerih se razrešujejo tovrstna vprašanja. Kazensko ovadbo proti g. Drobniču je že vložilo Območno združenje ZZB Maribor, zato menimo, da niso potrebne dodatne tožbe. Odzivi javnosti na žaljive in za državo škodljive izjave g. Drobniča pa dovolj jasno pričajo, da gre za ekstremistična in sovražna stališča, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi postala prevladujoča. Predsednik IVAN DOLNIČAR Polomljena bodica v Demokraciji Tako kot v marsikaj se je Demokracija, tednik Slovenske pomladi, 2. julija z “Bodico" na zadnji strani zaletela v partizansko prireditev z medvojnimi zavezniki, ki se je kot mednarodno srečanje veteranov v nedeljo, 28. junija, odvijalo v belokranjskem Prilozju. Čeprav tega časopisa marsikje sploh ne poznajo, je treba na “bodico s polomljeno špico” zarad^ njenih podtikanj, zlobe in neumnosti odgovoriti. Objava v Demokraciji piše o “Nedeljskem srečanju nekdanjih partizanov v belokranjski vasici”, niti z besedico pa ne omenja navzočnosti nekdanjih zaveznikov in predstavnikov med vojno rešenih zavezniških pilotov in misij zavezniških držav ZDA, Velike Britanije in Rusije ter predstavnikov gibanj iz sosednih držav. Demokracija med drugim piše: “ Večina Slovencev se ne strinja z umetnim ohranjanjem vrednot izpred 50 let... Se manj pa to sprejemajo Belokranjci -namesto pričakovanih 8.000 obiskovalcev se je srečanja ,na vrhu ’ udeležilo manj kot 3.000 ljudi. Pa še ti so se pripeljali od drugod, domačinov na proslavi skoraj ni bilo videti. Rdeči napad na Belo krajino je bil tudi tokrat neuspešen. ” Tako odlomljena in polomljena bodica. Seveda ima glasilo Slovenske pomladi pravico, da misli o partizanih in osvobodilnem boju Slovencev, kar hoče. Njen dopisnik pa ne zna šteti: v Prilozje je pripeljalo nekaj nad 100 (sto) avtobusov iz vseh slovenskih pokrajin. V vsakem je bilo poprečno po 40 ljudi in tako je bilo že samo teh obiskovalcev 4.000. Prišla pa je kot po navadi tudi množica ljudi iz dolenjskih in belokranjskih krajev in res nas je bilo na tem srečanju okoli 8.000. Žaljivo in pritlehno omenja “Bodica ”, da “...domačinov na proslavi skoraj ni bilo videti... ” Pa še o “Rdečem napadu na Belo krajino”: pisec “bodice" te naše deželice odprtih zlatih src onkraj Gorjancev ne pozna. Zna pa žaliti čustva ljudi, ki so dali za svobodo Slovenije vse, kar so mogli med vojno, v obnovi po njej in še danes dajejo domovini vse, kar zmorejo. Demokracija si s takim pisanjem ne bo pridobila ne zaupanja med ljudmi ne novih bralcev in naročnikov. B. K PETSTO LET DUNAJSKI8 DEČKOV- 7. julija letos je mina0. 500 let, odkar je Ljubljančan Jani Sladkonja na Dunaju ustanov' znameniti deški pevski zbor. Na ki so deklice grmske osnovne Šoff pred fresko ustanovitelja Dunajskv dečkov, Jurija Slatkonje, v kletne'11 prostoru kapiteljske cerkve, imen0" vane kripta. (Foto: Marjana Sterni NAMESTO GRADU STOJI KAPELICA LITIJA - Javni zavod Bogenšpe^ je pred nekaj dnevi zaključil obn°' vitvena dela kapelice, postavlja11 koncem prejšnjega stoletja na tndf. tu, kjer je nekdaj stal srednjeves* grad Lichtenberg. Pozidali so E VVindischgratzi, zadnji lastni*' gradu Bogenšperk. Kapelica je h1’ v jzredno slabem stanju, saj je P_ odhodu jezuitov iz gradu Boge11, šperk leta 1964 ni nobeden ve, vzdrževal in je bila dobrih 20 popolnoma pozabljena. Obnovitve na dela so stekla v letu 1996 in bila v letošnjem letu zaključen1!: Blagoslovili so jo tisti, ki so zadrt, oskrbniki, in kot je Javni zav°. Bogenšperk ugotovil, daje tudi0*1. bolj primerno, jezuiti ter jo pred11 svojemu namenu. MODNI KOTIČEK Za na plažo Koža potrebuje intenzivnejšo zaščito in nego. Zdrav in lep videz obraza je zrcalo telesa. Že veste, kam se boste odpravili na zaslužen poletni oddih? Na morje ali v hribe, v oddaljene kraje ali boste izkoristili domačo turistično ponudbo? Kamorkoli se boste odpravili, skoraj povsod vas bo spremljalo vroče poletno vreme in z njim neobvladljivi sončni vplivi. Ob nepravilni zaščiti in negi vašega obraza in telesa, ki je nenehno podvrženo izhlapevanju telesnih tekočin, si lahko naredite veliko slabega tako za svoj videz kot za počutje. Običajno telesu posvečamo znatno več pozornosti kot pa zelo občutljivi koži na obrazu. Tega se zavemo Prepozno, ko po koncu dopusta ugotovimo, da smo se navidezno postarali, saj dobimo kakšno novo gubo in številne sončne pege. Poleg obvezne kolekcije izdelkov za telo za pred sončenjem, med in po njem, si priskrbite še ličila, ki vam ne bodo le prekrila nepravilnosti, Pač pa vas z ustreznim zaščitnim faktorjem ščitila pred nočnimi vplivi sonca. Izdelke lahko dobite v vseh boljših drogerijah, sicer pa so na našem trgu prej izjema kot dejst-vo. Izdelujejo jih predvsem Pod blagovnimi znamkami l-uncaster, Ellen Beatrix, Bil-boa... Izbirate lahko med pudri, krema ali kamen, za vodo odpornimi sončnimi maškarami tn rdečili z zaščitnim faktor-% lem. Lase lahko zaščitite s Posebnimi zaščitnimi spreji, še bolje pa je, da nosite pokrivalo. Kot dodatek k modni kolekciji za na plažo uporabite še barvni lak na vseh nohtih. Vse to poiščite v specializiranih prodajalnah z kozmetiko, saj je, sodeč po obisku nekaterih v Novem mestu, slaba ponudba prilagojena povpraševanju slovenskih potroš-nic. Ali to pomeni, da za svoje notranje in zunanje zdravje ne Poskrbite dovolj? Popravite vendar vtis! JERCA LEGAN mrliška vežica bo , PRAGA - Pisali smo že o ne-*ajletnih zapletih okoli gradnje Jhiške vežice v Dragi, saj je bilo °ločenih in ovrženih že kar ?ekaj lokacij. Sodeč po kupu do-ijjttentacije, ki jo hranijo, bi to j'ko primerjali z dokumentaci-°in načrti ogromne stavbe, kljub eihu da gre za nekaj deset kvantov veliko stavbo, dovozno pot “Parkirišče. Gradbeni odbor in ““čina kot investitor upata, da bo l“z>ca letos zgrajena, gradilo pa jo p° gradbeno podjetje Gradišče iz ^rknice. Janko Veber, kočevski župan in poslanec v DZ, v poslanskih klopeh že drugo leto opozarja na škodljivost Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Kočevsko KOČEVJE - Poslanci DZ so z dopolnili o vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov - proti so bili le poslanci ZLSD - omogočili denacionalizacijskim upravičencem, katerim ni mogoče vrniti odvzetega premoženja v naravi, pridobitev nadomestnih površin kjerkoli v Sloveniji. Te gozdove in zemljišča bo poslej kot zavezanec vračal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je na Kočevskem lastnik več kot 80 odstotkov vseh površin oziroma skoraj tretjino državne zemlje. To pomeni, da bodo nadomestna zemljišča lahko na Kočevskem dobili tudi upravičenci iz Koroške ali Primorske, morda tudi cerkev, posledice takšnega izvajanja zakona pa bi bile za občino katastrofalne. “Mar bodo naša največja podjetja in zakupniki kmetijskih zemljišč ostali brez premoženja, več kot dva tisoč zaposlenih brez dela, njihove družine pa padle na skrb države? Sklad s temi zakupniki ni hotel skleniti dolgoročnih pogodb, saj jih podaljšuje le za leto. To kaže na veliko neusklajenost pri oblikovanju nacionalnih ciljev, saj se vsak poskuša podrediti ozkemu strankarskemu interesu, ki lahko močno ogrozi tudi nacio- Iz topliške doline OB SUŠICI - Kako lepo je z mostu v topliškem parku videti jate rib, ki živahno plavajo v vodi, kar daje upanje, da je potok še zdrav za življenje. PODHOSTA - Sredi podho-škega polja so vaščani obnovili staro kapelico iz 18. stoletja, ki so jo vaščani postavili, da bi jih obvarovala kuge, lakote in vojske. Tisto leto jim polje ni dalo prav nič, ker so vse plodove požrle kobilice in nekakšni črvi. Ljudje so mleli bukov žir in hrastove ježice. Spominska kapelica sodi pod zaščito kulturne dediščine naroda in je posvečena sv. Mariji Pomočnici. Prizadevni člani turističnega društva in ljubitelji narave teh vasi so temeljito pospravili vse odpadke v Logu. Do konca leta pa nameravajo očistiti oba bregova Radešce prav do njenega izliva v Krko. GORENJE POLJE - Vaščani so zelo zadovoljni, ker se je Cestno podjetje Novo mesto odločilo, da z novo asfaltno prevleko skozi vas od zahodne strani pa do Str-mol posodobi ta del ceste, da bo varen za promet. Z razpokami in jamami je bila tukaj kar nevarna vožnja V PARKU NA JASI - V nedeljo, 5. julija, je bil na Jasi dobro obiskan piknik topliških upokojencev, ki so ob veselem razpoloženju tudi zaplesali na prijetno glasbo ansambla “Trio breza”. Za popestritev prijetnega programa so prodajali tudi srečke, kije prav vsaka zadela. _ „ nalno identiteto”, je povedal Janko Veber. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je paradržavna inštitucija, ki po zdajšnji zakonodaji ni odgovoren nikomur, njegova direktorica pa ima v rokah po Vebrovih trditvah škarje in platno. Od njene volje bo namreč odvisno, kdo in kdaj bo v postopku denacionalizacije dobil kočevsko zemljo. “Ob tem se sprašujem, ali bomo res postali tujci na svoji zemlji, saj smo na njej že dalj časa hlapci. Gospodarski razvoj vidimo v moč- nih domačih podjetjih in zagotavljanju obdelovalnih in drugih površin našim občanom pod ugodnimi pogoji. Razvoj Kočevske je bil po vojni dirigiran iz Ljubljane, življenje tod je imelo tudi svoje prednosti, zdaj pa nas skušajo s tega območja pregnati. Naši občani namreč tako razumejo vračanje naravnih dobrin (nadomestnega zemljišča) denacionalizacijskim upravičencem, čeprav nas vladna koalicija prepričuje drugače,” je še povedal Janko Veber. M. GLAVONJIČ Ohranimo Mirtoviški potok Razstavo s tem naslovom je v kajakaškem centru Stari Malni pri Osilnici odprl Viktor Luskovec, borec za varstvo narave OSILNICA - Poročali smo že, da Emil Stimec, domačin iz Mir-tovičev, gradi na Mirtoviškem potoku malo elektrarno, za katero ima vsa potrebna dovoljenja. Gradnji pa nasprotujejo nekateri naravovarstveniki. Zdaj je znani borec za varstvo okolja oziroma narave, novinar Viktor Luskovec, pripravil tudi razstavo svojih fotografij o Mirtoviškem potoku, s katero želi javnost opozoriti na ta biser narave ob Kolpi, na naši južni meji. Odprli so jo minuli petek v kajakaškem centru v bližnjih Starih malnih. Tistega dne sem se pogovarjal tudi z Emilom Stimcem, ki se je zavzel za nadaljevanje gradnje male elektrarne na svoji domačiji. Poudaril je, da nima nič proti varovanju narave in da se celo zavzema za lepo naravo, vendar sta pomembna tudi električna energija in zaposlovanje novih ljudi. Povedal je, da mu narovavarst-veniki očitajo, da so nekdaj bile v Mirtoviškem potoku vidre in da jih danes ni več; k temu pa je dodal, da so bile včasih v Mirtovičih tudi krave, a jih danes ni več. Razstavo so si ogledali tudi minister za okolje in prostor Pavle Gantar in mnogi gostje s slovenske in hrvaške strani Kolpe in Čabranke. Že pred otvoritvijo razstave je minister Gantar poudaril, da imata Emil Stimec in njegov sin res vse potrebne dokumente za gradnjo elektrarne, vendar zdaj vedno bolj prevladuje prepričanje, da bi bil to grob poseg v lepo okolje. Zaželjena je zdaj sporazumna rešitev, ki naj bi bila taka, da bi država, kije dovolila gradnjo, plačala Emilu Štim-cu in sinu vse stroške, ki jih je imel doslej s to gradnjo, in tudi vse vloženo delo. V ministrstvu je že določen človek, ki se bo s Stimcem nadalje dogovarjal. Emil Stimec, ki se ukvarja s to gradnjo in zadevami okoli nje že približno 10 let, pa je opozoril, da je v to investicijo vložil vse svoje prihran- ke, tudi od dela v tujini, da je star že 64 let in da se bo zato težko odločil za kaj podobnega. Zadeva je na pogled zelo preprosta. Oba Stimca bosta dobila vse vloženo poplačano, narava bo ohranjena. Država, ki je napako naredila, bo vse pošteno plačala... pravzaprav bo vse poplačano iz žepov državljanov, v katere država vedno bolj posega. J. PRIMC Komu smrdi sosedov kruh? Zavajajoče oglaševanje Pekarne Stična V Sloveniji število pekarn od leta 1990 hitro narašča in jih je že je okoli 430, zaposlujejo pa 4.600 ljudi. To je za Slovenijo zelo veliko, zato ni nenavadno, da se nekatere pekarne v borbi za kupce poslužujejo nepoštenih prijemov. Najpogostejše oblikev ugotavljajo v združenju pekov pri Žitni skupnosti, so predvsem zaposlovanje na črno, neustrezne sanitarne razmere, v zadnjem času pa tudi oglaševanje izdelkov, ki zavaja potrošnika. Pred nedavnim se je prvič zgodilo, da je združenje tržni inšpekciji prijavilo pekarno zaradi zavajajočega oglaševanja. Gre za Pekarno Stična iz Ivančne Gorice. Tržna inšpekcija je ugotovila, daje ta pekarna zavajajoče oglaševala svoje izdelke in izkoristila potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene. Njeno oglaševanje je bilo moč razumeti tako, da druge pekarne proizvajajo in prodajajo kruh, ki vsebuje škodljive snovi, kar je seveda zavajajoče. Združenje pekov pri Žitni skupnosti bo še naprej pozorno spremljalo dogajanja na tem področju in bo poskuse nelojalne konkurence takoj prijavilo pristojnim orga- TEKMOVANJE HARMONIKARJEV V HINJAH - Gasilsko društvo iz Hinj je v soboto, 11. julija, pripravilo že 10. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev. Občinstvu se je predstavil tudi svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Denis Novato iz Trsta, navdušil pa je tudi Simon Gregorič iz Toronta. Priznanja najboljšim je podelil predsednik društva Ciril Papež. V skupini do 15 let je bil najboljši Janez Lekše, druga je bila Indira Simonič, tretji pa Matija Ceglar. V skupini od 15 do 30 let, kjer je bila tudi največja konkurenca, je zmagal Matej Vizjak, drugi je bil Aleš Junc, tretji pa Matej Pečan. V skupini nad 30 let je zmagal Franc Škufca, drugi je bil Metod Bradeško, tretji pa domačin Tone Pelc. (Foto: S. Mirtič) BOGATO GLASBENO DOGAJANJE NA PREVOLAH - Na igrišču osnovne šole Prevole so se v četrtek, 9. julija, predstavili člani skupine Babilon. Zaigrali so svoje najnovejše hite, ki so jim prisluhnili tako udeleženci Ruglje kot tudi domačini. Velja omeniti, da je na Prevolah poleti gostovalo veliko domačih glasbenikov in skupin, od New swing kvarteta, Vilija Resnika, Šerbi, Damjane Golavšček, Iva Radina, Marte Zore do Čudežnega polja in drugih. (Foto: S. Mirtič) MALČKI ZA ZDRA VE ZOBE - Dve medicinski sestri in še ena, ki dela le dva dni na teden, so premalo, da bi temeljito poskrbeli za preventivo na področju zobozdravstva v 24 novomeških šolah in še 27 vrtcih. Ob obiskih otrok se pogovorijo o zdravi prehrani ter o pravilnem čiščenju zob. Opozarjajo, da si v večini šol otroci zob sploh ne čistijo, šole pa se ob tem najpogosteje izgovarjajo, da nimajo primernih prostorov. V vrtcih je s čiščenjem zob bolje. Na fotografiji so “lastovke” in “čebelice”, mali šolarji iz bršljinskega vrtca Ostržek, ki so sodelovali v tekmovanju za lepe zobe. Vsi sodelujoči (tekmovali so tudi mali šolarji iz vrtcev Videk in Vavta vas) so ob koncu leta prejeli simbolično nagrado (zobne paste, ki jih je podaril Henkel), najbolj natančni umivalci zob pa so prejeli poleg tega še krtačko s pokrovčkom, darilo mariborskega Flegisa. (Foto: B. D. G.) Karol Rastja Gradnja proge Trebnje - Sevnica 8 Tehniko je študiral v Gradcu, od leta 1863 dalje pa na politehničnem institutu na Dunaju, kjer je leta “6 diplomiral. Pred tem je bil dve leti asi-s,ent pri gradnji državnih železnic v Hrvat-:Kem Zagorju. Na Dunaju se je ogrel za '“Soslovanstvo in tej ideji ostal zvest do jTti. V letih 1867 in 1868 je sodeloval pri hiranju hrvaško-dalmatinske železniške U“ge skozi Knin, 1868-1869 je bil že šef kcije pri trasiranju proge Dunaj-Inomost, vat° pa šef sekcije pri gradnji proge Karlo-.ac-Reka, dokler se leta 1870 ni osamo- Nil. .Kot privatni podjetnik je po naročilu . Arijske družbe Montana izdelal načrte za ,!®ge Trebnje-Krmelj. Kot civilni inž. je od . A delal v Zagrebu, leta 1881 pa se je pre-. v Beograd. Tam je ustanovil lastno adbeno podjetje in uspešno gradil železne proge, ceste, mostove, odpiral sojene kamnolome in ustanovil prvo pod-.'ic za impregnacijo lesa (železniških Pgov) v Srbiji. Pri gradnji mostu čez Ko-. “ar° pri Valjevu je kot prvi v Srbiji upo-i “tl cement. V rekordno kratkem času je l*® 1885 pri Pirotu zgradil most čez Nišavo ^ stem omogočil srbski armadi umik pre-reke, kar je pomenilo njihovo rešitev , ed Bolgari. Kot posebno priznanje so mu ^Pali nalogo, da je sezidal zid (ograjo) 'r°g saborne cerkve v Beogradu. Leta 1890 je bil imenovan za srbskega državnega svetnika, kar je ostal do leta 1896. Osebni prijatelj in strokovni tovariš Nikola Peršič gaje hotel pridobiti za politično udejstvovanje, vendar se s politiko ni hotel ukvarjati. Vseeno pa je Nikoli Pašiču rešil življenje, ko mu je na smrt obsojenemu pomagal zbežati iz Srbije v Bolgarijo. V svojem domu je gostoljubno sprejemal novinarje in inženirje ter oficirje, med katerimi je bil tudi vodja zarote proti kralju Aleksandru Obre-noviču. Veliko se je ukvarjal z numizmatiko. Njegov sin dr. ing. Mirko Roš, prof. na univerzi v Zurichu, je "kot izvedenec in vodilni svetovni strokovnjak za mostove, sodeloval pri ekspertizi Borovniškega viadukta 1938 in med prvimi podal mnenje, da je ta mogočni viadukt dotrajan. Franc Suklie Franc Šuklje seje rodil 24. oktobra 1849 v uradniški družini v Ljubljani in 18. avgusta 1935 tudi umrl na gradu Kamen v Kan-diji. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, med šolanjem je kot prostovoljec odšel v vojsko. Pri Kraljevem Gradcu Hradcu Kralovcm je bil ranjen in je padel v prusko ujetništvo. Po vrnitvi domov je končal gimnazijo in na Dunaju zemljepis in zgodovino. Kot profesor je poučeval v Gorici, Novem mestu in Ljub- ljani. Kot zaveden narodnjak je moral kazensko iz Ljubljane v Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt). Od tam se je vrnil spet v Ljubljano, vendar je sam izposloval premestitev na Dunaj. Tam je leta 1894 postal dvorni svetnik in ravnatelj Državne založbe šolskih knjig. Po potresu v Ljubljani je na Dunaju vodil zelo uspelo akcijo zbiranje pomoči za prizadete v Ljubljani. Politično kariero je začel leta 1883 kot deželni poslanec in nato še kot državni poslanec. Od leta 1908 do 1911 je bil kranjski deželni glavar. Deset let je bil član železniškega odseka. Kot deželni glavarje pripomogel, da je dežela dobila melioracijsko posojilo in začela velikopotezno graditi ceste, mostove, vodovode in pospeševati gospodarstvo. Za železnice je bil zelo pomemben, ker je realno in uspešno vodil akcijo za gradnjo dolenjskih prog. V ta namen je leta 1883 vodil posebno delegacijo - poslanstvo k cesarju. Nesporno je, da so bile dolenjske proge in pozneje tudi belokranjska proga zgrajene po zaslugi Frana Šukljeta. Viktor Mramor Rodil se je 24. julija 1897 v Bršljinu pri Novem mestu. Oče je leta 1906 odšel s trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer je že leta 1909 umrl. Mati je sebe in Viktorja preživljala se tem, daje hodila na dnino. Oktobra 1915 je opravil maturo na gimnaziji v Novem mestu in takoj zatem odšel v vojsko, kjer je ostal do odtobra 1918. Po odpustu iz vojske se je verjetno po zgledu strica Franja Mramorja, ki je kot železničar delal v Zagrebu, tudi sam odločil za železnico. Novembra 1918 je pričel delati kot volonter na postaji Novo mesto. Ko je v Kamniku opra- vil kratko usposabljanje za prometnika, je bil septembra 1919 nastavljen za prometnika v Trebnjem, vendar je bil kmalu premeščen v Ljubljano, novembra 1920 pa v Novsko (Zagreb-Beograd), kjer je ostal do julija 1923. Od tam je moral za prometnika v Zagreb in maja 1924 v Varaždin. Kot šef je vodil postajo Madari Dragalič, leta 1933 pa je bil imenovan za šefa postaje Plaški, tri leta zatem je prevzel postajo Skrljevo nad Reko in tam preživel vojno. Po koncu druge svetovne vojne je bil imenovan za delegata JDZ na Reki, konec maja 1945 pa je prevzel vodstvo postaje Reka. Ob ustanovitvi Inšpektorata za železnice pri VUJA (Vojaška uprava jugoslovanske armade) za Reko, Istro in Slovensko Primorje v Opatiji, je bil postavljen za vodjo inšpektorata in ga vodil do ukinitve leta 1949. Takrat je moral v Zagreb, kjer je na tamkajšnji železniški direkciji prevzel delo vodje potniške službe. Ko je bila v Pivki (tedaj Šempeter na Krasu) ustanovljena Direkcija železnic, je maja 1949 prevzel dolžnosti direktorja direkcije. Po ukinitvi direkcije decembra 1951 je bil imenovan za pomočnika direktorja direkcije v Ljubljani. To delo je opravljal do avgusta 1952, ko je bil imenovan zastopnika Jugoslovanskih železnic na Opčinah pri Trstu. To delo je opravljal do upokojitve 31. avgusta 1956. Kralju Aleksandru je moral kot železničar priseči 31. avgusta 1921, kralju Petru je moral priseči 10. oktobra 1934, narodu oziroma zvestobo državi pa je prisegel 22. aprila 1946. Odlikovanje bil z redom sv. Save V. stopnje in redom jugoslovanske krone V. stopnje, pa vojni pa z ordenom dela III. stopnje. Konec Viri in literatura Arhiv Slovenskih železnic: fond Dolenjska proga Arhiv republike Slovenije: fond 188 C. kr. ministrstvo za železnice Osebni arhiv avtorja Kronika župnije Mokronog Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968 Jože Jenko: Po dolenjskih progah v razdobju 90. let. Železniški vestnik, 1959, št. 1 do 10 Časopisi: Slovenec, Dolenjske novice, Slovenski narod, Železničar. Zoran Hudales: Občina Trebnje v NOB Ivan Mohorič: Problemi in dosežki rudarjenja na slovenskem, Maribor 1978 Eva Holz: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18 in v 19. stoletju, Ljubljana 1994 Alojz Pregelj: Naše železnice v prevratni dobi. Slovenci 1918-1928 Krmelj 1943-1978 * IZDELOVANJE ZOBOTREBCEV - Domačini so mlade naučili izdelovati zobotrebce. (Foto: A. J.) 6. Ragljine počitnice na Prevolah Mladi iz cele Slovenije - Številne dejavnosti • Sodelovanje z domačini - Radijska oddaja Raglja PREVOLE - Že šesto leto se mladi iz cele Slovenije lahko udeležujejo nepozabnih aktivnih počitnic, kijih preživijo na osnovni šoli Prevole. Tudi letos zaradi obnavljanja šole gostujeta le dve skupini, skupaj skoraj 130 osnovnošolcev. Nekaj uspešnim šolarjem pa so šole za nagrado ravno tu podarile brezplačen aktiven oddih. Otroke so domačini že prvi večer pogostili s pečenim krompirjem s soljo, maslom ali pa so ga zabelili z ocvirki. V tednu dni mladi izvedejo številne dejavnosti, od športnih do bolj poučnih. Otroci so obiskali Taborsko jamo, člani kulturnega društva Hinje so jim zaigrali komedijo, z gobarji so nabrali do 40 vrst gob, ob zaključku pa so lahko prave tudi poskusili. Želiš-čarica jim je povedala recepte za zdravo življenje, nepozabno doživetje pa je bil letalski polet nad Suho krajino in Novim mestom. Učenci so se sprehodili tudi po okoliških vaseh, dan preživeli z domačini, ki so jim pokazali znamenitosti kraja in spretnosti krajanov, od tega, kako delajo zobotrebce, do peke dobrot. Pod nadzorstvom domačinov so si ogledali tudi okoliške kraške jame in tako bolje spoznali podzemni svet. V Žužemberku so se, navdušeni nad ogledom gradu, posladkali z dobrotami domače pekarne. Gojitveno lovišče Rog jih je peljalo v Kočevski Rog, nekaj najuspešnejših učencev pa je za nagrado lahko tri ure hranilo divje živali. Poleg številnih iger so se mladi kopali v reki Krki in vozili z raftingom. Ob našem prihodu so učenci risali motive s Prevol na lesene deščice, nekaj jih je pletloJdtke iz usnja, sicer pa so ustvarjali tudi z volno, gipsom in glino. Zvečer se veselijo ob ognju in petju, čas pa jim popestrijo znani Slovenci in glasbene skupine. Konec tedna sledi priprava na radijsko oddajo Ragljo, ki je na sporedu ob sobotah na Radiu Slovenija 1. Solarji s Prevol so med letovanjem odprli tudi trgovinico s sladkarijami, s tem denarjem pa si plačajo končni izlet. Zadnji dan naredijo veliko torto in z njo se posladkajo prav vsi. “Učenci se radi vračajo tudi več let. Tu so svobodni, a hkrati aktivni, “ je povedal ravnatelj OŠ Jože Hribar ter ponosno dodal: “Brez plodnega sodelovanja med krajani in delavci šole Raglje ne bi bilo, s slednjo pa se odpira kraj.” ANDREJA JERNEJČIČ NARAVNA MEDICINA Masaža in meditacija Na srečo znanost danes že priznava, da je zdravljenje z naravnimi tehnikami in metodami učinkovito. V tujini posamezne zdravstvene zavarovalnice krijejo stroške zanje tako kot za konvencionalno zdravljenje. Tehniki naravnega zdravljenja sta med drugimi tudi masaža in meditacija. MASAŽA - pbsega obdelavo mehkih telesnih tkiv. Poznane so številne oblike od gnetenja, drgnjenja, udarjanja do pritiskanja na akupunkturne točke. Masaža upočasni srčni utrip, pospeši obtok, sprosti mišice, izboljša gibljivost in spodbudi izločanje snovi (endorfinov), ki odpravljajo bolečine in tesnobo. Učinkovito blaži stres, depresijo in tesnobo, povečuje pozornost, zmanjšuje zaznavo bolečine in pospeši okrevanje po operacijah ter zmanjšuje potrebo po zdravilih. Izboljšuje spanje, prebavo in presnovo. MEDITACIJA - Imenujemo jo tudi globinska sprostitev. Z mirnim sedenjem z zaprtimi očmi se človek potopi v globoko umirjeno stanje, ki zmanjša telesni stresni odziv. Redno vsakodnevno meditiranje ali sproščanje lahko olajša dihanje, upočasni možganske valove, zmanjša mišično napeto- SUHI NAI) DEBELE IN POROČENE NAD SAMSKE DOB PRI ŠENTVIDU -Tukajšnji gasilci so preteklo nedeljo številnim obiskovalcem že petič zapored pripravili veselo nedeljsko popoldne. Po tradicionalnem nogometnem turnirju v dopoldanskih urah so se namreč v brcanju žoge pomerili debeli in suhi, pozneje pa še poročene ženske z neporočenimi kolegicami. . st in upočasni srčni utrip. Zmanjša dejavnike tveganja za srčna obolenja. Nekaterim ljudem meditacija normalizira krvni tlak. Meditiranje je zelo prikladno za obvladovanje motenj, ki jih poslabšuje stres; med temi so visok krvni tlak, koronarna bolezen, kronične bolečine, nespečnost, predmenstruacijski sindrom in klimakterične težave. Poleg tega zmanjšuje tesnobo pred operacijami in potrebo po zdravilih proti bolečinam in živčnosti. Meditiranje nas bolj poveže same s seboj, z našim bistvom, z dušo. Starejši se počutijo mlajše, otroci in mladina se okrepijo, lažje in uspešneje se učijo. Mnogi opustijo kajenje, drogiranje, prenehajo piti kavo in alkoholne pijače, spremenijo prehrano. Poslovneži si očistijo misli, sc umirijo, postanejo prodornejši ter sposobni za kvalitetno sodelovanje na vseh nivojih. Tisti, ki redno meditirajo, so bolj pošteni, potrpežljivi, strpni, vztrajni, disciplinirani in samozavestni. Zviša se njihov etični odnos do ljudi in narave. Izboljšajo se naravne sposobnosti, ki so nam bile dane ob rojstvu, a jim nismo dali možnosti, da bi se prebudile. Zaradi čustvenih težav (žalosti, strahu, jeze, ljubosumja, občutka nemoči itd.) lahko zboli naše telo. Čustvene motnje porušijo bioenergijsko ravnovesje. Z izvajanjem meditacije si ravnovesje zopet vzpostavimo, s tem pa omogočimo telesu, da ozdravi. Meditacija nima nobenih negativnih posledic za organizem. Zdravi ljudje se počutijo še boljše, zato meditacija ni namenjena samo bolnikom, ampak vsem, ki skrbijo za svoje dobro počutje. Preproste masaže in samoma-saže ter meditacije se lahko naučite v centru Popolno zdravje v Novem mestu, Koštialova 10 a, vsak dan ob 20. uri. Informacije na tel. št. 068/28-250. ANICA JANEŽIČ-M1KEC Z N Nekaj čez državo Pošto imam za dohodnino, torej spet je leto mimo. Enkrat je spet državi mar. Zame ne, za moj denar! Nekoč državi dmgi, zdaj se reče stari Jugi, vojak zastavil sem življenje. Leta spremenijo mnenje. Slovenija, moja dežela, od mene več bo imela, če živ bom, zdrav, v proračun dajal. Je sproti vse leto jemala presneto od plače tekoče denarce še vroče. Pri regresu za dopust je vzela mi od ust in od odpravnine do ene četrtine. Ko policaj izrekel je mandatko, denar dobila je na kratko. Domovina z mano hazardira iz kupčkov mi denar pobira. Če muza mi nakloni iskerc, pristavila bo zraven piskerc. Od te pesmice prejela bo denar, prej kot jaz njen avtor honorar. Povsod, kjer se ustvarja, če le tiče se denarja, povsod je domovina zraven. Je ni rešitve. Amen. JURE MURN N_______________________________J Medved Jaka potrebuje večji dom Brez domačinov je nevaren DVOR vPRl ŽUŽEMBERKU - Štuparjevo gostilno na Dvoru mnogi ljudje obiščejo in poznajo zaradi rjavega medveda. Prava gneča je ob nedeljah. Gostilničar in lovec Henrik Štupar je pred šestimi leti od lovca iz Medvod kupil pol leta starega medveda, ki se je zlegel v ljubljanskem živalskem vrtu in tehtal le slabih 30 kilogramov. Medveda so imenovali Jaka in mu za gostilno pripravili majhno kletko z bazenom. Vendar je z leti mladi kosmatinec postal prava zver, ki tehta okoli 270 kilogramov, če se postavi na zadnje noge, pa meri več kot dva metra. “Na dan poje od 5 do 15 kilogramov hrane, vse od zelenjavo do mesa, ki je običajno prekuhano, včasih pa dobi tudi kakšen surovi kos. Je tudi pravi sladokusec, “ je povedal gostilničar, ki je z vodo čistil tla kletke ter osvežil kosmantinca. Ljudem vedno pokažejo le v prisotnosti enega od domačinov. Vendar se zgodi, da so gostje nesramni in gredo za hišo kar sami, pri tem pa niso dovolj pozorni in želijo medveda pobožati. V takih primerih je Jaka lahko prav nevaren. Na take obiskovalce jih opozori le ljubosumni pes. MEDVED JAKA - Iz majh-mega medvedka je zrasel pravi kosmatinec, ki potrebuje večji prostor. Kljub milemu pogledu pa ga lahko poboža le Henrik Stupar. (Foto: A. J.) Zaradi stroškov z vzdrževanjem in premajhnega prostora želijo medveda prodati, vendar le ljudem, ki bi zanj še naprej lepo skrbeli, predvsem pa imeli večji, prostor, je povedal Henrik Stupar in dodal, da ga ne bi dal za odstrel, saj mu je Jaka zelo prirasel k srcu. V naravi pa se medved tudi ne bi znašel. Lastnik je že pomislil, da bi medveda premestili na njihovo domačijo, kjer bi bilo potrebno pripraviti prostor, poskrbeti za varnost, za kar bi potrebovali veliko denarja. Dokler Jaka ne dobi potrebnega večjega prostora pa ostaja Stuparjeva atrakcija. A. JERNEJČIČ NOV MOSTIČEK V LOGU- Prizadevni ljubitelji narave so v Logu pod Podhosto s prostovoljnim delom postavili lesen mostiček s klo-pico, ki je namenjena sprehajalcem. Tako je nad potočkom Crkav-nikom mogoč varen prehod čez. Okolico pa so temeljito počistili. Lep primer sodelovanja s turističnim društvom. (Foto: T. V) Za otroke si vzamejo čas Pestro v taboru mladih Žužemberk ’98 ŽUŽEMBERK - Da je taborjenje ob dolenjski lepotici Krki na Loki res zabavno, dokazujejo številni tabori. Komaj se poslovi ena skupina, že prostor zasede naslednja. Tokrat so se tabora Žužemberk ’98 udeležili otroci od 7. do 15. leta iz cele Slovenije, izmenjali se bosta dve skupini po 14 otrok. Vodja in organizator je Andrej Stanovnik, sicer delovni inštruktor v Zavodu za usposabljanje invalidov v Kamniku. Zaradi možnosti izvedbe različnih dejavnosti in lepe narave taborjenje poteka že tretje leto. Za mlade s spremljevalcema skrbijo cel dan, dejavnosti pa so športno-naravo-slovne in jih vodijo strokovnjaki. Mladi so se naučili jahati konje, streljati z lokom, peljali so se s kmečkim vozom, si ogledali kmetijo, spoznali svet mineralov in fosilov, s teleskopom odkrivali svet nočnega neba, zakurili več Andrej Stanovnij je vodja in organizatorr, ki si za otroke vzame čas. (Foto: A. J.) vrst tabornih ognjev in se ob tem seznanili tudi z zgodovino in pomenom ognja. Revirni gozdar jih je spremljal na gozdni učni poti po gozdovih neokrnjene narave. Čas so si zapolnili s številnimi športnimi dejavnostmi: z jutranjo telovadbo, igrami z žogo, dabdintonom, balinanjem in igranjem pikade. Seveda ni šlo brez dogodivščin na vodi: po reki so se vozili s čolni, imeli šolo veslanja in plavanja. “Za otroke si vzamemo čas. Najpomembnejše pa je, da so mladi prosti le eno uro, drugače so nenehno aktivni. Težavnost je prilagojena starosti, “ je povedal Andrej Stanovnik in dodal, da je velik interes tudi za družinsko taborjenje. Nekaj nepozabnih trenutkov o taboru sta povedala devetletni tabornik in šestletna, najmlajša tabornica: GAŠPER ZIDANIČ iz Ljub- ljane: “Prvič sem skočil iz slapov, sicer z rešilnim jopičem, vendar je bilo čudovito. Naučil sem se jahati in izdelati znam sončno uro. Ob tabornem ognju sem včasih zaigral na kitaro.” Gašper Zidanič in Rabeka Šerbelj RABEKA ŠERBELJ iz Kamnika: “Tu sem prvič in prej nisem znala ne plavati nc jahati konjev. Vozili smo se s čolnom in je bilo kar naporno. Všeč mi je čista in nizka voda. Ko smo nabirali gobe, sem našla lisičko.” ANDREJA JERNEJČIČ Javni prihodki v svetu in pri nas Dolgo slovensko čakanje na dan davčne osvoboditve Dan davčne osvoboditve pride samo enkrat na leto. Toda če imate smolo, da delate v davčno najbolj obremenjeni severni Evropi ali Sloveniji, se vam lahko zgodi, da se boste vrnili s poletnih počitnic, še preden boste državi odplačali svoj letni davčni prispevek. Časnik The European je izračunal dan, na katerega nehate plačevati davke vladi svoje države in začnete delati samo zase. Izračun je zasnovan na predpostavki, da do dneva tako imenovane davčne osvoboditve ves svoj zaslužek izročate vladi. Ko prečite ta pomembni dan v letu, začnete delati samo zase. To pomeni, da npr. Joe Bri-ton, vodja prodaje Britannia pic prvih 19,5 tedna leta dela samo za to, da odplača davke. Šestnajstega maja se končno osvobodi davčnega bremena in zaslužek začne namesto na vladni pritekati na njegov bančni račun. V Parizu Joejeva kolegica Chantal de Gaulle, ki je poslovni vodja Industrie Chirol SA, dela še sedem tednov in pol dlje, preden zadovolji svojo vlado; v Franciji se dan davčne svobode zasvita 6. julija. Nič čudnega, da se mora francoska ministrica za zaposlovanje in solidarnost Martine Aubry zatekati h grožnjam, da francoska podjetja državi plačujejo davke. Še veliko slabše je Louisu de Montpellierju, ki dela pri Union Belgique NVv Bruslju. Louis ob koncu drugega tedna v avgustu, ko se pripravlja na počitnice ob Sredozemskem morju, svoji vladi še vedno plačuje davke. Za belgijskega nesrečnika pride davčna svoboda 13. avgusta. Te osupljive razlike so še kako pomembne. Ko Evropske države načrtujejo združitev svojih gospodarstev, postajajo razlike v obdavčevanju očiten primer, kako daleč je še Evropa od ureditve enotnega igrišča za vse svoje državljane. Za zdaj še ni velikih načrtov o poenotenju evropskih davkov. Evropska zveza je to vprašanje v celoti prepustila pritiskom trga. Strokovni organi in vladne organizacije, kakršni sta npr. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska komisija, že dolgo vsiljivo tržita gibljivost delovne sile kot ključ za gospodarsko obnovo. To bi utegnilo udariti nazaj, kajti tisti evropski državljani, ki služijo najbolje, izkoriščajo planetarne priložnosti arbitraže, tj. borzne preprodaje z izkoriščanjem razlik v ceni. Lahko se zgodi, da bi Evropo tudi za vedno zapustili. V Ameriki Mike Steinberger dela samo 162 dni na leto, da vladi odplača davke. Chantal mora delati 186 dni, da odplača sistem radodarne francoske blaginje, tri in pol tedne dlje kot Mike. Ljudem z dna francoske plačilne lestvice gre dobro: davčne olajšave zadevajo celo izplačila novinarskih honorarjev na roko. Toda nekdo mora plačati za nešteto podobnih olajšav. Francoski davčni režim je znan po tem, da močno pritiska najbogatejše. “Tisti na vrhu ustvarijo skoraj ves francoski davčni prihodek. Preostali del prebivalstva - v grobem skoraj polovica - ne plačuje skoraj nič,” pravi neki pariški davčni strokovnjak. V Hongkongu, ki z minimalnimi davki in predpisi privablja zaslužkarje z vsega sveta, Mark Yan za svojo varčno in poceni vlado dela samo 54 dni, skoraj šest mesecev manj kot nesrečni Belgijec Louis. Po 24. februarju lahko, če hoče, ves zasluženi denar požene na hipodromu Srečna dolina. Grožnja, da bi lahko cele poslovne družbe zapustile evropsko prizorišče in se odpravile v davčno prijaznejše kraje na tem planetu, je začela skrbeti evropske finančne ministre. Francosko finančno ministrstvo opozarja poslovne družbe, ki so se registrirale v tujini, da so uporabile .sleparske postopke’, da bi se izognile davkom. Drugim, ki deželo poskušajo zapustiti po povsem pošteni poti, francoska vlada grozi s preiskavo, utemeljeno v sumu, da po- sredujejo lažne prikaze svojih dobičkov. Švedski proizvajalec mobilnih telefonov Ericsson, ki ima glavni štab v Stockholmu, a deluje v več kot 130 državah sveta in samo šest odstotkov svojih izdelkov proda doma, grozi, da bo svoje glavne direktorje preselil v London. Če bi Ericsson Švedsko zapustil z vsem, kar ima, bi s seboj vzel 12 odstotkov vsega švedskega izvoza. Kraji, kot sta Guernsey in Jersey, kjer dan davčne osvoboditve nastopi 14. marca, bi utegnili kmalu postati domovina mnogih mul-tinacionalnih družb. Za najbolje plačane uslužbence bi bila premestitev zgolj lahkotna vaja v zniževanju davčnih prispevkov. Če bi naša Francozinja Chantal letela preko Atlantika in se zaposlila v New Yorku, kjer Industrie Chirol širi svoje severnoameriško poslovanje, bi pridobila 24 dni davčne svobode* dovolj, da bi svojo pusto mestno hišico in zdelanega megana zamenjala za prostoren apartma ob Centralnem parku in BMW-jev kabriolet. Najbrž bi seji povečala tudi plača, kajti dobro plačani direktorji v New Yorku zaslužijo približno 40 odstotkov več kot njihovi pariški kolegi. Na žalost njen zaročenec ne mara les Americains in ne govori angleško. Za Louisa de Montpellierja, ki dela in živi v Bruslju, je samo kratek skok čez mejo v Luksemburg. To bi mu prihranilo 47 davčnih dni ali.skoraj sedem tjjdnov na leto. In v Luksemburgu se počutiš skoraj enako kot v Bruslju.Če bi se Louis preselil v London in se pridružil sestri, ki je to storila pred letom in pol, bi pridobil nič več in nič manj kot 89 delovnih dni ah skoraj 13 tednov. Po 20 letih v Londonu bi se lahko upokojil in si kupil barko ter odšel na Sredozemsko morje pet let prej, kot če bi ostal v Belgiji. Zvestoba Bruslju bo nesrečnega Louisa v primerjavi s preselitvijo v Veliko Britanijo stala skoraj desetletje zaslužka, ki ga bo kot davke odrinil državi. Ce bi se preselil v Hong Kong, bi pridobil kar 19 let. Novemu evropskemu rodu geografsko mobilnih in častihlepnih tridesetletnikov se take skoke splača delati. Najbolj bistri in delavni se bodo najbrž selili v dežele, kjer so plače visoke, davki pa nizki. Kakorkoli že, uslužbenci multinacionalnih družb imajo drug z drugim verjetno več skupnega kot z ljudmi, ki vodijo njihove prodajalne. Francoski tisk ugotavlja, da najboljši mladi možgani zapuščajo Francijo, takoj ko doštudirajo, medtem ko uspešni podjetniki, ki vodijo majhna in srednje velika podjetja, svojo kri preko Kanala pretakajo v Veliko Britanijo. Ena od vodilnih francoskih poslovnih publikacij Capital objavlja celostranski oglas, ki francoska podjetja vabi, naj se preselijo v Združeno kraljestvo. Videti je, da se bo v prostovoljno izgnanstvo preselilo še veliko francoskih državljanov, preden bodo pridobili davčno libertč, in egalite, z ostalo Evropo. In kako je v Sloveniji? Spre' letel vas bi vsaj srh, če ne obš8' kar srd, če bi vedeli, da smo na davčnem koledarju med štiridesetimi izbranimi državami - od tega jih je tri četrtine evropskih - na sedemintridesetem mestu-Od Slovencev za vlado delaj0 več samo še Danci, Romuni in Belgijci. Prvi in zadnji slovijo p° socialni državi, Romunija paje tako revna, da je skoraj razumljivo, da za preživetje iz davk°; plačevalcev poskuša iztisnih prav vse. Kaj imamo od krep; kega davčnega puščanja krv' Slovenci? Državne blaginje ne, saj je moto trenutnega slovenskega oblastnega svobodoumjj1-da smo v trdem kapitalizmu in da tako mora biti. Ker skrajn0 bogatih pri nas ni veliko, vlad*1 ne more trditi, da ti plačujejo tako rekoč vse davke. Sklep-. Slovenska oblast se zna crkljn11 na račun navadnih državljanov-To sicer ni državniška modrost, je pa gotovo znamenje politične prebrisanosti. Pripravil: Janez Pene* Uspešno šolsko leto za gimnazijce Kljub slabim delovnim pogojem, predvsem za izvenšolske dejavnosti, dosegli na različnih področjih dobre rezultate - Od lani jeseni sodi gimnazija v Unescovo mrežo šol PODELITEV SPRIČEVAL - Prejšnji petek je bila v novomeškem šolskem centru podelitev spričeval 60 udeležencem, ki so med prvimi uspešno zaključili programe izobraževanja za odrasle. Direktor Šolskega centra Stefan David je najprej podelil najprizadevnejšim osem priznanj za odličen uspeh. Potem so podelili še spričevala za uspešno opravljeno šolanje ueležencem programov tehniškega izobraževanja (strojni tehnik, elektrotehnik - elektronik, zdravstveni tehnik, lesarski tehnik), programov poklic-nega izobraževanja (elektrikar - elektronik, lesar širokega profila - mizar, strojništvo - poklicna šola in bolničar) in 21 poklicnim voznikom. Vodja tzobraževanja odraslih Štefan Gorše jim je čestital in zaželel vse najboljše v nadaljnjem življenju. (Foto: J. Domiž) Navdušeni nad Sosedovim sinom Obiskovalci na Muljavi sodelovali s publiko MULJAVA - Že 17. leto zapored je kulturno društvo Mu-Wa obudilo eno od Jurčičevih jkl- Tokrat so na letnem gledalcu Jurčičeve domačije predstavili Sosedovega sina v režiji Upokojenega poklicnega igralca Mestnega gledališča ljubljanskega Janeza Eržena. Prvič pa so Muljavčani Sosedovega sina zaorali že pred 17 leti. Konec tedna seje zadnje letoš-nie prireditve udeležilo 1300 lju- Množice obiskovalcev so prihajale še po deveti uri zvečer, ko jjaj bi se vse skupaj že začelo. Nekaj starejših obiskovalcev je že Pred začetkom glasno zapelo, tied igro, zaigrano v pristnem ttuljavskem narečju, pa je navdu- šena publika zaploskala več kot dvajsetkrat. In to je bila pohvala več kot 70-im sodelujočim oziroma 53-im igralcem, ki so igro vadili tri mesece. “Za mnoge Muljavčane je bilo vadenje iger naporno, saj imajo še službo in delo doma. Najlepše pa je po uspešni uprizoritvi njihovo zadovoljstvo,” je povedala organizatorka poletnih prireditev na Muljavi Tatjana Lampret. Vse štiri predstave, ena je zaradi dežja odpadla, je obiskalo okoli 3000 obiskovalcev. Spodbudno za igralce pa je, da so si gostje tretjo predstavo kljub dežju ogledali do konca. Kulturno društvo Muljava se lahko pohvali, da so na oder postavili že vsa pomembnejša NOVO MESTO - Novomeški gimnazijci so bili že od nekdaj zelo uspešni dijaki, njihov uspeh pa ni izostal niti sedaj, ko so zaradi obnove njihove stavbe dve leti gostovali v novomeškem šolskem centru, kjer pa predvsem za delo v izvenšolskih dejavnostih niso imeli najboljših možnosti. Tudi v minulem šolskem letu so dosegli kar nekaj lepih rezultatov, ki pa jih bodo v bodoče verjetno še izboljšali, saj bodo v jeseni novo šolsko leto začeli v prenovljeni stavbi gimnazije. Ker za izvenšolske dejavnosti niso imeli vedno prostora, saj so se morale zaradi popoldanskega pouka dogajati dopoldan, sta računalniški krožek in internet potekala kar v prostorih Intel servisa na Loki. Med vsemi slovenskimi dijaki je bil v računalništvu najboljši njihov dijak 3. letnika Matevž Elarlander, ki je lani jeseni sodeloval na računalniški olimpiadi. Njihova domača stran na internetu pa je bila proglašena za najboljšo nekomercialno stran. Zelo uspešni so bili tudi kemiki na tekmovanju v znanju iz kemije in na tekmovanju Gibanje znanost mladini. Med širšo ekipo za kemijsko olimpiado sta bila izbrana tudi dva njihova dijaka, vendar se žal olimpiade nista udeležila zaradi slabšega praktičnega znanja, kar je prav gotovo posledica slabših pogojev za delo. V Gibanju znanost mladini pa so tekmovali tudi na drugih področjih. Uspešni so bili tudi na državnem matematičnem tekmovanju, ki se ga je udeležilo 5 dijakov, Andrej Muhič pa je prejel pohvalo. Tudi na državnem tekmovanju iz fizike so se uvrstili v sam vrh. Potem so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje, kjer je bronasto priznanje dobilo 9 dija- APLAVZ NI OBVEZEN Odloki kot mrtve črke na papirju Na metliškem kopališču si je nekdo na odvrženi razbiti steklenici močno porezal nogo. Zanj je šla kopalna sezona po zlu in meščani so dvignili glas zoper organizatorja sobotnih rokovskih fešt, češ da Jih odgovorni ne bi smeli dovoliti. Pa stekleni izdelki ne letijo v Kolpo samo takrat, ko so ob tej rečni lepotici veselice in druge množične zabave, neodgovorneži počno to povsod in ob vsakem času. V Gribljah, kjer na dokaj odmaknjenem kraju preživljam počitnice, sem pred kratkim opozoril mladeniča, naj skoči v vodo in pobere steklenico, ki jo je pravkar odvrgel, Pa mi je zabrusil: “Stari, če boš še naprej lajal, ti bom razbil gobec!” Šlo je za štirinajst, petnajst let starega mulca, ki je gotovo že slišal besedo ali dve o ekologiji. Morda je celo član kakšne zelene bratovščine, toda leporečje je eno, dejanja Pa so drugo. Vem, prijaviti bi ga moral, toda komu? Kdo Pod svetlim soncem bi se hotel ubadati z mulcem, ki je zabrisal steklenico v reko, ko pa sodniki za prekrške še hujših kršiteljev cestnoprometnih Predpisov ne utegnejo kaznovati? Pa ne samo to: prijavljeni bi se mi lahko maščeval in niorda bi res prišel trenutek, ko bi lastne zobe pobiral v polivinilasto vrečko. Odloki o redu ob Kolpi so lepa, pohvale vredna reč, a vse bolj se mi zdijo mrtve črke na Papirju. Zaživele bodo šele takrat, ko bomo pomislili na koš za odpadke ne glede nato, če bo za našim hrbtom rečni čuvaj ali ne. Do takšne stopnje osveščenosti je, zdi se, še ■telo daleč in vmesni čas bi bilo treba nekako prebroditi. Predvsem zaradi varnosti kopalcev. Najučinkovitejše bi verjetno bile visoke kazni, katerih izrekanje bi moral nekdo sprejeti na svoja pleča. TONI GAŠPERIČ M ,7 ;¥ mm iriiiwrr* » i|0_ I •lO 1^ ' PRIZOR IZ IGRE - Pogovom med kmetom Smrekarjem (Franci Ilovar) in njegovo ženo (Jana Erjavec) o tem, da je potrebno njuno hčer Francko poročiti. (Foto: A. J.) Jurčičeva dela. Za nagrado pa bodo vsi sodelujoči uživali na dvodnevnem izletu. Najstrarejši igralec je 76-letni upokojenec Ciril Jurčič. V Sosedovem sinu je nastopil kot zdravnik. O igranju je povedal: “Prvič sem nastopil kot deseti brat leta 1945 in bil pubudnik za igro na prostem, kar smo izvedli leta 1964. Igral sem številne vloge, v mladosti mlajše, z leti pa starejše ljudi. Ravno zaradi tradicije upam, da se bom na odru pojavil tudi prihodnje leto.” Pri društvu se lahko pohvalijo tudi z velikim številom mladih, ki z veseljem sodelujejo. V igri je glavno vlogo Francke odigrala Damjana Kutnar, sicer frizerka: “Pri društvu sodelujem že pet let, najprej sem bila šepetalka, sčasoma igrala stranske vloge, sedaj pa glavno. Najlepši občutek je, ko gledalci sodelujejo s publiko.” ANDREJA JERNEJČIČ KONCERT PEVCEV SLAVJA KOSTANJEVICA - V torek, 14. julija, zvečer je bil na dvorišču nekdanjega cistercijanskega samostana koncert mednarodne ekumenske vokalno-inštrumen-talne skupine Celebrant Singers (Pevci slavja). VLATKAPOKOS NA ČATEŽU ČATEŽ - Diskoteka Klub Ter-mopols s Čateža vabi v soboto, 18. julija, na nastop pevke Vlatke Po-kos. Sicer pa bo v četrtek večer evergreenov, v petek pa disko večer. ega bolnika n i boleznijo -1 kinj, Saša Češnovar in Milica Tu-cakov pa sta dobili srebrno. Štirje njihovi dijaki so se udeležili državnega tekmovanja iz znanja angleščine kot prvega tujega jezika in trije kot drugega tujega jezika. Od tega sta dve dijakinji osvojili 2. in 4. mesto. Tudi letos so se javili na razpis Sorosove fon-dacije za pridobitev štipendije za šolanje v tujini. Iz cele Slovenije seje na natečaj prijavilo 300 dijakov, po preverjanjih znanja angleščine so jih izbrali 10, med njimi je tudi njihovo dijakinjo. Trije njihovi dijaki so se udeležili državnega tekmovanja v znanju iz nemškega jezika in se uvrstili v zgornjo četrtino. V 3. letniku pa je 18 dijakov sodelovalo v projektu Wasserwelten, ki ga je razpisal Goethejev inštitut za EXPO 2000 v Hannovru. Izdelali so film “Krka, ne jezi se”, družabno igro in delovno poročilo v obliki foto kronike. S projektom se niso uvrstili v nadaljnji izbor, ker je bil film predolg, so pa bili povabljeni na sprejem na nemško veleposlaništvo v Ljubljani, kjer jim je predstavnica Goethejevega inštituta podelila priznanja in nagrade. • Od 6. julija že delujejo v improvizirani pisarni v pritličju gimnazijske stavbe na Seidlovi, uradne ure pa imajo ob sredah med 9. in II. uro. Lani septembra je gimnazija dobila certifikat in je vključena v mrežo Unescovih šol, takoj zatem je začel delovati Unesco klub, ki je med šolskim letom pripravil “Ulico aidsa” in “Dan voda”, pred kratkim pa še Unescov tabor, ki so se ga udeležili tudi dijaki z drugih gimnazij. Poleg številnih kulturnih prireditev so na šoli organizirali šolsko tekmovanje za Prešernovo nagrado, izdali dve številki Stezic, dijaki 1. in 3. letnika pa so uprizorili igro iz dramskih besedil Matiček se ženi in Za zaprtimi vrati. Zelo uspešni so bili tudi njihovi športniki. Za omenjene rezultate gre zahvala tako dijakom kot profesorjem, ki so pokazali zelo veliko volje tudi v slabših delovnih po- gojih. J. DORNIŽ DOLENJSKI SLIKARJI NA POKLJUKI POKLJUKA - V soboto, 11. julija, so v hotelu Šport na Pokljuki slovesno zaključili 6. slikar-sko-kiparski tabor, ki se_ ga je udeležilo 96 likovnikov. Častna pokroviteljica tabora Štefka Kučan je podelila priznanja z zlatim, srebrnim in bronastim lipovim listom trem likovnikom, petim so pripadle knjižne nagrade, šestnajstim pa plakete. Plaketo sta prejeli tudi Jelica Kupec in Jožica Škof, ki sta se udeležili kolonije v družbi še dveh dolenjskih slikarjev, Marjana Maznika in Franca Železnika. NAŠLI POGREŠANEGA OTOČEC - V četrtek 9. julija, popoldne je iz hotela Šport na Otočcu odšel njihov gost 70-letni O. D. iz Nemčije v gozd po gobe. Ker se v eni uri ni vrnil - gre namreč za srčnega bolnika in bolnika s Parkin- so ga začeli iskati domači in deiavci hotela. Do večera ga niso našli, zato so o dogodku obvestili policiste in Družbo za varovanje G7. Občana je iskalo 6 varnostnikov Gl, dva policista s službenim psgm in dva občana. Ob 11. zvečer so policisti in varnostniki prenehali iskati, medtem ko so delavci hotela iskali vse do jutranjih ur. Zjutraj so se jim spet pridružili policisti s psi in občani, v iskanje pa se je vključil tudi helikopter. Nekaj pred 12. uro je občan obvestil policiste, da so pri osnovni šoli na Otočcu našli starejšega moškega. Ugotovili so, da gre za pogrešanega. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Poletna sezona na višku V Zdravilišču Dolenjske Toplice DOLENJSKE TOPLICE - Po pogovoru z direktorjem zdravilišča mag. Branetom Krevsom je poletna sezona zdravilišča v Dolenjskih Toplicah na višku. Zasedenost zdravilišča je nad 85-odst. V tem času je polno obiskan zunanji bazen, ki pa so ga dali po znižanih cenah bližnjim in dalnjim šolam, katerih učenci so se vadili veščin plavanja in so tudi tekmovali. Tega seje udeležilo nad dva tisoč otrok. Notranje bazene pa uporabljajo v večini zdraviliški gostje. Zdravilišče z vso prizadevnostjo in adaptacijami z lastnim denarjem tako spreminja zunanjost trga v prijetno in lepo okolje. S popolno prenovo pa imajo ti objekti, kot sta Kristal in Kopališki dom Vital, evropsko raven. V slovenskem merilu pa bodo kmalu dosegli štiri zvezdice. Z novimi adaptacijami, ki jih imajo že v načrtu, pa bodo pridobili nove vodne vire in površine. Po tehničnih raziskavah je zdravilne vode tukaj dovolj. Zdravilišče Dolenjske Toplice je eno izmed najstarejših v Sloveniji. Z visoko kvalitetnimi zdraviliškimi storitvami pa je to tudi eno izmed najcenejših zdravilišč. -p y VZTRAJNA ILEGALCA DOBOVA - V četrtek, 9. julija, ponoči sta Bolgar in Romun z vlakom pripotovala iz Hrvaške v Slovenijo. Na mejnem prehodu Dobova sta bila zavrnjena, vendar se z odločitvijo policistov nista strinjala in sta skočila z vlaka, ki ju je peljal nazaj na Hrvaško, potem pa prestopila mejo po Sotli. Prijeli so ju v Dobovi in ponovno sta bila vrnjena na Hrvaško. Tokrat uspešno? NASE KORENINE 0 drevesih, jabolkih in kozolcih Spet sem sam s svojimi mislimi. Tukaj gori je zrak čist, da bi se z roko dotaknil mehov-skega hriba pa Podgrada in Pristave pod njim in širokih hrbtov gorjanskega pogorja, ki se raztezajo tam zadaj. Vsako drevo posebej se jasno riše v tem zelenem razkošju in svet podrhteva v blaženem notranjem skladju. Spet sem na najlepši podgorski poti in mesto je ostalo tam daleč spodaj, s svojim hrupom in nesnago, zapredeno v nemir, iz katerega se ne more izmotati. Tu pa počasi drsim med njivami in travniki. Zlate ječmenove preproge se mehko zajedajo v živo zelenje in ptice se živahno prepirajo vsenaokoli. Cuj, ni zabrnel Franckin glas tam iz jurenskega zvonika in ni jata prepelic frfotajoče hušknila iz zorečega žita? Ne, zaneslo te je, prijatelj! To niso prepelice, ampak grlice. Prepelic v žitu zdaj skoraj ni več in Lesarjeva Francka nič več ne zvoni v vaški cerkvi sv. Margarete. Po treh in pol desetletjih zvonjenja se je umaknila vsa betežna od let in napornega dela. Tistim, ki leže na pokopališču okoli cerkve, je tako vseeno, še živim pa, kot kaže, tudi. Zvonovi zdaj zvonijo v rednih, računalniško odmerjenih intervalih in tudi v Podgorju zveni nov čas, ki ne dopušča več osebne barvitosti in zmot. Čas prepelic je minil in tudi Franckin čas polagoma odhaja. Kako kruto in neprizanesljivo! Toda podgorska pot je še tu -najlepša na svetu! Na njej premišljam o tem, kaj mi je Francka malo prej povedala o svojem življenju. Gledam te valujoče hrbte in vasice, stisnjene na policah med njimi. Tudi takrat, ko je bila ona mlada, je bilo verjetno tako, le da so bile hiše, tiste bele lise, zgnetene okoli ponosnega zvonika, precej manjše in so s svojimi sivimi slamnatimi kučmami skromno zrle v ta beli svet. “Moj oče je bil čevljar. Valentin mu je bilo ime. Z ribniškega konca se je priženil h Kraljevi Micki, moji materi. Tudi tukaj je čevljaril, mati pa je hodila na dnino. Odraščali smo skromno, saj ljudje niso imeli denarja, da bi očetu plačali za tisto, kar jim je naredil. Največkrat so dolg poravnavali v naturi. Ta je pripeljal nekaj drv, drugi kaj s polja. Tudi otroci smo morali v tabrh, čim smo zlezli iz gnezda. Sami smo si morali zaslužiti za pod zob.” Tako pripoveduje Francka in iz najzgodnejše mladosti izlušči spomin na očeta. Prihajal je iz doline, ves velik in močan, tak, kot so bili vsi očetje v otroških očeh. Takrat ga je Francka prvič videla, kajti prva svetovna vojna je razbrazdala svet in Francki se še sanjalo ni, kakšno srečo je imela. Mnogo otroških očije zaman čakalo, da bi še kdaj ugledalo postavo svojega očeta. Valentin pa se je vrnil, dvignil deklico v naročje in jo pocrkljal. Potem je spet sedel na čevljarski stol in življenje je šlo naprej. Franckini strici pa se niso nikoli vrnili. Njih ni pobrala fronta, ampak so se izkrcali na obale onkraj oceana. Motje jih ni nikoli več pljusknilo nazaj. Francka je torej odraščala na eni od teh podgorskih polic in svet seje počasi širil. Francka ga je pomagala širiti s svojimi rokami. Te so znale prijeti za motiko, vile, grablje in srp, znale so nagovarjati skopo podgorsko zemljo, da je dajala iz sebe več, znale so pokladati živini, da se je lepo redila in množila. Znale so privezati trto, daje rodila močno in obilno. Obirale so neštevilen sad. A le malo zase, največ za druge. Tako je od nekdaj bilo v tej podgorski, dolenjski in slovenski pokrajini in kdo ve, če bo kdaj drugače. Na koncu so vedno ostale te izsušene, raskave roke in betežno, izsesano telo. Številne ujme so se zaganjale v gorjansko Podgorje. Kdo bi se spomnil vseh, takih, ki so ruvale mogočna drevesa in takih, ko so oklestile vse, kar se je prej zeleno in rodovitno dvigovalo proti nebu. Pa te ujme človek pozabi, saj je po njih še vedno ostalo kaj za preživetje. A je udarila drugačna ujma. Prinesla je grom in zmedo med ljudi. To je bila druga svetovna vojna. Pri Lesarjevih je bilo pet otrok: Francka je imela še dve sestri in dva brata. Matije umrla malo pred vojno, oče med njo. Francka je pred vojno na Starem gradu služila za deklo. Od tam je prinesla malega Slavka. Njegovemu očetu, ki se je, čeprav še mlad, v ljudski spomin zapisal kot mojster za gradnjo kozolcev, je nekdo zavdal, da je v mukah umrl, še predno sta se s Francko vzela. Vojna je vse močneje udarjala v Podgorje. Okupator je videl, da se ga ne bo dalo kar tako pokoriti, zato je nanj stresal ognjeno jezo. Zdaj z avioni, zdaj s topovi in ninometi. Tudi njegovo vojaštvo se je večkrat streljaje zapodilo v breg, a so ga partizani odbili nazaj v dolino. Vsega je bilo v tistem času: žalosti, ko so na vaškem pokopališču zagrebali trupla podgorskih branilcev, in veselja, ko je pojoča harmonika vabila ljudi na partizanski miting. Pri Lesarjevih so bila čustva še drugače deljena. Franckin brat Valentin je prijel za partizansko puško, drugi brat Lojze za domobransko. Oba sta imela srečo, da sta vojno preživela. Valentin na zmagoviti strani, Lojze pa si je rešil glavo z begom v Južno Ameriko. Na tej lepi podgorski poti tonejo ujme, take in drugačne, v pozabo. Ob poti še stojijo njihove neme priče: z vinsko trto ozaljšani kozolci. To je nekakšna jurenska posebnost. In iz Ju-rne vasi je doma tudi človek, ki je o kozolcih veliko pisal. To je Ladislav, Franckin sin. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa. TONE JAKŠE KONCERT TAJVANSKE PEVKE NOVA ŠTIFTA - Jutri, 17. julija, bo ob osmih zvečer v cerkvi pri Novi Štifti komorni koncert tajvanske sopranistke Chen Hsin-Ying, ki jo bo na klasični harmoniki spremljal Primož Parovel. Oba glasbenika sta študenta Akademije za glasbo v Weimarju in uspešna udeleženca številnih mednarodnih tekmovanj. KRŠKE ZNAMENITOSTI KRŠKO - V Galeriji Krško je do konca avgusta na ogled razstava del, ki jih je 26 slikarjev ustvarilo na ekstemporu Krško 98. Eks-tempore sta organizirala Društvo likovnikov Oko in ZKD Krško. Prvo nagrado so podelili sliki Zlatka Kraljiča iz Velenja, drugo Lei Dežman z Jesenic in tretjo Imru Džumhurju iz Velenja. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 16. VII. SLOVENIJA 1 7.15-1.55 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR PACKALČKOV PISANI SVET 9.40 MLADA EVROPA POJE 9.50 DENVER, ris. naniz. 10.15 AFRIŠKE KORENINE, angl. serija, 2/7 11.10 V HRIBIH SE DELA DAN 11.40 HOMOTURISTICUS 12.05 J.A.G., amer. naniz., 9/22 13.00 POROČILA 13.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.40 KONCERTTRIANOVŠAKVZEMONU 14.30 TEDENSKI IZBOR RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 15.00 OB SVETEM NIKOLI, amer. naniz, 4/7 15.30 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, 19/22 16.20 SLOVENSKI UTRINKI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 JASNO IN GLASNO 18.20 PARADA PLESA 18.35 IZZIVI PRIHODNOSTI, amer. dok. serija, 3/22 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz, 10/13 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 NOČNI PRIDIH OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz, 5/7 23.15 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, 20/22 0.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 14/44; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz, 14/130; 10.50 Družinski zdravnik, Špan. nadalj, 8/14; 11.55 Cik cak; 12.45 Koncert; 13.15 Naša krajevna skupnost; 13.55 Svet poroča -14.30 Euronevvs -16.20 Le bon Plaisir, franc, film -18.05 Saint Tropez, franc, naniz, 12/39 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Video-ring - 20.00 Koncert skupine Chateau - 20.55 Grozljivo, angl. film - 22.25 Ples na cesti, angl. glasbeno-dok. oddaja, 9/10 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Drzni in lepi -14.30 Oprah shovv, ponov. -15.30 Sončni zaliv -16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv - 19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Mesto zločina, naniz. - 21.00 Skušnjava, film - 22.30 Neman priča, naniz. -23.30 MacGvver, naniz. - 0.30 Nemogoče. naniz. -1.30 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogale-rija- 19.00Novice- 19.J5Tcdenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsons -10.30 Rdeči palček (serija) -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 New York (serija) -12.50 Filmi Jamesa Cagneya - 15.00 Program za mlade -17.10 Hrvaška kulturna dediščina - 17.50 Živinorejec (serija) -18.40 Kolo sreče - 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.15 Dok. serija - 21.10 Kviz - 22.10 Opazovalnica - 22.35 Oddelek za umore (serija, 1/44) - 23.20 Varuška (amer. film) HTV 2 15.00 TV spored -15.15 Umazan, pokvarjeni slepar (film) -17.00 Frankenbergovi (serija) -17.50Risanka -18.05 Hugo} tv igrica - Popolna tujca (hum. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) - 22.10 Mesto žalosti (tajvan. film) PETER, 17. VII. SLOVENIJA 1 7.15-2.10 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR LAHKIH NOG NA OKROG 10.15 PARADA PLESA 10.35 IZZIVI PRIHODNOSTI, amer. dok. serija, 3/22 11.05 POMAGAJMO SI 11.35 NA VRTU 12.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz, 10/13 13.00 POROČILA 13.55 MEDVED, predstava SLG Celje 15.00 TEDENSKI IZBOR OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz., 5/7 15.30 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 20/22 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MUCA COPATARICA 17.45 PALČEK DAVID, risana serija, 2/12 18.20 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, amer. serija, 4/10 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 MARJANCA, 1. del 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB 0.05 NOČNI PRIDIH OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz., 6/7 0.30 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, 21/22 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 15/44; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz, 15/130; 10.50 Saint Tropez, franc, naniz. -11.40 Nosorogi, amer. film -13.25 Euronevvs -15.05 Bela krizantema, dokument, film -16.35 Grozljivo, angl. film -18.05 Pasje življenje, amer. naniz, 13/22 - 18.30 Čudežni otrok, amer. naniz, 6/22 - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Ko štorklja ponori, norv. film - 21.35 Vinska potovanja, serija, 2/13 - 22.00 Say a little prayer, amer. film - 23.35 Klient, amer. naniz, 2/19. KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Drzni in lepi, nadalj. -14.30 Oprah shovv, ponov. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. - 16.00 Družinske vezi, naniz. - 16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz.- 20.00 Moj film - 23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. - Dannyjeve zvezde, ponov. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videotop -18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsonovi -10.30Rdeči palček (humor, serija) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Nevv York (serija) -12.55 Filmi Jamesa Cagneya -15.00 Program za mlade -17.50 Živinorejec (serija) - 18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Glas domovine - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.35 Ljudje smo - 23.25 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (hum. serija); Ljubezenski napitek (amer. film); Sedmi element; Detektivi; Koncert; Mračni prehod (amer. film) HTV 2 15.20Tvkoledar-15.30 Atentator (amer. film) -17.00 Frankenbergovi -18.05 Hugo, tv igrica - 18.30 Popolni tujci (hum. serija) - 19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon L.A. (serija, 9/44) - 21.25 Nenadoma Susan (hum. serija) - 21.55 Spoštuj svojega očeta (amer. film) - 23.35 Velike skrivnosti 20. stoletja SOBOTA, 18. VIL SLOVENIJA 1 7.40 - 4.45 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 8755 ŽIVAHNI SVET IZ ZCfODB RICHARDA SCARRYJA, 4/13 9.20 MODRO POLETJE, Špan. naniz, 9/37 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 MARJANCA, L del 11.30 KONCERT 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.55 TEDENSKI IZBOR PRISLUHNIMO TIŠINI 14.05 OB SVETEM NIKOLI, angl. naniz, 6/7 14.30 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, 21/22 15.20 HITRA GOSPA, angl. film 17.00 OBZORNIK 17.15 FLAMENCO, L del 17.40 IZ BALETNEGA ARHIVA 17.50 NA VRTU 18.20 ČRNA SKRINJICA, angl. dok. serija, 6/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 POLETNI TV POPER 21.00 MELODIJE MORJA IN SONCA 22.35 POROČILA, ŠPORT 23.05 MELODIJE MORJA IN SONCA 23.35 TRETJE OKO, dok. serija, 8/10 0.20 CAMELOT, amer. film 3.10 TIN MAN, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.30 Jeklene ptice, angl. naniz. -11.30 Stork staring mad, norv. film. - 13.00 Euronevvs -17.30 Teniški magazin -18.00 Kolesarstvo -19.30 Videoring - 20.00 Želim si te, nem. film - 21.35 V vrtincu - 22.10 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Šrečni časi, naniz. -12.00 Marco, film -14.00 Remington steele, nadalj. -15.00 Lepotica in zver, naniz. -16.00 Nebesa lahko počakajo, film -18.00 Atlantis -19.00 Protiudarec, naniz. - 20.00 Kung Fu, naniz. - 21.00 Varuhi časa, naniz. - 22.00 Babilon 5, naniz. - 23.00 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.30 Petek trinajstega, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Program za mladino -12.00 Poročila -12.25 Vremenska igra (amer. film) -14.05 Čista resnica -14.40 Svet hipnoze -15.05 Fatalne ženske (dok. oddaja) -15.30 Velike svetovne palače -16.05 Dr. Quinn - žena vrač (serija) -17.05 Večer z Muppetki -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Problemi z moškimi (amer. film) - 21.05 Opazovalnica - 22.55 Nočna straža: Film; Rdečekrvno ameriško dekle (film); Zabavni program; Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz HTV2 14.40 Tv koledar -14.50 Črno belo v barvi - 18.00 Pred ledenim zidom (dok. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Trije tenorji - 21.15 Čudovita bodočnost (serija) - 22.15 Ekran brez okvirja - 23.15 Oprah shovv NEDELJA, 19. VIL SLOVENIJA 1 7.40 - 0.45 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV CILKIN KOTIČEK, risanka 8.10 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE IGRAČ, lut. naniz. 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 8.45 TELERIME 8.50 MODRO POLETJE, Špan. naniz., 10/37 9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz, 20/24 9.50 OZARE 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. serija, 2/5 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 4x4 13.00 POROČILA 13.10 MELODIJE MORJA IN SONCA 15.20 DANCING NUAGE, franc, film .17.00 OBZORNIK 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK. VREME, ŠPORT 20.00 POLETNI MOST 21.35 OČETJE IN SINOVI 22.35 POROČILA, ŠPORT 22.55 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 14/20 23.20 BRAMWELLII, angl. nadalj., 7/8 SLOVENIJA 2 9.15 Teater paradižnik-10.20 V vrtincu -10.50 Kapitan Johano, avstral. tilm -12.25 Motociklizem -15.00 Kolesarstvo -17.25 Polni šport -18.25 Motociklizem, posnetek -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost - 20.45 Seks, cenzura in film, amer. dok. oddaja - 21.45 Šport v nedeljo - 22.15 Čarovnik, amer. film KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindv. naniz. - 10.30 Jeanny, naniz. - 11.00 Atlantis. ponov. - 12.30 Veliki Gatsbv, film - 14.30 Drzni in lepi, ponov. -16.15 Bravo maestro, ponov. - 16.30 Vzhodno od raja, nadalj. - 18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Krvavi lov, film - 21.30 Odklop - 22.30 Šampanjski Charlie, nadalj. - 0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Presenečenje z... - 17.00 Posnetek dogodka -18.20 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi NAGRADI V NOVO MESTO IN NA RATEŽ Žreb je izmed reševalcev 26. nagradne križanke izbral Marjano Baznik iz Seidlova ceste 56 v Novem mestu in Staneta Klobučarja z Kateža 60 pri Brusnicah. Baznikovi je pripadla denarna nagrada, Klobučar pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 28. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 28”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 26. KRIŽANKE Pravilna rešitev 26. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OTOMANA, PATETIK, ATENTAT, OLJKA, LE, REAL, BAR, TELESNINA, ATA, CANOSSA, TATRE, AVILA, ANIONI, OSAR, RANOCELSTVO, LATA, VT, AN. PONEDELJEK, 20. VIL SLOVENIJA 1 7.15-0.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MUCA COPATARICA 9.50 PALČEK DAVID 10.15 IZGUBUENE CIVILIZACIJE, serija, 3/10 11.10 DEKLETA IZ SOSEŠČINE, ameriška dok. oddaja 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.15 LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 OČETJE IN SINOVI 14.50 POLETNI MOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 RADOVEDNI TAČEK 17.50 PLANINICA 18.05 ČASOVNI POPOTNIKI, naniz., 6/13 18.30 OTROCI SVETA 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 28/34 21.05 GORE IN LJUDJE „ 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 22.50 NOČNI PRIDIH FINA GOSPA, angl. naniz., 8/14 23.20 NEW ORLEANSU, amer. naniz., 22/22 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz., 16/44; 10.25 Pacific Drive, avstral naniz., 16/130 - 10.50 Pasje življenje, naniz., 13/22 -11.15 Čudežni otrok, amer. naniz., 6/22 - 11.35 Šport -12.20 Vinska potovanja, dok. serija, 2/13 -12.45 Hitra gospa, angl. film -14.00 Euronews -14.50 Polnočni klub - 16.00 Povej molitvico, angl. film -17.30 Pripravljeni, oddajo o slov. vojski -18.05 Ivanhoe, angl. nadalj., 3/6 -19.00 Lingo - 20.00 Studio City - 21.00 Koncert K. U. D. gas - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, naniz. - 14.30 Oprah show -15.30 Sončni zaliv, nadalj. - 16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz, -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Reševanje Jessice McLure, film - 22.30 Lepota telesa - 23.30 Ellen, naniz. - 0.00 Prijatelja v krilu, naniz, - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Čannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Senca smrti, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice - 19,30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 21. VIL SLOVENIJA 1 7.15-2.05 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.40 PLANINICA 10.00 ČASOVNI POPOTNIKI, amer. naniz., 6/13 10.30 OTROCI SVETA 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 28/34 13.00 POROČILA 14.15 TEDENSKI IZBOR GORE IN LJUDJE 15.05 FINA GOSPA, angl. naniz., 8/14 15.35 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 22/22 16.20 MIUE IN VOZLI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, dok. naniz. 17.45 WAYNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. naniz., 9/26 18.20 VELIKE KNJIGE, amer. dok. oddaja, 3/8 19.10 RISANKA 19.30 DNEyNIK, VREME, ŠPORT 20.05 HROŠČI, angl. naniz., 3/10 21.05 TV KONFERENCA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 NOČNI PRIDIH OB SVETEM NIKOLI, amer. naniz., 7/7 23.15 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. nadalj., 1/14 0.05 NOVINEC, nem, drama 0.35 ZLORABLJENA, nem, drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja; Na vasi, dan. naniz., 17/44; 10,25 Pacific Drive, avstral. naniz., 17/130 - 10.50 ivanhoe, angl. nadalj., 3/6; 11.40 Studio City -12.35 Sobotna noč -14.35 Euronevvs -15.00 Kolesarska dirka -18.05 Dom, angl. nadalj., 3/3 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet -20.55 Samo preko mojega trupla, nem. film -22.40 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov, -10.00 Čannon, ponov, -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Drzni in lepi, nadalj. - 14.30 Orah show -15.30 Sončni zaliv, nadalj. - 16.00 Družinske vezi, naniz, -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. - 17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz, -18,30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Odklop - 21.00 Levje srce, film - 23.00 Svilene sence, naniz. - 0.00 MacGyver, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz, - 2.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kača, amer. film - 21,40 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 22. VIL SLOVENIJA 1 7.15-2.20 TELETEKST 7.30. VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MOJA ENCIKLOPEDIJA 9.40 WAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj,, 9/26 ■ 10.05 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. "10.20 VELIKE KNJIGE, amer, dok. oddaja, 3/8 11. K) TV KONFERENCA 12.05 HROŠČI, angl. naniz., 3/10 13.00 POROČILA 13.10 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 14/20 13,35 PLEŠOČI OBLAK, franc, film 15.00 OB SVETEM NIKOLI, amer. naniz., 7/7 15.30 ZGODBE RUTH RENDELL angl. nadalj., 1/14 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MODRO POLETJE, Špan, naniz., 11/37 18.00 MLADA EVROPA POJE, 5. oddaja 18.20 AFRIŠKE KORENINE, angl. serija 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G., amer. naniz., 10/22 21.05 TO ŽIVLJENJE, angl. nadalj., 4/11 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 NOČNI PRIDIH NARAVNOST FANTASTIČNO, angl-naniz., 1/6 23.25 ZGODBE RUTH RENDELL angl. nadalj., 2/14 0.15 Opera, posnetek SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matinejam Na vasi, dan. naniz., 18/44; 10.25 Pacific Drive> avstra. naniz., 18/130 - 10.50 Dom, angl. nadalj-. 3/3 -11.40 Pomp -12.40 Seks, cenzura in film-amer. dok. serija, 1/6 -13.40 Euronevvs -15$ Kolesarstvo -17.35 Družinski zdravnik, Špan-nadalj. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring' 20.00 Nogomet - 22.05 Šestero zgodb, avstral-naniz., 2/6 - 23.00 Lov za zakladom, franc, kvb KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nem0' goče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13$ Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, nadalj-. 14.30 Oprah shovv -15.30 Sončni zaliv, nadalj-' 16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjt' va druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve- ■ naniz. -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princa Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19$ Korak za korakom, naniz. - 20.00 Vsi župano" možje, naniz, - 20.30 Sam svoj mojster, naniz- - 21.00 Hecna ljubezen, film - 23.00 Zlahta, naniz- ( - 0.00 MacGyver, naniz. - 0.30 Nemogoč ( naniz. -1.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Kača, film -18$ i Turizem in mi -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20$ i Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina a*- i tomobilizma NOTRANJSKI i RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden za- j stavlja dvoje nagradnih vpra- , šajij: Kaj je to Flotex? (Nagrada hallo pizza Griča za f štiri osebe) in; Na koliko obrokov lahko kupite vzmet- j niče, ki jih ponuja podjetje j Arix d.o.o iz Postojne? (Nagrada pas za pravilno držo). j Odgovore je treba do sobote, j 18. julija, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za | obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Pavla Simonišek iz Horjula in Jože Brence iz Kranja. NAGRADNA KRIŽANKA 28 AVTOR: JOŽE UDIR KAMNITA KRAJINA GORENJSKI MEJNI PREHOD Z ITALIJO RUSKI VELETOK OTROŠKA GLISTA OBDOBJE MEZOZOIKA SPRIČEVALO, POTRDILO VESELJE, SREČA PREBIVALKE GLAVNEGA MESTA GRČIJE TITANOVA RUDA (SFEN) SPANJE, SANJE POMEMBNA POLJŠČINA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST POJEM IZ TEORIJE MNOŽIC OČESNA MREŽNICA JUŽNI SADEŽ ŽIVAL S PERUTMI ŽIVLJENJSKA TEKOČINA VRSTA BONBONOV (S ČOKOLADO OBLITI MANDUI) MESTO V ZDA OB JEZERU UTAH , REDKEJŠE ŽENSKO IME IME ITALIJANSKE PEVKE TEBALDI BIVALIŠČE MRTVIH PRITRGO-VANJE PRI HRANI NIŽJA LESNATA RASTLINA MEDNAROD. KOLESARSKA ZVEZA ČEBELJA TVORBA KITAJSKI ČLOVEČNJAK TEŽKA, MANJ RODOVITNA PRST VRSTA KONJSKEGA TEKA PRIPADNIK radikalne SMERI husitov ZAČELO SE JE S PARADO - Nedeljska slovesnost ob otvoritvi prenov-Rnih prostorov gasilskega doma v Jablanu se je začela s svečano gasilsko Nrado (na sliki). Vse zbrane pa je najbolj veselilo, da temni oblaki niso Prijetno presenetili. (Foto: L. M.) Gasilski praznik v Jablanu Slovesna otvoritev prenovljenega doma - Prva jablans-Jta veselica - Preko 9 tisoč prostovoljnih delovnih ur Jablan pri mirni peči - ^ prenovitvijo starega gasilskega J°tna, ki je bil funkcionalno neprimeren, smo pridobili veliko novega prostora, ki bo sedaj služil Sličnim namenom. Zato hvala sponzorjem in ostalim, ki ste pkorkoli prispevali, da nam je v ,reh letih uspelo to veliko delo,” ievnedeljo, 12. julija, na otvoritvi Prenovljenega doma zadovoljen Povedal predsednik PGD Jablan J°že Drenik. Seveda pa to ne bi šlo brez ^delovanja vseh krajanov tudi od :rugod, saj šestnajstletno PGD Jblan šteje 82 članov tudi iz °koliških vasi: Goriška vas, Gorele in Dolenje Vrhovo, Mali Vrh J® širila Peč - ulica Šranga. Neka-,er> so prispevali denar, drugi les, Prano in ostale potrebne stvari, eliko pa jih je prišlo tudi delat. Ušteli so preko devet tisoč ur Prostovoljnega dela. Ob gasilom domu je sedaj lepo urejena Okolica z igriščem, kjer se bodo na Prnem zabavali otroci. V nedeljo 'u jablanski gasilci pripravili svo- Prvo veselico z ansamblom jrladi Dolenjci, manjkal pa ni niti D°gat srečelov. Sicer pa so se slovesne otvo-dve, ki se je začela z gasilsko Parado PGD Mirna Peč, Globo-I °k Hmeljčič, Ždinja vas in Jab-an in jo je popestril kulturni pro-Sram jablanskih otrok in mladine, .deležih številni gostje: novome-Jd župan Franci Koncilija - Mest-a občina Novo mesto je tudi pVna pokroviteljica - predsednik Gasilske zveze (GZ) Novo mesto Magazin v krškem ( KRŠKO-V diskoteki Pacific bo a Petek gostovala hrvaška skupi-'jja Magazin. Sicer pa bo v nji-°vem King pubu v četrtek Bai-ad žur, v soboto pa disco večer. Alojz Muhič, poveljnik GZ Tine Filip, član predsedstva GZ Franc Šinkovec, predsednik KS Mirna „Peč Zvone Lah, predsednik PGD Mirna Peč Mirko Krevs, poslanec v Državnem zboru RS Janez Me-žan ter mirnopeški župnik g. Janez Šimenc, ki je po prerezu traku blagoslovil prenovljene prostore. Domačini so nove pridobitve zelo veseli in menijo, da jim bo skupaj v prihodnjih letih uspelo še marsikaj. J L. MURN BIOENERGETIK MI JE POMAGAL 4. maja letos sem v delavnici tako nesrečno padel, da sem si poškodoval hrbtenico in do 25. maja sem bil nepokreten. Obiskoval me je zdravnik in mi z injekcijami lajšal bolečine. Prinesel mi je celo opornice in z njimi sem se nekaj dni mučil in “životaril”. Stanje je bilo vse slabše. S takšnimi bolečinami so me odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da imam počeno medvretenčno disk ploščico oziroma da imam ukleščen živec. Predlagali so mi operacijo, s čimer se nisem mogel sprijazniti. V neznosnih bolečinah sem 25. maja po telefonu poklical bioenergetika Ivana Pirca iz Hrastnika, čeprav sem nekoliko dvomil o bioenergiji. G. Pirc mi je rekel, da se bo v naslednjih 10 minutah nekaj zgodilo z mano in naj se potem pripeljem do Hrastnika. Res sem začutil sprostitev in ščemenje. Ko sem poskušal vstati, sem lahko vstal brez opornic. Celo nekaj korakov sem naredil. Zena me je odpeljala v Hrastnik na seanso, po njej pa sem sedel v avtu brez bolečin. Bil sem kot prerojen. Sedaj zmorem delati vse, kar sem lahko počel pred pad- PAVEL KUKOVIČ Šentjur DEŽURNE TRGOVINE , V soboto, 18. julija, bodo odprte naslednje prodajne živil: ' Novo mesto: od 7, do 19. ure: Market Ljubljanska 0(17,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos 0(17. do 20, ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska 0(17, do 20. ure: market Saša, K Roku 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel 0(18. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska 7- ure do 14,30: market Maja, Bučna vas M 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas 0(17, do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice M 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna 0(18, do 17. ure: trgovina Brcat, Smolenja vas w 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas 0(18. do 13, ure: trgovina Dule, Smolenja vas 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah M 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter N 7- do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas ^ 6,30 do 17, ure: market Malka, Mestne njive ^ 6.30 do 17, ure: pekarna Malka Žužemberk, Majalna Kandija ' jJrsna sela: od 8. do 16. ure: Urška ' Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej 0(17. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent-lerneju ' Metlika: od 7, do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 19. julija, bodo odprte naslednje Majalne živil: ‘ Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glav-trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljan-J*, Market Ragovska, Market Drska. Market ^stanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, *®ket Seidlova od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7, do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7, do 12, ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market Škocjan: od 7.30 do 10, ure: Pri mostu Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica Mirna: od 7.30 do 11. ure: Giič Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba _ Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak Semič: od 7.30 do 10. ure: Market Metlika: od 7. do 21, ure: Prima I PIAVA LAGUNA I isti mtd POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje! Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 25.7. J 998. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 89 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela Uvala in Naturist center Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona do osebi na dan že od 65 DEM! V hotelih B kategorije Delfinu in Galebu so cene polpenziona do osebi dnevno maniše od lanskih: že od 55 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let ie ne plačajo, od 12 do18 let pa samo 50%. I- INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00385/52/410-101 fax: 00385/52/451-044 _____ 8S11 A S SPOMINSKEGA POHODA NA TRIGLA V - Letos se je skupina častnikov OZSC Novega mesta, Škocjana in Šentjerneja udeležila tudi 13. spominskega pohoda udeležencev NOV, veteranov vojne za Slovenijo, članov organizacije Sever in Združenja slovenskih častnikov na Triglav. Na samem očaku smo prisostvovali kratkemu kulturnemu programu. Pokrovitelj pohoda škocjanski župan Janez Povšič je s svojo dobro voljo in še boljšim cvičkom navdušil vse prisotne s predsednikom Kučanom na čelu. (Tekst in foto: Boris Pogačar) NEPOZABEN IZ ČET PO BELI KRAJINI - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Domžale in krajevna organizacija ZB NOB Vir pri Domžalah je zadnjo junijsko nedeljo organizirala enodnevni izlet po Beli krajini. Vodja izleta je bil Črnomaljec Pavel Koplan. Izletniki smo se udeležili tudi mednarodnega srečanja veteranov, kjer smo prisluhnili predsedniku Milanu Kučanu. Nepozabno je bilo druženje v gostilni Kapušin na Krasincu in ogled vojaškega letala v Otoku. Poslovili smo se v upanju na ponovno snidenje. Hvala organizatorju izleta in šoferju za varno vožnjo! (Besedilo: Jože Novak) POLJSKI IN SLOVENSKI LIKOVNIKI - V Društvu slovensko-poljskega prijateljstva so še posebno dejavni likovni ustvarjalci, ki so se že štirikrat sešli na delovnih srečanjih. Na zadnji likovni kolonijo v Podbočju so se trije Poljaki pridružili šestim slovenskim slikarjem. Izbor oljnih platen in akvarelov - upodobljena je predvsem pokrajina ob zeleni reki in značilnosti deželice pod Bočjern - je razstavljen v osnovni šoli v Podbočju. Na sliki je ob akademskem slikarju Jožetu Marinču, enem od udeležencev poljsko-slovenskega srečanja, Janusz Klim, predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva (na desni). (Foto: M. Vesel) & kar ji velikokrat tudi uspe. Še 'edno namreč spremlja vse, kar se “°žaja okrog nje in po svetu, doma P0spodinji, obiskuje otroke, vnuke ^Pravnuke pa kulturne prireditve ®Je članica številnih društev. Potoži e’dasojo nekoliko izdale noge. Zato pa je še izredno bistrega ^a in natančno se spominja, če-r*vji je bilo takrat šele šest let, ako so šli fantje na nabor za 1. svetno vojno. “Do mestne hiše jih je Premljala godba na pihala in otro-.1 smo se glasbe zelo razveselili. To |e "d za nas pravi praznik. Bili smo ®'grani in veselo smo skakali po "jetliških trgih, nikakor pa nismo j11 ?8ji dojeti, zakaj neki ženske Jočejo,” pripoveduje Anica. V os-ovnošoloje hodila samo čez cesto bila je v prvi generaciji, ki je v p?etliki zaključila osemletko. Rada 'nadaljevala šolanje, pa ji oče ni ,?v°lil. Izučila se je za šiviljo ter ■ kfati kelnarila v domači gostilni, ki 0Je leta 1933, ko je oče umrl, tudi pevzela. “Prometa je bilo bolj ma-, ’ ker je bila tudi v našem mestu poleg tega pa je bilo kar 26 s°stiln. Zato so morali še kmetovati, 88 s° lahko preživeli.” , Leta 1936 se je poročila s sose-i?v>m Ivanom Jerino, čevljarjem. Medvojno je z otrokoma Ivanom in Vladko trepetala za moža, ki je bil v partizanih, najhuje pa ji je bilo, ko je morala zatajiti brata Slava. Italijani so ga leta 1942 ubili v Ljubljani kot talca, za kar je zvedela od enega od Italijanov, ki so imeli pri Jeri-novih kovačnico. Ni si upala povedati, daje Slavo njen brat, ker bi jo gotovo ubili. Tudi po vojni, ko je prišla na svet še hčerka Nevenka, je bilo glavno breme na domačiji na Aničinih ramenih, saj je imel mož ob zaposlitvi tudi številne funkcije. Danes, ko je že vrsto let vdova, s ponosom pripoveduje o otrocih, sedmih vnukih in osmih pravnukih. Natančno ve, kdaj ima kdo rojstni dan, in nikoli ne pozabi nanje. Seveda ji tudi njeni potomci vso to skrb hvaležno vračajo, še posebej pa so se izkazali na predvečer njenega 90. rojstnega dne. Podoknico ji je zaigrala prava godba na pihala v malem, v njej pa so igrali njeni vnuki s sinom Ivanom na čelu. M. BEZEK-JAKŠE • ZAHVALA V 45. letu starosti nas je po težki in neozdravljivi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in brat JOŽE BLATNIK iz Zloganja 26 iskreno se zahvaljujemo Vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se Zahvaljujemo sodelavcem Krke ter delavcem Laboda za Pomoč. Lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, •Kseniji Luzar za podarjeno kosilo ter pogrebni službi Blatnik 2a opravljene storitve. Vsi njegovi Hermina Kadilnik, Renata Jazbec V soboto je bil na boštanjskem pokopališču pogreb, ki bo vsem ostal v še posebno žalostnem spominu. Na zadnjo pot so pospremili rojakinji Hermino Kadilnik, novinarko Jane, in njeno prijateljico Renato Jazbec. Številni pogrebci so bili nemalo presenečeni, ko ob beli krsti Hermine, naše stanovske kolegice, nihče od velike Delove novinarske hiše ni zmogel niti pet stavkov v slovo. Ničesar o težavnem novinarskem poklicu, prijateljstvu. Pokojna Hermina z Renato in fotoreporterjem Jane Domo so se vračali v Ljubljano s službene poti v celjskem Ljudskem gledališču. Vozilo je po skopem policijskem poročilu že blizu cilja pri Domžalah “nenadoma zavilo v levo”, naravnost v slovaški tovornjak, naložen s 25 tonami italijanskih keramičnih ploščic. Starši so se vedno bali ob njenih dolgih potovanjih, bodisi v Šri Lan-ko ali ZDA, očitno pa so domače ceste bolj nevarne kot druge še tako dolge poti. Okrvavljena novinarska beležnica je za vedno onemela. Tragedija v kraju odmeva še tembolj, ker je to že peta tragedija sošolcev iz istega razreda boštanjske osnovne šole. Od pokojne Renate so se lepo poslovili delavci osnovne šole Bičevje in sošolec. Pokojna Hermina bi prav te dni obhajala 25. rojstni dan, Renata pa je obljubljala svoji mami, da bo bolje, ko bo prišla h kruhu. Bila je velika ljubiteljica slovenskega jezika in jezikov nasploh. Mama seje ob začetku njenega šolanja vrnila z dela v Nemčiji, da bi ji stala ob strani. ALFRED ŽELEZNIK Prvi tabor krožkarjev RK Petdnevni tabor v Luciji za 39 dolenjskih osnovnošolcev kot nagrada za njihovo celoletno aktivno delo NOVO MESTO - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je letos prvič, od 26. do 30. junija, v svojem počitniškem domu v Luciji pri Portorožu pripravilo nagradni tabor za 39 novomeških, šentjernejskih in škocjanskih osnovnošolcev, ki so v preteklem šolskem letu aktivno sodelovali v krožku Rdečega križa in opravljali prostovoljno delo. Pod vodstvom študentov prostovoljcev so ustvarjali v likovni, gledališko - glasbeni in delavnici o zasvojenostih, taborniki iz Novega mesta pa so jim predstavili svoje običaje, razpenjanje šotorov in postavljanje tabornega ognja. Ogledali so si soline v Seči, Tonino hišo - oljarno, preurejeno v muzej, v vasi Sveti Peter nad Dragonjo, po morskem dnu so se peljali z ladjo s steklenim dnom, član turističnega krožka piranske gimnazije pa jim je pokazal to staro primorsko mesto. V Piranu jih je sprejela tudi osnovna šola Cirila Kosmača, kije ena od šol v verigi Unesco šol. Predstavila jim je svoj program za zdravo življenje. POPRAVEK Pri zahvali za pokojnega Jožeta Kinka z Malega Kamna je prišlo do pomote. Namesto zahvala IRMINI KOZOLE je pisalo Ivani Kozole. Za neljubo napako se opravičujemo! ZAHVALA Če bi koga solza obudila -tebe, Martin, zemlja ne bi krila. Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega MARTINA KOCJANA iz Jagodnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali sveče in cvetje. Lepo se zahvaljujetho kolektivom Dimnikarstvo Mihelčič, GG Novo mesto - PE Gozdarstvo Novo mesto in PE Vrtnarstvo in hortikultura ter Krki, sektorju STOE. Zahvaljujemo se pevcem za zapete pesmi, pogrebni službi Novak in g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Mladi so uživali na portoroški plaži, v športnih aktovnostih, orientacijskem pohodu, karaokah, v Lucijo pa jih je prišla pozdravit tudi predsednica območnega združenja Rdečega križa Piran Ana Jakič, ki je pomagala pri oblikovanju in uresničitvi programa tabora. Letošnje druženje mladih krožkarjev Rdečega križa je po besedah Barbare Ozimek, sekretarke OZRK Novo mesto, potekalo zelo uspešno, zato si želijo, da bi drugo leto tabor ponovili v podobni obliki. 1 D. ŽAGAR MRLIŠKA VEŽICA V GABROVKI GABROVKA - Pred kratkim so za dograditev mrliške vežice v Gabrovki odobrili iz občinskega proračuna za letošnje leto 5 milijonov tolarjev. Izgradnjo mrliške vežice je Svet krajevne skupnosti Gabrovka načrtoval do leta 1995, in sicer v dveh delih. Leta 1994 so dela dosegla tretjo gradbene fazo, pri drugem delu pa se je zataknilo pri denarju. A problem je rešen: krajani sami bodo zbrali polovico sredstev, to je 5 milijonov tolarjev, drugo polovico pa bo primaknila občina iz proračuna - in prihodnje leto bo pokopališki objekt predan svojemu namenu. ŽRTVAM V SPOMIN OTOČEC - V nedeljo, 28. junija, na praznik farnega žegnanja, je bila v šentpetrski župnijski cerkvi sveta maša za žrtve komunistične revolucije z blagoslovom spominske plošče in pogrebom vseh žrtev med- in povojne morije komunističnega nasilja. Prvič po 53 letih so se smela imena teh žrtev ponovno pojaviti v tej fari, čeprav so njihova imena prvič vpisana v krstni knjigi iste fare. Sprava se začenja z vrednotenjem njihovih življenj in njihovih dejanj. Na spominski plošči je zapisanih 78 imen. Blagoslov plošče in spominsko mašo je opravil arhidia-kon France Oražem, v kulturnem programu pa je nastopal domači mešani cerkveni pevski zbor. Slovesnosti se je udeležil tudi novomeški župan Franci Koncilija. H. MURGELJ POSVETITEV ZVONOV MAČKOVEC - V Mačkovcu stoji na majhnem gričku nad cesto cerkvica sv. Janeza Krstnika, ki je poleg cerkve sv. Jurija v Grčevju ena najstarejših cerkva v šentpetrski fari. Ima tri lesene oltarje, veliki je posvečen sv. Janezu Krstniku. Slovesnosti ob posvetitvi zvonov za cerkev sv. Janeza so se začele že v soboto, 20. junija, s kulturnim programom, slovesom od starih in predstavitvijo novih zvonov, posvetitev in umeščanje v zvonik pa je bilo v nedeljo. Nove zvonove, ki so jih izdelali v Nemčiji, je posvetil salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar. H. M. ZAHVALA Tolažba ena nas krepi, da snidemo se v večnosti. V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZIJ VIDMAR iz Češnjevka 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo vaščanom, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, ge. Rezki Majer za ganljive besede, pogrebni službi Oklešen, osebju ZD Trebnje in Pljučnemu oddelku SB Novo mesto. v Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, nihče ne ve, kako v srcu nas boli. Tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so prelepi le spomini. 2. julija nas je v 69. letu starosti zapustila draga mama in stara mama KRISTINA k k SEPIC Stan 12, Mirna Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Še Posebej se zahvaljujemo pevcem, g. župniku in pogrebnemu Zavodu Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANA TRAMTE iz Dol. Gradišča 11 pri Šentjerneju Zahvaljujemo se sorodnikom za podarjeno cvetje, sveče, sosedom Goršinovim in Zupančičevim za vso pomoč ter za darovane sv. maše. Hvala delavcem Marketa Dolenjka Šentjernej, g. župniku in kaplanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat AVGUST SIMONČIČ iz Cerovega Loga 53 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Pogrebni službi Komunala in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Srečna naša je bila družina, ko za nas tako lepo si ti skrbel, z dobrim srcem, s pridnimi rokami si dal nam, kar si imel... V 69. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in boter JOŽE NOSE iz Gabrja pod Gorjanci |skrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem s,evilu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Kapšu z Nevrološkega oddelka za nudeno P'>moč, DO Revoz - mehanska, Novoteks - tkalnica in IVS. Prav tako se zahvaljujemo g. proštu Lapu za 'ePo opravljen pogrebni obred in ge. Anici Korasa za poslovilni govor pri odprtem grobu ter gasilskemu in s'Mihelskemu pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Novak za lepo Organizacijo pogreba. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, hčerke Jožica, Marija, Slavka z družinami, sin Silvo, brat Franc in sestra Marija ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Lepa si, mladost, v soncu obsijana, polna svetlih nad, polna tihih sanj. A nit življenja se pretrgala je, v naših srcih globoka rana je. V 26. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi fant, sin, brat, nečak in prijatelj MIRAN GORENC, 1972-1998 Dolga Raka ” Ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo prijateljem, vaščanom, znancem, sodelavcem, pihalni godbi ICEC, cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebnikom, sošolcem, Jožku za prevzem pogrebnih storitev, Robiju za lepe besede ob slovesu in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, za besede sočustvovanja ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili do preranega groba. Žalujoči: Jelka, mami, Frani, Marjeta, Bernarda, strica, tete in ostalo sorodstvo m TEPEN ¥^S ŽANI TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 16. julija - Marija Petek, 17. julija - Aleš Sobota, 18. julija - Miroslav Nedelja, 19. julija - Vincenc Ponedeljek, 20. julija - Marjeta Torek, 21. julija - Danilo Sreda, 22. julija - Majda LUNINE MENE 16. julija ob 17.13 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 17.7. do 20.7. (ob 19. in 21. uri) triler Divje strasti. ČRNOMELJ: 16.7. (ob 10.30) ameriška romantična komedija Na vrat na nos. 17. in 18.7 (ob 21. uri) ameriška komedija Mož, kije premalo vedel. 19.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Gospod Ma-goo. DOBREPOLJE: 19.7. (ob 15. uri in 20.30) ameriška drama Boksar. GROSUPLJE: 17.7. (ob 20. uri) ameriška drama Boksar. KOSTANJEVICA: 18.7. (ob 20. uri) film Vrt dobrega in zla. KRŠKO: 17. in 18.7. (ob 20. uri) in 19.7. (ob 18. uri) akcijski film Mož, kije premalo vedel. METLIKA: 15.7. (ob 10. uri) ameriška romantična komedija Na vrat na nos. 17.7 (ob 21. uri) ameriška komedija Gospod Magoo. 19.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Mož. ki je premalo vedel. NOVO MESTO: Od 16. do 19.7. (ob 19.30) ter od 20. do 22.7. (ob 21.30) akcijski film Rdeči kot. Od 16. do 19.7. (ob 21.30) ter od 20. do 22.7. (ob 19.30) akcijski film Preživetje na robu divjine. RIBNICA: 18.7. (ob 22. uri) ameriška drama Boksar. ŠENTJERNEJ: 17.7. (ob 20. uri) film Vrt dobrega in zla. VELIKE LAŠČE: 18.7. (ob 20. uri) ameriška drama Boksar. • PASJI DNEVI, politična satira (Wag teh Dog, 1997, ZDA, 100 minut, režija: Barry Levinson) V koledarskem smislu pasji dnevi nastopijo zadnji teden julija in se končajo pred zadnjim tednom v avgustu. To je običajno čas, ko sonce in sopara ljudem prav neusmiljeno izžgeta in ož-meta še zadnjo voljo do premikanja, hladilnik in zmrzovalnik pa postaneta čaščena kot oltar v kakšni oblegani romarski cerkvici. Metaforično, v vsakdanjem pogovornem smislu pa so pasji dnevi, ustrezno prej opisanim neugodnim klimatskim pogojem žitja in bitja, tudi vsi dnevi, ko nam gre še posebej slabo. Študent ima tako pasje dneve junija in septembra, delavci ob zamenjavi šefov, kmetje pa so jih npr. imeli v zadnjih tednih, ko je toča pokosila marsikatero njivo. Pasji dnevi so tudi, ko smo na tesnem z denarjem, recimo: moraš plačat, pa nimaš kje vzet. Toliko za ilustracijo o vzdušju med temi dnevi, ki so nerazumljivo in krivično poimenovani ravno po človeku najbolj vdani domači zverinici. Pasji dnevi v istoimenskem filmu trajajo enajst dni. Toliko časa mine od razkritja seksualne afere ameriškega predsednika do volitev za njegov drugi mandat. Enajst vročih, težkih, živčnih, na moč “zajebanih dni. Trpijo jih vsi predsednikovi možje, osebje Bele hiše in predsednikov strankarski štab. Pred- sednik naj bi si šlic odpenjal pred neke najstnico, ki ga zdaj obsoja nadlegovanja, mediji zaženejo vik in krik, protikandidat škandal pridno izkorišča v svoj prid, rejtingi priljubljenosti pa vztrajno padajo. Kaj zdaj? Na pomoč priskoči ekspert za medije in krizne odnose z javnostjo, orto manipulator, vešč takih zapletov, odlični Robert de Niro. “Če hočete rešiti predsednikovo rit, je treba preusmeriti pozornost ljudi, "pravi, in ker ljudje dandanes najbolj verjamejo teve ekranu, naredi medijski konstrukt. Ker se vedno najbolje obnese frišno in nenavadno krizno žarišče, naroči vojno z Albanijo. Kreator meta spektakla je slaven holivudski producent in res fini igralec Dus-tin Hoffman, tu človek, ki je vsem pomagal do oskarja, celo produciral je podelitve, sam pa ga še vedno nima. Z digitalno tehnologijo ameriški javnosti, predvsem pa štorij lakomnim medijem proda v studiu izdelan posnetek iz albanske vasi, kjer nedolžno dekle z belo muco beži pred terorističnimi posiljevalci, za kuliso porušenih in zažganih hiš pa grmijo granate. Javnost in mediji spet navijajo za predsednika, afera šlicgate je že pozabljena, ameriški nacionalni interesi na varnem. Včasih so manipulirali mediji, zdaj pa so tudi ti le orodje, tako kot usoda strank in politikov, vsi smo v rokah magov, pravi film, profijev, ki peljejo “scat ” kogarkoli, cena te supermoči pa je dosmrtna anonimnost. Kaj je potem sploh še resnično? To kar prikazuje ekran? Ah, dajte no, raje pojdite v kino, tam ste lahko glede te dileme vsaj na jasnem. TOMAŽ BRATOŽ Osnovna šola Šentjernej Prvomajska cesta 9 8310 Šentjernej Razpisujemo prosti delovni mesti: • UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE • UČITELJA GLASBENE VZGOJE in ZBOROVSKEGA PETJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1.9.1998 Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLAS I: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta -.info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke J, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI KUPIM MOTORNA VOZILA GOLF TDI, letnik 1994, 89.000 km, in opel kadett 1.6 CS1, letnik 1990, rdeč, 76.000 km, 2825 prodam, ® (068)83-311. GOLF III 1.8 GL, letnik 11/92, klima, prodam. Fišter, Gor. Karteljevo 16 c, Novo mesto. 2829 OPEL KADETT 1.6 GL, letnik 1991, kovinske srebrne barve, lepo ohranjen, prodam. ®(068)52-114. 2831 SAMARO 1300, letnik 1987, 101.000 km, registriran do 1989/99, prodam za 120.000 SIT. ® (068)22-498. 2834 FIAT UNO D Scioneri, letnik 6/86, lepo ohranjen, prodam. O (068)76-590 ali (041) 738-366. 2836 JUGO 45 A, letnik 1987, spuščen, ugodno prodam. H (068)65-014. 2843 R 19 1.4 RT, letnik 5/93, 75.000 km, rdeč, prodam za 1.128.000 SIT. ® (068)69-013. 2845 MOTORNO KOLO Suzuki GSX 1100, letnik 1981,42.950 km, vse original, brezhibno, prodam za 450.000 SIT. ® (041)671-395. 2846 Z 101 JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 4/99, prodam. S (068)51-007. 2780 JUGO, letnik 1990, prevoženih 90.000 km, registriran do novembra, ugodno prodam. O (068)321-881. 2810 R 5 FIVE, letnik 1996, prvi lastnik, nikoli karamboliran, prodam. ® (068)26-183 ali (0609)636-461. 2842 TAM 80, letnik 1991, dvojna kabina, registriran do 6/99, prodam. ® (068)323-575 . 2852 CLIO 1.2 FIDJI, letnik 1997,6.000 km, kovinsko rdeč, daljinsko zaklepanje, kot nov, prva lastnica, prodam. ® (068)341-815, popoldan. 2803 JUGO 55, letnik 1990, registriran do 7/99, prodam. ® (068)341-815. 2840 JUGO KORAL 45, letnik 1992, 40.000 km, dobro ohranjen, prodam. B (068)344-200. 2782 LADO RIVO 1300, letnik 19900, ugodno prodam. B (068)67-447. 2832 AKCIJA SUZUKI BRILJANT SWIFT že od 1.400.000 tolarjev BALENO že od 1.900.000 tolarjev SAMURAI že od 2.000.000 tolarjev VITARA že od 2.800.000 tolarjev Dragoceno darilo za vso družino + moped Tomos • bogata oprema • 3-letna garancija • ugoden kredit 1 - 5 let TOM + 5,5 % • ugoden leasing s preostankom vrednosti Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ■JT 068/24-791 od 8. do 16. ure R 4, letnik 1992, prodam. © (068)83-358, po 19. uri. 2824 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 780 s prešo za ba-liranje slame. B (0608)33-259. 2827 NAKLADALKO SIP, 16 m3, puhalnik za seno, obračalnik, 2 m, brano ježek in kosilnico BCS 127, bencin- petrolej, prodam. © (068)24-026. 2773 TRAKTOR ŠTORE 502,3200-litrsko cister-no za gnojevko in silokombajn Mengele prodam. © (068)81-006. 2819 TRAKTORJA SAME 130 IN Štore 404, oba pogon 4x4, prodam. B (068)46-525. 2772 TWINGO, letnik 1997,7.000 km, rdeč, prvi lastnik, prodam.® (068)73-587. 2804 LADO 1200, letnik 1987, registrirano do 25.2.1999, prodam za 130.000 SIT. B (068) 73-567. 2795 POSEST SUHE smrekove plohe, debeline 50 in 80 mm, kupim. © (068)75-374 ali (041)682-512. 2823 DELNICE ugodno odkupim. © (068)324-297. 2838 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 22. 11. 1998, zelo ohranjen, prodam za 120.000 SIT. ©(068)85-669. 2775 JUGO 45 A, letnik 1990, prodam. © (068) 24-965, po 16. uri. 2798 R 5 CAMPUS, letnik 1994, 29.000 km, dobro ohranjen, prodam. © (068)21-857 ali (0609)654-446. 2806 ZIDANICO z vinogradom nad Kartuzijo Pleterje prodam. © (068)81-735. 2797 DVE PARCELI gozda v Mehovem, k.o. Vinja vas, prodam. Podatki so na SOB, Novo mesto, tretje nadstropje, na oglasni deski. 2801 STARO HIŠO v obnovi prodam ali dam v najem. Namembnost: okrepčevalnica, tehnična trgovina, skladišče. Možna nadzidava stanovanja ali lokala. Možno partnerstvo! Lojze Šavorn, Bušinja vas 27, Suhor. 2805 SUHOR 9 pri Jugorju, prodam staro hišo z gospodarskim poslopjem in 3300 m2 zemlje. © (068)50-468 ali (067)65-553. 2809 LESENO vikend hišico, 3 x 4 m, izolirano, možna razstavitev, na Brezovici 50 nad Šmarješkimi Toplicami prodam. Ogled od 17. do 23.7.© (061)1400-583. 2812 VIKEND z vinogradom in sadovnjakom, elektriko in vodo, prodam. © (068)53-801. 2848 V STAREM GRADU nad Podbočjem pri Kostanjevici prodam vinograd, zidanico, voda, asfalt, primerno za stalno bivališče. © (061)481-978. 2849 V SEVNICI ugodno prodam urejeno grad- beno parcelo, 1200 m2. © (063)815-237 ali (068)47-871. 2786 V DEČINI pri Starem trgu ob Kolpi prodamo njivo in 2 travnika. © (061)803-729. 2777 ZAZIDLJIVE PARCELE v Straži, z urejeno lokacijsko dokumentacijo, in viličar Indos, 3 t, letnik 1981, obnovljen, prodam. © (068) 83-032. 2814 POSLOVNO HIŠO v Krškem, Mladinskih delovnih brigad, v obrtniški coni, prodam pod ugodnimi pogoji! © (0609)629-443. 2771 PREKLICI POSREDNIŠTVO Irena Senica, s.p., Šego-va 16, Novo mesto, obveščam, da z 16. 10. 1998 preneham poslovati! 2792 POZIV VSEM, ki bi jim bila Malči Flander, prej Kužnik, z Dvora, trenutno stanujoča v Novem mestu, dolžna denar, da se javijo na © (068)83-017 ali dvignejo naslov v uredništvu. 2796 PRODAM BELO VINO prodam po 150 SIT. ® (068) 75-092. 2781 VINO CVIČEK, belo in rdeče. 126 P, letnik 1986, ugodno prodam. ® (068)89-380, po 19, uri. 2800 ŠOTOR ZA KAMPIRANJE, hidravlični kovčekza na avto, 130 x 190,2 kolesi, 5 in 10 prestav, s kompletno kamp opremo (torbe, šotor, 4 kg itd.) prodani. ® (041)748-474. Semič. 2816 OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo.® (063)451-082. 2826 VINO šmarnico prodam. ® (068)89-533. 2828 VINO cviček, dolenjsko rdeče, z dokumentacijo inštituta, prodam. ® (068)326-172. 2784 MEŠANO cepljeno belo vino (šipon, pino, laški rizling, kerner in suvinjon) prodam. ® (068)79-847. 2799 PŠENIČNO SLAMO, balirano, prodam. ® (068)81-323. 2813 500 LITROV rdečega vina prodam. © (041)713-008. 2785 KORUZO v storžih in rabljeno strešno opeko Strešnik prodam. © (068)42-222. 2835 CVIČEK prodam po 220 SIT. ® (068)76-051. 2788 BELO In rdeče vino prodam ali menjam za kolje. ©(068)73-613. 2790 VEČJO KOLIČINO koruze v zrnju prodam. ©(068)73-708. 2783 RAZNO IZDELUJEM SLIKE z otroškimi motivi in slikam na stene otroških sob po naročilu! Naslov v upravi lista! 2774 VEDEŽEVANJE, jasnovidnost po pošti, osebo ali po telefonu! © (069)49-438. 2778 IZDELUJEMO SPOJLERJE za golf III, laguno in atraktivne prage, obrobe za luči in spojler za clio, odbijače in spojler za jugo. Popravljamo kanuje, vse vrste odbijačev ter ostale izdelke iz poliestra. Smo hitri in poceni! Pokličite nas na © (061)851-056 ali 854-397. 2791 ČE IŠČETE varstvo za otroka, pokličite na © (068)85-959, zvečer. Oddam tudi 2 sobi. 2794 V VARSTVO vzamem otroka. © (068)342-506. 2844 BRESKVE! Sprejem naročil! Hrastar, Sr. Grčevje 1, Otočec, © (068)75-497. 2770 POSLOVNE PROSTORE v Šentjerneju, 60 m2, primerne za pisarne ali mirno obrt, oddam. ® (068)81-235. 2811 SLUŽBO DOBI VSE, ki bi radi zaslužili tudi več kot 100.000 SIT na teden, vabimo v naš team, ki širi trenutno najdonosnejšo poslovno dejavnost v celotni Evropi! © (061)1252-311, Car marketing. 2769 V Sevnici na Trgu svobode 1, smo odprli NOVO POSLOVALNICO. za občane in pravne osebe. Vse svoje bančne posle boste lahko opravljali vsak dan razen sobote in nedelje med 8.00 in 12.00. ter med 14.00 in 17.00 uro, ■ ugodna gotovinska in potrošniška posojila; ■ najsodobnejši način poslovanja z denarjem; ■ brezplačno vodenje tekočih računov in plačil prek trajnika; ■ ugodne kratkoročne in dolgoročne vezave in IZJEMNO UGODNE DOLGOROČNE VEZANE VLOGE. Da pa vam bo vaš denar na voljo 24 ur dnevno, bo poskrbel bankomat pred poslovalnico. HTTI BANKA korak v pravo smer + COMMEX, d.o.o., servis za čiščenje, takoj zaposli delavca s poklicem ali brez poklica za nedoločen čas s poskusnim 3-mesečnim delom. Pogoji: državljanstvo R SLO, tekoči pogovrni jezik sloveščnine in vozniški izpit B kategorije. Dodatne informacije na © (068)322-622. 2808 NOVOMEŠČANI! Nudimo zaposlitev vsem, ki jim 150.000 SIT mesečno nekaj pomeni! Nastop dela takoj! Prostih je še nekaj mest za počitniško delo dijakov in študentov! Prijave sprejemamo na © (068)341-153 od 9. do 16. ure. 2817 REDNO ZAPOSLIMO KV monterja centralne kurjave. PIN BIRO, d.o.o., © (068) 324-355. 2818 KLJUČAVN1ČARTVO MIRKO MAJ-CEN, s.p., Cegelnica 33, Novo mesto, objavlja prosto delovno mesto KV ključavničarja. Pogoja: III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas,s 3-mesečnim poskusnim delom. Dokazilo o izpolnevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v desetih dneh po objavi na naš naslov. Ponudbe bomo pregledali in se o izbiri odločili v 15 - ih dneh po končanem zbiranju ponudb. 2850 DALMATINCI, rodovniški mladiči, odW»j leglo 5.6.1998, prodajamo. Možen ogled!» (066)272-230. TELIČKO, staro 10 dni, prodam. © (068^; VALILNICA na Senovem obvešča cenje^ kupce, da sprejemamo naročila za vse ;Vf> enodnevnih in večjih piščancev. Vse infijj macije dobite na ©(0608)71-375. ^ KOKOŠI NESNICE, za zakol ali nadaljuj* rejo prodajamo. Farma Kalem (Zdravje)." (041)689-427, (068)22-180 ali 21-279, Pg poldan. 2™ MLADO KRAVO sivko, po prvem telet®-dobro mlekarico, prodam. © (068)326-1''; STANOVANJA BELI PIŠČANCI, težki 1 kg, bodo v prod®) od 20. julija dalje. ® (068)44-389 »J (041)708-671. UGODNO PRODAM oz. podarim posjJ ske goniče, stare 9 tednov. ® (068)324-^* BELE težke kokoši inpeteline naročamo-? (068)42-524. MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenl. prodajamo po ugodni ceni. Naročila spreJ majo in dajejo vse informacije: Jože Zup33 čič, Otovec, Črnomelj. © (068)52-81’ Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, © (060« DVOSOBNO pritlično stanovanje, 55 nr, v centru Krškega, prodani. B (064)743-806. im 67-587 in Vera Což, Slcpšek 22, Mokronog-" (068)49-711. BIKCA, 300 kg, in vino šmarnico prodam-? (068)85-769. DVOSOBNO STANOVANJE ali manjšo starejšo hišo najamem v Novem mestu ali okolici. ® (063)862-280. 2815 Zaposlena mamica, ki živi z otrokoma (5 in 15 let) v nemogočih razmerah, brez vode in elektrike, nujno potrebuje primerno stanovanje na relaciji Dolenjske Toplice-Straža-Novo mesto. Starejša gospa (upokojenka) pa išče skromno sobico v Novem mestu. Lahko tudi pomaga v gospodinjstvu. Pondube na tel.: 068/317-195 ali 068/ 321-934. TELIČKA, starega 10 dni, sivega, prodaj ® (068)75-002. ENOLETNE KOKOŠI,,za zakol ali nad* ljnjo rejo, prodam. Jože Švalj, Dol. BreZ^U ca 5, Šentjernej. © (068)42-660, GARSONJERO v Novem mestu dam v najem. Predplačilo 6 do 12 mesecev. © (068) 341-552. 2830 OPREMLJENO enosobno stanovanje oddam. ©(041)695-539, po 15. uri. 2851 DVOSOBNO STANOVANJE v Straži, CK, telefon, garaža, prodani. © (041)732-984. 2820 Tsr J1111 V. RjMiO OGNJIŠČE ■■ ZENITNE PONUDBE STE OSAMLJENI? Si želite pogovora, srečanja? Pokličite! Diskretnost 100 odstotna! ® (090)43-95. 2789 ŽIVALI VIPI, d.o.o., izdelovanje pija^ Brezje 76/D, 4243 Brezje, išče zastopnika za ambulantno prodajo id dostavo pijač na območju Novega mesta. Zahteva se lastno prevozno sredstvo, skladišče ter komunikativno in plačilno sposobnost. Dodatne informacije lahko dobite na tel. & 064/700-100 med 7. in 8. uro. MLADE KOKOŠI, grahaste in črne, nesniški tip, redno cepljene, prodajamo. Marija For-tič,Prihova 1 a. 2317 Oplotnica. ® (062)819-253. 2776 Prostovoljno gasilsko društvo BELA CERKEV vabi na veliko vrtno veselico v soboto, 18.7.1998, s pričetkom ob 20. uri pri gasilskem domu v Beli Cerkvi-Postreženi boste z najboljšo hrano, čaka vas bogat srečelov-Za zabavo bo poskrbel narodno' zabavni ansambel Bistriški odmev-Vljudno vabljeni- Novi simbol nove storitve Odir.z.ijic in »hrumi« im (=) £«P*5* - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo. • izpis. • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POŠTA SLOVENIJE http: /7 ww w. posut, si ontail: info^-posta.sl Društvo izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija DIS Čatež ob Savi, v sodelovanju KO DIS občin Krško, Sevnica in Brežice vabi na proslavo ob 20. krajevnem prazniku KS Čatež ob Savi, posvečenem vrnitvi izgnancev ; * ob 14. uri bo v čateški cerkvi zahvalna maša zadušnca za izgnance; maševal bo nadškof dr. Alojzij Šuštar • ob 15.30 odkritje spominskega obeležja posvečenega umrlim izgnancem v taboriščih ' ob 16. uri srečanje izgnancev Posavja, Obsotelja in Dolenjske ! Slavnostni govornik bo mag. Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve. 9 problematiki izgnancev bo spregovorila podpredsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič. Po kulturnem programu vabimo na družabno srečanje. nedelja, 26. julija 1998 ZAHVALA Zdravstveni dom Krško se iskreno zahvaljuje za prostovoljni prispevek Gostilni Žolnir iz Kostanjevice, trgovini Kmečki hram Milan Herakovič iz Kostanjevice, Elektrotehni SET Krško, Vrtnarstvu 'n cvetličarstvu Kerin Krško, Vitacelu Krško in Mesnici pri Janku Ivan Zupanc iz Krškega. Iz zbranih sredstev bo Zdravstveni dom Krško nabavil prenosne elektrostimulatorje PEN11-10 za patronažno službo, ki neguje bolnike na njihovih domovih. Ker je akcija še v teku, vsem dosedanjim darovalcem še enkrat iskrena hvala z našo željo, da bi jim zdravje služilo. Ugodno je naprodaj nekaj let stara oprema za trgovino z živili: • delikatesna vitrina 2 kosa • zamrzovalna skrinja 2 kosa • elektronska tehtnica 1 kos • navadna tehtnica 1 kos • salamoreznica 1 kos • registrska blagajna 3 kosi • nakupovalni vozički • nakupovalne košarice • trgovske police • računalnik s tiskalnikom * 1 kos Natančne informacije o ogledu in cenah po telefonu 068/324-482. HAN4P tutistična. cujencijcc Kandijska 9, Novo mesto Tel.: 068/321-115,325-477 Pax: 068/342-136 POČITNICE NA MORJU l N V TUJINI Lgodne cene, Plačilo na obroke! RADIO MAX 88,90 Mhz 89,70 MHZ BLAGOSLOVILI KAPELICO GRČEVJE - Zadnjo junijsko nedeljo se je v Grčevju zbralo ve-liko občanov. Domači župnik Blaž Gregorc je namreč blagoslovil obnovljeno kapelico sv. Barbare in predstavil njeno zgodovino. Kapelica nosi letnico 1875. Moški cerkveni pevski zbor je zapel nekaj pesmi, domačini pa so poskrbeli za pogostitev. H. M. RADIO U MIV 0 X 1 07.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo mizarja ali lesnega tehnika. 3 068/22-893 Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na sedmo nagradno vprašanje se je pravilno glasil, daje bilo na 2. strani prejšnjega Dolenjskega lista objavljeno Ljubljansko pismo. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Božidar Konda iz Vinške ceste 25 v Črnomlju, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Olga Logar iz Kalinškove 7 v Kranju. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Jože Blažič iz Lobe-tove ulice 16 v Novem mestu. Izpolnite pravilno osmi nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu. Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 21. julija, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad, in sicer dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. NAGRADNI KUPON št. 8 Vprašanje: Od katere firme boste prejeli darilni bon, če vam bo naklonjena sreča pri žrebanju ? Odgovor: Moj naslov: K H Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vaše telefonske linije preobremenjene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlagamo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombinirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80. http://www.telekom.si Telekom Slovenije \\ Nacionalni operater telekomunikacij PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Najnovejše! Prva debetna kartica ACTIVA/MAESTRO že na voljo pri Poštni banki Slovenije, d.d. Informacije na tel. št.: 063/443-250. TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu v 1 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. . Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: ime in priimek:________________________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):________________________________________________________________ ______________________________________________________Pošta:_______________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po •S 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Muzejska 3 Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. 3 068/321-751 GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave Kolodvorska 45, Črnomelj čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. 3 068/53-453, 0609/643-216 REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ! PORTRET TECjA TEcJlNA Miss Dolenjske je Grosupeljčanka Ksenija Luzar Lužarjeva gostilna v Škocjanu je znana in priljubljena ne samo v tem kraju in občini, ampak slovi kot izvrstna gostilna z izvrstno hrano in dobrim vinom daleč naokoli. Zadnje čase pa Lužarjeva hiša ni znana le po gostilni, ampak je postala tudi kulturni hram. Lani spomladi so odprli novo veliko gostinsko dvorano, v kateri že od samega začetka prirejajo tudi razne prireditve, od dobrodelnih do literarnih večerov in koncertov. Na otvoritveni prireditvi so za novomeško porodnišnico zbrali več kot 600 tisočakov in to je bila najuspešnejša prireditev za porodnišnico doslej. Od takrat se je v tej dvorani, ki sprejme več kot 200 ljudi in je največja pa tudi najlepša daleč naokoli, zvrstilo že 7 različnih dobro obiskanih prireditev, do konca letošnjega leta pa bodo še najmanj tri. In kot je največkrat pri takih stvareh, za vsem stoji en človek. V Škocjanu je to Ksenija Luzar. V Škocjan je prišla pred 14-imi leti kot mlada žena pred diplomo iz biologije in gospodinjstva na Pedagoški akademiji. Vzela je precej starejšega vdovca, spoštovanega Skocjanca Ladija Luzarja, ki je nekaj let prej v prometni nesreči izgubil ženo in sina. Seveda ji jeziki niso dali miru in opravljanja in nelepih namigovanj je bilo veliko in preveč. Lužarjeva je take narave, da teh stvari sicer ne pozabi, jih pa z nonšalantno gesto odrine, gre preko njih, predvsem pa ne goji sovraštva in zamere, kaj šele maščevalnosti. Z ganjenostjo pa se spominja stare Kicove mame, ki jo je, ko je visoko noseča kleče plela korenje, ogovorila: “A ti ti tista ta mlada Lužarjeva?” Ksenija se je že pripravila, da bo temu vprašanju sledilo kaj neprijaznega, a je dobra mamka nadaljevala: “Prav si naredila, da si prišla k tej hiši. Jaz vsak večer molim, da bi ti bilo lepo v Škocjanu... ” Ladi Luzar je bil odličen trgovec, za gostilno, ki jo je v najeti hiši začela že njegova mati Valči, pa ni imel nikoli veselja. In ko je naneslo, da sta z mlado ženo pred enajstimi leti morala prevzeti komaj na noge se postavljajočo gostilno, je to skrb v glavnem prepustil Kseniji, Krajn-čanki, doma s Krke, kjer je videla le kakih pet trt šmarnice. O gostilni ni vedela nič, bili so dolgovi, vsak jo je hotel na hitro opetnajstiti, komu je tudi uspelo. Ampak vse to je bilo kratke sape. Ko ji je bilo najhuje, je pridrla na plan njena suhokranjska kljubovalnost. “Punca, glavo pokonci, nasmešek na usta, tudi ta dan bo minil, nov pa prinaša novo srečo!" se je bodrila, ko ji je bilo težko, in tako se tudi sedaj, kajti težav in hudega ni nikoli konec. Gospa Ksenija celo misli, da bi bilo brez njih dolgočasno. Gostilna za Lužarjevo ni kraj za pijančevanje, ampak kraj, kjer se ljudje družijo, prostor srečevanja in prijateljstva, veselja pa tudi lepega petja in umetniške besede. “Moji najljubši gostje so naši krajani, tisti, ki vsako jutro pridejo na kavo, čez dan na brizganec, na malico, zvečer s prijatelji postat ob točilni pult ali posedet za mizo. Ti in taki gostje meni in moji družini omogočajo preživetje. ” Seveda pa bi bilo to za tako gostilno, kot sta jo naredila Ksenija in Ladi Luzar, premalo. Tako se tu ustavljajo številni izletniki, najavljene skupine od vsepovsod, številne zaključene družbe, zadnja leta pa skoraj ne mine konec tedna brez poročnega slavja, pravih slovenskih ohceti. • Po moževi smrti pred nekaj leti je Ksenija ostala z dvema otrokoma, 14-letno hčerko in II-letnim sinom. Dopust je zanjo beseda, ki je ne pozna. Potem ko so jo starši in sorodniki morali dve uri čakati, da je prišla domov na Krko, kjer so ji pripravili praznovanje njenega rojstnega dne, in ko je pred nedavnim od utrujenosti med vožnjo za hip zaspala za volanom, se je resno zamislila. “Nekaj bo treba spremeniti!”je sklenila. Pri Lužarjevi je tako, da se stvar dolgo kuha, odločitev pa hitro izpelje. Kakor koli že, molitev Kicove mame, da bi bilo Lužarjevi ta mladi lepo v Škocjanu, je učinkovala tudi obratno: za Škocjan je dobro, da je tja prišla Bregarjeva punca s Krke. Pred nedavnim so ji, po dobrih 14-ih letih v Škocjanu, ob prazniku podelili občinsko priznanje. Helena Dremelj, Viktorija Strajnar in Anita Šobar se bodo udeležile polfinala za izbor Miss Slovenije 98, zmagovalka pa bo zopet potovala na Sejšele ANDREJ BARTEU OTOČEC - 18-letna rjavooka študentka Helena Dremelj iz Gro-suplja je letošnja miss Dolenjske. Naslov je osvojila na Otočcu, na polfinalni prireditvi letošnjega uradnega lepotnega tekmovanja Miss Slovenije 98 za miss sveta, ki je najstarejše in najprestižnejše lepotno tekmovanje na svetu, ki bo letos že 48. leto zapored. V Sloveniji ima za to atraktivno lepotno tekmovanje licenco že 7. leto agencija Geržina videoton iz Maribora. Tokratni izbor najlepše Dolenjke je potekal v restavraciji Tango na Otočcu, kjer seje zbralo 8 kandidatk: Bojana Lobe iz Kočevja, Vesna Vran iz Radeč, Viktorija Strajnar jz Kostanjevice, Anita Šobar iz Črnomlja, Alenka Zajc iz Ljubljane, Helena Dremelj iz Grosupljega, Tatjana Tumbas iz Borovnice in Urša Kralj iz Dra-gatuša, ki so se predstavile trikrat: v oblačilih za prosti čas, kopalkah in večernih oblačilih. Budne oči žirije, ki sojo sestavljali predsednik žirije Marjan Pavlin (Krka Zdravilišča Hoteli Otočec), miss Dolenjske 97 in miss fotogeničnosti miss Slovenije 97 Tina Orač, lanskoletna miss Slovenije Maja Šimec, novinarka Slovenskih novic Urša Splichal in predstavnica Laboda Milena Bogdanov, so naslov miss Dolenjske 98 prisodile 18-letni Heleni Dremelj, 177 centimetrov visokemu in 53 kilogramov težkemu dekletu, kateri je največja želja, da bi uspela v poslovnem svetu. V prostem MILNICA SPRALA PREKRŠEK GOLOBINJEK - Voznik osebnega avta J. N. iz Golobi-njka si je z neupoštevanjem cestnoprometnih predpisov “prislužil” ukrep prepovedi vožnje, kar so mu tudi zapisali v vozniško dovoljenje. A s tem se voznik očitno ni strinjal, zato je z milnico zbrisal vpisani ukrep. Seveda so ga pri vožnji zalotili policisti in opazili goljufijo. VLOMIL V ŽUPNIŠČE BRESTANICA - V noči na 10. julij je župnišče v Brestanici obiskal nekdo, ki očitno ni imel poštenih namenov. V objekt je prišel skozi zadnja odklenjena vrata. Pot je nadaljeval preko kuhinje do župnikove pisarne, kjer je s pilo na vzvod vlomil vrata v pisarno. Preiskal je predale delovne mize, ki niso bili zaklenjeni, odnesel pa je 100 tisočakov. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Na avtobusni je tako, kot da nima lastnika - Zakaj imajo hrvaški rudarji višje pokojnine? -Kozo mu je hotel speljati, policija pa nič - Lažni alarm iz Revoza - Še letos nova bencinska Majdi Urbančič iz Novega mesta se zdi, da tukajšnja avtobusna postaja še vedno ni od nikogar. Tam stoji - nedograjena, propada, zarašča jo grmovje in “krasi” svinjarija. Kot smo izvedeli, ima poslopje več lastnikov, vendar je med največjimi družba I & I iz Kopra, ki je konec lanskega leta kupila avtobusne proge in premoženje nekdanjih Gorjancev. Direktor družbe Ivan Djurkov je spomnil, da so morali premoženje najprej kupiti in v prvi vrsti vzpostaviti vozni red, do vpisa v zemljiško knjigo pa posegi niti niso bili možni. Za celovito ureditev bo potreben dogovor med lastniki, sicer pa je družba I & I v prenovo javnih stranišč na avtobusni postaji že vložila milijon tolarjev, v naslednjih Halo, tukaj DOLENJSKI UST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo Se več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pi- satLzato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili rta zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. mesecih pa namerava polepšati notranji del postaje. Več o načrtih tega avtobusnega prevoznika boste lahko prebrali v naslednji številki časopisa. Upokojenec rudnika Kanižarica je prepričan, da imajo hrvaški rudarji višje pokojnine kot kmečki fantje iz okolice rudnika, ki so morali garati tudi doma in obvezno oddajati pridelke. “Oni so se spravili v šole pa prerinili do boljših plač, zdaj imajo pa penzije!” se je jezil in še zabrusil, da se ne bo nič predstavljal. Pomagati mu ne moremo, odgovoril pa si je že sam. Knjigo Franca Klevišarja o rudniku Kanižarica, ob kateri se je tako razburjal zgornji sogovornik, pa je pohvalila Nataša Recer iz Kanižarice pri Črnomlju. Tudi sama dodaja nekaj k pripombi bralca, ki mu gre v nos, da upokojeni rudarji še .................hi........ delajo. “Nihče od njih ni šel po lastni volji predčasno v penzijo, zdaj pa naj kar delajo, dokler še kdo more!” meni Nataša. A. V. iz Muhaberja (ime smo spravili v arhiv, da bi mu prihranili nevšečnosti) v tem kraju ne more normalno živeti, zato se namerava odseliti, čeprav si je zgradil hišo. Vzrok? Romsko naselje v neposredni bližini in to, da je človek, ki živi običajno življenje, nemočen. V petek, že skoraj pred dvema tednoma, je njegova žena skozi okno opazila, da se je nekdo iz hoste približal hlevu. A. V. je sumil, da mu hoče odvezati kozo, zato je stopil ven in “obiskovalca” presenetil pri izhodu, ga porinil noter, zaloputnil vrata in poklical policijo. Dogodek je videl tudi sosed. In zdaj se začne del zgodbe, ki je našega bralca, sicer vsega vajenega, še najbolj razočaral. “Policist ni bil prijazen, češ kaj ti je pa sploh ukradel, popisoval pa je predvsem mene kot kašnega kriminalca, medtem ko osebe iz teme ni nič vprašal, ker da jo poznajo. Ker me je zanimalo, kdo je ponoči stikal po mojem hlevu, sem v ponedeljek šel na policijo, kjer so mi obljubili, da dobim zapisnik v dveh dneh. Rad bi vedel, kdo in kaj je, rad bi videl zapisnik in zanima me, zakaj dogodka niso objavili v časopisih!” je povedal. Še posebej ga jezi, da policisti vpričo Roma rečejo, da mu ne morejo nič. “Vsaj strogo bi ga prijeli! Ni prav, da jim dajejo potuho...” je še potožil. Iz Revoza je ta večer prišel alarm. Eden izmed delavcev nočne izmene nam je v pričakovanju prve plače zaupal vročo informacijo, da bodo plače precej nižje, kot je delodajalec obljubljal. Naslednji dan seje izkazalo, daje bil alarm sprožen prehitro in tudi neupravičeno. Plače so bile v skladu z dogovorom. Na vprašanje, zakaj ima Novo mesto le dve bencinski črpalki, je težko najti zadovoljujoč odgovor, zato pa smo na pobudo bralke J. Z. iz Bršljina vprašali občinski sekretariat za okolje in prostor, ali konč- no lahko pričakujemo kako novo črpalko. Sekretar Miloš Dular nam je dal besedo, da še letos. Več o tem pišemo na gospodarski strani. In za konec še klic Martine iz Šentjerneja, ki meni, daje med bralci Dolenjskega lista kar nekaj takih, ki bi lažje plačevali naročnino, če bi bila razdeljena na dvanajst delov. Kot nam je zagotovil direktor naše družbe Drago Rustja, bi se izjemoma dalo dogovoriti tudi tako, zato naj bralka pokliče v naročniško službo. času rada igra tenis, govori nemški in angleški jezik, že nekaj let pa se ukvarja z manekenstvom in dela kot fotomodel. Naslov prve spremljevalke je pripadal študentki grafične tehnike 21-letni Kostanjevičanki Viktoriji Strajnar, ki je visoka 174 centimetrov in je zeleno-modrih oči, v prostem času pa rada pleše. Druga spremljevalka pa je postala 18-letna dijakinja poslovne šole 18-letna rjavooka Anita Šobar iz Črnomlja, ki v višino meri 179 centimetrov. Vse tri se bodo udeležile polfinala, ki bo konec avgusta, udeležilo pa se ga bo 27 deklet, med katerimi bodo izbrali 12 finalistk. Te se bodo udeležile zaključne prireditve’20. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko bo izbrana miss Slovenije.Sicer pa so vse tekmovalke dobile v dar kopalke Nancy line, prve tri še lepe praktične nagrade, Helena pa prstan zlatarstva Kranjc iz Novega mesta. Miss Slovenije, ki bo za nagrado prejela glavno nagrado osebni avto, bo tudi letos odpotovala na tekmovanje za miss sveta 98, ki bo tudi letos na Sejšelih. T. GAZVODA MISS DOLENJSKE Z/1 MISS SLOVENIJE 98 - V soboto nekaj pred polnoči je bil izbran šopek treh deklet, kise bodo konec avgusta potegovale za uvrstitev med 12 najlepših. Miss Dolenjske je postala 18-letna Helena Dremelj iz Grosupljega, njena prva spremljevalka je 21-letna Viktorija Strajnar iz Kostanjevice, druga spremljevalka pa je 18-letna Anita Sobar iz Črnomlja. (Foto: T. G.) V soboto ohcet po semiških običajih Poleg poroke štirih parov še številne spremljajoče prireditve SEMIČ - V soboto in nedeljo, 18. in 19. julija, bo v Semiču tradicionalna turistič-no-folklorna prireditev Se-miška ohcet, na kateri se bodo po starih semiških šegah poročili štirje pari iz Gorenjske. Pričela se bo ob 14. uri s prosnjačenjem in prevozom bale, potem bodo odšli po nevesto, šrangali, ob 17. uri pa se bodo v poročni sobi in farni cerkvi pričeli poročni obredi. Sledilo bo svetenje, sprejem neveste, svatbeni obredi na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu ter poročna gostija vse do jutranjih ur. V soboto ob 9. uri bodo tudi čebelarji s slavnostno sejo počastili 40 let organiziranega čebelarjenja v Semiču, pripravili predavanja ter podelili diplome za najboljši med. Sicer pa bo v okviru osrednje prireditve tudi lovska razstava, razstava domače obrti, dnevi letenja z jadralnimi letali s Smuka. V nedeljo se bo ob 10. urj pričela mednarodna kolesarska dirka mlajših in starejših mladincev za veliko nagrado Semiča. Ob 15-uri pa bodo kmečke igre, srečanje društev iz semiške občine, podelili pa bodo tudi nagrade za spominek občine Semič. L KOSTANJEVISKA NOC VABI KOSTANJEVICA NA KRKI -To soboto bo v Kostanjevici tradicionalna zabavna in kulturna prireditev Kostanjeviška noč. Tako bodo tudi letos v Kostanjevico prišle pustne skupine iz vseh koncev Slovenije, katerih predstavitev bo predividoma okoli 20. ure na prireditvenem prostoru, sicer pa lahko povorko čolnov s splavom na čelu po Krki pričakujete okoli 21. ure, ob polnoči pa bo velik ognjemet. Poleg veselih zvokov, pijače in hrane so organizatorji poskrbeli še za drug zabavni program. Ne več zakrita dragocenost Z računalniško vizualizacijo predstavljena prestavite' tabernaklja, ki zakriva Tintorettovo umetnino “POVEČALA” PRIHRANKE ŠENTJERNEJ - F. G. iz Dolnje Brezovice je na hranilni knjižici popravila stanje od 8.158 na 18.158 tolarjev, nato pa na Dolenjski banki in na pošti v Šentjerneju dvignila 18 tisočakov. MORSKE DOBROTE V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - Da bi uživali v morskih dobrotah, ni NOVO MESTO - Letos poteka že 130 let, odkar so v prezbiteriju Kapiteljske cerkve postavili nov lesen novogotski glavni oltar, in 97 let, odkar mu družbo dela kamnita menza z novogotskim tabernakeljem. S skrbnostjo in veščino izdelana cerkvena oprema pa ni najbolj posrečeno združena, saj tabernakelj s stolpički zakriva del tistega, kar je v kapiteljski cerkvi največja znamenitost in umetniška dragocenost prve vrste. Tabernakelj sega preko spodnjega dela velike oltarne slike sv. Nikolaja, dela znamenitega beneškega slikarja Jacopa Ro-bustija Tintoretta iz 16. stoletja. Že večkrat so strokovnjaki predlagali, da bi tabernakelj umaknili oziroma zamenjali in tako omogočili neoviran pogled na Tintorettovo sliko v celoti, vendar njihove zamisli niso prodrle. Na pobudo prošta Jožefa Lapa je letos spomladi le stekla priprava dokumentacije, ki naj kar najnazorneje prikaže možnosti prestavitve tabernaklja. Predstavitev so izdelali strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi- ščine Novo mesto, Uprave za kul' N turno dediščino Republike Sip' venije in Inštituta za geodezijo i® fotogrametrijo. S pomočjo rač®? nalniške vizualizacije so zares nazorno pokazali, kakšen bi bil vid®" ti glavni oltar in prezbiterij P° premiku tabernaklja v gotsk| sedilijo (zidna niša) desno 1 oltarja oziroma ob prazno sten1! kanoniškega kora na levi straw oltarja. Odločitev sicer še ni pa<1 la, vendar pa je odločanje zdaj neprimerno lažje. Tintorettovo sliko, ki jo je kapiteljsko cerkev pridobil pr°? Polidor pl. Montagnana kot dahi In nolniskoo;! mitriarha Ciinvaflfl*! lo oglejskega patriarha Giovam • ^ • •• ■ ■ Tdel treba na morje. V gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah bodo od jutri do nedelje dnevi morskih jedi, zlasti vseh vrst morsakih rib. od lista in grdobine do orade in brancina, da o škampih, hobotnicah in drugih specialitetah niti ne govorimo. V teh dneh bodo sveže ribe v Dolenjske Toplice dobivali naravnost iz morja, za to priložnost so nabavili tudi izvrstno malvazijo. ČEBELE GA NISO OVIRALE ŠENTJERNEJ - 43-letni H. A. je imel na jasi v gozdu pri Ledeči vasi parkiran tovorni avtomobil TAM 110, na katerem je imel kontejner s 60 čebeljimi panji. Nekdo je iz tovornjaka odmontiral kompresor z nosilci, priključki ter pokrov zaga-njača motorja. PRAZNIK HARMONIKE NA RATEZU RATEŽ - Turistično društvo Ratež bo pripravilo v nedeljo, 19. julija, že 12. praznik harmonike. Pričetek tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne in kvalifikacije za popoldanski del bo ob 10. uri, harmonikaši pa se lahko prijavijo do 9.45. Osrednji del tekmovanja za nagrado Rateža pa se bo začel ob dveh popoldne. Za razvedrilo in ples bosta poskrbela ekipa Modre kronike in ansambel Mladi Dolenjci. ja Grimanija, so na spodnjem nekoliko pokrajšali in po vsej vej jetnpsti na vrhu zaoblili, ko so M vstavili v novogotski leseni veh*! oltar, ki ga je po naročilu prosti Jerneja Arka izdelal rezbar tj* podobar Matevž Tomc iz ŠenN1”, da nad Ljubljano. Posvetite oltarja je bila 22. septembra 18®" vendar je prošt Arko ni dočakj1" saj je umrl osem dni predtem. Ti®! torettovo umetnino je potem vSj*| vizualno nekoliko pokrajšal» tabernakelj, ki gaje iz kararskej? . marmorja izklesal kamnosek F®' % liks Toman leta 1901 po naroča prošta Sebastijana Jožefa Elbed^ Bomo v zgodovino kapiteljskj cerkve zapisali, da so vse tj dragocenosti, tabernakelj, oltar'J® slika, leta 1998 po naročilu ProS Jožefa Lapa zaživele v prim®' nejšem sožitju? . < M. MARKET: B. DUŠIČ GORNIK (*T ARS RAMOVŠ (061) 125 3366 Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. mobitel Pogled na veliki oltar s Tintord1 t vo sliko in kamnitim tabernaklji v Kapiteljski cerkvi v Novem meS'' (Foto: MiM)