Naročnina in prodaja: 321-255 Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Telefaks: 311-956 Glavni urednik Marjan Horvat časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 23. aprila 1993, št. 18/19, letnik 52, cena 120 SIT Sindikati bodo delavcem z referendumom vrnili, kar je njihovega, obeta Dušan Semolič v našem pogovoru z njim na 2. strani. DE pa skuša s prvomajsko številko lastninjenje kar se le da olajšati, predvsem v tematskih sklopih TUDI DELAVSKE HLAČE IMAJO DVA ŽEPA in OKRADENI, OGOLJUFANI, ZAPOSTAVLJENI. VSEM BRALCEM ČESTITAMO ZA DAN UPORA, KI JE BIL, IN ZA DNEVE UPORA, KI PRIHAJAJO Uredništvo DE INTERNACIONALA Vstanite v suženjstvu gorja, zdaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost I sveta. ■ Ta svet krivičnosti razdrimo, do tal naj boj ga naš podre, nato svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse. v Ze se ljudstvo je zbralo, v zadnjo borbo zdaj hiti, da z internacionalo prostost si pridobi. * -4 L^< 1 j Hi. J BS’5 ■*1 -V: štirideset tisoč šib božjih DE: Svobodni sindikati ste celo v javni poziv zapisali, da bo šlo na zagroženem lastninskem referendumu za »minimum naših zahtev«... Referendum gotovo lahko dosežete z levo roko, 40 tisoč podpisov je komaj slabih 10 odstotkov vašega članstva. Tudi o uspehu referenduma o poštenem, učinkovitem lastninjenju menda ne dvomite - je potemtakem smiselno poseči po takšni hudi šibi zaradi »minimuma«? Dušan Semolič: »Zavedamo se, da je zakonodajni referendum med najmočnejšimi legitimnimi in legalnimi orožji sindikalnega boja. Gre za možnost, ki nam jo ponuja ustava a je doslej še nismo uporabili. Verjamem, da se mnogi slovenski politiki najbolj bojijo prav tega inštituta...« Torej že pravi kaos. Veljko Rus pravi, da je osnovni cilj privatizacije gola prerazdelitev družbene moči in ne ekonomska učinkovitost. Imate sindikati zdaj vendarle že kak sistem zaznave, kakšne privatizacije so doletele vaše članstvo in kakšno strategijo ste na tej osnovi oblikovali? »Večina našega članstva je bila direktno oškodovana, tako v industriji kot v družbenem sektorju. Lastnino, ustvarjeno v zdravstvu, šolstvu in drugod, so enostavno podržavili, čeprav ni nastala z državnimi intervencijami, ampak iz plač zaposlenih in tudi s samoprispevki občanov. Država si je grobo prilastila nekaj, kar ni njeno! Strategija sindikatov? Na kratko zajeta - tu gotovo ne bomo popuščali! Ker pa gre za področje konfliktov stvarnih interesov, moramo biti ob vsem upoštevanju moralnih porm vendarle realisti. Zato taktiko prilagajamo sproti, spoštujemo dejstvo, da je zakon vendarle tu, da pravne norme veljajo. Spoštovanje ima mejo zavedanja, da je to slabo, in je treba pač spremeniti, kot se v pravni državi to počne. Zato tudi naša zadnja akcija z zakonodajnim referendumom. Zakon je okrepil državni kapitalizem in kapital špekulantov, ki so hitro, tiho in brutalno zlorabili vse slabosti zakona in države nasploh. Naše zadnje aktivnosti to upoštevajo in so le radikalnejša ponovitev stalne politike ZSSS.« Saj gre za evidentno nujnost dojeti in zajeti skupno voljo ljudi in jo tudi uresničevati. Tako pa vsa ta blazna demagogija...« Slovenski politiki ne zaupajo sebi, ljudstvu, na katerega tako prisegajo, ali pa se boje, da ljudstvo ne zaupa njim? »Boje se pač, da bi se področje političnega odločanja iz ozkih strankarskih struktur preselilo v širok politični prostor in da bi ta odgovoril z nezaupnico kompletni oblasti, od strankarskih elit, parlamenta, do vlade. Ta zavest o moči inštrumenta zakonodajnega referenduma in o zelo zelo daljnosežnih posledicah tudi nas v svobodnih sindikatih zavezuje. Če po tej možnosti že sežemo, moramo tp storiti odgovorno in jo izkoristiti v največji možni meri! Zdaj smo ocenili, da je lastninjenje takšno res ključno področje. Kajpak pa je treba stvar domisliti. Ni namreč lahko postaviti tako zapletenega vprašanja, na katero bo treba odgovoriti z DA ali NE. Zavedamo se tudi, da se bo okoli tega skoncentrirala vsa politika, pa mediji in tudi pritiski, demagogija... Skratka, usodna vprašanja.« Je tole zadnje le logična ocena ali...? »Nak, od slovenskih politikov prihajajo prav konkretni signali strahu pred »nevarnostjo referendumske demokracije«. Na nas to seveda ne bo vplivalo. Ne le zavoljo tega, ker je strah pred demokracijo absurden že sam po sebi.« Giinther Breitling, švicarski samostojni svetovalec za marketing in strategijo podjetij, Slovencem pošilja dramatična opozorila - Slovenci, prevzemite svojo lastnino v celoti in takoj, ne pustite zraven strank, skladov, političnih oligarhij. Storite to takoj, sicer vam jo bodo vzeli kapitalisti. Vse je vaše, razdelite si to pošteno in ne volite nikogar, ki vas pri tem ovira! Imate zadnjo priložnost, da preprečite načrtovano ropanje vaše države, dveh milijonov samostojnih lastnikov pa ne bodo mogli prevarati... Prepričani smo, da vam je to osebno zelo pri srcu. Kaj pa kot predsedniku najmočnejših sindikatov? »Tudi sindikalni kolegi iz tujine nas prijateljsko opozarjajo, da Slovenci vse prenaivno gledamo na vlogo tujega kapitala in da moramo biti prav sindikati pozorni na sprego tujega kapitala z mnogimi interesi, skritimi pod blagovno značko , Slovenija'. Jasno, da takšne ambicije so in da se jim moramo postaviti po robu, dokler je še čas — ne s kitajskim zidom, ampak s skupno strategijo države, gospodarstva, sindikatov, kulture ... Tudi sicer imate prav, da mi je blizu omenjeno razmišljanje...« Na primer? »Le poglejte več kot zadostno število podpisov, ki smo jih svobodni sindikati kot zakonodajno pobudo odnesli Hermanu Rigelniku. Bili ste zraven, ko je sveto obljubil, da jo bo takoj uvrstil na dnevni red, češ saj to tako ali tako terja poslovnik... Nič iz tega!!! Neodpustljivo zavlačevanje, ki zbuja upravičen dvom, da bomo spet izigrani...« z oblastjo, ampak z ambicijo, kako napraviti življenje lepše. Ta čarovniški kotel torej tudi sindikatom dela prav nič ne olajša. Le pobožna želja je, da bi lahko s partnerji sedli za mizo, se domenili in potem razšli v prepričanju, da bo dana beseda veljala. Slovenska politična scena pa dandanašnji takšni veri še ni naklonjena. Seveda demokracija dopušča tudi zmerjanje, potem trda pogajanja, a na koncu le neko mero zaupanja v dogovor. Mi smo še vedno le pri zmerjanju in kvečjemu še pri obljubi, za katero že naprej veš, da je goljufiva. Torej le nov argument, da morate biti pri lastnini nepopustljivi. Vprašujemo pa vas, ali imate v ZSSS pripravljeno alternativo modelu lastninjenja, ki ga ponuja zakon, kakšno je vaše mnenje o delavskem delničarstvu - mar bi ne bila to edina ali vsaj vsestransko optimalna pot iz družbene v zasebno lastništvo? »Kajpak imamo alternativo! Ponudili smo jo že z množico amandmajev na zakon, ki pa jih seveda niso sprejeli. Jasno, naj se družbeno premoženje olastnini - a jasno je tudi, da pripada predvsem tistim, ki so ga ustvarili. Pri tem dajemo svobodni sindikati poudarek deležu zaposlenih, prav zaradi zavesti, da to omogoča gospodarsko učinkovitost. Kot sindikalist in tudi osebno sem najbolj naklonjen zamisli delavskih podjetij. Mnogo jih je po svetu in v veliki večini primerov se je ta model izkazal za uspešnega. Če je zaživel Zato je za Slovenijo značilen protisloven položaj — po številu in kakovosti močan sindikat ne more parirati maloštevilnim, nedorečenim strankam, lobiranjem in kaj vem čemu še. Svobodni sindikati solidarnost delavstva še krepimo, da bo končno le sposobno stopiti skupaj ,kot en mož’, kadar gre za njegove življenjske interese. Zdaj se politična scena žal kaže tudi v sindikalnem članstvu. Naj omenim še sila raznoliko odzivnost na zahteve po radikalizaciji sindikalnega boja — ni vseeno, ali v podjetju ne odpuščajo in delavci dobivajo redne, pa čeprav nizke plače ali pa je podjetje tik pred razsulom. Če kot sindikalist tega ne upoštevaš, sicer delaš poteze, zelo ljube svoji duši, veliko vprašanje pa je, kam bodo pripeljale.« Za konec beseda, svobodno izbrana... »Naj bo to naš poduk od prvega maja do prvega maja, ne novo, a okrepljeno spoznanje: Pri obrambi delavskih interesov bomo Celo ekonomist, kakršen je Bogomir Kovač, zatrjuje, da je »lastninjenje globoko politično in moralno vprašanje, kar so spregledali menežerji in država«. Mar se ni to »spregledanje« pripetilo tudi svobodnim sindikatom? »Problem politike in morale ob lastninjenju je ZSSS brez dvoma zaznala prva in ga tudi sprožila - kar takoj na svetega Martina 1992, ko so sprejemali lastninski zakon. Smo pa pred poldrugim letom ostali osamljeni, napadali so nas, da zaostajamo za časom, da smo Don Kihoti preteklega obdobja. Čas je dal prav nam, žal! Poudarjanje ekonomske učinkovitosti, ko z nemoralo razjeziš ljudi in jim vzameš zaupanje, je menda ja nesmisel? Veseli me, da so se z nami začeli strinjati ekonomisti, ki jih cenim. Morda je za koga presenečenje, a tudi vse več direktorjev stopa na naš mišljenjski breg. V vsej polomiji smo vsaj lahko veseli, da se^ krepi fronta podobno mislečih. Na osnovi argumentov, ne čustev. Zdaj nas sindikaliste kličejo direktorji, češ pomagajte, zgubljamo enote, prodajalne, delovna mesta...« Sindikati imamo alternativo temu lastninjenju - in edini še voljo in moč, dajo uveljavimo! Tudi kot predsedniku svobodnih sindikatov? Končno so prav ti še edini možni jez pred tem. Strankam nihče več ne zaupa, politika je kurba, parlament in vlada pa... in se razrašča v tržno, konkurenčno in sicer tako zahtevnih razmerah, kot so v ZDA, ni hudič, da bi se- ne mogel uveljaviti tudi pri nas!« »Res, očitno imajo le še sindikati voljo in tudi moč. Nočemo časov revolucije. Živimo vendarle v parlamentarni demokraciji, ob zavedanju vseh njenih prednosti in slabosti. V ZSSS smo pravila demokracije sprejeli in po njih igramo. Saj nudijo dovolj legitimnih orožij. Referendum je le eno od njih, čeprav je tudi tisti osamosvojitveni obljubljal precej več, kot je bilo izpolnjenega. Včasih se človek začudi, zakaj je tako nemogoče, da bi se okoli zakonodajnega referenduma poenotili sindikati, stranke, vlada... Poslanci so si poleg privilegijev priborili pečat »paradigme svinj pri koritu«, o ugledu strank niti ne kaže izgubljati besed, vlado majejo afere in ponesrečena koalicija, ki se bolj ukvarja z delitvijo in obrambo fevdov kot s ključnimi vprašanji družbe... Močna organizacija s 450.000 člani ima torej za partnerje močno oslabljene nasprotnike. Vam je zdaj kaj lažje? »Nikakor! Raje bi videl, da bi bil nasprotnik močan, trden, da se ne bi ukvarjal le sam s seboj. Rad bi imel za pogajalsko mizo partnerja, ki ve, kaj hoče, ki ni obremenjen sindikati učinkoviti le ob večji solidarnosti delavstva. Da smo združeni močni, res ni novo sindikalno spoznanje, le od dogodka do dogodka se potrjuje. Proti oblastnikom, od strankarske, podjetniške do državne ravni, bomo sindikati uspešni le z večjo solidarnostjo. Ta mora biti najprej intimno spoznanje slehernika, česar zgolj z apelom ni moč doseči. Od takšnega spoznanja do učinkovite akcije potem ni več daleč. O sindikalni vodstvih le to: Strah, beda, revščina, brezup niso zadušili hrepenenja po boljšem, lepšem, in to nas zavezuje k odločnosti, doslednosti, brezkompromisnosti. Uspeh potem mora priti!« Ciril Brajer, Slika: Sašo Bernardi Priročnik za zaposlene lastnike V prejšnji številki DE smo objavili predlog za delavski odkup brežiškega obrata Adrie Caravan. Potem ko jih je vodstvo že ničkolikokrat zavedlo in jim končno ponudilo rešitev — IZGUBO DELA, so se odločili za zadnjo bilko, ki bi morala biti prva. Njim in številnim drugim skušamo pomagati s priročnikom, ki ga je pripravilo in nam ga za objavo dalo podjetje EOS Ljubljana, d.o.o. Delničarstvo zaposlenih v Sloveniji Nekoliko ironično je, da v Sovjetsko zvezo Američani Prihajajo razlagat delavsko lastništvo nad proizvodnimi Sredstvi. Toda, zgodovina izbira čudne poti." (Nikolaj Zinovljev, predsednik Sindikata delavcev težke industrije bivše Sovjetske zveze, leta 1991) Enako nelogično se lahko zdi zavzemanje za ameriški ^odel delavskega delničarstva (ali delničarstva zaposlenih) Sloveniji, ki zapušča "socialistično samoupravljanje" in želi uvesti Zahodu podobno podjetniško strukturo tržnega gospodarstva. O tem pa lahko razmišljamo Povsem drugače, potem ko pogledamo, kakšna je bila dosedanja slovenska praksa, kam hočemo in kaj pomeni ^ahod, ki si ga postavljamo za vzor. Kljub temu, da smo se pri napovedovanju začetka Privatizacije že večkrat pošteno opekli, menimo, da je Začetek sedaj res blizu. Veliko strokovnih moči je zaposlenih s pripravo pogojev za izpeljavo lastninskega Preoblikovanja. Le malo pa jih pogleda korak dalje in razmišlja o organizaciji podjetja po opravljenem Preoblikovanju. Najbolj bi morala o tem razmišljati tista podjetja, ki so se odločila ohraniti kontrolo upravljanja v *0"ogu zaposlenih. Samo lastninsko preoblikovanje še ne Ugotavlja uspešnega poslovanja. Čeprav so pogoji za Pridobitev večinske kontrole zaposlenih, ki jih predpisuje Zakon, dokaj neugodni, strokovnjaki pričakujejo veliko delavsko-managerskih odkupov. Potem ko bo steklo kolesje lastninjenja, mnoga Podjetja ne bodo preživela prvega leta poslovanja. Eden °d odločilnih dejavnikov za uspešen razvoj pa bo med drugim ustrezna in pravočasna organizacija po opravljenem lastninjenu. Delničarstvo zaposlenih je le ena 06 alternativ, kako organizirati podjetje v večinski lasti zaposlenih. Velika prednost pa je, da je bil ta sistem v nekoliko drugačnih razmerah že preizkušen v praksi. ESOP prav gotovo ne bo zelo pogost model lastništva, je pa dostojna alternativa drugim modelom organiziranja i kapitalskih družb. * Sistem, ki smo ga imeli za samoupravnega, ni Propadel zato, ker bi bilo samoupravljanje ali soupravljanje zaposlenih slaba ideja, ampak zato, ker se ’,e s socialističnim samoupravljanjem uresničevalo nekaj Povsem drugega. To je bil sistem, v katerem delavci niso d* lastniki podjetij, kjer so delali - lastnik je bil delavski razred. Ker niso bili dejanski lastniki, zaposleni tudi niso Ul'eE lastninskih pravic, npr. niso imeli pravice razpolaganja v lastnem podjetju. Sistem, ki ga Zapuščamo, je bil sistem prisilne, formalne participacije, rja drugi strani pa je soupravljanje svetovni proces, anes značilen za vse sisteme, ki se zavzemajo za srnokratizacijo dela. Gospodarskega napredka in uaiciative posameznikov ne moremo pričakovati, v sistemu, v katerem posamezniki poslušno delajo in čim jrranj mislijo. Če od ljudi pričakujemo najboljše rezultate, ^rr* moramo omogočiti tudi najboljše delovne pogoje. lovek se v delovnem okolju, kjer njegovo mnenje nima nobenega pomena in njegova beseda ne more nič spremeniti, ne more prijetno počutiti. V takem okolju je Posamezniku vseeno, kaj se dogaja, kajti na dogajanje sPloh ne more vplivati. Če pa zaposleni v podjetjih jrnajo vpliv, so zainteresirani ne le za vestno ^polnjevanje svojih neposrednih delovnih nalog, temveč di za uspeh celotnega podjetja. Probleme podjetja Poskušajo razumeti in prispevati k njihovi rešitvi. Na fahodu je demokratizacija delovnih mest vse pogostejša. Oblika njenega uresničevanja je tudi vse večja udeležba Zaposlenih v lastnini podjetij. Zahodni raziskovalci JJgotavljajo številne pozitivne strani delavskega olničarstva - za delavce, za podjetja in za gospodarstvo celoti. Prav zaradi tega se nam zdi smiselno, da v enutku, ko v Sloveniji iščemo odgovore na številna JjPrašanja v zvezi s spremembo lastništva v naših ružbenih podjetjih, in v trenutku, ko smo se s sPrejemom nove privatizacijske zakonodaje odločili za Jjstem, po katerem bodo verjetno relativno veliki lastniški eleži prišli v roke zaposlenih, prisluhnemo, kaj nam ahko svetujejo tisti, ki imajo na področju privatne astnine (in delničarstva zaposlenih) več izkušenj od nas.. Delničarstvo zaposlenih je zanimivo zaradi dobrih Zkušenj z njim in zaradi njegove vse večje pogostosti v onomsko uspešnih gospodarstvih, ki iščejo nadaljnje Jtačine izboljšanja. V Sloveniji pa so v prid taki obliki astninjenja tudi nekateri elementi dosedanjega sistema: relativna decentralizacija ekonomskega sistema in občutek Pripadnosti "lastnemu" podjetju, ki ga ima veliko zaposlenih. Pri relativno uspešnih podjetjih, v katerih so zaposleni dobro poslovali že v dosedanjem sistemu, bo najbolj naravna sprememba lastništva prehod na večinsko lastništvo zaposlenih. Pri tem je treba poudariti, da delničarstvo zaposlenih ne rešuje avtomatično vseh problemov podjetij. Nevarno in nerealno bi bilo pričakovati, da z nakupom delnic zaposleni kupujejo delovno mesto ali dobro plačo. To je še vedno odvisno samo od dobrega (ali slabega) poslovanja podjetja. Po drugi strani je tudi res, da bodo prav zaposleni v podjetju tudi najbolj zainteresirani za uspešnost svojega podjetja, ker je od tega odvisna tudi njihova zasebna eksistenca. Njihova večja zainteresiranost in motiviranost pa je tisto, kar lahko neposredno vpliva na večjo zavzetost za uspešnost podjetja. ESOP (ali prevedeno - DEZAP - Delničarstvo zaposlenih) je način notranje organizacije podjetja, s katerim lahko zaposleni uredijo strukturo svojega lastništva in se organizirajo ter zavarujejo svoje lastniške pravice. Slabe izkušnje neorganiziranih majhnih delničarjev, posebej zaposlenih lastnikov, kažejo, kako pomembna je pravočasna uvedba sistema, ki bo onemogočil vrsto možnih manipulacij in preprečil nastanek problemov, s katerimi se lahko srečajo novi lastniki. Pomembno je, da zaposleni lastniki vedo, da spremenjeni lastniški odnosi prinašajo dejanske spremembe - novi lastniki se bodo morali naučiti pravil nove igre. Samo uspešni zaposleni lastniki bodo uresničili pozitivne potenciale delničarstva zaposlenih (večja učinkovitost zaradi motiviranosti, večja varnost delovnih mest, demokratična ureditev delovnih mest, udeležba v dobičku podjetja). Delničarstvo zaposlenih je nastalo v ZDA. Prav tam in v Veliki Britaniji ga je tudi največ. V Sloveniji je našim razmeram prilagojeno obliko delničarstva zaposlenih pripravilo slovensko-ameriško svetovalno podjetje EOS/Ljubljana. EOS/Ljubljana se je specializiral za svetovanje na področju privatizacije (vrednotenje podjetij in pomoč pri izbiri in izvajanju privatizacijskega postopka ter svetovanje pri prestrukturiranju). V EOS-u je nastal tudi priročnik za zaposlene lastnike v podjetjih, kjer so večinski lastniki prav zaposleni. V njem smo poskušali predstaviti delničarstvo zaposlenih. Praktične rešitve, ki jih ponuja, so uporabne tudi za naša podjetja. Posebej so poudarjena vprašanja, ki zadevajo finančne vidike, upravljanje in vodenje podjetja, v katerem so zaposelni delničarji. V priročniku so pojasnjeni pojmi, ki so v našem sistemu novi in s katerimi se večina zaposlenih prvič srečuje (temeljni pojmi o delniških družbah in temeljni računovodski pojmi). Seveda so opisi zelo poenostavljeni, saj niso namenjeni le strokovnjakom, temveč vsem zaposlenim. Če ne obvladujemo teh specifičnih in novih znanj, ne moremo učinkovito opravljati vloge, lastnika podjetja. Neučinkoviti notranji lastniki pa bi lahko prikazali v slabi luči celotno zamisel notranjega lastništva (lastništva zaposlenih). Zato je izobraževanje in informiranje zaposlenih lastnikov izrednega pomena in mora v postopku privatizacije zavzemati pomembno mesto. Po privatizaciji pa se mora nadaljevati kot redna aktivnost v podjetju. Pri tem lahko najdejo svojo vlogo tudi sindikati v podjetjih. Sindikalisti v Veliki Britaniji trdijo, da sindikat ne zgubi svoje vloge niti v podjetjih v stoodstotni delavski lasti. Pri nas bi se sindikati (s svojo tradicionalno zaščitno vlogo) morali zavzemati za uveljavljanje in širjenje pravic svojih članov tudi z večjo udeležbo v lastništvu podjetij (ali varovanjem te udeležbe). Osnove DEZAP-a: Kaj je DEZAP? Uvod Delavsko delničarstvo je poseben način organizacije lastništva v podjetju. DEZAP-i so najprej nastali v ZDA, pozneje pa so bili prilagojeni drugim deželam. Osnovna zamisel DEZAP-a je, da zaposleni v podjetju postanejo lastniki podjetja in tako delajo zase, ne pa za koga drugega. Lastništvo delavcev in managerjev bo imelo spodbujevalni učinek za uspešno delovanje podjetja. Da bi se ohranila zveza med lastništvom in delom, zaposlenim ni dovoljeno prodajati delnic kadarkoli se jim to zahoče; DEZAP bo odkupoval delnice zaposlenih za gotovino. DEZAP ni nekakšna majhna "borza" ali "Wall Street". Osnovna zamisel ni v tem, da bi služili s prebrisanim trgovanjem z delnicami, pač pa, da delavci, ki so postali lastniki podjetja zaslužijo, ko zasluži podjetje. Merilo tega, koliko vsak zaposleni prispeva k podjetju, je njegova plača in zaradi tega lahko vsak zaposleni kupi samo določeno število delnic, v sorazmerju s svojo plačo (eno delnico za vsakih 100 dem mesečne plače). Tako bo tudi profit, ki je nastal kot rezultat vašega prispevanja podjetju, razdeljen po istem načelu (vaš prispevek merjen s plačo). Profit boste prejeli na dva načina: kot naraščanje vrednosti vaših delnic in v obliki gotovinskih dividend na delnice. Če bi bilo v DEZAP-u ljudem, ki imajo več denarja, dovoljeno kupiti več delnic, bi bil to povsem drugačen sistem. Dva delavca bi lahko enako prispevala podjetju, eden pa bi lahko dobival tri ali štiri krat več profita, ker je imel denar in bi ga investiral v delnice. DE2AP je oblikovan kot gonilna sila, ki vaš zaslužek veže na vaše aktivno prispevanje podjetju, ne pa da bi nagrajeval pasivno investiranje denarja. DEZAP uporablja zahodno poslovno managersko ureditev. Delničarji, to so predvsem zaposleni-lastniki v DEZAP-u, glasujejo s svojimi delnicami in tako izvolijo upravni odbor. Upravni odbor potem določi poslovodno ekipo, ki odloča o tekočem poslovanju. Odločitve glede denarja nad določeno vsoto sprejema upravni odbor, o temeljnih odločitvah podjetja pa glasujejo vsi delničarji. Toda, zaposleni-lastniki nimajo pravice nasprotovati tekočim odločitvam vodstva. Poslovodstvo je pooblaščeno da vodi podjetje, predstavniki delničarjev v upravnem odboru, pa ocenjujejo celotno delo vodilnih. Zgodovina DEZAP-a: Nastal v ZDA DEZAP-i so se v ZDA pojavili šele 1974, toda danes je že vsak deseti industrijski delavec v ZDA zaposlen v podjetju z DEZAP-om. Delavci običajno preko DEZAP-a nimajo v lasti celotnega podjetja, pač pa le njegov del (20% v povprečju). V ZDA deluje 12.000 DEZAP-ov, kar obsega 11% industrijske delovne sile. Za primerjavo, približno 15% delovne sile je včlanjeno v sindikate. V približno 1.500 teh podjetij imajo DEZAP-i večinski delež ali pa imajo v lasti celotno podjetje. Tudi nekatera zelo znana podjetja, kot je npr. Avis rent-a-car, so v večinski lasti zaposlenih. DEZAP-i so nastali kot posebne oblike upokojitvenih načrtov. Po navadnem upokojitvenem načrtu v ZDA, podjetje periodično prispeva denar v pokojninski sklad, ta pa potem investira denar v delnice in obveznice drugih podjetij. Ne more pa investirati denarja nazaj v lastno podjetje. DEZAP je nastal s spremembo tega pravila - z ustvarjanjem take oblike načrta, ki dovoljuje reinvestiranje denarja v podjetje, v katerem so delavci zaposleni. Z namenom, da bi nastal DEZAP, so uvedli še eno spremembo upokojitvenega načrta. Navadnemu upokojitvenemu načrtu ni dovoljeno najemanje posojil za nakup delnic, investira se lahko samo denar, ki ga prispeva podjetje. DEZAP-u pa je dovoljen najem posojil za nakup delnic. Mehanizmi DEZAP-a: Kako deluje ameriški DEZAP? DEZAP, kot oblika delavskega lastništva, daje podjetjem nove finančne možnosti. Običajno si podjetje sposoja denar direktno od (recimo) banke in ga banki vrača. Podjetje z DEZAP-om pa lahko vzame posojilo od banke "preko DEZAP-a". To pomeni, da ameriški DEZAP najema posojilo od banke (z garancijo podjetja), denar pa uporablja za nakup novih delnic podjetja v imenu zaposlenih (tako denar konča v podjetju). Toda delnice se zaposlenim ne razdelijo takoj. Delnice se obdržijo na tako imenovanem "prehodnem računu". Posojilo ameriškemu DEZAP-u Ko pride čas za odplačilo posojila, da podjetje ameriškemu DEZAP-u gotovinski prispevek, DEZAP pa vrne denar banki. Ko ameriški DEZAP plača banki, dobijo zaposleni na svoje račune delnic delnice v vrednosti tega plačila. Če je posojilo najeto za pet let, bodo te delnice dobili zaposleni, ki bodo v teh petih letih delali za odplačilo posojila. Delnice se razdelijo na račune delnic zaposlenih v sorazmerju z njihovimi plačami. > Banka Odplačilo iosojila DEZAP DEZAP v gotovini odkupi delnice po določenem obdobji I - / Delnica^ Prispevek DEZAP-u PODJETJE Delnice se razdelijo na račune delnic zaposlenih ko se DEZAP posojilo vrača Prispevek DEZAP-u za vračanje DEZAP posojila Zaposleni-lastnik dobi gotovino takrat, ko ameriški DEZAP odkupi delnice. V Ameriki DEZAP odkupuje delnice takrat, ko se delavec upokoji ali zapusti podjetje. DEZAP-i v drugih deželah V ZDA so DEZAP-i posebne organizacije imenovane "trusti" in so ločene od podjetja oz. so zunaj podjetja. Lastništvo zunanjega trusta ll/ivMyiyiyiy| Zunanji DEZAP v imenu delavcev ^ ► PODJETJE ^ Delnice zaposleni. Novi delavci imajo poskusno dobo treh mesecev, po kateri upravni odbor odloči, ali jim ponudi članstvo v DEZAP-u , ali pa jim preneha delovno razmerje. Če jim ponudijo članstvo, morajo vplačati minimalno vsoto ene mesečne plače za pripadajoči delež delnic (razen če takrat pripadajoči delež ne stane manj kot eno plačo). Delavci, ki so v času privatizacije že zaposleni v podjetju, in ne želijo kupiti delnic ne bodo odpuščeni, vendar pa jih bo podjetje močno spodbujalo, da kupijo vsaj minimalno vsoto. Kaj se zgodi, če novi delavec noče vplačati denarja? Če delavec lahko vplača članarino (recimo, da mu jo odtrgujejo od plače v določenem obdobju), toda tega ni pripravljen narediti, potem bi bilo verjetno najbolje, če bi tak delavec delal v drugem podjetju. DEZAP temelji na zamisli, da vsak "žrtvuje" sorazmerno vsoto, v obliki članarine (sorazmerno plači), da bi pomagal podjetju. Od tega bi vsi imeli koristi: večja zaposlitveno varnost, višje plače in delež pri profitu. Ta solastniška kultura podjetja (vseh, ki so v podjetju skupaj) se poruši, če je podjetje razdeljeno med zaposlene-lastnike in zaposlene, ki niso lastniki (ki pa želijo, ne da bi karkoli prispevali, imeti "brezplačno" boljše službe in višje plače). Zunanji DEZAP Eden od problemov pri prenašanju DEZAP-ov v druge dežele je ta, da je zakonodaja glede trustov razvita samo v ZDA in Veliki Britaniji. Zakon o DEZAP-ih je bil v Veliki Britaniji sprejet leta 1980 in je upošteval njihovo zakonodajo o trustih, toda to ne rešuje problema v drugih deželah zunaj anglo-ameriške pravne tradicije. Ena možnost bi bila uporabiti organizacije ali združenja zunaj podjetja, ki bi imeli vlogo DEZAP-a in katerim bi bilo omogočeno najemati posojila (za katera bi jamčilo podjetje), kupovati delnice in dobivati prispevke od podjetja. Nadzorovali pa bi jih zaposleni v podjetju. Druga možnost je veliko bolj enostavna: DEZAP bi ustanovili znotraj podjetja s spremembo aktov ali statuta podjetja. Ta drugi pristop smo uporabili v našem podjetju - DEZAP-u. Imenuje se "notranji DEZAP", ker je znotraj podjetja. Notranje delniško lastništvo delavcev §§n llwviyi/l/!yivi PODJETJE w 1 Notranji DEZAP Notranji DEZAP za druge dežele Ko se ameriški DEZAP adaptira za druge dežele, se lahko naredijo še nekatere koristne spremembe. Veliko problemov v ameriškem DEZAP-u (ki je opisan v prejšnjem poglavju) nastaja zaradi tega, ker ameriški DEZAP predstavlja samo manjišnske lastnike (povprečno 20%). Nujno se je zavedati razlike med DEZAP posojilom (posojilo DEZAP-u) in posojilom (direktno) podjetju. Ta razlika je pomembna zaradi vseh komplikacij s prehodnim računom, DEZAP-prispevki in občasnimi prenosi delnic s prehodnega računa na osebne račune delnic. Če pa je DEZAP večinski lastnik (npr. več kot dveh tretjin ali treh četrtin delnic), potem ni toliko pomembna razlika med DEZAP posojilom in posojilom podjetju (ker sta lastnina podjetja in lastnina DEZAP-a skoraj enaka). V ameriških podjetjih v večinskem DEZAP lastništvu obstajajo še davčni razlogi za ohranjanje te razlike, toda davčna zakonodaja je v drugih deželah drugačna. Zaradi tega se v drugih deželah ureditev DEZAP-a v podjetjih z večinskim DEZAP lastništvom radikalno poenostavi. EOS/Ljubljana d.o.o. je izoblikoval dve obliki DEZAP-a - eno, bolj kompleksno, za podjetja, v katerih obstaja veliko lastnišva izven DEZAP-a, in poenostavljeni model za podjetja z večinskim DEZAP lastništvom. Ta priročnik je napisan za enostavnejši model v podjetju, ki je v večinskem delavskem lastništvu. DEZAP: Finančni vidiki Kaj se dogaja z dobički? Dobiček podjetja je tisto, kar ostane od prihodka podjetja po plačilu vseh stroškov (plače, material, obresti na posojila, amortizacija sredstev) in ko se odšteje davek. Dobiček dobijo delničarji, toda ne takoj v gotovini. Dobičke lahko zaposleni-lastniki najprej dobijo, kot povečanje števila delnic na osebnih računih delnic in kot povečanje vrednosti vsake delnice. To poveča premoženje zaposlenih, ne pomeni pa takojšnjega povečanja gotovinskega dohodka. Predpostavimo, da je bil dobiček 10.000 DEM. Če je podjetje v 100% lasti zaposlenih v obliki DEZAP-a, potem bodo ta dobiček v vrednosti 10.000 DEM dobili delavci, kot povečanje števila delnic in povečanje vrednosti delnic. Podjetje bo še vrsto let po privatizaciji odplačevalo vrednost svojih sredstev. V tem času bo težko najti dovolj denarja za izplačilo dividend na delnice. Ko pa bodo dividende končno objavljene, jih bodo delavci dobili v gotovini. Dividende bodo zmanjšale vsoto profita, ki se doda vrednosti delnic. Npr. če je od profita 10.000 DEM izplačano 4.000 DEM za dividende, bo vrednost delnic zrastla samo za 6.000 DEM. Zaposleni-lastniki imajo dva žepa Navadni zaposleni delavci, ki niso lastniki, imajo samo "en žep", kar pomeni, da obstaja samo en način kako dobivajo denar od podjetja - s plačo. Zaposleni-lastniki pa prav tako dobivajo plačo, toda ti imajo še en "žep" -denar, ki ga dobijo od lastniških delnic. Načelo "dveh žepov" daje zaposlenim-lastnikom drugačno perspektivo poslovanja. Zaposleni-lastniki dobivajo plačo v en žep, v drugega pa dobiček (kot vrednost svojih delnic). To, česar sedaj ne prejmejo v obliki plače, lahko pozneje dobijo kot plačilo za svoje delnice. Oglejmo si primer, ko obstaja dodatni dobiček 1.000 DEM na delavca. Navadni zaposleni (brez lastnine) bi poskušali pridobiti ta denar z zvišanjem plače ali premij. Ta denar bi izgubili v primeru njegovega reinvestiranja v podjetje v obliki novih strojev. Zaposleni-lastniki pa denarja, ki ga reinvestirajo v podjetje, ne izgubijo. Reinvestirani dobički bodo zvišali vrednost njihovih lastniških delnic. Če bo denar pametno reinvestiran, bodo dobički v prihodnje še večji in ta krožni tok se bo lahko ponovil (dobiček - investiranje - večji dobiček). Plača v žepu - zaposlenega Dva žepa zaposlenega-lastnika Ali delavci vplačujejo gotovino? Lastniške delnice delavci dobijo z vplačilom gotovine ali drugega premoženja (delavske obveznice). To predstavlja začetno vlogo, s čimer postanejo člani DEZAP-a. To je "članarina" vsakega delavca v DEZAP-u. Mišljeno je, da bi vsak prispeval neko plači sorazmerno vsoto denarja iz lastnega žepa in s tem pokazal, da je resen in da je pripravljen prevzeti riziko za uspeh podjetja. Vsak zaposleni lahko kupi samo eno delnico na vsakih 100 DEM svoje plače; to je njegov "pripadajoči delež delnic". Na začetku bodo delnice ovrednotene tako, da bo "pripadajoči delež" vreden eno mesečno plačo, kar pomeni, da bo vsaka delnica na začetku vredna 100 DEM. Potem bo vrednost delnic rastla ali padala, odvisno od tega ali bo podjetje poslovalo z dobičkom ali z izgubo. Vsak zaposleni-lastnik ima osebni račun delnic, na katerem so delnice, ki jih je kupil preko DEZAP-a. Na novo zaposleni so v drugačnem položaju od delavcev, ki so bili v podjetju v času privatizacije že Kako zaposleni-lastniki dobivajo gotovino? Obstajata dva načina na katera zaposleni-lastniki lahko dobijo gotovino za svojo lastnino: (1) vnovčevanje potrdil o pripadajočih dividendah (2) prodaja delnic nazaj podjetju. V prvih letih po privatizaciji mora podjetje odplačevati velike dolgove, zaradi tega dividende niso realna možnost. Odplačevanje posojil je samo druga oblika nakupa sredstev, plačanih s posojilom. Praviloma velja, da v času, ko podjetje oblikuje sredstva (z nakupom novih sredstev ali z odplačilom posojila), ne bo veliko denarja za dividende. Če bi se dividende objavile šele po vrnitvi posojila bi, jih dobili vsi delavci, ki bi takrat bili zaposleni v podjetju. S tem bi delavci, ki so bili zaposleni v podjetju v času odplačevanja posojila, bili odškodovani. Obstaja še eden problem, če se v času odplačevanja posojila ne objavijo nobene dividende - cena delnic bo tako zrasla, da si bodo novi delavci lahko privoščili samo relativno majhno število delnic. Oba problema se lahko rešita z načrtom izplačevanja dividend, ki temelji na datiranih potrdilih o pripadajočih dividendah, ki se lahko vnovčijo po določenem številu let, recimo, pet let. V prvih petih letih bodo zaposleni lastniki ustvarjali profit za odplačilo dolga in v tem času ne bodo mogli prejemati dividend v gotovini. Toda lahko prejemajo dividende v obliki potrdil, ki zapadejo po petih letih. Tako se la"hko na koncu prvega leta izdajo potrdila o pripadajočih dividendah. Ta potrdila se lahko vnovčijo in se skupaj s akumuliranimi obrestmi izplačajo na koncu šestega leta/ po vrnitvi posojila. Podoben postopek lahko uporabimo na koncu vsakega leta. Ko bo podjetje končno imelo gotovino za izplačilo lastnikom, bo najprej izplačalo imetnike potrdil, ker so oni čakali najdalje. Potrdila o pripadajočih dividendah bodo tudi pomagala pr' ohranjanju cen delnic na nivoju, ki bo sprejemljiv tudi za novozaposlene delavce. Če bodo izdana potrdila v višini 200 DEM na delnico, bo cena delnic za 200 DEM nižja, kot bi sicer bila. Namesto te vrednosti delnic, bo podjetje zdaj imelo dolg do delničarjev v višini 200 DEM za vsako delnico. Podjetje bo obvezano odkupovati delnice zaposlenih (ker je zaposlenim prepovedano prodajati delnice kam drugam). Kdaj naj bi podjetje odkupovalo delnice? Podjetje bo obvezno odkupovalo delnice od zaposlenih v določenem časovnem obdobju (pet let) po upokojitvi ali zapuščanju podjetja. To sledi iz osnovnega načela DEZAP-a: obdržati lastništvo, kot motivacijo za tiste, ki so aktivno udeleženi v delu podjetja. Upokojeni delavci so sicer lahko zelo zainteresirani za profitabilnost podjetja, toda k temu ne morejo več prispevati. Še več, če upokojenci obdržijo delnice, bo to znižalo motiviranost aktivnih delavcev, ker bodo ti avtomatično delili profit s pasivnimi outsiderji. DEZAP je, kot smo že poudarili, zamišljen kot motivacija aktivnosti, ne pa kot sredstvo pasivnega investiranja. Po sedanjih pravilih bo DEZAP odkupoval delnice samo ob upokojitvi ali zapuščanju podjetja. Če bi se delnice odkupovale pred tem, bi to zmanjšalo motiviranost delavcev katerih delnice bi bile odkupljene (ker bi imeli manj delnic). Ispis stanja na osebnem računu delnica V vsakem trenutku bo sleherni zaposleni-lastnik imel določeno število delnic na svojem osebnem rečunU delnic. To število bo raslo z vsakim DEZAP prispevkom in bo padalo, ko bo delnice odkupilo podjetje. Če se zaposlenemu, ki že ima pripadajoči delež delnic, recimo, zviša plača, lahko kupi več delnic, sorazmerno svojemu novemu pripadajočemu deležu. Prav tako se bo vrednost delnic na računu bodisi povečevala bodisi bo padala. Kef ne obstaja "tržišče delnic" in bodo te morale biti vrednotene enkrat na leto sorazmerno neto vrednosti podjetja. Rečeno približno, vrednost vsake delnice se določi z vrednotenjem celotne aktive podjetja, z odbitkom pasive in z deljenjem dobljene "neto vrednosti" s številom delnic. Vsaj enkrat na leto bodo vse te informacije o delnicah zaposlenega zbrane in podane zaposlenemu v obliki "Izpisa stanja na računu delnic". Izpis računa delnic kaže število delnic v prejšnjem letu, povečanje števila delnic zaradi DEZAP prispevkov, zmanjšanje števila delnic zaradi odkupov in končno število delnic na računu v tem trenutku. To število se pomnoži z vrednostjo delnice, in tako dobimo celotno vrednost na računu v tem trenutku. PODJETJE DEZAP- delničarstvo zaposlenih Priimek in ime Trenutno število delnic Vrednost delnic skupaj Izpis računa delnic ima lep okvir in izgleda kot delnica, toda pravniki podjetja se bodo razburjali, če jih bodo ljudje zamenjavali z delniškimi listinami. Izpis računa delnic je kot izpis s tekočega računa v banki: kaže vam kaj je na računu. Delniških listin ni potrebno izdajati, ker se delnice ne morejo prodajati zunaj podjetja (podjetje bo odkupilo vse delnice). Noben list papirja nima vrednosti, vrednost je v podjetju. Izpis računa delnic pa kaže, koliko te vrednosti pripada vsakemu zaposlenemu-lastniku. DEZAP: Upravljanje in poslovodenje bo Iti "F »d sp, ke Pr Pr od las $6’ v 'tri tip ki ifti de te ka Po sp Pr D, ?a tli Pr zti te je o po h za di tič to tii $k Pt Pt de Vz ol iz' ki iti vo( \ te izl 0c 0c lal sit D] 0c dc bi Pc tia 0c ti Z Za Ve t>: 0c de ut »F Kdo ima tukaj glavno besedo? V vsakem podjetju, DEZAP-u ali ne, vodi poslovodstvo tekoče poslovanje podjetja. Poslovodstvo imenuje upravni odbor. Tega pa izvolijo delničarji podjetja na letni skupščini delničarjev. Te volitve so tista točka na kateri začenjajo zaposleni-lastniki igrati vlogo lastnikov: glasujejo in tako izvolijo člane upravnega odbora. Volitev upravnega odbora ni lepotno tekmovanje-Člani upravnega odbora in direktorji, ki jih bo ta določil. K la: ti, sit Za df la: Xo vodili podjetje. Delavci lahko izvolijo "popularne" Mi ali "velike govornike" v upravni odbor, toda če bo ^Pravni odbor sprejemal neumne odločitve, bodo delavci zgubljali lasten denar. Zaradi tega je potrebno v upravni °dbor pazljivo izbrati najbolj resne, odgovorne in sPosobne ljudi. Ne sme se izvoliti ljudi samo zaradi tega M so popularni ali zaradi nečesa, kar so storili v Preteklosti. Vprašanje je, kaj lahko prispevajo k Prihodnosti podjetja. Zaposleni-lastniki se morajo zavedati, da upravni °dbor predstavlja vse delničarje. V primeru, da so Ustniki takšni, ki niso zaposleni v podjetju predstavlja eVeda tudi njih. Sistem je najpravičnejši, če je udeležba v upravnem odboru sorazmerna udeležbi v lastništvu. Če Majo zaposleni 60% lastnine podjetja, naj bi izvolili 60% spravnega odbora. Ko je upravni odbor izvoljen, mora izbrati direktorja, ima ponavadi pravico oblikovati vodilno ekipo. Ta bo Mia oblast in odgovornost, da vodi podjetje v imenu delničarjev (zaposlenih delničarjev in zunanjih ^zaposlenih delničarjev). Najvišje poslovodstvo bo, skupaj z drugimi vodilnimi Mri, ki jih bo samo izbralo, vodilo tekoče poslovanje Podjetja. Zaposleni, kjub temu da so lastniki, ne morejo spreminjati ali ne upoštevati ukazov vodstva (pod Predpostavko, da ne ogrožajo osebne fizične varnosti). Prugače bi se celoten sistem zrušil in bi vsi izgubili. Zaposleni se pa seveda lahko pritoži na odločitev, ki se M/ji je zdela nepravična ali škodljiva. To je naloga Pritožbenega postopka. Upravni odbor bi moral poslovodstvu dati proste roke Motraj jasno definiranega področja. Upravni odbor naj |*e bi poskušal preklicati odločitev poslovodstva, razen če poslovodstvo očitno prekoračilo pooblastila in odločalo ” zadevah, o katerih mora odločati upravni odbor, spravni odbor naj bi ocenjeval celotni razultat dela Poslovodstva, ne pa vsako posamezno odločitev. Poslovodenje in upravljanje Temeljno pooblastilo poslovodenja izhaja od Mposlenih-lastnikov, kot lastnikov, skupaj z morebitnimi drugimi delničarji. Zaposleni-lastniki pa so kot zaposleni M podrejenem mestu v procesu poslovodenja. Tako je to krožni proces - zaposleni-lastniki so samozaposleni; niso individualno samozaposleni, toda delajo skupaj zase skozi zapleteno strukturo podjetja v lasti zaposlenih. Koristno je razdeliti dve polovici tega krožnega Procesa: upravljanje in poslovodenje. Upravljanje je Proces, v katerem zaposleni-lastniki pooblaščajo vodstvo, da vodi podjetje. Postopek je naslednji: zaposleni-lastniki VEVOlijo upravni odbor (ali svoj del upravnega odbora, če Ostajajo drugi delničarji), potem pa upravni odbor Mere poslovodstvo. Tako je upravljanje proces, v katerem se pooblastila prenašajo od zaposlenih-lastnikov *n drugih delničarjev na poslovodstvo. v°denje ^ poslovodstvo J- V » upravni odbor ) ^zaposleni-lastniki (DEZAPy /X upravljanje Vodenje je navzdol obrnjen proces, v katerem vodstvo Realizira svoje pooblastilo, da vodi podjetje. To pomeni Miro poslovne strategije, sprejemanje investicijskih °dločitev (v sodelovanju z upravnim odborom) in tekoče °dločanje z namenom nemotenega poslovanja podjetja. Čeprav nas ta struktura upravljanja in poslovodenja hhko spominja na bivše formalno samoupravljanje, ki Mo ga imeli, pa v DEZAP-u obstaja bistvena razlika. V uEZAP-u smo delničarji pravi lastniki podjetja (za razliko bivših "družbenih" lastnikov). Kot lastniki bomo Mbivali dobiček in imeli pravico izbirati poslovodstvo, ki uspešno vodilo naše podjetje. Vrednost, ki se bo v Podjetju ustvarila, ne bo družbena; vrednost bo naša in Mm bo postopoma izplačana v gotovini (periodični °dkup delnic). Spravni odbor in DEZAP odbor Vsako podjetje ima upravni odbor, toda samo podjetja z DEZAP-om potrebujejo DEZAP-ov odbor, ki predstavlja ZaPoslene-lastnike kot člane DEZAP-a. Če je podjetje v Minski lasti zaposlenih, ni potrebe, da bi imeli poseben uEZAP odbor; upravni odbor lahko deluje kot DEZAP odbor. V podjetju, kjer obstaja pomemben delež drugih viničarjev, bodo zaposleni-lastniki izvolili svoj odstotek ^Pravnega odbora. Podjetje trenutno nima zunanjih lastnikov. Zato bo uPravni odbor deloval kot DEZAP odbor. ^aj je s sindikatom v DEZAP podjetju? Vloga sindikata bo odvisna od tega ali so zaposleni-astniki večinski lastniki v podjetju ali imajo samo Mnjšinski delež. Če so samo manjšinski lastniki, bo imel Mdikat več ali manj tradicionalno vlogo predstavljanja Mposlenih v kolektivnem pogajanju glede plač, premij, plovnih razmer in mogoče glede povečanja deleža a$tništva zaposlenih v podjetju. Samo v podjetjih v večinskem lastništvu zaposlenih, bo sindikat imel značilno drugačno vlogo. Temeljni cilj sindikata je pomagati zaposlenim pri obvladovanju njihovih ekonomskih pogojev življenja. V podjetju, ki je v večinski ali popolni lasti zunanjih lastnikov, uporablja sindikat kolektivno pogajanje kot najučinkovitejše sredstvo pomoči zaposlenim. V podjetju, ki je v večinski lasti zaposlenih, pa lahko zaposleni pridobijo več kontrole neposredno s svojo upravljalsko vlogo v podjetju. Ne obstaja potreba po "kolektivnem pogajanju" z upravnim odborom; zaposleni volijo (večino) upravnega odbora. Uvajanje DEZAP-a pa, seveda, ne bo nasprotovalo ali zmanjšalo dosežkov kolektivnih pogodb na nivoju Republike Sovenije, ki so že dosegli nekatere ugodnosti za delavce. Vprašanje vloge sindikata v večinskem DEZAP-u otežkoča bivša vloga sindikata v samoupravnem sistemu. S padcem tega sistema, poskušajo tudi sindikati redefinirati svojo vlogo. Zaradi tega ne moremo biti natančni v opredeljevanju vloge sindikata v nečem, tako novem, kot je večinski DEZAP. Lahko samo predlagamo nekatere zamisli in potem bomo videli, kako se bodo stare institucije prilagajale novim situacijam. Podjetje v večinskem lastništvu zaposlenih je demokracija na delovnem mestu; zaposleni skupaj samoupravljajo in so skupaj samozaposleni v svojem podjetju. Toda pretekle izkušnje iz vzhodne Evrope so pokazale, da enostrankarska demokracija sploh ni demokracija. Sindikat bi lahko imel vlogo "legitimne opozicije", ki govori neodvisno, daje drugačno mnenje, premišljeno alternativo, kar je potrebno demokraciji na delovnemu mestu, da se ne izrodi v oligarhijo, strogo obvladovano s strani majhne skupine. Če bo sindikat zagotavljal neodvisno stališče, vodstvo ne bo pričakovalo, da bo vsaka njegova beseda avtomatično sprejeta. V svoji neodvisni vlogi v podjetju, se sindikat ne bi smel omejevati na "tradicionalne" zadeve - plače, beneficije in delovne razmere. Zaposleni so večinski lastniki podjetja in imajo običajne skrbi lastnikov, kot so: - poslovna strategija, - investicijske odločitve, - širjenje ali zoževanje podjetja, - marketing, - nove proizvodne linije in - povečanje svojega dohodka (plače + dobički). Sindikat bi moral, če je to potrebno, preskrbeti analize o vseh teh vprašanjih, mogoče s pomočjo zunanjih svetovalcev. Če vodstvo ve, da njegovo delo opazujejo, bo posebej pazljivo pri odločanju in bo posredovalo vse argumente za odločitve vsem zaposlenim-lastnikom. Zaposleni se ne smejo prepustiti prepričanju, da jih zastopa samo sindikat, da pa vodstvo zastopa koga drugega ali samo sebe. Vodstvo je "vlada na oblasti", ki predstavlja delničarje, sindikat pa ima vlogo neodvisnega glasu. Sindikat kot organizacija seveda ne more postati vodstvo, toda posamezniki, ld so trenutno v sindikatu, lahko v prihodnosti prevzamejo dolžnosti v vodstvu. Naslednja pomembna vloga sindikata, je pomoč delavcem v pritožbenem postopku. Ko nekdo meni, da je bil nekorektno obravnavan, lahko sproži pritožbeni postopek Toda veliko zaposlenih bi se neprijetno počutilo, če bi se moralo popolnoma samo "postaviti" proti vodstvu. Zaradi tega mora sindikat preskrbeti kvalificirane zastopnike, ki bodo pomagali zaposlenemu v pritožbenem postopku. Informiranje in komunikacije Kako so lahko zaposleni na tekočem o dogajanjih v podjetju, razen s pogovori z drugimi zaposlenimi? To podjetje ima časopis ali bilten, ki bo izhajal vsaj enkrat na mesec. Izdajatelj mora zagotoviti prostor DEZAP odboru (upravnemu odboru) in sindikatu kot tudi vodstvu, da lahko izrazijo svoja stališča. Zaposleni lahko v svojih pismih vodstvu zastavljajo direktna vprašanja. Vodstvo je dolžno odgovoriti na ta vprašanja, sicer bo izgledalo kot da je nesposobno zagovarjati svoja dejanja. Časopis bo periodično objavljal informacijske dodatke o DEZAP-u, računovodstvu, financah, aktih podjetja in drugih vprašanjih, o katerih naj bi bili zaposleni informirani. V tem podjetju obstaja tudi priročnik za vodenje DEZAP-a,' ki vsebuje podrobne informacije o DEZAP-u in njegovem delovanju. To ni lahko čtivo, toda zaposleni-lastniki morajo vedeti, da obstaja in da je lahko koristno glede tehničnih vprašanj o DEZAP-u. Priročnik za zaposlene-lastnike in priročnik za vodenje DEZAP-a, ki je bolj tehnične narave, ne moreta vnaprej odgovoriti na vsa vprašanja, ki se bodo mogoče pojavila. Ta DEZAP si je zamislilo in oblikovalo specializirano konzultantsko podjetje Employee Oivnership Services/Ljubljana d.o.o. (Svetovalna služba za lastništvo zaposlenih) in to podjetje je vedno na voljo, če bo potrebna nadaljnja pomoč pri razumevanju in poslovodenju DEZAP-a. Temeljni pojmi zakona o podjetjih D.O.O. in D.D. Osnovna pravna lastnost "podjetja" je (za razliko od družabništva ali neformalnega individualnega poslovanja), da je podjetje pravna oseba, ki ima lahko sredstva in dolgove, neodvisno od individualnih lastnikov podjetja. To pomeni, da dolgovi podjetja, niso dolgovi individualnih delničarjev. Prav tako, sredstva podjetja niso sredstva delničarjev; delničar ne more kar oditi s pisalnim strojem, ki je last podjetja. Če podjetje bankrotira, upniki ne morejo vzeti osebnih sredstev (bančni račun, avto, hišo ali druga sredstva) delničarja. Zaposleni-lastniki bi verjetno izgubili službo v podjetju, ki bi bankrotiralo, toda ne bi izgubili svojih osebnih sredstev. Seveda, pa bi bila izgubljena vrednost njihovih osebnih računov delnic. Obstajata dva tipa podjetij, ki jih označujemo z "d.d." ali "d.o.o." za imenom podjetja. Kratica "d.d." označuje "delniško družbo", "d.o.o." pa "družbo z omejeno odgovornostjo". Naše podjetje je d.d., delniška družba. Podjetje d.d. je slovenski prevod nemškega AG podjetja (Aktiengesellschaft), d.o.o. pa je slovenski prevod nemškega GmbH podjetja (Gesellschaft mit beschraenkter Haftung). Če je podjetje večje od majhne skupine lastnikov, bo organizirano kot d.d. Lastnik v d.o.o. podjetju nima delnic, pač pa ima odstotni delež na podjetju. Ko se pridruži nov solastnik (ali če stari lastnik izstopi), mora podjetje spremeniti odstotne deleže vseh. To zahteva pravni postopek in opravke na sodišču, tako da je d.o.o. zelo nepraktična za večjo skupino lastnikov. Spremembe lastništva v d.d. so veliko enostavnejše, kot v d.o.o. Nove delnice se izdajajo, stare pa odkupujejo in to avtomatično spreminja vse lastniške odstotke. Ni potrebno hoditi na sodišče. Na primer, če imate 10 delnic od 100 izdanih, imate v lasti 10% podjetja. Če podjetje proda še 100 delnic drugim ljudem, imate vi še vedno istih 10 delnic, toda, ker je sedaj 200 izdanih delnic, imate v lasti samo 5% podjetja. Ker je naše podjetje d.d., se bomo osredotočili na ta tip podjetja. Naš DEZAP je poseben tip d.d. in preučili bomo d.d. na splošno in potem opozorili kako se DEZAP od nje razlikuje. Podrobnejši opis DEZAP-a je podan v predhodnih poglavjih tega Priročnika. Glasovi Običajno obstaja v podjetju samo ena vrsta delnic, ki jih imenujemo "navadne glasovalne delnice". Vsaka navadna delnica ima en glas. Navadna delnica ima lahko "nominalno vrednost", kar je vrednost, po kateri je bila prvič prodana. Dejanska vrednost delnice bo rasla ali padala, pač glede na to, ali podjetje posluje z dobičkom ali z izgubo. Pravice slehernega delničarja bodo odvisne od števila delnic, ki jih ima v lasti in od celotnega števila delnic, izdanih vsem delničarjem. Delnice, ki niso izdane, so "blagajniške delnice" in nimajo glasovalne pravice. Tako bo relativna glasovalna moč vsakega delničarja odvisna od števila izdanih delnic, ne pa od števila delnic, ki so ostale v podjetju in bodo izdane v prihodnosti. S 100 delnicami od 500 izdanih delnic, bi imel delničar 100 od 500 glasov. Običajno je glavna uporaba glasov vezana na izvolitev upravnega odbora na letni skupščini delničarjev. S 100 od 500 glasov ali 20% glasov, bo delničar lahko izvolil 20% ali eno petino upravnega odbora. Tudi o drugih vprašanjih posebnega pomena za podjetje glasujejo neposredno vsi delničarji. Na primer, delničarji bi glasovali o spojitvi z drugim podjetjem, o delitvi podjetja, o prodaji vseh ali večine sredstev in o podobnih pomembnih odločitvah. Take odločitve lahko celo zahtevajo dvotretjinsko (67%) večino, namesto navadne (51%) večine. Razen v primeru volitve upravnega odbora in pri pomembnih odločitvah podjetja, delničarji običajno niso aktivni v svoji delničarski vlogi. Upravni odbor, ki se lahko sestaja mesečno, bi imel aktivnejšo vlogo v izbiri in nadzoru vodstva. Toda, če se zbere skupaj določeno število delničarjev, lahko ti skličejo izredni sestanek delničarjev (za razliko od letne skupščine) in zamenjajo upravni odbor. Ta možnost zagotavlja vpliv delničarjev na upravni odbor tudi med letom, ne pa samo na letnih skupščinah. Dividende Poleg glasov, nosi vsaka delnica določeni del vrednosti podjetja. Obstajata dva načina, kako dobiti denar na temelju delnic: (1) dobiti dividende na delnice in (2) prodati delnice po višji ceni od cene, po kateri je bila kupljena. Upravni odbor odloča, če se bo izplačevalo dividende ali ne. Izplačevanje dividend ni obvezno, lahko pa se izplačujejo od tekočega ali preteklega dobička. Običajno bo obstajala samo ena vrsta delnic, navadne glasovalne delnice in bo vsaka imela enako dividendo. O posebnih vrstah delnic s posebnimi pravicam glede dividend, bo govora kasneje. Upravni odbor ne more odločiti, da nekaterim navadnim delnicam izplača dividende, drugim pa ne. Vse izdane delnice morajo biti v enakem položaju. Neizdane ali obdržane delnice, so delnice blagajne in te ne nosijo dividend, prav tako kot tudi ne glasujejo. Dividende so lahko omejene s pogodbo med podjetjem in virom financiranja. Na primer, pogodba o najemanju posojila od banke ali druge finančne ustanove, lahko določa, da se ne sme izplačevati nobenih dividend, dokler se posojilo ne vrne. Manjšinski zunanji delničarji Koristno bo preučiti položaj manjšinskih zunanjih delničarjev v podjetju v večinski lasti zaposlenih. > Predpostavimo, da imajo zaposleni na način DEZAP-a v lasti 60% podjetja, zunanji delničarji pa 40%. Če večinsko kontrolirani upravni odbor razglasi dividende, bodo 40% avtomatično dobili zunanji delničarji. Če pa upravni odbor razdeli isto vsoto denarja, kot premijo ali DEZAP prispevek, potem bodo 100% dobili zaposleni. Zaradi tega zunanji manjšinski investitorji v podjetjih v večinski notranji lasti, ne pričakujejo veliko dividend. To je takim investitorjem jasno in oni pridobivajo svoj denar na druge načine. Na primer, manjšinski investitorji so pogosto poslovno ali trgovinsko povezani s podjetjem in lahko tako dobivajo svoja izplačila. Na primer, dobavitelj določenih delov lahko pomaga podjetju tako, da postane manjšinski delničar in potem zaračunava višjo ceno za svoje dele. Ali pa zunanji investitor lahko odloči, da bo njegova investicija v obliki posojila z obveznimi odplačili, ne pa v obliki delnic z dividendo. Preferenčne delnice Preferenčne delnice so oblika med navadno delnico in posojilom. Preferenčna delnica ima večjo pravico do dividende, toda dividenda običajno ni obvezna, obresti na posojilo pa so obvezna izplačila. Preferenčna delnica ima določeno nominalno vrednost, npr. 100 DEM, ki pa ni nujno enaka njeni dejanski vrednosti. Ima določeno tudi dividendo, npr. 5% letno. Če je podjetje izdalo 5% preferenčnih delnic, bo moralo izplačati dividende v vrednosti 5% od nominalne vrednosti (npr. 5% od 100 DEM ali 5 DEM) vsaki preferenčni delnici, preden lahko izplačuje dividende na navadne delnice. Toda to so običajno edine dividende, ki se jih mora izplačati preferenčnim delnicam , tako da navadni delničarji lahko dobijo več denarja, če je podjetje bilo zelo uspešno. Obstajajo različne posebne vrste preferenčnih delnic, ki imajo močnejše pravice do dividend. Ponavadi preferenčne delnice nimajo glasovalne pravice, razen mogoče pri glasovanju vseh delničarjev o za podjetje najpomembnejših odločitvah. Preferenčne delnice imajo lahko tudi določene pravice odkupa. Na primer, po določenem času, v katerem podjetje ni izplačevalo dividend, imajo preferenčni delničarji pravico zahtevati, da podjetje odkupi njihove delnice po ceni določeni s formulo (npr. nominalna vrednost plus vse neizplačane dividende). Ker je preferenčnih delnic več vrst, je treba pravice glede glasovanja, do dividend in odkupa določiti, ko so delnice prvič izdane. Temeljni računovodski pojmi Računovodski izkazi Ker smo sedaj lastniki in ne samo zaposleni, moramo vedeti nekaj o računovodstvu in financah. Kaj so sredstva podjetja, koliko dolgujemo, koliko so vredne naše delnice? Na ta vprašanja odgovori "bilanca stanja". V teku vsakega meseca ali leta moramo vedeti ali podjetje ustvarja dobiček ali izgubo. Na to vprašanje bo odgovoril "izkaz uspeha". V Sloveniji je prodaja pogosto nekaj drugega kot dejansko plačilo v denarju. Tako obstaja še en izkaz, ki kaže denar, ki se steka ali priteka Iz podjetja - "bilanca denarnih tokov". Tako so osnovni računovodski izkazi naslednji: - Bilanca stanja (kaj imamo v lasti, kaj dolgujemo in kolikšna je naša neto vrednost) - Izkaz uspeha (prodaja mirius stroški = dobiček) in - Bilanca denarnih tokov (priliv in odliv gotovine). Bilanca stanja Bilanca stanja kaže naša sredstva (katera sredstva so naša last), naše obveznosti (kaj dolgujemo) in našo neto vrednost (vrednost naših delnic) v določeni časovni točki (npr. konec leta). Bilanca stanja izgleda kot črka 'T' z levo in desno stranjo. Na levi strani, ki se imenuje "aktiva" so vsa sredstva , kot so gotovina, izdani računi (denar, ki nam ga dolgujejo kupci), zaloge, oprema, zgradbe in zemljišče. Na desni strani, ki se imenuje "pasiva" so naše obveznosti (dolgovi podjetja drugim osebam in podjetjem) in naša neto vrednost. Neto vrednost je definirana kot razlika med vrednostjo sredstev in obveznosti (neto vrednost = sredstva - obveznosti). Aktiva Pasiva Zemljišče Neto vrednost Zgradbe Oprema (naše delnice) Zaloge Izstavljeni računi Gotovina Bilanca stanja: Aktiva = Pasiva Računovodske izkaze bomo ponazorili z zelo enostavnim primerom podjetja, ki proizvaja pecivo. Vsote denarja v tem primeru bodo samo ilustrativne, nimajo nobene zveze z dejanskimi vsotami, ki veljajo za vaše podjetje. Predpostavimo, da je na začetku meseca zemljišče vredno 1.000, zgradbe 700 in oprema 300. Lahko vprašate "1.000 česa?", toda to ni pomembno za našo ponazoritev. To bi lahko bilo 1.000 tisočev DEM (1.000.000 DEM) ali katere koli druge enote, ki jo izberete. Kupci nam dolgujejo po neplačanih računih v vrednosti 250. Imamo tudi 50 gotovine na našem bančnem računu. Celotna vrednost sredstev je 2.300. Na strani pasive pa predpostavimo, da se je podjetje zadolžilo pri banki za 1.600 za nakup tovornjaka, 100 dolgujemo dobaviteljem za material (moko, sladkor, čokolado itn.). Tako je naša neto vrednost 600 (2.300 -1.600 - 100). Bilanca stanja bo na začetku meseca izgledala takole: Aktiva Pasiva Zemljišče Zgradbe 1.000 700 Neto vrednost 600 Oprema 300 Posojilo za Izstavljeni računi 250 tovornjak 1.600 Gotovina 50 Neplačani računi 100 Skupaj 2.300 Skupaj 2.300 Začetna Bilanca stanja Bilanca stanja nam pove kaj je naša last (sredstva), kaj dolgujemo drugim (obveznosti) in našo neto vrednost. Izkaz uspeha Izkaz uspeha pokriva časovno obdobje, kot je mesec ali leto, za razliko od bilance stanja, ki kaže stanje nekega trenutka. Če bilanco stanja ponazorimo s "posnetkom" poslovanja v določenem trenutku, potem je izkaz uspeha "film" o spremembah v podjetju v določenem obdobju. Izkaz uspeha kaže prodajo (prihodek od prodaje) peciva, tort in kruha. Kaže tudi stroške, ki smo jih imeli s proizvodnjo teh izdelkov, z izplačevanjem plač in obresti od obveznosti, z amortizacijo opreme in zgradb in s plačilom davkov. Dobiček je razlika med prodajo in stroški: dobiček = prodaja - stroški. Ta dobiček dobijo lastniki v obliki dividend, tako da dobijo več delnic ali pa se zviša vrednost delnic. Če je razlika negativna, to pomeni, da je podjetje poslovalo z izgubo in da se bo znižala vrednost delnic. Naslednji izkaz uspeha prvega meseca ponazarja vsote prodaje in stroškov. Prodaja 160 Pecivo 75 Torte 35 Kruh 50 Stroški 142 Material 30 Plače 80 Obresti 13 Amortizacije 7 Davek 12 Dobiček 18 Izkaz uspeha za en mesec Skupna prodaja v mesecu je znašala 160, stroški (vključno z davki) pa so znašali 142. Naš dobiček je torej bil 18. Kot lastniki bomo ščasoma dobili ta dobiček bodisi v obliki dividend bodisi tako, da prejmemo več delnic na naše delniške račune ali pa tako, da se bo zvišala vrednost vsake delnice na naših delniških računih. Mesečni izkaz uspeha nam kaže koliko smo zaslužili ali izgubili v tem mesecu. Izstavljeni računi (terjatve): Stara vrednost izstavljenih računov je bila 250. Celotna prodaja je bila 160, od tega 100 za denar, za ostalih 60 p* je podjetje podaljšalo posojilo kupcem. To je bilo povečanje terjatev- Toda, stare terjatve, ki znašajo 110, so plačane z denarjem in t0 predstavlja zmanjšanje terjatev. Tako je nova vrednost: 250+6®' 110= 200. Denar Novo vrednost gotovine je enostavno dobiti, ker je zaključna postavka na računu gotovinskih tokov, znašala pa je 47. Posojilo za tovamjak: Vsota, plačana kot obrok odplačila posojila, je bila 80 in tako se je ta postavka znižala s 1.600 na 1.520. Neplačani računi (obveznosti): Od dobaviteljev smo dobili k1 — uporabili material v vrednosti 30, plačali pa smo samo 25 v gotovini. Tako so se obveznosti povečale in znašajo 5. Toda, plačali smo 3 za obveznosti iz prejšnjega meseca in to je zmanjšalo obveznosti za 3. Tako je nov* V vrednost obveznosti: 100 + 5 - 3 = 102. P Neto vrednost: Dobiček je sprememba neto vrednosti (če se ue izplača v obliki dividend). Dobiček je bil 18 in tako je nova vrednost net° ' vrednosti 618 = 600 + 18. ‘ Če se vse pravilno izračuna, bo bilanca stanja na koncu mesec* tv uravnotežena, kot je to v našem primeru. tc Kratek slovar e, Bilanca denarnih tokov: kaže prilive v podjetje (plačila tekoče prodaje in plačila prejšnjih posojil kupcem), odlive gotovine iz podjetja (plače/ 2i plačila materialov nabavljenih v tekočem obdobju, plačila prejšnjih posojil naših dobaviteljev, od plačila posojil, investicije v nova sredstva tl in davki) in saldo denarnih tokov (priliv - odliv) za določeno časovno ft obdobje (npr. mesec ali leto). ^ Bilanca stanja: Bilanca stanja nam kaže sredstva, ki jih ima podjetje V p lasti, obveznosti, ki jih podjetje dolguje in neto vrednost v s] računovodskih knjigah podjetja v določenem trenutku (npr. na konc° ^ meseca ali leta). U Članarina: Vsak zaposleni mora vplačati določeno članarino (en* Sl mesečna plača), da bi postal član DEZAP-a. Samo sedanji zaposleni so b lahko člani DEZAP-a. Denar od članarine bo uporabljen za nakup prvih lj delnic, ki bodo v imenu zaposlenega položene na njegov ali njen račun delnic v DEZAP-u. 0 Delnica: Neto vrednost podjetja je razdeljena na določeno število ^ delnic. Vsak član DEZAP-a ima nekaj delnic na svojem osebnem računu delnic. Člani DEZAP-a prejmejo denar od delnic preko dividend ali odprodaje delnic podjetju. Delnice imajo tudi glasovalno pravico, tak°/ , da lastniki delnic, delničarji, glasujejo enkrat letno, da bi izvolili upravni odbor. K Bilanca denarnih tokov Včasih dajemo našim kupcem kredite. To pomeni, da prodamo ta mesec in prikažemo prodajo v bilanci uspeha tega meseca, toda denar dobimo šele v naslednjem mesecu. Lahko tudi nekatere materiale dobimo na kredit in jih uporabimo že ta mesec, čeprav jih bomo plačali v naslednjem. Cena teh materialov predstavlja strošek v tem mesecu. Ti krediti našim kupcem in krediti naših dobaviteljev zahtevajo, da spremljamo tokove, neodvisno od spremljanja prodaje in stroškov. Poseben račun, ki spremlja denarne tokove podjetja se imenuje "bilanca denarnih tokov". Ko kupimo nov tovamjak za denar, njegova cena ne predstavlja stroška v tem mesecu. Njegova vrednost se amortizira skozi vrsto let Predpostavimo, da smo si gotovino za nakup tovornjaka sposodili pri banki. Ko plačamo obrok za posojilo za tovamjak, je to odliv denarja iz podjetja, toda ni strošek. Vsako odplačevanje posojila ima dva dela: obresti, ki samo servisirajo posojilo, ne zmanjšajo pa vsote, ki jo dolgujemo in obrok glavnice, ki zniža vsoto, ki jo banki dolgujemo. V izkazu uspeha se med stroške štejejo samo obresti, čeprav je celotno plačilo odliv denarja iz podjetja. Vsi ti primeri kažejo, kako potrebna je bilanca denarnih tokov, ki spremlja odliv in priliv denarja v podjetju. V nadaljevanju je ponazoritev bilance denarnih tokov za en mesec. Pruivi od tekoče prodaje Plačani računi Odlivi Plač.mat. kupljen v tekoč.obd Plače r Obresti Davek Plačilo neplačanih računov Plačilo glavnice m 110 213 25 80 13 12 3 80 Denarni saldo Začetno stanje denarja Končno stanje denarja -3 50 47 Bilanca denarnih tokov za en mesec Čeprav je bil dobiček za ta mesec pozitiven, pa je saldo denarnih tokov (priliv - odliv) negativen, v glavnem zaradi plačila obroka glavnice. Če bo saldo vnaprej negativen, bo vodstvo moralo ukrepati, ker bo v nasprotnem primem SDK blokiral bančni račun. Mesečna bilanca denarnih tokov prikaže prilive, odlive in denarni saldo v tem mesecu. Zaključna bilanca stanja Z informacijami iz bilance uspeha in bilance denarnih tokov, lahko sedaj sestavimo bilanco stanja na koncu meseca. Aktiva Pasiva Zemljišče T00f Zgradbe 70C Oprema 295 Izstavljeni računi 20C Gotovma 47 Neto vrednost 618 Posojilo za tovornjak 1.520 Neplačani računi 102 Skupaj 2.24( Skupaj 2.240 Pojasnili bomo vsako postavko v bilanci, ki se je spremenila. Nova vrednost vsakege postavke je vedno stara vrednost z začetka meseca plus povečanje minus zmanjšanje med mesecem. Oprema: Amortizacija, ki znaša 7 se mora odšteti od fiksnih sredstev (oprema) in tako je vrednost opreme v knjigah padla s 300 na 293. Lahko bi amortizirali tudi zgradbe, toda hoteli smo primer poenostaviti. DEZAP: DEZAP so začetnice slovenskega prevoda za Employee a Stock Ovvnership Plan (ESOP), kar v angleščini pomeni Plah V; delničarstva zaposlenih. To je v ZDA najuspešnejši način urejevanja ^ delavskega lastništva v podjetjih in logično je, da ga uporabimo v Sloveniji pri spreminjanju socialističnih samoupravnih podjetij v p privatna podjetja. g- DEZAP odbor: To je del upravnega odbora, ki predstavlja zaposlene- jc lastnike v DEZAP-u. Ker DEZAP ima večinsko lastništvo podjetja v h DEZAP-u, bo celotni upravni odbor deloval kot DEZAP odbor, ki mo® fl odločati med letom in voditi DEZAP. Dobiček: Neto dobiček ali profit kaže razliko med prodajo proizvodov in stroški proizvodnje (cene materiala, plače, obresti na posojil*/ amortizacija sredstev in davki) v določenem časovnem obdobju. Ker sd® podjetje v lasti zaposlenih, pomeni dobiček, ki ga ustvarimo vsako let°/ povečanje našega premoženja. Del dobička lahko dobimo kot dividend6 na delnice, toda običajno bo dobiček zviševal število in vrednost delni6 na naših delniških računih. Gotovino bomo dobivali, ko bo podjetj6 počasi odkupovalo delnice s periodičnim odkupom. Če je dobiček negativen, pomeni, da poslujemo z izgubo, naše delnice so manj vredne in bomo dobili manj denarja, ko bo podjetje odkupilo delnice. Izkaz uspeha: Izkaz uspeha kaže prodajo proizvodov, stroške proizvodnje (cene materiala, plače, obresti od posojila, amortizacijo naših sredstev in davke) in neto dobiček (prodaja - stroški) skozi neko časovne obdobje (npr. mesec ali leto). Izpis stanja na osebnem računa delnic: Izpis kaže število in vrednost delnic, ki so trenutno na vašem osebnem delniškem računu. Sam izpis n' delnica, čeprav vas lep okvirček na njem lahko spominja na delni60; Prave delniške listine niso bile izdane, ker vam ni dovoljeno prodajah delnic zunaj podjetja; te lahko odkupi samo podjetje. Neto vrednost Obstajata dve neto vrednosti: (1) knjižna net° vrednost, ki je računovodska knjižna vrednost sredstev minus vredno6 obveznosti in (2) ocenjena neto vrednost, ki je vrednost sredstev ocenjena s strani cenilca, ki ga pooblasti sodišče in licenčnega ocenjevalca minus vrednost obveznosti. Za vrednotenje delni uporabljamo ocenjeno neto vrednost: vrednost vsake delnice b° ocenjena neto vrednost, deljena s številom izdanih delnic. Osebni račun delnic: Vsak član DEZAP-a ima osebni delniški račun/ na katerem je določeno število delnic podjetja. Skupščina delničarjev: Delničarji imajo skupščino vsako leto. Ob t6) priliki poslovodstvo poroča o poslovanju podjetja v preteklem letu in predlaga načrt za naslednje leto. Delničarji volijo nove člane upravnega odbora in glasujejo o vseh drugih predlaganih odločitvah. Kadarkoli s« hi lahko skliče poseben sestanek delničarjev, če takšno odločitev podp® zadostno število delničarjev (npr. podpisi 10% delničarjev). Na nje® razpravljajo in glasujejo o nujnih vprašanjih, ki ne morejo počakati d° naslednje letne skupščine. Upravni odbor Vsako podjetje ima upravni odbor, ki je podoben parlamentu izvoljenih predstavnikov delničarjev, upravni odbor izbi® poslovodstvo in tako so samo člani upravnega odbora (ne pa tu cj-poslovodstvo) direktno izvoljeni s strani delničarjev (v našem prime®1 pj zaposlenih-lastnikov). Ša imel* ia; Vrednost delnice: Občasno (npr. enkrat letno) bo podjetje — "ocenitev neto sredstev". Sredstva bosta ocenila cenilec, ki ga pooblas ^ sodišče in licenčni ocenjevalec. Obveznosti bodo odštete, da se dolo6 ^ "ocenjena neto vrednost" (ki se lahko razlikuje od neto vrednosti ’ ..............- ■ deli 6 računovodskih knjigah podjetja). Ocenjena neto vrednost se deli ^ številom izdanih delnic podjetja, da bi se določila "vrednost delni66' Z: Vrednost računa delnic vsakega člana DEZAP-a, je število delnic 0 računu krat vrednost po delnici. Če je ocenjena neto vrednost 1.000.0^ DEM in je izdano 100.000 delnic, bo vrednost delnice 10 DEM. Če in®‘ 200 delnic na svojem računu, potem je vrednost vašega lastninskega deleža v podjetju 2000 DEM. Pomembno se je zavedati, da delni ^ nimajo fiksne vrednosti, ki bi bila na njih natiskana. Njihova vrednost naraščala ali se zmanjševala odvisno od uspešnosti poslovanja podjetja- DELOVNA MESTA BOMO BRANIU TUDI S SILO ca i odpuščanje predvsem pri pitanju goveje živine. Posamezni živinorejski obrati racionalizirajo in zmanjšujejo stalež plemenske živine, kar bo imelo dolgoročne posledice.« DE: Kmetijska podjetja menda nimajo dovolj denarja za spomladansko setev. JOŽE KAVČIČ: »Mislim, da to ne drži. Le nekatera podjetja so se morala zadolžiti zaradi V v izvajanja lastninskih zakonov je ogrožena večina uspešnih kmetijskih podjetij Dn?vUZ-Cn* lasti' Po zlomu zadrug in kombinatov ter z njimi povezanih predelovalnih del ^ bo po na3boli čmi varianti brez dela več kot 10 tisoč kmetijskih in živilskih Vod-CeV' Kmetiiska Podjetja vodijo strokovnjaki, ki so v desetih letih povečali proiz-dn]o mleka za tisoč litrov, in tudi drugi rezultati so primerljivi z dosežki v sosednjih Kfdih deželah. O vsem tem smo se pogovarjali z Antonom Mastnakom in Jožetom tov?Ciem Z združenja agroživilstva, Srečkom Čaterjem z republiškega odbora sindika-ž v delavcev kmetijstva ter Francem Konjarjem in Janezom Bertoncljem, sindikalnima auPnikoma s farme Agroemone v Vodicah. t>E: Zanimajo nas podatki in ocene o posle-lcah lastninskih sprememb na farmi Agro-v Vodicah in v celi kmetijski dejavnosti. 2 ERANC KONJAR: »Mi še ne vemo, koliko emljišč bomo izgubili. Po najbolj črni varianti °mo izgubili skoraj vsa delovna mesta. Po asem mnenju je Republika Slovenija pravni ^slednik Jugoslavije. In če je Jugoslavija na- / da kr^v^ce’ naibrž ni dolžnost nas delavcev pomanjkanja obratnih sredstev. V združenju groemone, da jih odpravljamo. Mislimo, da je ne vemo za nobeno podjetje, ki ne obdeluje vse slprt-, jih odPravlJa država kot pravni na- zemlje. Mislimo, da ima zakon o skladu kmetij-camk nekdanje države. Kmetijska gospodar- skih zemljišč pomembno sistemsko napako, saj va imajo osem odstotkov obdelovalne zemlje, a kateri dela več kot 50 odstotkov kmetijskih r°kovnjakov. Če bomo izgubili vso to zemljo, orno morali iskati kruh v drugih dejavnostih n tudi p0 svetu.« .E: Ste v Agroemoni že zmanjšali proizvodno in odpuščali delavce? ERANC KONJAR: »Proizvodnje še nismo ^anjšali, omejili smo le pitanje. Baronu Lazarju smo vrnili po krivici odvzeto zemljo. Jegovim pravnim naslednikom moramo pla-ovati visoko najemnino. Če bo vsa zemlja po-ala last Sklada in če bo za njen najem treba Plačevati po 200 mark za hektar, tega ne bomo mogli. Če bomo ostali brez zemlje, bodo brez bednosti tudi naši traktorji, stroji in celo mevi.« SREČKO ČATER: »v takšen položaj smo Prišli, ker zakon našim organizacijam ne daje avtomatske pravice do koncesije na zemljo, ki ^daj obdelujemo. Tako kot drugi se bomo mi morali postaviti v vrsto in vlagati proš- mljišč pomembno sistemsko napako, saj opravlja lastninsko funkcijo. Po tem zakonu bodo zemljišča lahko postala državna last. To pomeni, da bo država zemljišča vzela za svoja in jih kmetijskim posestvom vračala za visoko najemnino ali rento. Mislimo, da je to čista nacionalizacij a.« DE: Ste v združenju oz. sindikatu dali konkretne predloge za spremembo krivične lastninske zakonodaje? SREČKO ČATER: »V programskih dokumentih Združene liste je zahteva za revizijo vseh lastninskih zakonov. Razlog za to zahtevo je škoda, ki jo povzročajo ti zakoni. Zaradi zakonov je najprej propadla Kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru. Druga na tej listi je Kmetijska zadruga Goriška brda. Tretja propadla zadruga je tista iz Slovenske Bistrice. Propadla je tudi Kmetijska zadruga Radlje. Tem zadrugam je treba dodati še kmetijski kombinat v Slovenski Bistrici, ki je v stečaju. Te zadruge so klasični dokaz, kako se v kmetijstvu ne sme delati. Pričakujemo, da se bo družba ob pogledu na ta podjetja streznila in drugače ravnala.« ANTON MASTNAK: »V času sprejemanja zakonov smo predlagali več amandmajev, ki niso bili sprejeti. Vse naše predloge bomo zdaj skušali obnoviti. Za sedanji položaj v kmetijstvu pa ni kriv le pobudnik teh zakonov, to je Kmečka zveza. Če vlada ne bo predložila ustreznih sprememb, bo ona sokrivec za opisane in druge posledice v kmetijstvu. Govori se o sindikalnem boju in protestnih akcijah zaradi očitnih krivic, zlasti zaradi izgubljanja delovnih mest. Mislim, da je elementov za protestne akcije dovolj in mi nekako čakamo na sindikate. DE: Kaj načrtujete v zvezi s tem, kar je sprožil gospod Mastnak? SREČKO ČATER: »Zaradi posledic lastninske zakonodaje zahtevamo dopolnitev zakona o zaposlovanju. Predlagamo, da država >avi in državni* 'službah^ j e "p o' spremembi za presežne delavce, ki ^Zbene ureditve ohranile J,ni= delovna me. nasta aJ° zaradi zakona. Ne gre za ekonomsko, ampak za politično likvidacijo kmetijskih podjetij. Če država sprejema politično obarvane ni° za najem ne Konjar ^ Ranč KONJAR: »Večina delavcev v javni ”"vi in državnih službah je po spremembi st 3ene ureditve ohranila svoja delovna me-a' Ee strokovnjaki in delavci v kmetijstvu, ki . n , -»•.vnciviljuiu lil UV.1HVU1 V IVUlCllJOLV VI, * j nismo ukvarjali s politiko, bomo kaznovani strese in tudi naše družine bodo priza- JANEZ BERTONCELJ: »Ni nobenega eko-in, pgjlskeSa razloga, da bi kmetijske firme pro-s .e- Naša Agroemona je lansko leto uspela t: i nirati vse dolgove iz preteklih let. Po novem mo prisiljeni konkurirati kmetom, ki so do-0 tr ^neP°vratna sredstva in jim deset let ne bo 8* hČ . vlagati. Zato smo v neenakopravnem in ** ^zi,zhodnem položaju.« c E: Koliko krav pa ima naš zasebni kmet? sk “E. KO ČATER: »Po podatkih Kmetij-, ®ga inštituta ima v povprečju šest krav, ki evJel° 3800 litrov mleka na leto. Nobena v ^?PsEa država ne plačuje in ne zmore plače-1 stroškov proizvodnje mleka na tej Osnovi.« jANEZ BERTONCELJ: »Z denacionaliza-J° m delitvijo družbenih posestev se bo povij ,ecna veHkost slovenske kmetije še zmanj-aia. Velik delež bo šel dedičem, ki se ne ukvar-. J° s kmetijstvom. Zaradi družbenih vlaganj ški in ne ekonomski, ampak samo sistemski presežki delavcev.« DE: Državi oz. parlamentu očitate namero, da uniči kmetijstvo. Ali lahko to dokažete? st Vrednost pred desetletji odvzete zemlje bi-eno višja, kot bi bila cena odvzete zemlje na Prostem trgu.« « tii ^E KAVČIČ: »Povprečna slovenska kme- e' vsal/v,6^ od 3 do 3,8 hektara. Kmet lahko na podal leta 1991 na Bledu, piše, da je treba So 1 dr aektar redi dve kravi, če se ne ukvarja še likvidirati vsa kmetijska podjetja in oblikovati Janez Bertoncelj SREČKO ČATER: »V smernicah razvoja kmetijstva, ki jih je bivši minister Jože Osterc ago proizvodnjo.« |te Spv E- Še vedno nismo slišali podatkov o pre-f ct>r,in odpuščenih kmetijskih delavcih. J* letn* - KO ČATER: »V lanskem letu in prvih 2rn Snjih mesecih se je število zaposlenih l' ianJsalo z 11.600 na 10.300. Gre torej za družinske kmetije. Ko pa je bil naš minister dr. Protner, je oblast obravnavala tudi strategijo kmetijstva, ki je temeljila na lastninskem pluralizmu. Po njej bi v kmetijski proizvodnji sodelovala tako reorganizirana kmetijska podjetja kot delniške družbe in zasebni kmetje. Srečko Čater Nihče ne bi bil ukinjen, le ekonomika bi izločila nesposobne. Iz Evrope prihajajo opozorila o generacijskih konfliktih na družinskih kmetijah. Interesi treh generacij, ki delajo in živijo na kmetijah, so zelo različni. Zaradi tega prihaja do povezovanja zasebnih kmetov v kmetijska podjetja, ki gospodarijo na podlagi profita. DE: Vsi ugotavljamo, da je treba nekaj narediti. Gospod Mastnak je vprašal, ali bomo možne negativne posledice preprečevali tudi s sindikalnimi akcijami. SREČKO ČATER: »Nobena stranka razen Združene liste ne upa predlagati sprememb kritizirane zakonodaje. Vemo pa, da se skoraj vsi strinjajo z našimi ugotovitvami. Zato je sindikatom ostal spor pred mednarodnim sodiščem in sklicevanje na neustavnost na mednarodnih institucijah. Evropsko konfederacijo sindikatov bomo skušali pridobiti za podporo zaščite kmetijskih delavcev, ki so sistemski presežek. Skrajna možnost pa je fizični upor proti državi, ki ne upošteva predlogov in opozoril. To pomeni, da bomo s fizično silo preprečevali izvajanje, za nas sporne zakonodaje. Gospod Kupčič iz Kmetijskega kombinata Ptuj ne govori na pamet, ko opozarja, da bodo s fizično silo zavarovali pravice delavcev.« DE: Ali lahko vaše združenje uporabi kakšnega od političnih lobijev? ANTON MASTNAK: »Tega ne moremo, ker delamo le na strokovnih stališčih. Nismo se- Anton Mastnak stavni del parlamenta in nimamo nikogar, s katerim bi se lahko lobijsko povezovali. Svoja stališča smo pripravljeni predstaviti v katerikoli stranki, čeprav vemo, da nas večina noče poslušati.« DE: Vas Ljudska stranka vabi na posamezne usklajevalne sestanke? JOŽE KAVČIČ: »To se še ni zgodilo. Vodstvo zbornice pa je dalo predlog za srečevanje poslancev z gospodarskega področja. Prvi tak razgovor je bil pozitivno ocenjen, ker tudi poslanci z gospodarskega področja menijo, da jih mora nekdo povezovati.« DE: Zakonodaja bo jutri postavila na cesto 10 tisoč ljudi. Kako o tem razmišljajo člani sindikata Agroemone? FRANC KONJAR: »Dokler imajo ljudje kakšno možnost, se navadno ne upirajo in ne mislijo dosti naprej. Zakone berejo samo nekateri, in tudi če jih berejo, jih ne razumejo. Pravo reakcijo delavcev lahko povzročijo šele posledice posameznega zakona. Ljudje čakajo in upajo, da se bo razpletlo tako, kot si želijo.« DE: Ali direktorji pripravljajo vloge za najem sedanjih posestev? JANEZ BERTONCELJ: »Mislim da se na to vsi pripravljajo. Vprašanje pa je, če bomo prišli na vrsto, saj smo v zakonu našteti kot peti upravičenec. »SREČKO ČATER: »Kljub nizkim osebnim dohodkom skušamo ljudem še vedno vzbujati upanje in vplivati na delovno moralo. Če moralo izgubimo, bodo farme propadle v enem letu. Mi vemo, da v kmetijstvu ne morejo delati demoralizirani delavci. Računamo, da bo s pomočjo novinarjev nekmetijski slovenski narod preprečil nacionalno katastrofo, ki pomeni lačno Slovenijo. Naša delovna morala je eden najpomembnejših elementov naše uspešne proizvodnje.« JANEZ BERTONCELJ: »»Ne smemo si dovoliti, da bi se v kmetijstvu prekinil biološki ritem in proizvodnja, ki teče 365 dni v letu. Osebno nimam nič proti lastništvu, ki zame pomeni izraženo zahtevo. Pomeni tudi mirno in sproščeno delo. Vse to, kar se zdaj dogaja, pa moteče vpliva na proizvodnjo. Moralo delavcev držimo, ker upamo, da bomo kljub nejasni zakonodaji imeli možnost pri koncesijah, saj vemo, koliko lahko pridelamo na teh površinah. Mislim, da smo po donosu primerljivi s kmetijami v razvitih evropskih deželah.« DE: Kakšno šolo ima povprečni kmetijski delavec? Kdo bo prizadet v primeru propada? SREČKO ČATER: »Imamo več kot 2.000 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo. Imamo tudi več sto veterinarjev, tehnologov in inženirjev. Večina delavcev v kmetijstvu pa ima interno kvalifikacijo, to so KV traktoristi, hmeljarski delavci, sadjarski delavci ipd.« DE: Koliko zasluži vaš član sindikata, ki skrbi npr. za krave? Jože Kavčič FRANC KONJAR: »Delavec na naši farmi zasluži od 30.000 do 35.000 za celomesečno delo. Kmetijski tehnik dobi okrog 35.000.« DE: Je prišlo zaradi možnosti propada kmetijskih podjetij do razprodaje premoženja in neupravičenega povečanja plač? SREČKO ČATER: »Demoralizirani delavci v Radljah so prvi padli na tem izpitu. Farma v Radljah je imela krave z genetskim potencialom 7000 do 8000 litrov mleka. Dosegli so le 5000 litrov in njihov slab rezultat je bil pokrit z dohodkom iz hmeljarstva. Po nekaj slabih letinah hmelja so jih zapustili najboljši kadri. V zadrugi so ostali le demoralizirani in onemogli. Isto se dogaja v postojnski kmetijski zadrugi, ki je bila pred dvema letoma med najbolj uspešnimi in perspektivnimi v Sloveniji. Danes je Postojna sesuta in ne dosega niti 5.000 litrov mleka.« DE: Kje je naše kmetijstvo v primerjavi z avstrijskim? ANTON MASTNAK: »Brez dvoma smo v avstrijskem vrhu. Proizvajamo 6.000 litrov mleka na žival. Pridelamo od 5,5 do 6.000 kilogramov pšenice na hektar.« DE: Koliko pa zasebno kmetijstvo zaostaja za družbenim? JOŽE KAVČIČ: »Kmetje dosegajo od 3.000 do 3.800 litrov mleka na kravo. Pšenice pa pridelajo od 2,8 do 3,5 tone na hektar. Glavni problem slovenskega kmetijstva je razdrobljena parcelna in lastniška struktura. DE: Koliko zasebnikov pa kljub temu prednjači pred družbenim kmetijstvom? ANTON MASTNAK: »Mogoče je govoriti o sto do dvesto kmetih, ne pa o tisočih.« SREČKO ČATER: »Na televizijskih reklamah vidimo našega Dolenjca, ki je najuspešnejši kmet v Savinjski dolini. Prav on je dobil genetski potencial na farmi, ki jo je vodil 25 let. Najuspešnejši kmetje so nastali zaradi sodelovanja z družbenimi obrati. To sodelovanje še ni prekinjeno in kmetje to pošteno priznajo.« DE: Kaj želite dodati za konec? ANTON MASTNAK: »Ljudje v Sloveniji se morajo zavedati, da z uničevanjem vzorno organizirane proizvodnje delajo neprecenljivo gospodarsko škodo za mlado državo.« JOŽE KAVČIČ: »V našem odboru smo stokrat rekli, da nismo proti privatizaciji in proti popravljanju krivic. Smo le proti ukrepom, ki povzročajo gospodarsko škodo.« FRANČ KONJAR: »Tistim, ki smo v kmetijstvu uspešno delali, bi morali dati možnost, da se še naprej pošteno preživljamo.« JANEZ BERTONCELJ: »Želel bi, da nam ostane delo, ki ga z veseljem opravljam, in možnost za šolanje in zaposlitev mladih strokovnjakov. Visoko strokovno delo je edina možnost za preživetje v kmetijstvu.« Franček Kavčič Zakaj bi stare krivice »popravljali« s povzročanjem novih, še neprimerno večjih? Ob štirih zjutraj, ko je večina Slovencev še krepko vlekla dreto, je bil Edo Kupčič že v službi. Bila je tema kot v rogu, namesto zvezd na nebu so po zraku poplesavale kaplje dežja. Nič kaj prijazno spomladansko jutro. Prav zoprn april. Pa kaj, delo je delo. In če to mora biti opravljeno, ne glede na vse drugo, je pač treba stisniti zobe. Takšno je pač življenje. Še posebno, če si povezan z zemljo, njenimi darovi in vsakdanjim delom pod milim nebom. In Edo Kupčič, inženir agronomije, je. Zaposlen je pri Sadjarstvu Osojnik, ta je del velikega Kmetijskega kombinata Ptuj, kjer je fitopatolog. Povedano bolj po domače: skrbi za zaščito rastlin. Med vstajanjem sredi noči in napornim delom med nepreglednimi nasadi jablan, hrušk in drugih dreves se naš sogovornik ne pritožuje. Zato ne, ker je že od nekdaj vajen garanja. Izhaja namreč iz družine, ki ji ni bilo ničesar podarjenega in je bila pot do kruha vse prej kot zabava. Oče je bil dninar. Prav tako mati. Zato je mladi Edo že kot fantič spoznal, kakšno je to življenje. Za nekatere nenehen boj za obstanek, za druge pa... »Če bi bilo v mojih mladih letih kako drugače in bi imeli doma vsega v izobilju, potlej verjetno danes ne bi bil to, kar sem,« se nasmehne inženir Kupčič. »Morda ne bi bil več na zemlji. Saj bi konec koncev lahko počel tudi kaj drugega. Na primer učil. Vedno na toplem, vedno pod streho. Pa tudi tako vnet sindikalist ne bi bil. Če bi mi šlo od nekdaj vse kot po loju, bi bil gotovo bolj miren. In manj bi razmišljal kaj je pošteno in kaj je narobe. Pa o tem, kaj gre ljudem za njihovo trdo delo...« S svojimi telesi bomo varovali sadove svojih žuljev Ko sva si tam nekje v bližini Ptuja, kjer valovijo sadovnjaki Kmetijskega kombinata, na dežju podala roki, je bilo glavno opravilo za ta dan že za njim. Še enkrat se je obrnil, s pogledom objel nasad mladih dreves, ki bodo v nekaj dneh en sam cvet in bo tu gotovo lepše Kdo jih bo obral? kot v nebesih, in že sva bila v mogočnem starem poslopju. Včasih je bilo tu veleposestvo. In tudi bogatija. O tem med drugim pričajo prelepi kosi starega pohištva. Spomini na gospodo, bogatijo in revščino, lačne dninarje in vsega presite oblastnike. - Mar tistega, kar delate v nasadih takore-koč sredi noči, ne bi mogli opraviti preko dneva? »Ne, ne bi šlo. Zgodnjo uro namreč zahteva stroka, gre pa tudi za varstvo okolja, predvsem za varstvo ljudi. S traktorskimi pršilniki smo danes poškropili 30 hektarov nasadov jablan, da bi jih zaščitili pred škrlupom in sadno pršico. Do življenja v mestu je komaj dva kilometra. Zato moramo biti tako previdni, zato opravljamo svoje delo tako zelo zgodaj...« - Ste delavec kmetijskega kombinata. Človek bi dejal, da ste precej na boljšem, kot so tisti v tovarni. »Ne, sploh ne... Kmetijstvo je zdaj hudič. Tudi pri nas se je vse skupaj močno zamajalo. Lani nas je bilo pri Kmetjskem kombinatu Ptuj še 1350, sedaj nas je samo še 827. Od nas so se poslovili lesnopredelovalni obrat Jelka, pa Trgovina Velenje in Ptujske toplice. Tisti, ki smo ostali in smo odvisni predvsem od svoje zemlje in nadaljnje kmetijske politike v Sloveniji, pa od »popravljanja krivic«, živimo v precejšnji negotovosti. Preprosto ne vemo, kaj nas čaka jutri. Če bomo ob zemljo, bomo tudi ob svoj kruh...« - Se bojite, da bo ostal kombinat kar naenkrat praznih rok, da vam bodo pobrali njive, travnike, sadovnjake, vinograde? »Ta negotovost visi nad nami kot Damoklejev meč. Na našem področju je namreč zahtev po vmitivi posestev več, kot pa je zemlje. Mi imamo na primer 220 hektarov nasadov. Po doslej zbranih zahtevkih naj bi jih vrnili več kot tretjino. Kaj bo šele takrat, ko bo rok za zbiranje zahtevkov potekel? To vprašanje nam ne da spati. Če nam bodo vzeli zemljo, v kateri smo pustili vse svoje življenje, nam bodo vzeli tudi kruh. In prihodnost...«« —■ Vas je torej pošteno strah? . »Res nas je. To pravim v imenu vseh naših delavcev. Doslej si nikoli nisem mislil, da bi bil lahko človek ob svoje delo na svoji zemlji. Ne gre nam v glavo, da bi nas kar naenkrat poslali domov, ko pa je zemlja tu in na njej dela vedno preko glave. Ja, kjer je zemlja, sta tudi delo in zaslužek. Zemlja je nekaj več od tovarne. Od nje je odvisno življenje.« Ste dolgoletni aktivni sindikalni delavec, povsod se razdajate kot borec za človekove pravice, med drugim ste tudi predsednik centralnega izvršnega odbora sindikata pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. Kako gledate na vračanje premoženja in »popravljanje starih krivic«? »Nisem proti temu, da bi zgladili napake preteklosti. Še zdaleč ne. Vendar sem si vse skupaj predstavljal drugače. Zakaj ne bi tisti, ki so bili ob del svojega premoženja, dobili delnice? Ali pa, denimo, odškodnino? Saj mene konec koncev ne briga, čigava je zemlja, kdo je njen lastnik. To zame ni bistveno. Hočem pa delo. To je vse...« - Pa vaš sindikat? »Zelo si prizadevamo, da ne bi prišlo do najhujšega. Bili smo v parlamentu, štrajkali smo, bojujemo se za spremembo krivične zakonodaje..., vendar nas tisti zgoraj bolj malo poslušajo. Ob tem naj poudarim, da smo delavci na svojih zborih sklenili, da se ne bomo pustili ugnati. Niti najmanjše možnosti ni, da bi popustili. Če bo potrebno, bomo branili zemljo tudi s svojimi telesi. Toliko let smo garali, se odpovedovali višjim plačam in toliko smo vložili v to svojo proizvodnjo, da se vsemu, kar smo ustvarili, ne nameravamo odpovedati. V nobenem primeru. Uporabili bomo prav vsa sredstva, da zavarujemo sadove svojih žuljev. Tudi kmete vleče vlada za nos In v nobenem primeru ne bomo popustili. Čemu bi stare krivice »popravljali« s povzročanjem novih, še neprimerno večjih?« - Je sindikat enoten in dovolj močan, da ne bo popustil? »Pri uveljavljanju svojih temeljnih pravic bomo šli, kot sem rekel, do konca. Seveda smo močni. Ker smo enakih misli in ker vemo, kaj nam gre, kaj so naše pravice in čemu se po drugi strani moramo odpovedati. Res ne vem, čemu bi se ob dolgoletnem nenehnem odpovedovanju, da bi skupaj nekaj ustvarili, kar lastninjenju, kar je ena izmed poglavitnih zah' tev našega sindikata. Mimo minulega dela> mimo manjših osebnih dohodkov, kot jih pred' videva kolektivna pogodba, si kajpak ne smemo in ne moremo zatiskati oči. Tega s° v sindikatu dobro zavedamo. In zato vztrajam0 pri svojih pravicah...« - Koliko pravzaprav zaslužite? »Za plače se nenehno dajemo. Lansko leto Je znašal povpreček 50 tisočakov na zaposleneg3. Seveda, da ne bo nesporazuma, tolikšen je tm kosmati dohodek. Letos januarja smo zaslužil* po 62.900 tolarjev, marca 60.000. V povprečj*1 in bruto. Po navedbah vodilnih v podjetju na) bi bili naši osebni dohodki na zgornji zakonsP t meji. Ne vem, če to drži, vsekakor pa bomo na j seji našega izvršnega odbora to preverili...« j - Ste po naravi optimist? „ c »Velik optimist. In zato imam včasih precejs- nje težave. Ko sem pred leti prevzel funkcij0 . predsednika sindikata, sem bil prepričan, da ( bo šlo vse precej bolj hitro. Pa še zdaj nimam0 j zakona o kolektivnih pogodbah. No, upam, da ne bomo več dolgo čakali. Sem optimist, kal hočem...« - Boj z vodilnimi ni enakopraven, mar ne? »Sem invalid tretje kategorije, takoreko£ pred upokojitvijo, zato sem v pogovorih z na; drejenimi v nekoliko boljšem položaju, kot P* bil mlad človek. Pa vseeno mi ne gre v račun čemu se je potrebno bosti za vsako stvar, tud* tako, ki bi morala biti sama po sebi umevna Vsekakor sindikalni zaupniki nismo v zavida-nja vrednem položaju. Vedno smo med kladi' vom in nakovalom. Če delamo tako ali drugače vedno nekoga spravljamo v slabo voljo. Težk° je hkrati delati v prid delavcev in obenem tud* v zadovoljstvo vodilnih. Saj pravim, kmal*1 bom šel v pokoj, zato sem v nekoliko boljšem preko noči odrekli še svoji zemlji? Ja, močni smo. Sicer pa ima naša sindikalna organizacija kar 773 članov. V njej je 93 odstotkov vseh zaposlenih. Vodilnih kajpak ni v naših vrstah. In nekaj redkih razočarancev...« Vlada nas ignorira in vseskozi vleče za nos Ob vprašanju, ali ne bi bilo moč iztisniti -iz zemlje več, če bi bila v zasebnih rokah, pa inženir Edo Kupčič razmišlja tkaole: »Ni problem v tem, da je ta bolj priden, drugi manj. Ne gre toliko za sposobnost, pridnost, znanje in podobno, kot gre za to, da so možnosti pridelovanja enih in drugih drugačne. Zasebnik je v neprimerno boljšem položaju, ker mu ni treba spoštovati predpisov, ki veljajo za kombinate oziroma družbena podjetja. Nas omejujejo predpisi, mnogi zelo neživljenjski. Zasebni kmet pa ima proste roke. In s to neenakostjo se nikakor ne moremo sprijazniti. Doma in celo v tujini bi lahko bili konkurenčni s svojo ponudbo, če bi bili paragrafi bolj pametni, bolj življenjski...« - Pa plače? V primerjavi z drugimi delavci ste bili vsa ta dolga leta razmeroma skromni. Nikoli niste preveč zahtevali, mar ne? »Drži, nikoli. Nenehno smo si manj delili, da smo lahko vlagali v svoj razvoj in nakup novih zemljišč. Zato bo to potrebno upoštevati pri položaju, kot bi bil kdo drug...« - Malokdo je zadovoljen z ukrepi slovenski vlade. Pa vi? »Lomi ga ta naša vlada, pošteno lomi. P°' glejte, kaj vse uvažamo! Tudi take stvari, ki ju* imamo doma dovolj in jih ne moremo prodati-Na primer, no, primerov je veliko, pa se sporu-nimo le uvoza goveda. Mi smo leta in l^3 vlagali v posodobitev proizvodnje, sedaj pa r ostalo od 3200 glav pitanega goveda le še 170 glav. Ne vem, kam to pelje. Kdo bo pojedel tft kar pridelamo. Država uvaža, mi pa smo zarad raznih ukrepov, predpisov in zakonodaje na tujem trgu slabo konkurenčni...« _ . - Imate občutek, da vlada ignorira siodi' kate? »Seveda jih, in to krepko. Dokazov za to ] več kot preveč. Spomnim naj, na primer, tako imenovani socialni minimum, na (ne)iz' polnjevanje kolektivnih pogodb, na medna' rodne konvencije, ki jih ne spoštujemo, na so dišča združenega dela, ki so povsem nemočn^ predvsem pa na dejstvo, da so gospodarstvo 1 zaposlovanje v naši družbi deseta briga. Ni kaJ skrivati, ob vsem tem smo delavci na moč nez^ dovoljni. Imamo tako majhno ceno, kot še U* koli. Pa smo bili tako sveto prepričani, da vse drugače, vse bolje in lepše, ko bomo vze vajeti v svoje roke...« Andrej ih- ta, ;d- ne se >ie bil Žili cjtil naj slo na i]S' :ijo da m° da kaj e?, kot poudarja Žlindra, predli še 2500 divjadi. Oc skupnega števila goved imajc ■100 krav, ki so dale v štirih sodobno urejenih farma! v Povprečju 6.600 litrov mleka y?aka s 3,7 odstotka tolšče /tioko je izključno prvega kakovostnega razreda (dc 00.000 mikroorganizmov) \a teh farmah so imeli 1,9-odstotni pogin telet. Iz do-oiace hrane so pridelali že ■100 litrov mleka na kravo , °leg tega pa s sklenjenirr r°gotokom organske mase (gnoj in gnojevka) uporabljajo vse manj mineralnih gnojil. Žlindra ne brez upravičenega skromnega strokovnega ponosa pove, da imajo take rezultate le nekatere države v Evropi, tembolj ker gredo trendi še navzgor. Že letos z gotovostjo pričakujejo več kot 7.000 litrov mleka v povprečju na kravo. In kaj sledi takšni, utemeljeno lahko rečemo vzorni evropski izkaznici? Finančni polom! Od kod, kako? »Položaj je prav kritičen,« opozarja Janez Žlindra in razloži: »S sedanjimi 23,5 tolarja za liter mleka imamo le 60-odstotno pokrite stroške prireje mleka. Zaradi tega imamo kajpak iz dneva v dan večje izgube. Če se ne bo prav hitro kaj spremenilo, nam grozi polom. Če ne bi imeli takšne produktivnosti, pa bi bili brzda že pod vodo. Prav zato od vlade terjamo, naj se stroški prireje mleka pokrijejo vsaj 80-odstotno, se pravi, naj bi se cena dvignila s 23,5 tolarja na 29,5 tolarja za liter. S tem bi vsaj nekako životarili ...« Na prvi pogled stvar seveda ne gre v glavo. Glede na visoko mlečnost kočevskih krav in stanje v tamkajšnjem Kmetijskem gospodarstvu, bi torej zasebni kmetje morali že zdavnaj propasti. Toda v novejšem času ni propadel še nobeden. Kako to? Žlindra pove naravnost: »Naše podjetje ima v primerjavi s kmeti kar od 3- do 4,5-krat višje dajatve za liter mleka.« Stvar postane razumljivejša, ko zvemo, da daje vsako kmetijsko podjetje državi več kot polovico svojega prihodka, da je sleherni pridelek evidentiran in da gre ves promet prek SDK. Medtem ko je vsak delavec na družbenih kmetijskih posestvih plačal lani najmanj 20 odstotkov dohodnine, pa je od skupno 418.675 davčnih zavezancev iz kmetijstva plačalo ta davek samo 274 kmetov. In kaj se zaradi tega dogaja v kočevskem Kmetijskem gospodarstvu? Žlindra resigni-rano: »Najdemo lastno substanco. Osebni dohodki delavcev padajo, krčijo se nam investicije in razvoj, vzdrževanje je čedalje slabše, uporabljamo manj mineralnih gnojil itd. Hkrati je seveda manj denarja oziroma ga sploh ni za stanovanjske kredite, štipendije, nujno izobraževanj e, ki se mu imamo zahvaliti za vse, s čimer se danes ponašamo. Odločili smo se za režim izrednih varčevalnih ukrepov, ki pa ne morejo trajati dalj časa. Se zlasti v tem času, ko beležimo še krizo v prodaji mleka. Mi oddajamo vse mleko Ljubljanskim mlekarnam in vsak presežek čutimo na lastni koži!« In kje Žlindra vidi izhod? Najprej se je zavzel za izenačitev pogojev gospodarjenja pri prireji mleka. Se pravi, da naj bi tisto, kar velja za kmete, veljalo tudi za njih. Hkrati je Žlindra prepričan, da je potrebno stroške prireje pokriti najmanj z 80 odstotki priznane cene. Vlada bi morala po njegovem mnenju pri- skočiti na pomoč tudi z ugodnejšimi krediti. Poleg tega pa bi morala država nujno prevzeti nase tudi stroške »nujne infrastrukture«, se pravi, da bi morala biti znanje in razvoj kmetijstva plačana iz državne blagajne, kar velja tudi v najbolj kapitalističnih zahodnih državah. Tako bi zlagoma lahko vsaj ustavili propadanje družbenih farm oziroma bi to, kar danes imamo, vsaj lahko ohranili. To pa je o Žlindrovih besedah nujno, saj v Sloveniji nismo tako bogati, da bi lahko tvegali izgubo 11.000 zaposlenih delavcev v družbenem kmetijstvu, ki pridelajo na 8 odstotkih slovenske obdelovalne zemlje 40 odstotkov tržnih presežkov pomembnejših živilskih artiklov. Ali drugače rečeno: uničenje proizvodnje na družbenih posestvih Slovenije grozi z velikimi manki lastne hrane. Kaj pa to pomeni, pa je že vprašanje, spričo katerega bi kakšno našo vlado utegnila še kako zaboleti glava. Žlindra poudarja, da so se slovenski kmetijski strokovnjaki lotili »prenove« že pred 15 leti. Po zaslugi jasnega strokovnega programa danes lahko ugotavljajo, da jim je uspelo. »Tega, kar smo dosegli z znanjem in trdim delom ter s sodelovanjem s strokovnjaki Biotehnične fakultete, nam ne more nihče vzeti, lahko pa nam z montiranim procesom uniči politika ali slovenska kmečka zveza pri SLS. Za preprečitev tega pa bomo kot Slovenci in slovenski strokovnjaki, čeprav samo na farmah, napravili vse. Če hočemo državi dobro, potem ne delajmo novih napak in krivic, temveč združimo sile in krenimo v žen leno prihodnost. Vse, kar bomo uničili, je nezrelo in neodgovorno, posledice bomo nosili mi, še zlasti pa rod, ki prihaja. Ali se res nismo nič naučili iz zgodovine, ki smo jo tako drago plačali?!« Ivo Kuljaj Posnetek zgoraj z vso simboliko opozarja na politiko slovenske vlade in Kmečke zveze pri SLS. In kaj bo potem, ko bo »veselica« končana? 23. aprila 1993 TO NI SUŠA ALI POPLAVA, TO JE POTRES KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o. je nastal leta 1990 iz dveh tozdov Kmetijskega kombinata Gorenjske, ki se je reorganiziral v osem družb oziroma podjetij, nam je povedal mag. Janez Tavčar, direktor podjetja. Obsega družbeno kmetijsko proizvodnjo na področju občin Kranj in Škofja Loka, zraven še nekaj predelave in trgovine. Delovno mesto zanj ni novo, saj je bil eno reorganizacijo nazaj, preden je prevzel fukcijo v KK Gorenjske, že direktor kranjskega tozda. Ko so se odločili za zadnjo reorganizacijo, so se mirno sporazumeli o razdelitvi, obdržali so vsa delovna mesa ter se lotili sanacije kmetijske družbene proizvodnje, ki je bila največji problem, je povedal. Do lani so opravili sanacijo izključno z lastnimi kadri in sredstvi, odplačali so kredite, povišali produktivnost. Število zaposlenih so zmanjšali za 21 odstotkov, izključno po mehki varianti, z odhodom delavcev v pokoj ali z dokupom delovne dobe. Danes je podjetje, ki ima deset obratov, ki temeljijo na profitnosti pridelave, rentabilno, ustrezno organizirano, delavci dobivajo nekaj več kot 86 odstotkov plače, ki jo določa kolektivna pogodba (v letih sanacije je bil dohodek seveda nižji). »Kar zadeva čisto ekonomijo in gospodarjenje, v prihodnje naj ne bi imeli težav,« je povedal Janez Tavčar. Celo več, pripravljene imajo programe, ki bi omogočili ekspanzijo in zaposlovanje novih delavcev. Toda... Vse to je mogoče, če nova zakonodaja ne bo odrekala in izničila doseženega statusa v družbenem kmetijstvu. Če ne bi pisali članka o zagatah in brezizhodnem položaju družbenega kmetijstva, ki ga nekdo očitno želi likvidirati, bi podrobneje lahko pisali o podatkih, ki nam jih je iz rokava stresal direktor Tavčar. Zato ta del le telegrafsko. V KŽK pridelajo 3.000 ton krušnih žit, kar pomeni 90 odstotkov proizvodnje na Gorenjskem. Pridelava je normalno rentabilna in družbeno pomembna. Letno namolzejo štiri milijone litrov mleka, kar pomeni 20 odstotkov tržne pridelave in zagotovijo 400 ton prirasta goveda (11 odstotkov tržne pridelave). Mlečna proizvodnja je bila lani kljub neugodnemu položaju še rentabilna, visoka tehnologija prehrane in selekcija živine je zagotovila, da so lani namolzli 7.100 litrov mleka na kravo, od tega 5.000 litrov z lastno osnovno krmo. Na 1.600 hektarih kmetijskih zemljišč so na sedmih lokacijah pridelovali tudi oljnice, merkan-tilni krompir in sadje. Posebno ..znani so po pridelavi semenskega krompirja. V okviru KŽK deluje namreč raziskovalna enota (ima - status raziskovalne organizacije), ki se ukvarja predvsem s temeljnimi in aplikativnimi raziskavami za pridelavo kakovostnega semenskega krompirja. Še ne tako davno so zagotav- ljali skoraj polovico semenskega krompirja, potem pa so morali zaradi nediscipline pri uvozu in okuženosti z virusnimi boleznimi, ki jih je ta uvoz povzročil in so trenutno neobvladljive, to proizvodnjo zmanjšati za štiri petine. Lani so pridelali le še 500 ton nižjih kakovostnih razredov krompirja, Semenski krompir, še ne tako davno paradni konj kranjskih kmetij cev, pa je že šolski primer slovenske politike do razvojno usmerjenega kmetijstva. Če država ne bo naredila reda v semenarstvu in prometu s krompirjem, bo ta proizvodnja izginila. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo v to proizvodnjo vloženega ogromno, samo vrednost opreme in objektov znaša 5 milijonov nemških mark, da o 12 vrhunskih strokovnjakih, ki se s tem ukvarjajo, niti ne govorimo. Podobno se utegne zgoditi tudi z drugimi poljščinami, razvojni vrh se bo sesul, tržnost bo stagnirala, kako dolgo bo to trajalo in ali se bo kmetijstvo sploh spet pobralo, pa bo vprašanje naše agrarne politike. Površine, ki jih obtieltije KŽK Kranj, so zem-ljiško-knjižno njihove, od letošnjega marca pa je zemlja državna in jo upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Do zemlje so prišli s povojnimi nacionalizacijami, v veliki meri z arondacijami in komasacijami, približno tretjino so dobili z odkupom. Z velikimi vložki denarja so zemljišča usposobili, leta in leta vlagali v njihovo izboljšavo in v zadnjih petih letih so dosegli normalne učinke, rodnost in pridelek sta postala, nadpovprečna, tako pri žitih kot pri krmnih rastlinah in krompirju. Tako dobre rodnosti niso ddsegli s kemijo, je povedal Tavčar, marveč s pravilnim kolobarje- Janez Tavčar njem, in očitki o kemijskem zastrupljanju in izčrpavanju zemlje veliko bolj veljajo za kmete kot pa zanje. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so vsi objekti, infrastruktura, znanost, mehanizacija in skladišča prilagojeni zaokroženi proizvodnji. Sedaj jim denacionalizacija v najbolj črni varianti grozi, da bodo ostali brez zemlje. Pri gozdarstvu se je to že zgodilo, prej so obvlado- Pogovarjali smo se tudi s predsednikom sindikalne organizacije v KŽK Kmetijstvo Kranj Ivom Črnilcem. Funkcijo je prevzel pred kratkim, prej je bil že nekaj časa član izvršnega odbora. Povedal nam je, da se sindikalna organizacija z vprašanji, ki jih prinaša denacionalizacija, še ni ukvarjala, zavedajo pa se, da bo to v bližnji prihodnosti postalo hud problem, saj naj bi bila ogrožena polovica delovnih mest. Sindikalna organizacija se je ukvarjala predvsem s plačami, saj so bile zadnji dve leti nizke, dosegale so le 80 odstotkov dogovorjenih s kolektivno pogodbo. Lani spomladi so zagrozili s stavko, potem pa so z vodstvom podjetja dosegli kompromis. Povezani so v kranjskih sindikatih. Razmišljajo pa, da bi se povezali v konfederacijo 90, v kateri naj bi ustanovili kmetijski sindikat, saj se zavedajo, da se bodo v prihodnje srečevali s problemi, ki bodo terjali usklajeno in utemeljeno sindikalno akcijo. vali 1.000 hektarov gozdov, ki jih je denacion°" lizacija vrnila lastnikom. Dejavnost so v ko®1" binatu obdržali, tako da nudijo storitve, neg0' gojitvena dela in odkup. Kaže, da bi po zakonu o denacionalizacij1 morali vrniti 70 do 75 odstotkov zemlje, tud1 tiste, ki so jo ob nakupu plačali. V obeh obči' nah je med upravičenci velik interes za obdel°" vanje zemlje, vsak bivši lastnik terja zemlj0 nazaj in po možnosti takoj. Pri tem je skoraj polovica upravičencev nekmetov. Bivšim last' nikom ponujajo, da bi bili solastniki, ki d1 dobivali dividende, saj večinoma nimajo pog°' jev, da bi gospodarno izrabili zemljišče. Razdeljevanje kompleksov bi zmanjšalo ek°( nomičnost pridelave, tudi infrastrukture, zlasti pa znanje ne bi bilo dovolj izkoriščeno. Tud1 vso raziskovalno dejavnost, ki je še kako p°' membna in so zanjo namenjali do 20 odstotk°* * * * v skupnega prihodka, bi morali opustiti. »Pa ne gre za naših 8,6 odstotka zaposlenih, ki s° ukvarjajo z razvojnim delom, ali 60 agronor®ov in tehnikov, ki ne bodo imeli več kaj delati. Gr° za 11.000 zaposlenih v slovenskem kmetijstvu za največjo slovensko tovarno, ki jo zavesti)0 ukinjamo, za znanje, tehnologijo, kadre na visoki ravni, ki jih nadomeščamo z nižji®0 ravnmi tehnologije in znanja,« je povedal Janez Tavčar. Tržni delež KŽK Kranj je znašal 35 odstotkov. Pomenil je močan faktor stabilizacije ponudbe in povpraševanja po kmetijskih pridelkih, obenem pa poligon ustvarjanja znanja Vrednost objektov, opreme in naprav, ki jih je mogoče uporabljati samo specializirano, znaša 11 milijonov mark. Vsega tega ob razdrobljen1 pridelavi ne bo mogoče nadomestiti, samo °b robovih morebitnih majhnih parcel in za p°® bo ostalo neobdelane približno 20 do 25 odstotkov zemlje. Vse našteto in marsikaj drugega, česar zaradi omejenega prostora nismo omenili, je mag' Janez Tavčar pripovedoval z nenavadno umirjenostjo. »Zaenkrat se nas še ne loteva panika in pesimizem. Pričakujemo, da se bo vendark našel kdo, ki bo pametno preračunal, kaj vse t° pomeni in se bomo odločili za pametnejšo pot - v korist družbe, kmetijstva, zaposlenosti' Naši delavci skoraj ne morejo verjeti, da sm° bili še pred tremi leti v vrhu, dejanski nosil01 napredka, tehnologije, tržne proizvodnje, danes pa se vse ruši. Naše poslanstvo je, da normalno, gospodarno delamo naprej, se v okvir0 finančnih možnosti in znanja usmerjam0 v druge dejavnosti - trženje, trgovino, močna krmila, uslužnostne dejavnosti, pa oskrbo z reprodukcijskim materialom, v vrtnarstvo, cvetličarstvo. Vendar vsega tega ni moč doseči čel noč. Še vedno upamo, vsekakor pa se ne bom0 kot telički pustili peljati v zakol. V kmetijstvu imajo elementarne nesreč6 vkalkulirane in z njimi morajo računati. Toda to, kar se danes dogaja, ni suša ne poplava, t° je potres, ki pa ga je mogoče pričakovati i® posledice omiliti. Igor Žitnik [ POGUBEN EKSPERIMENT? »Ali sploh veste, kaj v bistvu pomenijo določila desetega poglavja zakona o zadrugah?« se je najprej retorično vprašal diplomirani veterinar Egon Železnik, direktor MIT - mesoizdelki Trbovlje, potem pa besno izbruhnil: »Da bodo kmetijske zadruge dobile v svoje roke igračo, s katero se ne bodo znale igrati; bombo, ki jim jo bo v rokah razneslo! Posledice bodo v vsakem primeru katastrofalne...« Egon Železnik je bil seveda med tistimi direktorji, ki so že v začetku maja lanskega leta vložili pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem glede skladnosti določb zakona o zadrugah z Ustavo Republike Slovenije. Zbodlo ga je njegovo deseto poglavje, v njem pa predvsem 57. člen, ki zadružnim organizacijam in kooperantom priznava, »da lahko na podlagi dokazovanja sodelovanja s podjetji iz 57. člena zakona uveljavljajo pravice iz minulega dela v višini 45 odstotkov knjižne vrednosti omenjenih podjetij«. Za nameček pa taisti člen delavcem ne priznava njihovega prispevka k nastanku in povečanju družbenega kapitala! »Če bo tako - in tako bo, ker tega popolnega političnega sporazuma ne skrivajo več niti njegovi idiotski pobudniki -, se bomo delavci v procesu lastninjenja prelevili v drugorazredne državljane, zamorce,« benti Železnik in dokazuje to diskriminacijo: »Zakon zadružnikom in kooperantom preko nedeljive kolektivne lastnine priznava trajne pravice uživanja rezultatov njihovega minulega dela, zaposlenim pa te pravice odreka.« Po njegovem mnenju je to določilo popolnoma skregano z načelom enakosti pred zakonom in pomeni tako flagrantno kršenje človekovih pravic, da ga čudi, »zakaj se niso gor postavili tudi vsi ti silni sindikati«. turnih pravicah, ki državo podpisnico obvezuje, da vsakomur zagotovi enake človekove pravice, ne glede na družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno, okoliščino. Pa? »Tresla se je gora, rodila se je miš!« nemočno odkimava, ko ga vprašamo, na kakšno usodo je naletela Kakorkoli že, Železnik je družno z drugimi prizadetimi direktorji živilskopredelovalne industrije predlagal ustavnemu sodišču Republike Slovenije, naj sporni del zakona o zadrugah spozna za neustavnega in razveljavi izvajanje členov 57 do 64, še preden bodo nastopile posledice zakona. Vlogo je začinil še z določbo 7. člena Pakta o ekonomskih, socialnih in kul- Seveda se v pogovoru nismo mogli ogniti ta čas aktualnim prepovedim izvoza in uvoza mesa. »Kar se tiče zapore izvoza v EGS, se na nas pozna indirektno, prek silnega pritiska izvoznikov na domače tržišče,« pravi Železnik. »Kar se pa tiče odloka naše vlade, ki prepoveduje uvoz, pa lahko rečem, da je to silno ne- varna politika. Predvsem z dveh vidikov. Prvič glede na to, da Slovenija pridela zase le 40 do 45 odstotkov prašičev, bomo ob nadaljevanju take politike ostali brez svinine. V najboljšem primeru jo bomo vse dražje kupovali na Madžarskem. Drugič, če preberemo pisanje dr. Dušana Piriha v Sobotni prilogi Dela 17. aprila, se lahko bojimo, da bo zapora slovenskega izvoza v EGS še podaljšana, saj navaja, da so lani v Sloveniji na črno poklali 27 odstotkov vsega goveda in 50 odstotkov telet. Pri takem početju pa se seveda povsem izgubi veterinarsko-sani-tarna kontrola in preventiva pri samem klanju in pri prometu z mesom in mesnimi izdelki. Kmetijstvo oziroma država, ki izgubi takšno kontrolo nad skoraj tretjino živinorejske proizvodnje, ogroža zdravje ljudi in živali, zato je za Evropo nevarna. Ker pa v Evropi vedo za naš črni zakol, se ta zapora kaj lahko še podaljša... Kmetijskemu ministrstvu pa kot da je vseeno, saj v svoji ,strategiji razvoja’ živilske industrije ne obravnava...« Pomurko. »Petnajstletno ,bivanje’ v tej umetni politični tvorbi se je odrazilo v naslednjih ,re- 0 zultatih’: razbitje enovite firme na trgovski i® proizvodni tozd, s čimer smo izgubili domac° ^ tržišče; izguba klavnice, dejavnosti torej, s ka-tero se je vse skupaj sploh začelo; leta 198" ^ popolna opustošenost podjetja - okolice, ob- /,Q jektov, naprav, organizacije dela, tehnološki® postopkov, financ, komerciale in seveda ka- „j. /Ir o v,« našteva Železnik. »In da je firma spe* kr, vstala od mrtvih, se je bilo treba štiri lgta n° odpovedovati solidnim plačam, stanovanjem' da počitniškim zmogljivostim, skratka vsemu, kar ob, sodi k standardu. Ker smo vedeli, kaj hočem0’ bo smo stisnili zobe. Doslej smo obnovili prak( on tično dve tretjini firme, za kar smo porabi® ik milijon 300 tisoč nemških mark. Si predstav- sp, ljate, kaj bi lahko imel vsak od naših 62 delav- de cev, če bi si ta denar lepo razdelili...?!« s°< Pa smo spet v jdru problema, ki ta čas nate- guje živce Železnika in »njegovih« delavcev- ^ »Sedaj, po vsem tem odrekanju, pa naj damo 4° i ,5 odstotkov premoženja zadrugam, ki v to firm0 nikoli niso investirale niti dinarja!?« se spe* ^ retorično sprašuje, »Spet se vključujem0 ' v neko politično tvorbo, ki se bo za razliko od P Egon Železnik prejšnje imenovala pač delniška družba in o& ^ njihova pobuda. »Vse bolj verjamem gospodu Žaretu Preglju - čeprav je iz Slovenske ljudske stranke -, ki je med zasedanjem parlamenta 14. aprila menil, da v Sloveniji nimamo neodvisnega sodstva. Kajti če bi ga imeli - pa demokracijo tudi! -, potem bi moralo Ustavno sodišče vsaj reagirati na ustavni spor, ki ga je vesoljna slovenska živilskopredelovalna industrija sprožila že 10. junija lani! Pa nič...« Da bomo lažje razumeli Železnikovo ogorčenje, velja v telegrafskem slogu preleteti »zgodovino« MIT. Podjetje je nastalo med obema vojnama iz komunalne klavnice in dobro poslovalo vse do leta 1975, ko so jo prisilili v ABC katere ne pričakujemo nič drugega kot katastrofo. Takšne so pač naše izkušnje.« Če se b° zgodovina torej ponavljala, bo glasovalni stroj »nasprotne« strani sprejemal odločitve, HIV." Oti CU11 \_JV_lllGti. UUiUCl V v > bodo v diametralnem nasprotju z mavričnim’ interesi te plati; zavoljo slabega vodenja »nepr smenih« ne bo dela; sledilo bo odpuščanje delavcev ... »Tisti, ki znajo in dobro delajo, bod° popokali ,kufre’ in šli, še preden se bo to zgodilo, ker .paverske’ oblasti tu pač ne bodo trpeli,« je zaokrožil Železnik in se zamisli® »Čudi me, da nihče v gospodarskem delu vlad ne vidi, da je dal zakon o zadrugah celot®0 našo panogo v roke drugi panogi! Ja, to ] edinstven primer na svetu in bo silno drag eksperiment. Boste videli...!« Damjan Križnik Ne silite in ne vtikajte se v podjetja! Nova demokratična politična oblast je staro oblast napodila iz podjetij in drugih institucij s parolo: »Politika mora iz podjetij!« Prav je bilo tako, saj morajo biti v podjetjih »doma« samo delojemalci in delodajalci ter industrijska demokracija. Ni pa prav, da se je nova politična oblast zagnala nazaj v podjetja, podrla vse, kar ji je bilo napoti, uporabila vse sorte zvijač, da si prigrabi še ekonomsko moč in s tem še večji vpliv na vse pore življenja državljanov, podjetij in institucij. S tem je bila storjena usodna napaka. Podjetja namreč niso in ne )t' ^tejo biti »poligon« obračunavanja strank, strankarskih prvakov iO' n Političnih elit. Take bitke gospodarstvu in delavcem povzročajo ji' ^reueč škode. ja. ie ^ikrat proti nič 5 Z zakoni’ ki iih je napisala ter jih je in jih še bo sprejela, je in bo ob jkrbela za »primemo« slojevitost ter različne interese in koristi jll fZavljanov. Razdelila bo družbeno premoženje; eni se bodo v vrsto jt- ^0stovili trikrat, drugi bodo in so že dobili mimo vrste, tretji bodo °,staH praznih rok. Ko se deli, pravijo nekateri strankarski prvaki, je °oro, da si zraven. Največ gre po tej logiki tistim, ki vladajo Politični eliti; sledijo tisti, s pomočjo katerih se da vladati, itd. b°d: h 'veda pa se ne deli vsako leto, tega se še kako dobro zavedajo. Zato tužbeni kapital na koncu zgodbe tako ali drugače obtičal v ro-peščice ljudi. Pravijo, da si bo poiskal nove lastnike; kdo pa gaje ^tvarjal, pa novih lastnikov še malo ne zanima. Se manj so pri tem poslu pomembna morala in načela poštenosti. ,672(2 za te cilje sploh ni pomembna. Tudi nobena gospodarska afera, n„ , avrno gospodarsko in socialno stanje, v kakršnem so naša država id \ državljani, ni, tako kaže, dovolj resno opozorilo za drugačno °nasanje in razreševanje problemov. Zato s peto brzino drvimo ® Prepad. ko dolgo še?! Pravne in moralne norme so na psu. Besede pravni red in zakoni-°st so danes samo še zguljene fraze. Delavstvo do kraja ponižano in Večnem strahu za delovno mesto, za podjetje in socialno varnost sindikatov na to opozarja in zahteva, da se vse skupaj neha. °vet Jcar ne more verjeti, kako se oblast boji priznati delavcem del Ivovega premoženja; tudi tistega dela mu noče priznati, ki mu ga . “delodajalec« dolžan za manj izplačane plače po kolektivni po-dbi. Bolj ko se odgovorne institucije opozarja in od njih zahteva, J vladajo tam, kjer jih zavezujejo ustava in zakoni, in naj se ne lkajo v stvari, ki niso njihove, bolj gredo stvari na slabše. Kako iol9o še? Pravice delavcev so na točki, ko sodijo v drugačne čase. Soodločate delavcev, kolektivno pogajanje, socialpartnerstvo, nova delovna esta so v naši državi vedno večji tujec. Vse bolj domači pa postajajo tezposelnost, revščina, stečaji, presežki, čakanje na delo, socialna 07n°č, preživetje, velike socialne razlike, velike krivice, davčne ‘aie, finančne špekulacije, korupcije, mafijski posli, kraja družbe-69a premoženja, siva ekonomija, izguba trgov, boj za preživetje. se to je p0 svoje tudi zrcalo oblasti. t^tiza zaupanja ^si ti nerazrešeni problemi, vedno nova vprašanja, taki odnosi, da Zunanjih razmerah in vplivih sploh ne razmišljamo, bodo našo 'ivo pripeljali v nemogoč položaj, iz katerega bo poti preprosto anjkaio. Kriza zaupanja v institucije sistema - od parlamenta, 19 a^e, strank, direktorjev... bo taka, da države ne bo več mogoče javljati. Vse prednosti, ki jih je naša država imela, bilo pa jih je r nekaj, kopnijo kot tisti sneg, ki pade na vigred. y takem vsesplošnem neredu, v taki krizi zaupanja in podcenjeva-^ številnih slojev delavstva, ob takem pomanjkanju socialdemo-etsfce misli in prakse, ob pohodu demagogij in skrajnih sil ter ob kakršni odgovornosti za sedanje početje so gospodarske, 'socialne, ®učtie in druge reforme vnaprej na majavih nogah in so skorajda g k s°jene na propad. Če se stvari ne ustavijo in ne krene na bolje, l “° ulični pohodi, tovarniške in druge stavke, delavci z intemaci-\i ^ a(° na ustih in rdečo zastavo v rokah nekaj vsakdanjega v našem j. Sjieniu. Si mar kdo to želi? Si mar želijo socialnih izbruhov, ko 1' d1°^ ne yee mogoče razmišljati, ali se sindikati borijo za več 6 ovnih mest, za večje mezde, za več družbenega kapitala, za več 0(tločanja, za drugačne delavske pravice...? v, p^es Je> da tudi to sodi v drugačne čase, žal pa se ti vračajo. 10 ,Sl skupaj naredimo nekaj, da jih ne bo, in zato ne kličimo iO hudiča! Ca; ' et 10 »d i-)0 oj ki ni i- S r r-.1: le 10 je Jasi liberalnega kapitalizma niso bili prijazni časi, ^sprotno: bili so kruti in krivični, vsaj kar zadeva delav-v°' In prebujanje ter pomlad sindikatov v Evropi in resna Pozorila delodajalcem, vladam in kapitalu za več delovnih esf ter drugačno socialno politiko, za pravičnost in solidar-°st, bodo predramila tudi naš sindikalni prostor. Če bo treba, pa na referendum! PRESTRAŠENI PODALJŠKI STROJEV November 1992, dan svetega Martina, ki je prinesel priznano dober letnik vina in vse očitneje slab lastninski zakon Tako je Dušan Semolič zastavil tiskovno konferenco ZSSS, na kateri so predstavili »stališča do problematike lastninjenja«. Kratko in jedrnato je strnil sindikalne izkušnje odtlej: »Krepi se državni kapitalizem, kapital špekulantov, po drugi plati pa delavci, če že ne lete na cesto, postajajo prestrašeni podaljški strojev. Lastninjenje naj bi ne bilo cilj, ampak sredstvo za večjo ekonomsko učinkovitost - sploh kaže dokazovati, kako je s tem?! Tudi mudi se, nam zatrjujejo in mi se s tem strinjamo! Zato, ker se družbeno premoženje nenadzorovano preliva v roke, ki ga niso ne ustvarjale in si ga tudi drugače ne zaslužijo. Moratorij? Tudi tu ni potrebno posebej dokazovati, da ni dosegel svojega namena. In načela privatizerjev so jasna. Deluj: • TIHO, • HITRO, • BREZOBZIRNO! Če pod vse to potegnemo črto, dobimo en sam rezultat - vse večjo brezposelnost in napak utemeljeno socialno diferenciacijo.« Dušan Semolič je spregovoril še o dilemi, ali so delavska podjetja, kjer so zaposleni večinski lastniki, pot v bankrot ali uspešna alternativa: »LE V ZDA USPEŠNO POSLUJE VEČ KOT 10.000 TAKŠNIH PODJETIJ, V VELIKI BRITANIJI JIH JE VEČ KOT 1.500, TUDI DRUGOD V RAZVITEM SVETU JIH POZNAJO IN USPEŠNA SO...« Gregor Miklič je pojasnil prizadevanja svobodnih sindikatov, po katerih naj bi zaposleni dobili najširše možnosti za lastništvo - ne zgolj s certifikati, ampak tudi z najugodnejšimi popusti pri notranjem odkupu, pri čemer je najboljša osnova panožna kolektivna. pogodba in po njej merljivi zaostanki plač. Poudaril je nujnost smotrne, razvojno naravnane porabe sred-tev, zbranih z odkupi, in se obregnil ob prevlado merila starosti nad merilom delovne dobe. NA KRATKO JE OCENIL REVIZIJO: »Kam smo zabredli, dokazuje že več kot tisoč vlog za revizijski postopek. Zmešnjavo bi razpletle le korektne, strokovno speljane revizije, česar pa doslejšnje dogajanje ne obeta. Sindikati se bomo zavzemali za sodelovanje delavcev pri lastninjenju tudi tistih podjetij, ki bodo v revizijskem postopku.« Rajko Lesjak je le opomnil, da svobodni sindikati že najmanj stotič svarijo politične elite in stranke, naj se ne vtikajo v podjetja: »Seveda je vse to bob ob steno, saj pri tem nova oblast dela enake napake kot prejšnja - LE Z VELIKO VEČJIM ELANOM! Vse zvijače novih oblastnikov slede logiki, da je treba biti zraven, kjer in kadar se kaj deli - z vso možno vehemenco pa to logiko poteptajo, če naj bi bili zraven tudi delavci.« Ciril Brajer Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poziva poslance državnega zbora Republike Slovenije, naj z vso odgovornostjo proučijo predloge amandmajev, ki jih je ZSSS posredovala k spremembam in dopolnitvam zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Minimum naših zahtev je, da se premalo izplačane plače v primerjavi s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti upoštevajo pri lastninjenju podjetij! Moralno, politično in pravno nevzdržno je, da bodo posamezniki udeleženi v procesih privatizacije trikrat - kot razlaščenci, kot zadružniki in kot državljani; delavci, ki pa so družbeno premoženje ustvarjali - tudi na račun premalo izplačanih plač, pa naj bi se zadovoljili z drobtinicami. Sedanje razmere na področju lastninjenja so posledica neodgovornega in nepravočasnega odziva oblastnih organov na urejanje teh procesov. ZSSS je namreč ves čas opozarjala, da'bo do takšnih ekscesov, kakršni se dogajajo sedaj prišlo. Če naši predlogi ne bodo upoštevani, je predsedstvo sklenilo, da bo takoj začelo postopek za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum, s katerim bo predlagalo odpravo za delavce najbolj krivičnih določb zakona. Državnemu zboru Republike Slovenije Predlog amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij • Amandma k 25. členu: Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Pri notranjem odkupu delnic podjetja se upravičencem prizna dodaten popust do največ 25% za premalo izplačane osebne dohodke v primerjavi z določbami kolektivnih pogodb dejavnosti. V dejavnostih, kjer kolektivne pogodbe niso sklenjene, se upošteva razlika do splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Dodatni popust mora biti predviden v programu lastninskega preoblikovanja podjetja. Podjetja izdajo upravičencem zadolžnice, s katerimi dokazujejo upravičenost do dodatnega popusta. V vsakem primeru dodatni popust ne more znašati več, kot je znesek premalo izplačanih osebnih dohodkov upravičencev.« Obrazložitev: V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo v vseh fazah pripravljanja in sprejemanja zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij zahtevali, da se s tem zakonom uredi pravica delavcev do lastninjenja podjetij, v katerih so (bili) zaposleni, za znesek premalo izplačanih plač v primerjavi z določbami kolektivnih pogodb dejavnosti. Vse kolektivne pogodbe dejavnosti vsebujejo določbe o izhodiščnih plačah kot osnovah za določanje osnovnih plač, o pogojih za znižanje osnovnih plač do 20 %, nekatere kolektivne pogodbe pa tudi določbe o izdaji vrednostnih papirjev. Vsako podjetje bo dolžno na podlagi predlagane določbe zakona izračunati razliko med izplačanimi plačami upravičencev in določbami kolektivnih pogodb dejavnosti oz. splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (če pogodbe dejavnosti ni) in iždati upravičencem »zadolžnice«. Zadolžnice za premalo izplačane plače se priložijo programu lastninskega preoblikovanja podjetja. • Amandma k 31. členu: Predlagamo črtanje amandmaja k 31. členu, s katerim se uvaja kriterij starosti namesto kriterija delovne dobe za določanje vrednosti lastninskih certifikatov. Obrazložitev: S predlagano spremembo 31. člena zakona se ne strinjamo, ko vztrajamo, da so do večje vrednosti lastninskih certifikatov v prvi vrsti upravičeni tisti, ki so družbeno premoženje s svojim delom ustvarjali. Še dodatno pa nasprotujemo temu, da bi posamezniki po več osnovah participirali na družbenem premoženju (hkrati kot razlaščenci, kot zadružniki in kot državljani). •Amandma k 33. členu: Sedanji drugi odstavek 33. člena (katerega črtanje je predlagano) se nadomesti z naslednjim besedilom: »Podjetje lahko pridobi od Sklada kot dolgoročni kredit pod najugodnejšimi pogoji najmanj polovico sredstev kupnine za prenesene delnice za naložbe in sanacijo v prestrukturiranje podjetij.« Obrazložitev: Cilj lastninjenja ni razdelitev družbenega premoženja, temveč učinkovito gospodarjenje in zagotavljanje pogojev za gospodarsko rast, večanje zaposlenosti ter izboljšanje gmotne varnosti zaposlenih, vseh državljanov Slovenije in družbe nasploh. Po našem prepričanju je predlagani amandma v funkciji teh ciljev. Dušan Semolič, predsednik ZSSS MAČEHA MARIBORSKIH DELAVCEV Podjetja iz kovinske in elektroindustrije v Mariboru iščejo izhod iz krize zlasti z odpuščanjem delavcev. Tako ravnajo tudi zato, ker jih k temu nagovarja celo ministrstvo za delo. Rajko Kotnik, direktor Karoserista, ministrstva za delo sploh ne razume. »Manj kot bo delavcev, manj bo sider, ki vlečejo podjetja navzdol,« je ob obisku Dušana Semoliča in Alberta Vodovnika dejal generalni direktor TVT Zvezdan Žlebnik. Največji sovražnik podjetij in de- Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. lavcev je predraga država. Če se bodo sedanja gibanja nadaljevala, bo Ernest Fujs, direktor Primata predlagal postavitev »mrtvih straž« na Trojanah, ki naj bi preprečevale, da bi Ljubljana postajala bolj osovražena, kot je bil Beograd. Kovinarska podjetja v Mariboru zaposlujejo 22 tisoč delavcev. Edo Ozimič, sekretar območnega odbora sindikata ocenjuje, da je ogroženo nekaj več kot 6.000 delovnih mest. Samo v TVT, Tovarni dušika Ruše, Karoseristu in Primatu pa je ogrožena polovica od 4.400 delovnih mest. V Karoseristu je zdaj 200 delavcev in od teh jih je polovica redno na čakanju. Trden je le gasilski program in zato so zmogljivosti izkoriščene le 43-odstotno. Podjetje pripravlja program za 70 do 90 presežnih delavcev. Želijo čimprejšnji odgovor ministrstva za delo o zagotovilu sredstev za odpravnine in druge pravice delavcev. Direktor Karoserista se pritožuje tudi nad bankami, ki namesto da bi posojale denar, Ic- tega dajejo različnim posrednikom, ki zanj računajo dvakrat toliko kot banke. Tovarna dušika Ruše je organizirana v dvanajstih družbah in krovnem podjetju. Prav vse razen Kemije poslujejo z izgubo. Ruše so leta 1988 zaposlovale 2.500 delavcev, danes jih imajo še 1.500 in po prognozah poslovodnih delavcev je odveč še 500 delavcev. Tovarna dušika Ruše je danes last sklada, ki je Rušanom pomagal pri znižanju cene za električno energijo in ki se trudi tudi za odpis dolga do elektrogospodarstva. Primat posluje uspešno tudi po zaslugi Ernesta Fujsa, ki je tja prišel leta 1988 kot sanator. Primatove! so v letu 1992 dvakrat stavkali in tako prišli do višjih plač. Direktor pravi, da so povečane plače povzročile tudi odpuščanje preseženih delavcev. Ker so delavci Primata podjetje sanirali brez tuje pomoči, se bo direktor trudil, da bi postali njegovi edini lastniki. Izračuni gospodarskih rezultatov pa kažejo, da je v Pri- matu potrebno še novo odpuščanje, ki bo menda olajšalo proces privatizacije. TVT, od koder je odšlo 500 delavcev, ima še 900 presežnih delavcev, za katere pripravlja nov program. Sindikat bo z njim soglašal le, če bo denar za pravice delavcev, skladno z zakonom. Kot je povedal generalni direktor Zvezdan Žlebnik, je zdaj trden le program tirnih vozil. TVT med drugim ponuja delavcem in drugim več kot 600 strojev in več kot deset tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Ker podjetje nima kadrov, ki bi znali tržiti na tujem, se bo položaj po izgubi jugoslovanskega trga izboljšal zelo počasi. Razplet položaja v TVT je težko napovedati, saj mora biti sindikat podjetja po besedah njegovega predsednika Ivana Selinška občutljiv zlasti na delavce, ki ostajajo brez dela. In prav zanje ministrstvo za delo menda nima denarja oz. ga je bistveno premalo. F. K. c Ese U 2 C6 S O o of 'a? 13 "d CQ (Ji CD CM >S .3 1> O d Fh 3 Fh d M Pd O "o ■ >CJ >u - ti H N d d 03 d o -3'h ^ Is IT o 3 ” 00 U 'C 0 ?- 3 d ^CM ^i>g ^ g S ti ^ £ U dl -3 |>S S ^|S>8 '•3 ^ ^ o3 03 d d3 >N 5 d d> 6 S v £ o > dl >0 ti 55 & O O g 2>S .5 R ti -£ ^ 3 rO ti 01 13 -s 5. t: d > S 55. «0-3 E ^ > u -g s Pd E 03 S "3 N ti g o N v > - d o 43 ;2 . 2 £ ST M « ?s ▻ > > d) O d) rcr oo o o o o o o CM~ oo" X*T H CD W 00 O) CD od oo co r—< CM OO e .t''S Ug E |a-§ |l| '8 »F# o-ti ti ti 5 ti 3||3p m ■* O 'O c! o oi O IM n, O N O.TS - O S_ p S^g •2, > e a >3 03 3 >N 'S = Sl = »o«l| c c n, > Hi 01 TS 5 OJ > ^7 “ S C g ffl o m d) f j •!—! g’s >U d ti 3 > § S 9?^ o S >g S T5 a n4 co 5 ti S P-i k ti .ti -P ■Hi« F .sr ;s o 3 d) >u o hJ I I I .s ‘5 t? E JO 3 oi co rji o c ti J3 g & ti N <5 & o ti '3 d *5d g c !|!||§ 03 Fh O 5» a-g £,"§ CM 0 B-S sl” £ o 02 ^ o s i -n | M.s OJ co 5 M > 2 !1I1" ti ,0 o M _ « =•= 8 ■§ . 1 s.s §■■=? 11 & SI 1 3 y-° 2 $ -d -2 g E™ o o 0) 13 0) ,y 85s s|? s.a-8-g || >23 S8* ! M O > d ti a 68 C ‘S? d> o; tu P-H r-H r-HI r-1i ^ o O O CM 00 N N N 5, ■S O a 3 -O O 68 d 68 & 68 £ d3 "r?"£ 03 -2 S 1 ° ti C"L N ^ Go s§ oo y °° 1 o N 'g R, *: S >u o s o a « ti ti Š <Ž »“i I I I CM OO ti & ti •r-1 ^ ti Fh ^ o > 'd o,^cm S 2 "1 -c # 13 ° rr$ T3 s 1—I o3 1|125 o e O » .S^ ‘S « ” 'G >u >vi V) d) 3 ># r2 's & d) ti >u d o 2 03 N ti C/D > >68 'ti ti . ^ 3 - > 13 O ,ti Sil •Se ■§ >g E.o l E H ° »O O h-s *, •77^3 3, 01 jj ^2 5 m _ c8 >u ti j ag-y >N W H >N O M ° c F ^ E E S.S, ^0-^3, o°^f •55, 3 c8 ti E m ^2 E 'S •2 ^ P5 O C TJ " C 6J0 |Ie S s ažifsi 'ti > d s.š li o*y o y «■8 6-8 c -g a a- oljil S m-S 15 .H o 2 ^ .2 a -*•» cn o .5d m $ S -s i o K 15 c g i " 'E ja E 2 c t "« 5 os E 5 = Sl-c N N kg g S>u g fc|§ |5g? Mi B nr 3 0.^ O d ms K1 -S 1151 flil tiS $ .9- 6 S .8 3 §^"3 a »o i> ^ ti ti di =1= 60 o > <-i ,1 '5 % oa 3 ti S O B3S>ga 3«3 &D.S „ M ti I I s>5 3* > O ti O >g 1 > d 68 Us 8 '§ p6S M S§-§ > v ^ ° lili tii >M P M S o-5 •S.'O cu'G 3 a3 c8 ^ 03 tuo u 03 Hi® O _c8 n JJ ti d < d O .3 > lisa Fh -rp . In I iJ 3 l ti ,S t Sl ti ti '2 3 U 03 U £ o a o c8 ti N £ 03 tiJO O a E 3 o5 ti O tUD d c8 •S, 'ti g 5 o M N f N "ti 03 tuo C8 S3 3 d 68 ti ^ ti O d 68 « c E-n ti ^ ^ cd s 2 >M ti2 ti O d; OS M O) CO T—I o ti S a, E ° O ec N Q -p Peo^ o-a .S,< ti ti^titi^S-G« > 03 d 03 N ti E S cu M 3 (A ti , E O a ^ vu , H ^ ■ti IŠsS.liSSf oSpjoEoSg". Oitid n 60-bd ti-nd 2 --1 18 , N I 'ti I I lili s -5 o a o d) ^ E 'ti o .« lil m ti O Q Q O H *-3 60 a M Z S s §o 'ntn -Skz) o? E 'd? ti ti it S Ec/)£ Ul - O ti 60 E ti Q ti M d '8^ o H “5 oi « n ti i oo-g fQ'ti ti cn g 3 S o 2 .h* S- o F k. > H-1 f-3 H < S ^ i w v/ e* en', ui <5S. čš'S-38s ečK)>-irt qj o -5 pl,-u>n 'E*^ '~'s i 59 gos ti °o|| I"š^gg gs^S!|r|^g' IšBsSEgSE! °J°EU«°y2°qg • 7-1 5 3 tH CM O d t—I d T~l rH r\ r—I i—1 p> g d) > p8 03 i»*MHW*H y* **-4*tdt*S» allllfllžtgr- 1 P-i os KZ) n 45 ^ oj 1 Is Iffu SSSgoH aloiSti <1^512” U > ti^ti >▻ M 2 I -S N N o tS^gSsg O ° ž o o o > Q l M i l | < Iglgegg ga°.s|gg SgssšlSg • .15 D S Si ■g--g.S. j.--e oSticoNti^o Soli,d ° ° e «5-5-5 ^ A.|d^ •iiiEii;i6Hi«!5i 14= Sils P.sSI-sls^llisEl O!« Mii Si tl 8*»ts« »M! #*l4ic|i|1 $,1 i.’u a ^ o e s m*t iiniMUiiHiiiiii 83 f-2 S o$|2S 55 a-g-s^.H 05 a'g =5-5 -i p V3 "> cd d '5 5 E q y m 3"-S S 5, E g P s=ifii IfISl ^5 «l*-g |-g 5| .. 55= ‘2 33 c= 3 E «"P ti p*-13 «--- >sgajs5gi> I iti iflisi^i 5li! •o 2 ° ** p '5 „25ftP I g 2; > S S n.S m k g d 5 E ^ o o > 0 u ^*-Q O M 1 E C N -5 ■" r- 05 N r; ^ O O, E o tt 3 tiC o -a Itl-šiplii > _ ^
  • 3 3 e 2 — a 53 I S g '5*« 3-S y a ?S|ioS>2 N”I^Sp55Stiq 5.g.go«8-ssx5-^ N £ "ss I .8:5." g te = '5P< iitiBa!i|i!|lti-:l?Iiiiii > nig:ti“3 ti* " " - >?1> D o ■'—2 2 ti-3. s Š-3 > ™-° 3 SiUiF iilfsif 3SS-s|?l S-5-s 5 'g£ $ J tS -S £ J' I "e-a § Bil! m ^41 ^"1-^tilPlPi :5*-s5| » ” I °2 « ||f o>3'S5H ^2-55.5 =55 &.-S-1 -I p d agja.js^-a iss . g: a§ |'= Cd o (U D w rti dC47tzi > 5 % 3-“-e i tiiirE = i Jll^lljislil'! l-f 11 E « g ^ g 5S >d^ cd 2 - c ti a d ;g !i:ili5.|l|lll!^ = 1=11:1 Sili E • h tfl qj d. cd 2^ ti ■•—= , N -s g &si 1 i »•§ _.. -°3adr!«>aSN Ši-p S-illHe. A>N V) Q .-n tn i 1-s ail il|i3iiiii llIIlililllMfPi d°cS22NN« Jo o p, ti o e" -g ® tig-s,t§.t»-PE>Nga4&>i5o_ti &:p-ti>«>o N GE'" ^3 " ?.S -g-e-gioog .5.15-91 >||g1ti>3KS>5titi.8q •S-l « £>S % > |a-ti ^”2 >!*-5'3--Q5 ti O E O, g* o ti g -g fl ti N >i aiSSiina^ = f «2 S '5 ;s E i- o Sp E E O ti s-SneI-IoIo' o o 1-3 > N. <3 Co >8»§.uSBg^^s-22g-|o.rt-ti '*“LS-žs55lS!3,!i' st^.s-gls-sS5-5' -rp=ih*sžs = E Šjls^ 8 E I !-Š|| s. O . N ° S O) s E ti §58 §s E.5es E-Sss«ti R.A^.S.., "ti N N O rO S N d 3 ti ^ 5 s s -9. e ^ S1 e E E g | e § 2 2 2 » CJ >CJ Co >N 03 ti 4^> e* B.iSVS. ti 5 2 q -ti s a,-5 E-3 « s 9 - - -8 #3 ^ >g 2 ^ 81 g 8-S1 . CJ 11' E 5 3 3 S | §.§•§ °§P ti ti ti, d CU 0)1 Stil 9|l?i8s.!|»5-g!1|ltl 0-sIlSlllSlIh|l|.i'l|l'Sl O 'S o o O 3 ti ^ ti £ ti ti F~Oti^J2 Od 03 03 ^ °NddtiN>CJtiti, ti, d > -§ i 2 o -§' !§ Š §•« Cr--,2aj>p'ro' ^ »JtUgiP ^,0,8fe-= Q.-S -0-5 ”^60 "■ SS 5 5 8 E Nš,°y:a ffifllllPP > n o -S.« -$.e >g S 2 F2 8 > 2 ds $ $ -g .2.3 2 -§ M 5-ti E &o e-5'S3^3rt.-gFy >▻ ..g. „-48 it ~ "" S,| o 0, a« H 5 F3 S 5 > B E ^ „j &3' $ BO 60-S | O §> g, llsslIiSs SE-.ll tu? »šil E g1^ H a' o a° g S > E 8 S-g ▻ M §'Š*^ti | °;S Š g>.g o "g g „■ -S.f3 s 2 5 2 -S.-a E E -° ..p2 O ^ :5, % > g1 ^ 'G a..rt a os 8^2goFB<>>u>2E.5,g«NC3'tio>u(1J'|,$-5:p ; S - " g: a&°&2 E^-E7.$ o-§ 8,^-^io E 2 E s a, O, y E 2 5 -S a? o" 2 > .F ” ”§--§2 ' l^Psllg'5-g - .Se S 8.-B -3-5 -^-S o > oF-S > |.s.Si o glg g S a,ti>2 «5 2 n >^2*^^ g 2 j? B5-Š.U B g.^s S>n E ^ c°2S > ® ^-g gi o 5-p.S 5°-^ g-re 5 $» % S#.9>5j 9559 S.3 S> * « E.2 ®*Ei S Sl >U P -ti M 3 8.45.8-3 £-§£ afiS 8 8.S 0 1 g Sgp-p O NH M S-a-SP ™’ sl 8 ■5 „ šs-Sa-S-Sj} |-5M z>š%i ■* 2 g ali ^ cC O N O-, - ^ > ■g ps-BgH ti o * gigo^oi 5 S?-E s §)a2 Hz d 05 ti, d °-^> 2'|2 o.9.g 2 5,-S.ggS ^ S; č'5-E 5 •" 10'2 2 tio >n ^ a^-s £ = ^ g s g g g-g. E > BO > P ti, g 22 ™ o 0"B'g ti,'o i 2-5^223 S 5^131.1-12 g J £ o O S m čti^, a o 'g -E-.H | -a ti ti o d o rt o "ti ^ d ^ d di 11*1 °FU1 ' 5 g g «f a p .E > n id g N -g .g iSs-Bs s |š ir »»sli* Ieh .•ej 3 «* n-" a = g oi.^ «5 E.5 s '-sa-as .g >-5 <1 šli'"--* A C8 til aSA S §.E g 84 g|^ =5^«|.B|l-E§-:e Irti e Ee^^-6 E | » ” E 5 "i s -g s •“ § ^ 1 >s »g § g S^-g-^^o-S o-yB“S-o«p ft2p-as u, —. d = g 2 „ :e » i p.5>u »-s ii^ i* ** O rt 60 uJiiiiHK ”e?i cg^ši>s a s .0 " 2 c — a e a P 3 -ti t/l •s>i I-; s s 2.g|-p c 03 c8 ti 03 tiS|5B a.o .5 > ti g5 S|iS tu ti.2.3 2~ -S 03 03 N > _r 03 N N lllliHI«!! O 03 d -£ 3 - “Cs _ .s 3 ti g a-srE S F P 8 mamiti ti g S =3 i ti rt > O O >V3 s m ’P ti "y 5 E" •II *$ 6 E o ti M -. > j= -rN gs^.s '5-.E p o tu Pd 3 E g E O-l u 4> N m 8 aff a-9 S3 $SŠ-2-” « s - 11'a^ e g !gj Sl |l lil: iC-rt •5 > «1 E e-tš I 81 !| S s 6,-s ei Sl •81>-#3 .s s-g-AJS-g l”8 rt ™ s ti fS ti =p=5. S F-" i i g S o fl 8 e •5*<5 r « !5aal«2 a"s=^ =■& . h §,.|3 as ^.5« ^ . o ^5 . M ti O (Z) ai ti*iig ?|5fl i j*u»le O > o h£ -S2 " S5.S.5 O S5 “J 68^26843 ^ >N 68 >£ N CQ s d >V3 ^•».2 »S .-s «F = 'a Pl E g-g ^5 s ■^SrSEhlS®8 5 V S -3 ._ s F >rt.§ ti C Ji "ti — 5 i 1 s I s 15 O =P= s ti d < ti a ti M >N £ o 43 d > |5 4 ii-o 0.S5E aSi i ^a=|s11s||« „5E il.:š5isl|!|p |.|i| o $ 2 po 2 -rt5 oEppi-ri^ti^0 PdrtMrt^-p p _ ° G2 sP! N p ™-d ' >m -b s 55 i-" o ■- o .S ^ n 5 o-« o x rt-*5-p 05 ^ 2 .smilila "s a1SSlš-.sf$sl Ep, ti< O O ti ti oo e -ti e 'igllEs^s:; 8.5 SS« u O) 0,0) cd rt ad &*w::ŠŠS:S£:SŠi:ŠSS85š;::S^ | F*tfl E--" . - ;;."5 >. 1F »I I lil ^^sia r:::: IIP "F__ , , *| C-- < ■ 0) ■■e < ISI 0 |S < M . N C/D JJ . Op 'S d) Ji "s? ^03 o Q CA CA CA N ti N ti ti bc o «.u dl ti ti d3 ti i>||i io cz) .p-, oj as |1 II UaiUS i- 2 m p > o E s |as.s feb o E -O o E o Pd 0.^0 cu-O loll B FFRFsi L:-S ;.-'Ur 'išššimMm ■■■■■■■e rt ; F, . .v 2. _ ■_: -X2, ./'F iv :.V. - .. • : § 1 '5*| o - ^ g 2 *g ^ 2 -rt o. > as > P O Pd O c O as P > P. f o ^ bo .3. O - V, ™ Pd S -° rt>5 O p cts "£ ti 13- E 25 O CO ^ J 1-3 O P .P* o rt >'2 3-B-5 §5 E g 0 tl ti 5 8 -6 b (D rt ti 2 E -5 ^ cp0>'S2' '-s s -s g:S-s-'b B" g-§5 5.e «>| 1* ® -5 I p S Ipjjj!; Z a/S oct-S "|-g > | -i! 2 J i s | i E'^- d g-Is §3 :B a) 5 o y p prxzi .ti > & g II s s-8 r S k / Vsem delavkam in delavcem želi lep 1. maj Praznovanje letošnjega h maja naj bo tudi opomin in protest proti vsemu, kar priznava samo veličino kapitala in grozi vsem tistim, ki so v preteklih letih soustvarjali bogastvo naše družbe. Albert Vodovnik Vsem članom, delavcem in poslovnim partnerjem čestitamo za 1. maj — praznik dela S1' /Kes 0*c indikat esarstva ilovenije ^%indlkat C gozdarstva Slovenije INDUSTRIJE X r SLOVENIJE Za L MAJ čestitamo vsem, ki delajo, m vsem, v ki bi radi delali, pa so jim delo vzeli Republiški odbor PRIBOČNIKI Z* SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovoih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI ->Š- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE _ več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE . izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... .. izv. • Kariera kot..... .. izv. • Socialna država .. izv. • Zdrav, zav...... Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:................................. Ulica, poštna št. in kraj: .................................. Ime in priimek podpisnika:................................... k Z • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. § 5 Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Dne:. Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT £ .................y Podpis naročn^ ^ (J Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »D^1^ Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalfi"^ tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 K Naročilnica Čestitka ob 1. maju Le naša odločnost in enotnost bo delavcem zagotavljala lepši jutri! ROS državnih in družbenih organov Slovenije Sindikat delavcev finančnih organizacij Slovenije r~ V I SINDIKAT KEMIČNE, Unn NEKOVINSKE ■llllJ IN GUMARSKE slovenijeJ INDUSTRIJE OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA 1. MAJU ISKRENO ČESTITAMO VSEM ČLANOM SINDIKATA KNG KAKOR TUDI VSEM KOLEGOM V SINDIKATIH SLOVENIJE. PREPRIČANI SMO, DA BOMO Z DOBRIM DELOM IN SODELOVANJEM VSEH SINDIKATOV V DRŽAVI URESNIČILI SVOJE CILJE. S TEM BO OHRANJENO TUDI IZROČILO TEGA POMEMBNEGA MEDNARODNEGA PRAZNIKA. SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Vsem članom čestitamo ob 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku v prepričanju, da bomo skupaj uresničili zastavljene cilje: - PRAVNO IN SOCIALNO VARNOST - PRAVIČNOST - NOVO KOLEKTIVNO POGODBO - OHRANJANJE DELOVNIH MEST - 40-URNI DELOVNIK V SLOGI JE MOČ! REPUBLIŠKI ODBOR d.o.o. Borza sindikalnega turizma Vsem, ki potujejo ali bodo še potovali ali uživali v prijetnih počitniških dneh z Atrisom, voščimo prijazne prvomajske praznike. Metod Zalar SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE Članom sindikata delavcev trgovine in bralcem DE čestitamo za praznik dela. Marija Lukman Franc W. Petek J "\ v NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 870 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj:........ Ime in priimek podpisnika:...... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: . Podpis naročnika Sindikat Delavcev Gradbenih Dejavnosti Čestita za 1. maj -vsem svojim članom in delovnim ljudem Slovenije ' Republiški odbor SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI SLOVENIJE Republiški odbor SVIZ Slovenije čestita ob 1. maju vsem svojim članom in delovnim ljudem države Slovenije Vladimir Tkalec Kredibilnost vlade in gospodarska delavnost Po počasni in negotovi (sem in tja prekinjeni) rasti od julija 1992 do januarja 1993 je v letošnjem februarju slovenska industrijska produkcija upadala približno tako hitro kot v letu 1991 in prvem polletju 1992, ko so na našo gospodarsko dejavnost negativno vplivali zlasti: krčenje trga in temu sledeče zmanjševanje povpraševanja; zgrešena najprej jugoslovanska, potem pa slovenska ekonomska politika (prva z globoko podcenjenim tečajem dinarja, visokimi davki in stop-go monetarno politiko, t. j. umetno, čeprav po nesreči, izzvanim nihanjem produkcije; druga pa s kombinacijo omejitvene monetarne politike in podražitev blaga monopolistov, zlasti bencina in hrane, nato - v prvih mesecih 1992 - pa tudi s povečanjem davčnih stopenj in pasivno tečajno politiko); nizek ugled vlade in velika negotovost. Na hitro upadanje slovenske produkcije v februarju 1993 pa so vplivali: za ta mesec neugodno spreminjanje sezone oziroma uvedba novih praznikov; nastopajoča recesija in velik upad kredibilnosti oziroma zaupanja v slovensko vlado. Slednje je posledica administrativnega »zamrzovanja« plač. Ta ukrep, ki ne sodi med običajne metode sodobne ekonomske politike (ponudba denarja in vpliv na obrestno mero ter devizni tečaj domače valute, davki, carine, državna poraba) in državnega vpliva na razvoj (ukrepi znanstveno tehnološke politike za pospeševanje podjetništva, finansiranje šolstva, kulture in znanosti, oblikovanje tržnemu gospodarstvu ustreznega pravnega reda ter institucij, ipd.) je očitno povečal negotovost poslovanja slovenskega gospodarstva. Podjetja in potrošniki enostavno ne vedo, »kaj jih utegne od vlade še doleteti«. Po zakonih, sprejetih na osnovi tajnih »gradiv«, na hitro in brez tehtnega premisleka, je slej ko prej možno skoraj vse. Kako globoko je nezaupanje, nastalo po nesrečni interventni zakonodaji, bodo pokazali naslednji meseci. V najboljšem primeru bomo ugotavljali le povečano nihanje produkcije z nadaljevanjem v povprečju vendarle vsaj počasne (kot med julijem 1992 in januarjem 1993) rasti, v najslabšem pa se bo ponovilo daljše obdobje krčenja gospodarske dejavnosti na Slovenskem. Ekonomska politika in naše prebivalstvo se lahko z upadanjem ali pa recimo vsaj stagnacijo gospodarske dejavnosti na sedanji izjemno nizki (glede na v preteklosti že izpričane zmogljivosti) ravni tudi sprijaznita. To bi bil primer, v katerem bi nosilcem naše ekonomske politike uspelo upadanje (ali stagnacijo) produkcije obrazložiti kot ceno odprave hiperinflacije ter zadržanja pokritosti uvoza z izvozom. Teoretično je tolikšna cena (dobro tretjino zmanjšana produkcija in četrtino nižja zaposlenost) stabilizacije opravičljiva samo tedaj, če se nominalne (tolarske) plače ne prilagodijo v stabilizacijski politiki danemu obsegu denarja v obtoku. Če pa se mu in s socialnim paktom se mu bržkone tudi bodo, potem se bo problem tako teoretično kot praktično omejil na vprašanje premajhnega agregatnega povpraševanja (investicijske, osebne in državne porabe ter izvoza). Če naša ekonomska politika tega problema ne bo odpravila, se bomo Slovenci znašli v »igri z ničelnim izidom«. Za dani proizvedeni obseg dobrin, ki ga ni moč povečati, se bodo borile različne skupine posameznikov in za večji uspeh (ki je v tem primeru neizogibno neuspeh drugih državljanov Slovenije) sklepale raznovrstne koalicije. Lep primer takšnega razpleta je postavljanje različnih izhodiščnih plač (za negospodarstvo, za gospodarstvo, za poslance in funkcionarje, za managerje, ipd.) v sedanji interventni zakonodaji. Ni namreč pomembno samo, kolikor pridobiš zase, pač pa tudi, kako si uspešen pri preprečevanju drugim, da bi si izgubljeno pridobili nazaj. Alternativa takšnemu žalostnemu razpletu gospodarskih razmer na Slovenskem je ponovna deregulacija oziroma uporaba normalnih ekonomsko političnih instrumentov v tržnem gospodarstvu, prilagoditev načina izračunavanja plač v kolektivnih pogodbah deflacijski monetarni politiki, ki jamči, da ne bo visoke inflacije ter skrb države za zmogljivostim gospodarstva primemo agregatno povpraševanje. Slednje je izvedljivo z državnim primanjkljajem, oziroma zadosti veliko javno porabo in (ali) z aktivno zunanjetrgovinsko, zlasti tečajno politiko. To je ob deflacijski monetarni politiki moč voditi z državnimi nakupi deviz, zniževanjem carin in pospeševanjem ali pa vsaj omogočanjem vlaganja prihrankov v devize. Dodatno lahko država strategijo pospeševanja izvoza podpre z vstopanjem (ob ustreznem prilagojevalnem obdobju) v mednarodne skupnosti proste trgovine. Strategija pospeševanja gospodarske rasti z zniževanjem davkov in povečevanjem javne porabe je izvedljiva le na kratek rok in ob predpostavki, da bo moč nastali državni dolg pokriti s povečanimi prilivi v državno blagajno ob povratku konjunkture. Zadnjih deset let smo videli, da v vrsti visoko razvitih tržnih gospodarstev (na primer v ZDA ali Italiji) to ni bilo tako. Glede na sorazmerno majhnost in specializiranost slovenskega gospodarstva je pri nas bolj od pospeševanja gospodarske rasti s primanjkljajem proračuna priporočljiva aktivna zunanjetrgovinska politika, ki omogoča večjo specializacijo in z njo produktivnost, dohodek, uvoz ter življenjski standard. Pri pospeševanju gospodarske rasti na tak način sta dve kritični točki: rast izvoza in produkcije mora spremljati rast dohodka in povpraševanja po uvozu (sicer je za vzdrževanje enake konkurenčnosti potrebna vedno bolj aktivna tečajna politika), to pa je možno le ob ustreznem povečevanju produktivnosti (če ne z rastjo dohodkov zaposlenih upade konkurenčnost). Povečan obseg prodaje in zaslužka na tujem bi vsaj načeloma moral omogočiti zmanjšanje stroškov na enoto produkta, nove investicije in razvoj, potreben za zunanjetrgovinski usmerjenosti ustrezen tehnološki napredek. Piše: Franci Križanič V Donitu, ki je v lasti Sklada za razvoj, je sindikat odločen delavcem izboriti, kar jim po zakonih in predpisih pripada. Kaže, da je ta bitka pred odločilnim razpletom. Donitov sindikat se za delavske pravice, za delovna mesta in za obstoj podjetja bori že skoraj leto dni in pol. Vmes je lani poleti izposloval odstop celotnega vodstvenega kadra. Boj je nadaljeval tudi potem, ko se je izkazalo, da začasno vodstvo ne zmore ali pa ni sposobno izboljševati poslovanja. In boj je moral nadaljevati tudi potem, ko je podjetje lanskega oktobra prešlo v last Sklada za razvoj. Ta boj se je še posebej zaostril, saj Sklad podjetja ni hotel sanirati tako, da bi iskal novo delo, več dela in obdržal delavce, ampak z odpusti zaposlenih in z zmanjševanjem socialnih in drugih pravic delavcev ter z razbijanjem podjetja na, po mnenju sindikata, nefunkcionalne enote, pri čemer naj bi bilo matično podjetje obsojeno na »smrt«. Sindikat je imel vseskozi tri generalne zahteve, ki naj bi jih Sklad kot lastnik Donita izpolnil. Prva se nanaša na zakonito določanje in obravnavo presežnih delavcev, druga na sklenitev podjetniškega »soci- NEGOTOVA BITKA 5 alnega pakta« in tretja na sp°' J štovanje Donitove podjetnisk ji kolektivne pogodbe za zap°' ” slene. Ker sklad teh zahtev m C hotel izpolniti, je sindika s v Donitu za 7. april napoveda ti stavko. Potem ko je Sklad ob' tl ljubil sodelovanje, jo je prel žil na minuli ponedeljek, v aprila. Stavka se je ta dan tud’ ^ začela. Ker je vodstvo družb6 ^ Donit pokazalo konkretnejšo ^ voljo za pogajanja in predlo' q žilo nekaj konkretnih dokazo' Q za to, je sindikat stavko preki' ^ nil. Najprej zaradi tega, ker r 5 bil ta čas v podjetju »avditon 1 ^ se pravi predstavnik podjetp BMW, s katerim bi Donit raO sklenil nekaj milijonov mark r vredno pogodbo. Pa tudi zato- c da je v dvodnevnem stavkov- 5 nem odmoru proučil pogoj®: s ki jih je ponudilo vodstvo. č po prvih sindikalnih ocena11 v niso popolni. P Dogovor v sindikatu je takšen: Če se bo izkazalo, da vodstvo ponovno ni mislilo resn°’ t bo sprožil stavko, ki bo tra- c jala, dokler ne bodo sindi' j; kalne zahteve izpolnjene. r 5. h C c ODTAJANE DEVIZE KORAK V EVROPO Slovenija postaja - v nekaterih pogledih - vse bolj evropska država. Korak v tej smeri je nedavno tega naredila carinska služba z zakonsko poenostavitvijo pretoka blaga preko naših meja. Menda so posamezna podjetja carinski upravi že napisala zahvalna pisma za bistveno poenostavljen postopek pri uvozu in izvozu. Po mnenju direktorja republiške carinske uprave je največja poenostavitev postopka sistem carinjenja imenovan »just in time«. To pomeni, da podjetje na meji pri uvozu blago samo prijavi, ga prepelje v lastno skladišče ter potem carino obvesti o prispetju, količini in vrsti blaga. Carina potem ali zaupa točnosti navedb ali pa blago pride pregledat. Je pa za takšen zaupljiv način carinjenja treba najprej pridobiti pristanek carinske uprave. Poleg tega je tako mogoče cariniti samo surovine in reprodukcijski material, ne pa tudi blaga za široko porabo ali opreme. Veliki pridobitvi sta tudi tedensko carinjenje blaga, ki prihaja iz republik bivše Jugoslavije, in velikansko, kar sedemkratno povišanje vrednostne meje za blago, ki ga državljani lahko pripeljejo iz tujine brez plačila uvoznih dajatev. Tako je carina z dovolitvijo uvoza do vrednosti 200 dolarjev brez carine na eleganten način postrigla peruti drobnemu tihotapstvu, zraven pa nas državljane obvarovala pred grehom, da krademo državi... Pisala nam je Ljubljanska banka d. d. in sporočila, da bo odtajala devizne vloge »bogatašev«, pač v skladu z nedavno tega sprejetim zakonom o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Lastniki še vedno zamrznjenih deviz se bodo lahko odločili za eno izmed štirih možnosti: nakup obveznic Republike Slovenije, ki jih bo država izdala do konca junija letos, za obveznice Ljubljanske banke d. d., za vezavo zamrznjenih deviz in polletno sproščanje desetine vloge ter za vezavo sredstev za polovičen čas in celotno izplačilo glavnice in obresti ob koncu vezave. Ker se bo treba - če smo prav razumeli ton sporočila - odločiti le za eno izmed možnosti odmrznitve, jih bo treba natanko pretehtati. Kaj torej ponuja banka? Obveznice republike bo obrestovala po 5 odstotni letni stopnji, izplačevale se bodo v polletnih anuitetah in v tuji valuti po srednjem tečaju. Obveznice je moč v celoti ali delno uporabiti bodisi za nakup delnic, za dokup pokojninske dobe, za poračun dohodnine, za odkup stanovanj, za poravnavo carinskih dajatev in še za druge namene, ki jih zakon dopušča. Moč pa jih bo seveda prodati na trgu vrednostnih papirjev. Obveznice Ljubljanske banke se glasijo na marke, izplačujejo pa v tolarjih po prodajnem menjalniškem tečaju na dan zapadlosti. Izdane bodo na 4 leta v serijah, ki bodo zapadle vsako leto konec novembra. Obresti pa so nekaj višje kot pri državnih obveznicah: 5,75 odstotka za prvo leto, 6 odstotkov za drugo, 6,25 odstotka za tretje in 6,50 odstotka za četrto leto. Vezana sredstva: banka jih bo vezala glede na višino hranilne vloge na dobo enega do pet let, izplačevala pa po desetinah oziroma najmanj 1000 mark vsakega pol leta. Vloga v višini 3000 mark bi bila tako izplačana v letu dni in pol, vloge nad 10000 mark pa šele v petih letih. Četrta možnost pa je vezava vloge od 6 do 30 mesecev, s tem da banka izplača hkrati glavnico in obresti ob koncu vezalne dobe. V tem primeru bi bila vloga v višini 3000 mark izplačana v letu dni, vloga prek 10000 mark pa bi se sprostila po dveh letih in pol. Ljubljanska banka d. d. bo tako izplačala okoli 25 tisoč deviznih računov, na katerih leži zamrznjenih 280 milijonov mark. Dosedaj je banka odmrznila 309 tisoč deviznih računov občanov, na katerih je bilo skupno 185 milijonov mark, kar pomeni, da je bilo na mnogih deviznih računih le še toliko drobiža, da so bili odprti. Pa tudi 25 tisoč velikih varčevalcev ni kdo ve kako bogatih. Po zahodnjaških merilih, kjer je spodnja meja hranilne vloge, ki nekako ohranja socialno varnost, okoli 8000 dolarjev na družino, le redki Slovenci presegajo to mejo. Tega dejstva ni mogoče spremeniti, niti če dodamo deviznim vlogam dinarsko varčevanje, čeprav ga je (v vseh oblikah) bilo ob koncu letošnjega februarja za slabo polovico deviznega. B. R. DELAVCI i KUPUJEJO TOVARNO Svojčas, ne tako dolgo tega, ® je Sklad za razvoj pohvalil, ka* uspešno rešuje tovarno prikol’ Adria Caravan iz Novega mest® Sklad je v sanacijo vložil ose® milijonov nemških mark. Nič tega pa ni šlo v tovarno prikoll Adria Caravan v Brežicah, na sprotno, ta obrat je šel v stečaj-1 S) njega so odpeljali takorekoč vs ^ kar je bilo vrednega. 170 prej & te poslenih zdaj dobiva »odpuS._ niče«. Toda: 140 delavcev je Pjj' pravljeno denar, ki jim ga biv® podjetje dolguje na račun prema1 izplačanih plač v preteklosti in račun delnic, ki naj bi jih še Prl. dobili, vložiti v tovarno, jo tor ] delno kapitalizirati in ji omogočiti novo življenje. Kajpak to ne c bilo dovolj, saj bi se na ta nac1^ natekla komajda tretjina vsote,z ’ - ... - ‘od^J' A katero je brežiški obrat napn Toda našli so se poslovneži, ki sj obrat pripravljeni kupiti in orga^ nizirati proizvodnjo. Nekdo P?£ nuja celo takoj delo za sto ljudi,6 Ky bi dobil brežiški obrat Adrie C ravana pod ugodnimi pogoji- O puščeni delavci, ki jih pri zbiram ponudb ni nasproti Adrii Čarava* ter bodočim investitorjem zastoP_ brežiški sindikat, razmišljajo kole: S temi predlogi se zmanj5 tei terjatev do Adrie Caravana. Ve® dar, kakor sedaj kaže, to ma . nega podjetja ne zanima kaj dos j tri| In iz tega nezanimanja se je p°te. 06 porodila ideja, da bi delavci svoj podjetje, skupaj s kakšnim P° djetnežem, odkupili. Kaj bo 1 tega nastalo, je pa še vprašanje- tič' bo 11 f Svobodni Sindikati Slovenf 23 . aprila 1993 KAŽIPOT končno imamo zakon o trgovini to- ke i0' ni :at lal ib- lo- L9. idi be jšo lo- 10V li- je r<‘> to, ik- >d- no, ra- di' 2akon o blagovnem prometu fbo Slovenci končno zamenjali • Zakonom o trgovini. Po mnenju !e 2skon dobra osnova za uredi-l6v te dejavnosti, seveda če odo tako dobri tudi podzakon-Kl predpisi, ki jih pripravljajo na ^nistrstvu za ekonomske od-n°se in razvoj. Zelo pomembno poglavje zakonu so pogoji za opravlja-jl® trgovinske dejavnosti. Govor j6 o minimalnih tehničnih, sani-arno-zdravstvenih pogojih, minimalni stopnji izobrazbe, ° vodenju evidence in pa o obračalnem času v trgovini. Ta je doslej sporen in predmet do-Kai žolčnih razprav. V novem zakonu piše, da meja za obratovalni čas in njegovo oločanje predpiše minister, pripojen za trgovino. Skladno . temi merili določi obratovalni :as svoje prodajalne vsak trgo-ec zase, svoj urnik pa potem Pojavi pristojnemu organu lo-*alne skupnosti. Pravilnike o minimalni izo-Brazbi, o vodenju evidenc in P obratovalnem času, kot tudi [Zdeike in merila za prodajo zu-Baj prodajaln predpiše minister, POstojen za trgovino, v tridesetih ar>eh po uveljavitvi zakona. , Zakon o trgovini ureja tudi infekcijski nadzor in sankcionira Postopke in prekrške v tej de- javnosti. Za primer: če trgovec kot pravna ali fizična oseba ne posluje v določenem obratovalnem času, mu za prekršek odmerijo najmanj milijon tolarjev kazni. Med nastajanjem zakona o trgovini je bilo veliko polemik o obratovalnem času. V primerjavi s prvotnim, dokaj togim predlogom je obratovalni čas v novi različici opredeljen precej prožneje. Ker gre pri tej stvari vedno za nasprotujoče si interese, je bilo potrebno poiskati sporazum med organiziranimi potrošniki, sindikati, ki ščitijo delavce v trgovini, in trgovci, ki jim je glavna skrb ekonomičnost poslovanja trgovine. Cilj pravilnika je preprečiti sedanjo anarhijo na tem področju, napraviti red na trgu, pa vseeno pustiti trgovcem in potrošnikom dovolj svobode. Kot kaže, bo maksimalni delovni čas trgovine 66 ur na teden, tega pa bo lahko trgovec podaljšal za največ 20 ur, seveda pod posebnimi pogoji. Mednje sodi prilagajanje obratovalnega časa posebnim potrebam turističnih krajev. Tudi glede zelo spornih nedeljskih in prazničnih dežurstev se je zakonodajalec omehčal, saj naj bi bil pravilnik v novi različici bolj prožen. Podrobnosti bomo zvedeli kmalu. Sicer pa novi zakon o trgovini uveljavlja tako trgovanje kot na- Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 16 -ČTR|S - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmati-ova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje šbfte zmo9lj'vost'> organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitni-objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. , nšite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš pl6faks je (061) 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. °slovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. Ai počitniške zmogljivosti, ki vam jih nudimo ri- Ji Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tr' rej linice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, ga- ' — —vi yiuaiur, Mjiiirijd, ograjen vri, ga- ^a. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini. Občasno je možno aieti dve hišici. Termini v maju. 37 • Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena -r / DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 27 DEM v tolarski .at Mr°tivrednosti. Termini v maju. f to,3' Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe fg. errnmi v maju. Cena 34 DEM na dan. ’če u,7: Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, :a- Kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. id- d S' Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, ,ju evni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM -aJ 'olarski protivrednosti. Termini v maju. ,p! ter" APartmaii Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, ta„" /nini v maju. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. L Sr/; Rogla - apartma za štiri osebe, v celoti opremljen, kuhinja, jč- p n,ca’ TV. Cena 47 DEM. Termini po 2. maju. ;ti. tri®' Počitniški dom v Kranjski Gori - Jasna - za 20 oseb, dve- in ei«1 Ofi70ste|jne sobe- Cena polpenziona 19 DEM. Pokličite (064) 883-o]‘ '■ )0- » r—-------------------------------------------------------------—-______ kupovanje in prodajanje blaga ter opravljanje trgovskih storitev na podlagi tržnih zakonitosti, in to po načelih proste konkurence, neomejevanja, v skladu z mednarodnimi pogodbami in dobrimi poslovnimi običaji. Zakon ne ločuje domače in zunanje trgovine, ampak trgovinsko dejavnost ali trgovanje razdeli le na trgovino na debelo, trgovino na drobno in trgovinske storitve. V členih, ki opredeljujejo trgovino na drobno, v grobem opredeljuje tudi v zadnjem času čedalje aktualnejšo prodajo blaga zunaj prodajaln. To je prodajo po pošti, na premičnih stojnicah, prodaja od vrat do vrat, prodaja s prodajnimi avtomati in v potujočih prodajalnah. Natančneje naj bi te vrste prodajo (kriterije zanjo in seznam izdelkov, ki se smejo prodajati na ta način) opredelilo pristojno ministrstvo. Med trgovinskimi storitvami zakon omenja agencijske, posredniške, komisijske storitve, storitve blagovnih borz in tržnic, storitve skladiščenja, špedicije, nadzorovanja kakovosti... pa tudi nove oblike, kot so lizing, faktoring, franšizing. Zakon o trgovini je kratek in jedrnat. Strokovnjaki ga hvalijo. Šele praksa pa bo pokazala, kako bomo z njim zadovoljni, saj bo veliko odvisno tudi od podzakonskih ‘ predpisov. To delo pa še ni opravljeno. A. U. Ob prvomajskih praznikih želimo vsem delavcem veliko delovnih uspehov, boljše delovne pogoje in osebne sreče Republiški odbor Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Cena 30 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi. Cena 25 DEM na dan. B. KUPIMO 1. Garsonjero ali enosobno stanovasnje v Bohinju ali Kranjski Gori. 2. Manjši počitniški dom, opremljen za penzionsko storitev za 35 do 50 oseb v Bohinju ali Kranjski Gori oziroma v njuni okolici. C. PRODAMO 1. Dvosobno stanovanje v Bohinjski Bistrici - ca. 50 m2, centralno ogrevanje, stanovanje je v bloku. 2. Ugodno prodamo nove prikolice tipa Adria B 13-500 in tipa Adria B 13-500 z vgrajenim kemičnim WC. Cena 9000 do 10000 DEM. 3. V Červarju prodamo več enosobnih apartmajev s celotno opremo, velikost ca. 28 m2, po 900 DEM kvadratni meter. 4. Počitniško prikolico Adria 500, staro 5 let. Cena 220.000 SIT. D. PROGRAM ZA MLADE 1. V mesecu avgustu imamo za mlade v Portorožu prostih 30 ležišč. E. PRVOMAJSKA PONUDBA Poreč, od 24. aprila do 2. maja 1. Polpenzion v hotelu Tamaris v dvoposteljnih sobah 27 DEM v tolarski protivrednosti. Možni tri-, pet- ali sedemdnevni paketi, za skupine nad 30 oseb organiziramo prevoz. 2. Apartmaji Lanterna z opremljeno kuhinjo za tri, štiri, pet ali šest oseb. Cena od 12 do 19 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. F. ŠOLA V NARAVI V času od 5. do 12. junija imamo v Plesi možnost za program šole v naravi za 60 oseb. POCENIMO ŽIVLJENJE POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 4. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za april 1993 znaša 1,4% mesečno, preračunano na letni nivo 18%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE LETNE -do 30 dni 1,4% 19,18% - od 30 do 90 dni POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098 m fi-RRi G. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo. Ponudbe izbira Atris. 2. V Kranjski Gori ali Bohinju najamemo opremljeno garsonjero za dva poletna meseca. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi nad 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze KONZUM, d.o.o.________________________________________ Ljubljana, Linhartova 13 RAZPIS Upravni odbor Konzuma, d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto direktorja Konzuma, d.o.o. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - višja ali visoka izobrazba; - najmanj 3 leta delovnih izkušenj; - poznavanje organiziranja in vodenja; - pasivno znanje enega tujega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Upravni odbor Konzuma, d.o.o., Linhartova 13, Ljubljana. Vsem članom sindikata in poslovnim partnerjem želimo prijetno praznovanje 1. maja. DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. -----------------------------------------------------------------------------------------J 23. aprila 1993 'življenjska razpoi® STAROST IN ŽALOST Nedelja je. Čas za praznično kosilo, lenarjenje, brezdelje. Da, za tiste, ki si praznično kosilo lahko privoščijo, lenarjenje za tiste, ki pojdejo jutri na delo. Kako se počutiš ko po 28 letih dela ostaneš doma zaradi stečaja. Kako se navadiš na pomanjkanje, ko si že prej komaj sestavljal kraj s krajem, kako prenašaš brezdelje, delo si v stanovanju že še najdeš, ampak to ni tisto pravo. Odgovore na ta številna druga vprašanja sem iskala pri gospe Magdi Š., vendar jih nisem našla. So stvari, ki se jih ne da povedati z besedo, ki jih samo slutiš, je rahel drget ustnic, je solza, skrita v kotičku očesa. sti sta si nabrala toliko, da tudi starost oz. njeno pričakovanje lepo. Le njuna pričakovanja niso lepa. Ni realne podlage za lažno upanje. Stara sta brez iluzij gledata naprej. Nič rala imeti! Po garanju vse življenje bi si vsak človek zaslužil spokojno, materialno preskrbljeno čakanje na starost in starost samo. Tako pa niti na centru za soci- v Mariboru brez zaposlitve. Zaradi nekaj takih in drugačnih posameznikov nimamo pravice vseh brezposelnih razglasiti za lenuhe, za ljudi, ki nočejo delati, ki za nedelo pre- Gospa Magda Š. je stara 54 let. Prijetna, dobrodušna, sivolasa. Spretno se giblje po enosobnem stanovanju, kjer živita sama z možem. Hči je šla na svoje. Stanovanje zjutraj pospraviš. Vse je skromno, čisto. Kaj pa potem? Kaj naj počneš? Pogovarjati se tudi ni vedno o čem, sploh ko si včasih še sam sebi v napoto, samemu sebi tuj. Brez dela sta oba. Mož je bil opredeljen za presežnega delavca po 34 letih, 3 mesecih in 24 dneh. Sama pa je delo izgubila v stečaju Tovarne stikalnih naprav po 28 letih in 8 mesecih dela. Zdaj ždita med štirimi zidovi, čakajoč na starost. O, ni starost vedno povezana z žalostjo in boleznijo. O, zna biti dovolj in življenjskih modro- lepega ju ne čaka. Brez besed ostajata, pogled je prazen, brezupen. O kaki službi, o delu ni niti govora. To so neizsanjane sanje. Kaj bo z obema, ko jima bodo na zavodu za zaposlovanje potekle pravice do denarnega nadomestila oz. pomoči. To je še sreča, da imata oba nadomestilo. O, kaj vse je sreča?! Ona ima 13.000, on 12.000 denarnega nadomestila. A ko plačata stanovanje in vse drugo, jima ostane manj kot 10 tisoč. Deset tisoč jima ostane za hrano, za zdravstveno zavarovanje, za obleke, za kozmetiko, za šport, za razvedrilo, za kuturo, za potovanja, za oddih v zdravilišču. Ustrašila sem se zadnjih navedb! Saj ta dva človeka za to nimata denarja! Pa bi ga mo- BEDA V SLIKI alno delo ne moreta prositi za pomoč. Presegata cenzus. Po mnenju države imata dovolj, da preživita. Nadomestilo za čas brezposelnosti naj ljudi stimulira, da si čimprej najdejo delo, pravi ministrica za delo. Kje naj najdeta delo in kakšno delo, ministrica ne pove. Tako jima ostaja samo še čakanje... Danes je nedelja. Te dni v časopisu berem izjavo gospoda Jožeta Jagodnika, ki je na zasedanju mariborske skupščine dela, da 10 odstotkov prijavljenih na zavodu za zaposlovanje v Mariboru vztrajno zavrača delo, ki jim ga priskrbi zavod. Sledi pojasnilo zavoda za zaposlovanje, da je bilo letos kakih 15 posameznikov, ki so zaposlitev res odklonili in s tem seveda izgubili pravico do nadomestila za čas brezposelnosti. Ne vem, čemu ali komu v prid ali korist je tako umetno ustvarjanje napetosti med tistimi, ki so še zaposleni, in tistimi, ki več niso. Čemu v javnosti ustvarjati mnenje zelo nenaklonjenost tistim 13.500 ljudem, ki so ta čas jemajo nadomestilo na zavodu za zaposlovanje in ki še krasno zaslužijo z delom na črno. Marsikdo se je s sivo ekonomijo enostavno prisiljen ukvarjati, prisiljen je svoje delo prodajati tudi pod vsako razumno ceno, prav zaradi tega, ker država ni uredila odnosa do delodajalcev in delodajalcev do delojemalcev. Delodajalci ne bi smeli zaposlovati na črno, to se jim ne bi smelo splačati. Delo je podcenjeno že v kolektivnih pogodbah, da seveda ne govorimo o ceni delo na črno. Predstavnik zavoda za zaposlovanje ugotavlja, da je bil vzrok za tistih nekaj odklonitev dela prav plačilo, ki ga nudijo delodajalci. In potrjuje, da plačila največkrat niso v skladu s kolektivnimi pogodbami. Izkoriščanje in neredu ni videti konca. Zaradi gospe Magde in številnih drugih, poštenih delavcev in ljudi, ki bi radi delali, pa mislite o brezposelnih prijazno, če jim že pomagati ne morete. Marija Erakovič ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ................................................... Ulica, poštna št., kraj:................................... Ime in priimek podpisnika:................................. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice, Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Naročeno dne:. Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Poljub, ki oživlja Če se je kaj v teoriji prve pomoči in seveda tudi praksi zelo spreminjalo, se je oživljanje, dajanje prve pomoči pri poškodbah in boleznih, ko bolnik ali ponesrečenec prenaha dihati in ko mu preneha biti-srce. V prvi izdaji »Prve pomoči za vsakogar« sem našel podatek, da so že v davnih časih vedeli za umetno dihanje usta na usta. Kasneje so ta način opustili in prešli na umetno dihanje, kjer mora eden ali več ljudi stiskati prsni koš. Potem so ponovo odkrili umetno dihanje usta na usta. V zadnjem času, v dobi aidsa, ko se bojimo okužbe, pa se od umetnega dihanja usta na usta zopet odmikamo in želimo to opraviti z aparati. Kdaj moramo oživljati? Povzemam po knjigi prof. dr. Ivana Kalinška »Nujna medicinska pomoč« (Ljubljana, Dopisna delavska univerza. Univerzum, 1984): V okviru prve pomoči in v okviru nujne medicinske pomoči oživljamo vse poškodovance, nenadno obolele in zastrupljene, ki so obležali brez znamenj življenja in so v stanju navidezne oziroma klinične smrti... Izkušnje kažejo, da je oživljanje, če je pravočasno, dosledno in vztrajno, dostikrat uspešno tudi pri naslednjih bolezenskih oziroma poškodbenih stanjih: • utopljencih, če niso bili pod vodo dalj kot pol ure, • močno podhlajenih, tu mraz zavre metabolizem celic in jo oživitev mogoča še v izjemno dolgem času po zastanku vitalnih funkcij, • poškodovanih z električnim tokom in strelo, • zastrupljenih z alkoholom, s plini, z uspavali, z insekticidi, z zdravili itd., • obešencih (samomor, nevede v igri otrok), če so še ohlapni in topli, • zadušenih zaradi mehanskih vzrokov (zasutje, tesen neprodu-šen prostor, tujek v dihalih, • poškodovanih po glavi, če so obležali brez znamenj življenja, S obolelih za srčnim infarktom, • zamrlo novorojenih dojenčkih, • poškodovanih z udarcem v pleksus, na vrat, v spolovilo itd. • osebah, ki jim srce zastane med dajanjem zdravil ali med uvajanjem v narkozo itd. Nudenja prve pomoči se moramo učiti. So stvari in dejanja prve pomoči, ki jih poskušam opisati, vendar bi bila ta razlaga prepričljivejša, če bi jo lahko ilustriral. Vse knjige prve pomoči so polne ilustracij, najstarejša je stara skoraj sto let. Še posebej prve pomoči z umetnim dihanjem in masažo srca, to je tehnike oživljanja, se moramo učiti. Učiti na? Prevezujemo lahko drug drugega umetnega dihanja in masaže pa se ne moremo učiti na živem človeku. Zato so izumili lutko, na kateri smo se mnogi, tudi mi zdravniki učili. Mislim, da je bila ta lutka izumljena in narejena na Švedskem. Tudi pri nas smo jih imeli in jih še imamo. Najboljša vadba, da dobimo pravi občutek, je ravno na lutki, ki so jo proizvajalci krstili za Ančko. ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Pridobljene pravice in uporaba starih predpisov (IV) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da pokojninska doba, na podlagi katere se pridobijo in uveljavijo pravice iz pokojninskega zavarovanja, obsega čas, prebit v zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah zakona, ki velja od 1.4.1992 dalje, in čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do 31.3. 1992, razen seveda v primeru, če je z novim zakonom določeno drugače. S tako določbo je torej možno v pokojninsko dobo vštevati obdobja udeležbe v revolucionarnem delu pred 6. aprilom 1941 (revolucionarno delo, zapori, taborišča, konfinacija, internacija, če je posledica revolucionarnega dela, čas izven delovnega razmerja kot posledica revolucionarnega dela) kot tudi čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni oziroma obdobja zunaj dela zaradi okoliščin, ki so jih povzročile vojne, ker je bilo vštevanje posebne dobe v pokojninsko dobo urejeno s posebnimi določbami oziroma predpisi. Predpisi, ki so veljali pred 1. 4. 1992, niso imeli nobenih določb, na podlagi katerih bi se lahko v pokojninsko dobo vštevala tudi obdobja tistim, ki so ostali izven zavarovanja zaradi nasprotovanja socializmu ali komunistični oblasti. Zato je v zakon vnešena nova odločba (306. člen), da se državljanom Republike Slovenije v pokojninsko dobo šteje čas, ki so ga zaradi političnih razlogov prebili v zaporih ali na prisilnem delu, oziroma jim je bila iz teh razlogov onemogočena zaposlitev ali opravljanje samostojne dejavnosti. Določba direktno v praksi ni izvedljiva, saj je mnoge različnih primerov, kdaj bi se po njej kakšno obdobje lahko vštevalo v pokojninsko dobo. Zato je zakon že sam določil, da se vrednotenje časa izven delovnega razmerja uredi s posebnim zakonom. Stari predpisi so določali, da se je zavarovancu, ki je opravljal samostojno dejavnost pred 15. 5. 1945, všteto v pokojninsko dobo le toliko časa opravljanja samostojne dejavnosti, kolikor je bil zavarovan po tem datumu. Čeprav za nekatere že malo pozno, je sedaj stanje na tem področju popravljeno. Določeno je namreč, da se čas opravljanja samostojne dejavnosti v Jugoslaviji pred 15. 5. 1945, ki se zavarovancem ni všteval v zavarovalno dobo po določbah 153. člena, prvega odstavka 155. člena, prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 156 člena in 157. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964, upošteva v zavarovalno dobo v celoti. Tako se sedaj zavarovancem brez vseh omejitev vštevajo v zavarovalno dobo tudi vsa obdobja opravljanja samostojne dejavnosti pred majem 1945. Po predpisih, ki so se uporabljali od leta 1984 dalje, je bil omogočen tako imenovani dokup let časa opravljanja samostojne gospodarske dejavnosti, samostojne poklicne dejavnosti oziroma kmetijske dejavnosti, če so jih zavarovanci opravljali kot edini ali glavni poklic pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Možen je bil tudi dokup časa opravljanja del ph sečnji, obdelavi in spravilu lesa v času od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1972 tistim zavarovancem, ki so kasneje v gozdni organizaciji združenega dela sklenili delovno razmerje, in čas opravljanja športne dejavnosti kot vrhunski športnik po 15.5. 1945. Vsa navedena obdobja omogoča dokupiti oziroma uveljaviti s plačilom prispevkov tudi sedaj veljavni zakon. Seveda lahko tudi po novih predpisih čas opravljanja samostojne dejavnosti, samostojne poklicne dejavnosti ali kmetijske dejavnosti ob plačilu prispevka uveljavijo še družinski člani, ki so tako dejavnost opravljali skupaj z nosilcem dejavnosti. Osnova za obračun in plačilo prispevkov je v navedenih primerih enaka znesku povprečne plače zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo. Pri tem osnova ne more biti nižja od zneska najnižje pokojninske osnove za mesec, v katerem je vložena zahteva, ki se poveča še za povprečno stopnjo prispevkov in davkov. Osnove, od katere so bili plačani prispevki za dokup, se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. I h, de, Ul «v la: In: vil cil sle op ki de: str zli od 2cU k De ho: vir POi dej vil set »ij Vq 2d: del ok, $01 Že Stv sis stv SP< spi hic roe up ilO' IVEC ZA DREVESA KOT ZA DELAVCE djetij, so se spreminjale tudi oblike organiziranega varstva pri delu. Ne glede na že predpisane naloge in obveznosti urejanja varstva pri delu z zakonom o varstvu pri delu se je zmanjšalo tudi število varnostnih inženirjev. V mnogih podjetjih je omejeno le na najnujnejše naloge. Podjetja so v stiski, najlaže varčujejo pri varstvu pri delu, za posledice, ki se bodo pokazale šele dolgoročno, jim ni j ^živimo v času, ko je za marsikoga najpomembneje ohraniti |J*° in delovno mesto, za sindikate pa so pomembne tudi de-vne razmere, kjer delavci preživijo tretjino časa,« je na po-i«‘u o aktualnih vprašanjih varstva pri delu - organizirala ga s , ,eza svobodnih sindikatov Slovenije - opozoril njen pred-^dilik Dušan Semolič. Namen posveta je bil strniti moči najra-•cnejših strokovnjakov na tem področju in pripraviti učinko-11 Program varstva pri delu. v nas namreč nihče ne ra-ana, kako slabe delovne raz-ere vplivajo na produktiv-M in konkurenčnost slovenja gospodarstva, na i?ravje in počutje delavcev. a Posvetu so opozorili, da bi jjali takoj posodobiti teh-kne predpise varstva pri ®lu, sprejeti nov pravilnik hrupu, pri skupščini ustanovi poseben tripartitni odbor ,avvarstvo pri delu in poseben institut, ki bi skrbel za stroko j. kadre. Pomembna je inter-!scipiinarnost dela, povezava ^ličnih strok. Sindikati so Udi predlagali, da bi ustano-H1 Poseben sklad za varstvo j 1 delu, iz katerega bi nagra-J®vali najboljša podjetja in Posameznike za ureditev var-$Wa pri delu. desetletnica konvencije , Delovne razmere so vsak slabše. Zastrašeni delavci •1? Podjetjih molčijo, saj se bo-|1Jo.da se bodo pridružili 120-sočglavi množici brezposel-'o, če bi povzdignili glas nad veznosti, ki jih na področju varstva pri delu prevzemajo socialni partnerji, saj to zahteva članstvo Slovenije v Mednarodni organizaciji dela. In sindikati jih bodo zahtevali pri sklepanju socialnega pakta. Analiza pravne pomoči za leto 1992 pri ZSSS je pokazala, da je kar v 1865 primerih šlo za spore v zvezi z varstvom pri delu, za odškodnine pri delovnih nezgodah v podjetjih. Sindikati ugotavljajo, da v poslovodstvih podjetij nočejo, da bi prišlo do sporazumnih rešitev, zatekajo se raje k sodni poti, ko se primeri vlečejo tudi po nekaj let - pa tudi odškodnine so smešno nizke. Rak zaradi azbesta Lahko bi rekli, da si je v razpravi najbolj dal duška dr. Samo Modic, nekdanji predstojnik inštituta za medicino dela, ko je dokumentirano govoril o kršitvah med- Posvet o varstvu pri delu: »Naši delavci so izčrpani... narodnih konvencij, ki zadevajo varstvo pri delu in evropske listine o varovanju zdravja. Kopice normativov nismo spremenili še iz leta 1971, pri čemer najbolj bodejo v oči podatki o azbestu, tej rakotvorni snovi. Medtem ko je pri nas na delovnem mestu lahko v ku- bičnem metru zraka 175 prašnih delcev azbesta, zahtevajo danes svetovni normativi le eno azbestno vlakno na kubični meter! »Pri nas delavci obolevajo za rakom zaradi azbesta, kar je sramota za državo in za stroko,« je dejal dr. Modic. »V mar. A kaj storiti v takšnih razmerah? Prof. dr. Janko Sušnik je predlagal, da bi podjetja, ki povzročajo različno hude oblike invalidnosti, plačevala tudi različne prispevke, da bi ustanovili v te namene posebno progresivno lestvico in izdelali merila. Podjetja bodo potem finančno mudi v Svet Evrope, ne pa zato, da bi resnično izboljšali delovne razmere naših delavcev. Kakšen je naš resnični odnos do varstva pri delu in zdravja delavcev, kažejo naslednji podatki. Ta hip je v Sloveniji 57 nezaposlenih varnostnih inženirjev, 195 socialnih delavk in 127 zdravnikov. Na področju delovnih inšpekcij je le 47 občinskih in 12 republiških inšpektorjev, ki hkrati delajo na področju varstva pri delu in na področju delovnih razmerij. Sindrom izgorelosti Poškodbe pri delu predstavljajo desetino vseh poškodb pri nas. Prav zaradi tovrstnih poškodb umre letno 50 ljudi. Mnogo večje je število poškodovanih. Letno imamo 28.000 poškodb pri delu. Bolezni, povezane z delom, naraščajo, a nihče ničesar ne ukrene. Celo nasprotno. Zdravniki medicine dela postajajo po novem osebni zdravniki. Okrog 150 specialistov medicine dela je z reorganizacijo prešlo med splošne zdravnike, saj jim dela v tovarni nihče več ni plačal. Analiza podatkov Inštituta za varovanje zdravja o bolniški odsotnosti daje misliti. V letu 1990 je bil odstotek bolniškega staleža najvišji v zadnjih desetih letih, saj so se delavci pogosto zatekali k zdravniku po pomoč. Leto kasneje - ko je začela naraščati brezposelnost - pa je bila bolniška odsotnost najmanjša. In zakaj ljudje izostajajo z dela? Na prvem mestu zaradi kostnomišičnih bolezni, ki so povezane z delom. Psihične motnje, ki so bile kot vzrok vMfc............ jf: Samo Modic: »Medtem ko je pri nas lahko na lovnem mestu v kubičnem metru zraka 175 praš-y . belcev azbesta, zahtevajo danes svetovni norma-11 te eno azbestno vlakno na kubični meter!« Dr. dipl. inž. Primož Gspan: »Odškodnine za nesreče pri delu so tako nizke, da je človek pri nas 30- do 40-krat »manj vreden« kot na Zahodu.« Dr. Janko Sušnik: »Izdelati bi morali progresivno lestvico, po kateri bi podjetja, ki povzročajo večjo invalidnost pri delavcih, plačevala tudi večje prispevke...« Dr. Alfred Kobal: »Medicine dela danes ni več, zdravniki medicine dela so postali osebni zdravniki, bolezni, povezane z del&m, pa naraščajo...« Izmerami, v katerih delajo. asPekcije dela so neučinko- v. e »V Ljubljani je bolj zaš-V. drevo - gorje tistemu, ga posekal - kot pa zapo- ®ni na delovnih mestih,« je ^Pozori 1 Dušan Semolič. Iro-L^a Pa je v tem, da celo tujci, j1 prihajajo k nam, bolj ščitijo eiavce kot mi sami, saj so jim ,r°gi zahodni normativi zle-k Pod kožo. 0cjfrav letos poteka deset let, 2 kar je Mednarodna organi-Cj.Cll„a dela sprejela konven-[V0 st- 155 o varstvu pri delu. Po S.e^®tnica je ravno prilož-vim ’ tudi Pri nas ugoto-Dna’ kaj smo dosegli na tem L , r°aju. Število nezgod pri . u sicer pada, raste pa šte- '*eiotaCrt„S0leni’ * P°" PiL° osamosv°jitvi je Slovenj? prevzela popolno odgo-tl0?t za sistem varovanja . av]a zaposlenih, njihovega okolji -in Niškega Sov J j ^al cas osamosvojitve Že s P°r°čili o padanju stvVe -vnih standardov var-s;„.a Pri delu. Že uveljavljeno S vlematično strokovno var-SDnH V P°djetjih se zaradi go-snr0darskih in lastninskih ^rememfc, opušča, stroka ne- ročno° °P°zarja na dolgo-Upra„ . Posledice, pristojni Povn k1 orSani pa molčijo. Na morali opredeliti ob- tf«ll telesa Glava, obraz Oci Vrat Prsi Hrbet Roke Dlani, zapestja Prati rok Trebuh Noge Stopala, gležnji Prsti nog Celo telo Odstotek poškodb po poškodovanih delih telesa, Slovenija 1991. 15-18 20-24 25-28 30-34 35-38 40-44 45-48 50-54 66-58 60-64 md 66 ■ Uioatna »kupin« KSS st.poškodb na 100 1^1 at. umrlih / 100000 zaposlenih zaposlenih Število vseh poškodb pri delu in smrtnih poškodb pri delu na število zaposlenih v starostnih skupinah, Slovenija 1991. predalih našega intštuta leži več kot deset študij o varstvu pri delu, ki inšpekcije dela sploh ne zanimajo. Za škodljivost azbesta so vedeli Plut, dr. Voljč, primarij dr. Košir, dr. Hitijeva, dr. Fazarinc, prof. Tancig in še kdo, a niso ukrepali. Sprašujem se, zakaj niso reagirali - ali niso mogli ali niso smeli? To sem povedal zaradi naših otrok, zaradi naših vnukov, ker postajamo smetišče namesto vrt Evrope...« Slovenija je med redkimi državami, kjer se varstvo pri delu obravnava izrazito komercialno, saj če imaš denar, imaš tudi varstvo. Človek je pri nas 30- do 40-krat manj vreden kot v Evropi glede na vrednost poškodb. Danes v razvitem svetu varstvo pri delu ni več stroka, ampak znanost, ki je interdisciplinarno povezana. En sam človek ne more odločati o politiki varstva pri delu, ampak je to skupinsko delo. »Že kar grozljivo zaostajanje varstva pri delu pri nas ni sramota stroke, ampak sramota politike,« je dejal dipl. inž. Primož Gspan iz Višje tehnične varnostne šole v Ljubljani. Brezposelni varnostni inženirji Tako kot se je spreminjala notranja organiziranost po- zainteresirana, da kaj naredijo tudi za varstvo pri delu. Pri zanemarjanju varstva pri delu smo šli tako daleč, da v tekstilni industriji na primer ne prilagajajo delavki niti višine stroja, čeprav to ni velika investicija. Za 10 do 15 kemijskih substanc so v svetu ugotovili, da so kancerogene, a pri nas jih še vedno uporabljajo. Nihče se ne zgane, da bi kaj ukrepal. Zdaj pripravljajo v republiki nov zakon o varstvu pri delu, po zgledu razvite Evrope. Nared so že teze. A zdi se, da ga pripravljajo predvsem zato, ker se nam odsotnosti z dela prej na sedmem, osmem mestu, so zdaj že na četrtem. »Pred seboj imamo izčrpano populacijo,« je opozorila dr. Metoda Do-dič-Fikfak z Inštituta za varovanje zdravja RS. Gre za tako imenovan »sindrom izgorelosti«, ki se pri nas kaže pri tistih delavcih, ki se najprej izčrpujejo na delovnem mestu, nato pa morajo garati še doma, da lahko preživijo. Vse se enkrat maščuje. Za tako majhen narod, kot je slovenski, je to lahko usodno. Marija Frančeškin Slike: Sašo Bernardi Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva se pridružuje čestitkam vsem delovnim ljudem ob prazniku dela, še posebej pa čestita svojim članom z željo, da si za 1. maj pripnejo rdeč nagelj in se udeležijo praznovanj, ki jih pripravljajo Svobodni sindikati širom po Sloveniji. 20 RAZUM IN SRCj 23. aprila 1993 Prvi' maj Se še spomnite nazaj, ko praznovali smo 1. maj? Oblast takratno smo hvalili, obrate nove smo zgradili. Delavci tam delo so dobili, družine svoje nahranili. Ko delavcu gledal si v obraz, videl si njegov vesel izraz. Družina srečna je bila, vesela je v naravo šla. Tam se je veselila, novih je moči dobila. A dandanašnji 1. maj ni več isti kot nekdaj. Oblast drugo smo dobili, stranke nove so ustanovili. Ko oblast nova je nastala, tovarne je delavcem pobrala. Direktorje v MANAGERJE preimenovala, v roke jim tovarne dala. Klub svoj so ustanovili, med BOGOVE se selili. Delavcem ostala je le čast, a MANAGERJEM vsa oblast. Petdeset let od smrti Riharda Jakopiča obsežno razstavo v prostorih šole. Čeprav so si prireditev in razstavo ogledali številni starši, predstavniki javnega in političnega življenja občine ter minister za kulturo, ki je pozdravil prizadevanja učencev in šole, je škoda, da je vse Tako so veselo krali, strankam kolesje PODMAZALI. Ko se kolesje države »PRAVNE« je vrtelo, še pravice je delavcem odvzelo. Videti je, kot da smo na pet- dogodke, kraje in dela v zvezi trajalo le en dan in si prese-desetletnico smrti osrednje s slikarjem. Vse to so predsta- netljivo kakovostnih dosežkov osebnosti slovenskega impre- vili na svečani prireditvi ni mogel ogledati širši krog sionizma in likovne umetnosti v Kinu Šiška in z zanimivo in ljudi, prve polovice tega stoletja Riharda Jakopiča kar malo po- Tako ostali smo pred vrati, a, bogatijo le PIRATI. Oblast nova tarna le, kako slabo ji gre. Ko po oblasti so hlastali, drug po drugem so pljuvali. Nemo ta boj smo opazovali, le redki glas od sebe dali. zabili. To pa ne velja za učite lje in učence osnovne šole v Šiški, ki nosi mojstrovo ime. Celo letošnje šolsko leto so posvetili proučevanju življenja in dela Riharda Jakopiča in s projektnim delom pri vseh šolskih predmetih proučevali SINDIKAT POKLICNIH GASILCEV SVOJIM ČLANOM IN VSEM DELAVCEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ Zastave rdeče plapolajo h b Letošnji prvi maj bo drugačen od drugih. Ne mislim, da se ”j 5 bomo srečali na Rožniku, Boču, Socerbu, pri Smiglovi zidanici,1,1 \j Gričku... Bomo! In naš bo tudi, kot vsako leto. Tudi budnice bodo. Prvi ***a; je poleg božiča edini praznik, ki ga slavi ves svet, ne več zaradi ge$l1 »delu oblast«, zagotovo pa zaradi gesla »delu čast«. Delavstvo 1, znalo svoj praznik okrasiti z nageljni in glasbo in mu tako vsebino, ki jo je morala z leti priznati celo cerkev. Tako je po njene,|! prvi maj postal praznik sv. Jožefa delavca, kajti Jožef je bil mižal; r Danes pri nas ob prazniku vlada večje brezpravje kot kdajko' Tisoči brez dela, stotisoči brez ustrezne zakonske zaščite in souprav’ ljanja v delu z delom. Kriza! Gospodarska, moralna, socialna, P0*”' tična... Pa vendar ta prvi maj ne bo minil v znaku revolta delavstva zopc: stanje, v katerega je pahnjeno po volji politične gospode. Ne, n gospoda bo celo slavnostno govoričila o delu in njegovi časti. Socll alistična zveza si je pred leti dovolila na prvi maj poslati delavce * čakanje domov, pred tem pa jim je povišala plače, da ne bi bi1 ic posebej prizadeti po tej plati, čeprav je človek najbolj p riža* g takrat, ko mu vzameš delo in prihodnost. Da se je mnogim dogajalo še kaj hujšega, vem, pa smo vsee**1 nepredvidljivo mirni. Umirila in zasanjala nas je demokracija, tr ’ opoj in opij za ljudstvo, če parafraziram gospoda Bertholda Brecht8 ^ ki pa je vendar napisal Beraško opero; in to, kar doživljamo dai*ei y, ni daleč od opere ali je glede na našo mirnost celo opereta. ^ V Italiji se ruši sistem, rušijo se osebnosti in napoveduje se nov <*** p Pri nas smo politični sistem, vsaj v volilnem delu, temeljito povZe po Italijanih, ki smo jih jemali za svetal zgled, in prav zato doži' ^ ljamo tudi podobne afere, ko igralništvo postaja prva novinarsk8 ^ tema, o delovanju tujih služb na našem ozemlju pa niti predse*1* države in predsednik vlade ne smeta vedeti. Vse pa se je začel z izginotjem in fotokopiranjem nekega zapisnika neke seje, ki se j! P potem znašel nekaj mesecev kasneje v Mladini. Vpleteni so * |E takrat in danes isti ljudje, ki so še vedno oblast. Kaže, da je »zapis*11 JE komanija« skupaj s prikrivanjem postala manira novonastale de**10-kracije, znotraj katere nam politični veljaki uspešno barvajo jajca' tc Ne bodite prehudi in ne jezite se name. Trde in nič praznične n*s* d te besede, pa vendar jih boste brali pred praznikom. Ne spite *** tj praznični dan, pričakajte budnico, organizirajte jo, če ne gre d* či gače, in praznujte čast in oblast dela. Mnogim ne gre več za 8 + |j (delo, prosti čas, počitek), gre jim za preživetje! » Milan Brate' Na volitvah smo jih izvolili, zanko si zategnili. Oblast vsa v VRHOVIH oblaki je, nemoč in bes delavstva ostaja le. nad Za današnji 1. maj delavstvo sprašuje se: Ali bomo šli V STEČAJ? Vrhovi razmišljajo, kako oblast bi si delili, siromaki, kje skorjo kruha črnega dobili. Delavec, do kdaj boš še molčal? Da vsak ti bo le jemal! Da breme vsak omisli si, ki nosil ga boš TI! Roke STISNIMO v pesti! Pravice svoje priborimo si. Sicer bo naslednji 1. maj za nas mnogo TEŽJI kot sedaj. Ivo Leban Hemeroidi, večnost ali težko je scati proti vetril Veliko sem jih srečeval, ljudi brez hrbtenice in s piščančjimi možgani, večne uradnike in apa-ratčike, kimovce in ritoliznike, konformiste in blebetače, mnogi med njimi so zboleli za zlato žilo ali hemeroidi. Morali so v bolnišnico, da so jim pofrzenkali rit, a druge pomoči jim niso mogli nuditi. Psihiatrija še ni na tako visoki stopnji, da bi lahko pomagala tem nesrečnim ljudem, zraščenim s sistemom, idejo, lojalnežem, ki bodo kimali vsakomur, ki ima oblast, denar in moč. Nekoč je bil neki urednik, brez svojih možganov in hrbtenice, delal je strogo po direktivi im bil navajen, da so mu umetniki lizali rit in se zahvaljevali, ker jim je tiskal knjige. Bil je navaden uradnik, ki ni imel nikoli rad knjige. Pa so se časi spremenili, on se ni mogel in nekoč, ko se mu je nekdo uprl, ko ni polizal njegove riti, je preko časopisja zagnal vik in krik. Da je umetnik izdajalec, da ne ljubi dovolj svoje domovine, da so njegove knjige škodljive. Ljudje so se mu smejali, on pa nič, tulil je svoje. Čas ga je povozil in ni mu bilo več pomoči. Neki drugi uradnik je bil nekoč sisač kulture, torej, delal je na sisu za kulturo. Pa ni imel pojma o kulturi, zadnjo knjigo je prebral v srednji šoli. Potem je delal na zemljiški skupnosti, pa. ni imel pojma o urejanju zemljišč. Svojo dolgo pot dobro plačanega funkcionarja je končal kot inšpektor za pogrebne dejavnosti, pa tudi o pogrebnih službah ni imel pojma. A tu vsaj ni delal opazne škode, čeprav se je število upepelitev močno povečalo. Seveda so pa še druge uradnice, ki jih spoznaš od daleč po šminki, krznenih plaščih, preveč pudra in šminke, po obilici nakita in debelih ritih. Te riti jih najbolj izdajajo, razlezene so od sedenja, hemeroidi, ki zrastejo so kot kokosovi orehi, tako da imajo hemeroidno službo, težko delo. Velikokrat jih vidim, kako med delovnim ča-som krožijo po mestu, nakupujejo, tarnajo ih stokajo, kako hudo je, ker nimajo denarja za sončne celice na strehi vil, ker se je neosvinčeni bencin podražil, ker je vse tako drago, ker jim manjka za ploščice v bazenu. Oni so naša večnost. Niti časopisja ne kupujejo; ko opazijo napis delavska, jih spreleti srh, oni niso nikoli delali so odločali, nosili težko odgovornost in nikoli odgovarjali, oni so dremali nad svojimi akti, te podgane in miši sistema. C 11 n : P 1 h A A kaj, ko so hemeroidi postajali vse večji, zlate • r~ žila jih je kar nekaj pokopala mesec, dva pred nezasluženo penzijo. Da, težko je scati proti vetru, ti prinese nazaj; ali vse se plača, se vrača, enim z bojem za preživetje, drugim z zlato žilo. Franjo F. Frankenstin |°ie, N K K RAZPIS NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! za sodelovanje na VI. LIKOVNI KOLONIJI GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Tudi letos organiziramo likovno kolonijo. Kljub vsem težavam, ki nas spremljajo, se želimo srečati na VI. LIKOVNI KOLONIJI Prijavijo se lahko delavci, zaposleni v gradbenih podjetjih. Likovna kolonija bo 21. in 22. maja 1993 v Mayerjevi vili v Šoštanju. Če nam bo vreme naklonjeno, bomo ustvarjali v naravi. Stroške bivanja in prehrane krije vsako podjetje za svoje udeležence. Vse druge organizacijske stroške prevzame organizator (najemnina ateljeja, plačilo mentorja, postavitev razstave...). Dela bomo razstavili ob dnevu gradbincev na sindikatu v Ljubljani in v Galeriji Vegrad. Pisne prijave pošljite do 3. maja 1993 na naslov: GIP VEGRAD Velenje, Prešernova 9/a, 63320 Velenje, ga. Jožica PANT-NER. Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 063 856-712, int. 20. Jožica PANTNER, komisija za kulturo Franc TREBŠE, sindikat GIP VEGRAD, Velenje PRIJAVNICA Podjetje Priimek in ime udeleženca Želim, da mi rezervirate sobo v Hotelu Vesna v Topolšici NE Pri založbi ČZP Enotnost je pravkar izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast ‘op riv S H Nv, ,!> Božiča literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča; Objavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjal* v alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos kot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar, polemik h* pamfletist v večini slovenskih časnikov. »Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju gre za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« »Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne vzorce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh ni od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,« pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, s3l šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo v nas.« Od LSt *a 2 E9a iste ‘ese Osti e9a fh v nu ne 1 '*rjt Ni 1,6 iste est< NAROČILNICA fo Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) • izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. 'eiz, ume. “9o Ne WCP Naročeno pošljite na naslov: Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna gostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi mnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Ulica, poštna št., kraj: Naročeno, dne Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogajanje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. Ime in priimek podpisnika: ............... Cena 1.420 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju /e »vce ■Nji »ko • ■pne Na ‘°ue »ne >osie 1 1 jih e$a: hčrii hsle ode. teti ■'nali Podpis naročnika mi ■ Miselne bravure, ki jih te Ani beremo in poslušamo 0 privatizacijskih aferah, si Vsekakor zaslužijo desetko iz —1 Predmeta, ki se mu reče ugi-J P^nje ali nakladanje. S pri-„i s*opom, da beseda ni konj, ^ državi, ki ne ve, kateri za-*oni naj bi v njej pravzaprav ve|ja|j_ in ki je pozabila na io r °dgovomost javne besede, dat| Pa beseda ni niti komar, je iIie1 Pač dovolj, da nekomu pade ffj, na pamet neka ideja, ki jo 0 Potem spremeni v fiksno ;Ope' e ti jocij Morala ,adci **>, in če je zraven še nekoliko »zdravega« sklepanja, Akrobacijam ni več videti meje. J , V sedanjem informativnem bombardiranju presenečeni eJ Pfalec preprosto več ne ve, kaj je laž in kaj resnica, kaj 'hti jjditev in kaj domneva, kaj je argument in kaj konstrukt. 3ne.‘ ^okdanji direktor SDK Igor Omerza je v to džunglo vnesel 'saj nekaj streznitve z izjavo, ki jo je podpisal in ki ji smemo r-gS. ^jeti samo zato, ker ta podpis, če podpisuje neresnico, vzeli P°meni najmanj politični samomor, jživ- ,. Gospod Omerza se je torej podpisal pod zanikanje xsP lstega, kar mu obeša medijska informiranost in ga uvršča Je resnična in koliko izmišljena, morda celo zlagana. t iT'°teza 9osPoda Omerze je pomembna zato, ker eno od ]. j HeP zgodb razkrinka za lažnivo. In če je ta laž v družbi vseh ni*: pUgih ugibanj in zaenkrat neargumentiranih trditev, da je ®, 'h ta zakrivil to in to, da je drugi podkupoval tretjega, g+i | pa je za vse skupaj vedel in molčal, seveda poraja opravičene dvome o resničnosti in resnosti vseh takih .8t6f ,,trditev«. Pričujoča odločnost gospoda Omerze tudi pove, da so trditve o njem izmišljene, brez slehernega dokaza; in po-ern lahko upravičeno domnevamo, da se tudi druge trditve 'Ahko spremenijo v vrsto padajočih domin. Seveda je tudi - rpožno, da se spremenijo v trdno dokazane resnice. Pa tudi v tem primeru je odločnost gospoda Omerze vredna t- , Pozornosti, saj veliko dokazanih resnic prav nič ne opravijo Pie ene same laži (ne pomote) v konstruiranju afer. Če bi 0,'( tudi vsi drugi pri dokazovanju neupravičenih obdolžitev n 'n, sumničenj enako odločni, bi moralo produciranje seda-j. afer hitro odvreči svojo rumeno barvo; na situ in rešetu : Pa bi se slednjič pokazali pravi grešniki. Kadar zakoni niso dovolj trdni, oblast vedno kliče na piano moralo. To samo po sebi ne bi bilo nič pregrešnega ali nenavadnega, če oblast pri tem ne bi sama predpisovala, kaj je moralno in kaj ni, in če pri tem ne bi imela namena obsojati in soditi po tej morali. Včasih smo imeli socialistično moralo, in kdor ni bil v tem smislu moralen, je bil sovražnik države in sistema. Ni jasno, kakšno moralo imamo sedaj. Kapitalistične ne moremo imeti, ker še nismo v kapitalizmu, socialistične tudi ne, ker nismo več v socializmu, in tako ostane le še morala v tranziciji, ker smo pač kot država in družba tudi v tranziciji, kot se umetelno reče prehodu iz enega v drug «fL» sistem. Morala v tranziciji je še tembolj vprašljiva, ker je ^ tranzicija pač nekaj spremenljivega in prilagajajočega se, zaradi česar tudi morala v tranziciji ne more 11 % fep kakšnih drugačnih atribu- Nemorala tov. To, kar je bilo včeraj moralno, je danes lahko že nemoralno. Recimo, Markovičeva privatizacijska zakonodaja je bila pred štirimi leti tako moralna, da smo jo vzeli pod streho nove slovenske države. Sedaj je ta ista zakonodaja nemoralna in so nemoralni vsi, ki so se po njej ravnali, ne pa tisti, ki so dovolili veljavnost takšne zakonodaje. Ko nekdanji in sedanji poslanci govorijo o morali oz. nemorali, denimo Marjan Podobnik, seveda ni pričakovati, da bodo ob določanju moralnih meril za druge takšna merila postavili tudi zase. Tega oblast nikoli ne počenja, in tega ne bo naredila niti sedanja. Nemoralno je bilo ohraniti Markovičevo zakonodajo in nemoralno je bilo tudi tako dolgo odlašati z lastno zakonodajo, ki bi pravočasno spodrinila Markovičevo. Zato so sedaj nemoralni vsi drugi razen oblasti; ta pa je nemoralna zato, ker je prav dobro vedela, kam in do česa bo pripeljala Markovičeva zakonodaja, pa ni niti s prstom mignila, da bi to preprečila. Zato je treba sedaj iskati nemoralne kozle v gospodarstvu in jih odstreliti z velikim pompom, da se ne bi morda kdo spomnil na nemoralo oblasti. In ker ena nemorala rojeva druge, se nemoralna oblast sedaj skuša reševati z odrejanjem moralnih norm, da bi sodila nemoralnim tatovom družbene lastnine. Toda kdo bo sodil oblastniški nemorali, ki je pravzaprav omogočila to krajo? Boža Gloda joj Prelite delavske krvi, srda, \»M,}ri upanja je skritih v dveh besedicah! Kaj vse se je it"11’10 od prvega maja davnega r,s .^86 v Chicagu pa do danes. 0f l"- se je vse to skupaj zdelo aj Puljiča, v kateri se vse sku-Irebno konča, in smo dva ali l n* veselo lenarili, se zaprašili v vračke ali pa se od-11 na ^et *n kratkomalo pu-na P°š°- Vseka ■ ]lCa se enkrat konča. Tudi ta fn s Prihodom demokracije in | ‘e9a gospodarstva. 651-^et-° ^9217 je bilo izgubljenih ta !SOlr delovnih mest, industrij-• u„ Proizvodnja se je od rekord-Ist fta t.986 zmanjšala za 38 ’ rP» ,oy> število nezaposlenih je )st' °. "^3 tisoč in bilo bi še 1. enn Ve^ie’ če ne bi bilo predčas-[j ;;j uPokojevanja, odhoda mno-n m ®ru9e dele bivše Jugoslavije ln orcitOTija na stečaje. Še nekaj ^umirjajočih podatkov. Raz-"uci med zaP0S^e7lžmi in upoko-j „ Se je s 3:1 spremenilo 3/ j$’t ' :T brezposelnost je blizu 14 '0 testa’ eno izgubljeno delovno L 0 Pomeni 0,7 nezaposlenega ^davca in tako naprej in L- poprej... To pomeni hudo '..■■brj^šnjo za vsako vlado in 1 fjg ]l’ če se odloči za konfronta-■ • sindikati! Zaenkrat pri pomnikih še deluje negotovost a9ol0 Preživetje in sebično obna- Je> ko gre za usodo bivših sode-,te eu; toda kaj bo, ko ga bo za-'oko ®neu *n obup? Vladi gre na nastopaško zganjanje ' L.e9a Patriotizma in hinavsko !0l)a/canJe solz nad kruto usodo v n^nske9a malega človeka. Res los> 9ativna gospodarska gibanja ■ ■ji j-f*ca prejšnjih zablod, vendar s . sedaj s pametno politiko tjQVniraii’ če ne bi bilo nacionali-lo^forije in iz nje izhajajočih bde 61 kler ga boste brali, naročali ifjVti objavljene sestavke tudi P°4jT reagirali. Ritoznojčanu in vsem ožjemu vodstvu so štete lAne, in se v smrtnem krču pač oprij®# vsake, še najmanjše rešilne Toda Panorama ni pravi n0?L za reševanje gole kože. O to^sSotjS in številnih podobnih izfcušwf lokalnega tiska bi želeli spreg°T— riti na majskem posvetu Drush ^ novinarjev Slovenije na Vrhfll faJ kamor bi morebiti lahko P°yvj\ tudi Venčeslava Faleža in Ljmr Kolar iz Ritoznojčana, da stanovskimi kolegi dokažeta trditve. Panorama pa pisma ne bo oti' vila, dokler ne bo podp^®""'5 „ odp^Ai z imenom in priimkom od de‘ cev »kolektiva Ritoznojčan«, j . <4 ' > Bojan o , :oi Bistriška Panot?ČE % JUGOSLOV. "■"IS« FILMS IGRALKA PREGRADA NA REKI 'Iero REKA V BOSNI )St* ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN UBITI PAKISTANSKI POLITIK (ZIUUL) te! VRATCA V OGRADI IGRALKA SPAAR 3*® TIPALKE PRI ŽUŽELKAH NEMŠKI MESCAh GOROVJEV SIRUI CANSKI FILOZOF (GREGOR) SVOBODNA POSEST ITALIJANSKI GRADITELJ VIOLIN POLET, ZANOS ZELENICA PUŠČ/ HRVAŠKI NOGOMETAŠ (KRASNODAR) PRITOK RENA V FRANCIJI GRŠKI DIDAKTIČNI MESTO NA MADŽARSKEM ZIMZELENO DREVO IBSENOVA DRAMA KOPER NEMŠKA PEVKA ZABAVNE GLASBE VZLIK NA BIKOBORBAH SRBSKI PISATELJ (UNA) ALPSKA SMUČARKA WACHTER KLADA ZA SEKANJE DRV, TNALO CA ČREVESNA SUMERSKI UŽIVELEC BOG NEBA PRITOK MORAVEV SRBIJI TIBETANSKO GOVEDO PRITOK SAVE PRI BOSANSKEM SAMCU VISEČ SNEŽNI ZAMET KONTRAST GOROVJE V BURMI LUKA V ALBANIJI °bL lw , ■'' OBLIKA STEBLA VERSKI SPISI V INDIJSKI LITERATURI PEVKA PRODNIK POMEMBNI ZAČIMBA ZRAK -ATINSKO »OVRAŽNIK ŽIDOV s- 5 )V! NEMŠKI AVTOMOBIL GRŠKI BOG VOJNE GRŠKA ČRK BUDISTIČNA DOGMA PERGAMSKI VLADAR PAJČOLAN TANČICA NEMŠKA TOV. r;DAunpnMQy PEVEC PESTNER 0 ^ ' : >*) ■ /> GRAMOF^SK. DUŠA FRANCOSKI PISATEU (ARTHUR) MORKE RIBE iKO IŠKO MO! IME ŽENSKA, KI LOMI AMERIŠKA PLEMENSKA SKUPNOST DELELEKT. NAPELJAVE i0' ‘K fSK0 e* ČLOVEKZ VELIKIMI OČMI STARA DOLŽINSKA MERA RIBIŠKA MREŽA ŽENSKO IME IMENSKI SLOVAR MESTOV SEVERNI ITALUI GRAPA (LITERARNO) NAGRADNA KRIŽANKA STARO- ŽIDOVSKI KRALJ RUSKI FILMSKI REŽISER (NIKOLAJ) LOŠČILO ■888* SLOVENSKI PISATELJ (FILIP) EGIPČANSKA BOGINJA LJUBEZNI VOJAŠKA ENOTA OZKA DESKA NAUK OGIBANJU KRAJ aNA KOČEVSKEM INDIJSKI NAZIV ZA KOBRO TROPSKA SMOLA VEČERNA PLESNA PRIREDITEV PISATELJICA PEROCI KRAJ PRI LJUBLJANI KEMIJSKI ELEMENT PLAČILOZA STANOVANJE ŠPANSKO ŽENSKO IME DEL SKLADBE 1AZUČNI ČRKI PRIPADNIK SASOV SOKRATOVA ŽENA GMOTA SNOVI JUNAK TRDINOVE NOVELE EMIL ADAMIČ IGRALKA ITA KRAJ PRI LOGATCU NAGRADNA KRIŽANKA OSEBNI ZAIMEK GOROVJEV GRČIJI* BIVALIŠČE MUZ TENKA KOVINASTA PLOŠČICA OKRAJŠANA BESEDA SVETIŠČE BOGINJE ATENE LJUDSTVO V PERUJU JUNAKINJA ROMANA »APRIL« EVROPIN BRAT MONGOLSKI VLADAR UMETNOST (LATINSKO) KUTINA KRAJŠI NAZIV BRAZILSKEGA VELEMESTA ROMARSKO MESTOV ARBIJI GRŠKA ČRKA TELESNA TEKOČINA KOSTUMOGR. VOGELNIK TEMA MOTIV V GLASBI DELAVSKA ENOTNOST STARO- GRŠKI KIPAR REŽISER, JOVANOVIČ RAZLIČNA VOKALA MERSKA ENOTA ZA -ZLATO OBOKAN HODNIK ETIOPSKI NAGOVORZA GOSPODA IGRALEC HOFFMAN MADŽARSKO MOŠKO IME IVAN TAVČAR MANJŠI MOTOR MESTOV JUŽNI FRANCIJI VERBENI PODOBNA LONČNICA ANGLEŠKI PESNIK (WYSTAN) DEVETI TON V GLASBI KREOGRAF OTRIN NIKOLA TESLA !(ejika nagradna križanka št. 18/19 la^We nam pošljite do 11. maja 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479 Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 16 1. Bojan Farkaš, Trstenjakova 6, 69252 Radenci, 2. Jani Dežman, Ribno, V Dobje 9, 64260 Bled, 3. Brigita Saje, Štpeter, 68222 Otočec 'isnici ali v pismu s pripisom Velika nagradna križanka št. 18/19. Ograde so: 5.000, 3.500 in 2.000 tolarjev. Rešitev gesel iz današnje velike nagradne križanke vpišite na spodnje črte in pošljite na naš naslov. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke št. 16 ^°SLnt’ PRSANOV, AMON, INTIFADA, SLOVENSKI, ISKR, GENERAL, ČIKOLA, JOTA OPIJ 1- %SZ’J,PANA’ MIOCEN, IN, TANI, SADRA, OTITIS, ARECIBO, KREPELO, JAZON, SIMMEL VOL i 08/,?GnVAffi, CER, RALO, NEVSKI, MAREC, SRAM, ALATIR, AGATA, KIPENJE, ANKE KUBER ,a: M SUŽNJEV, ORAN, MATE M. NAJPOMEMBNEJŠA SM' Humoreska Iščemo veliko preprogo »A ste slišali, kako vasje podučil sam presvetli predsednik republike?« je zmagoslavno zatrobental izza šanka v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok in na široko odpihnil peno s svojega vrčka, preden je zasadil ustnice v posvečeno pijačo. - Ja, in kaj je dejal tovariš, mislimo reči gospod Kučan? smo seveda takoj vprašali. »No, rekel je, da se z aferami ne rešuje situacije.« - Pa saj to je res! »Seveda je res, ampak gospod predsednik je s to izjavo malce zamešal sovražnika in branilca.« - Kako to mislite? »No, naša prva glava je dejala, kot da so afero zakuhali tisti, ki so jo spravili na svetlo.« - Pa saj afera nastane takrat, ko pride v medije. To je res! »Oh, fig g. Afera obstaja od takrat, ko jo določeni ljudje povzročijo. Ne nastane takrat, ko pride na svetlo. Ko pride na dan, šele mi zvemo zanjo. In afera je zato afera, ker prepozno zvemo zanjo. Če bi pravočasno zvedeli, da nekdo nalašč dela napak, bi to lahko preprečili in afere ne bi bik). Jasno!« - Pa saj ravno to je tisto, kar je nemara mislil naš predsednik. Saj smo za afero divjega lastninjenja vedeli od vsega začetka. Pa ni nihče nič naredil... »To pomeni, da je seveda vedel za tovrstne afere od vsega začetka tudi gospod predsednik, a ne?« - Ja, ampak on ni bil pristojen, da bi jih zavrl... »Veste kaj, tudi jaz nisem pristojen, da bi jih preprečil. Poleg tega pa nimam točnih podatkov, kdo vse se divje lastnini...« - Tudi predsednik teh podatkov ni imel... »No, zdaj jih ima. In kaj reče? Pravi, da se z aferami ne rešuje situacije. Ja in veste, komu je takšna izjava najbolj všeč?« - Komu? »Ja, raznim Hitom in podobnim. Saj ta izjava je sama po sebi pravi hit, vsaj približno tako dober kot tisti , Vredni smo dobrega predsednika'.« - Ampak predsednik, še zlasti pa zdaj, po funkciji sploh ne more preprečiti takšnih pojavov. To ni v njegovi pristojnosti. »Potem pa naj vsaj takšnih izjav ne daje, ker si bodo sicer ljudje še mislili, da je imel tudi sam kaj zraven pri Hitu...« - Oj, vi pa na račun mojega predsednika že ne boste takole insinuirali... »Nič ne insinuiram. Tudi pri prisluškovalni aferi so bili grdi tisti, ki so prisluškovali, ne tisti, ki so izdajali oziroma sčvekali državne skrivnosti. In podobno je tudi tu. Krivi so novinarji in SDK, ker so razkrili divje lastninjenje pri Hitu in še drugje, ne pa Hit in drugi, ki so se divje lastninili. In obakrat pregrete strani miri sam predsednik.« - No, vidite, ali ni to lepo od njega? »Lepo pa lepo! Tako je naš predsednik prisluškovalno afero pometel pod preprogo, s takšnimi izjavami pa bo še divje lastninjenje...« - Pa kaj potem. Važno je, da se ne osmešimo pred svetom! »Mislim, da je pri takem predsednikovanju nekaj še pomembnejšega, namreč, da imaš dovolj veliko preprogo ... Pri nas pa ne vem, če jo imamo.« Bogo Sajovic VREME Piše: Andrej Velkavrh Sončno jurjevo Letos čas še posebno hitro teče (!?), saj smo že pred prvim majem. April nam je podaril nekaj prepotrebnega dežja, maja pa bi rastline potrebovale ljudski pregovor: »Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.« Vrhnja plast prsti je sedaj suha. K temu so pripomogle visoke temperature, ki smo jih bili deležni od torka naprej. Niso bile izjemno visoke, saj so bile v tem mesecu izmerjene že temperature tja do trideset stopinj! Najtoplejša aprila sta bila v letih 1961 in 1987, najhladnejša pa 1958 in 1980. Lani smo jo srečno odnesli brez pozebe. Jo bomo tudi letos? V aprilu je skoraj zagotovo ne bo. Ampak prvi del maja zna biti še presneto mrzel. Ne mislim na sneg, ta je še najmanjše zlo. Nizke temperature so tiste, ki najbolj škodijo cvetovom ali pa že zasnovam za plodove. V soboto goduje eden pomembnejših svetnikov, kar se vremena tiče, sv. Jurij. Pa začnimo s pregovorom, ki govori o vinski letini: »Ako je na jurjevo (24.) lepo vreme, bo dosti vina.« Zadnje čase se vse bolj govori o kakovosti, ne o količini pridelanega vina, pa vendar... »Če se o jurjevem krokar lahko v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije.« Konec aprila je že čas, da žito in trava zrasteta deset, dvajset centimetrov. Saj je vendar mali traven! Na dež bomo nekaj časa morali počakati. Dolina s hladnim zrakom, ki se je iznad Atlantskega oceana zapeljala nad zahodno Evropo, se je odcepila nad Španijo in Francijo. Kdor bo konec aprila izkoristil za izlete v ta konec Evrope, naj se pripravi na spremenljivo in nič kaj toplo vreme. Raje ostanite doma! Pri nas bo sončno in toplo, temperature se ne bodo zadržale le na petindvajsetih stopinjah. Tako bo za konec tedna in tudi v začetku prihodnjega. Uživajte pomlad! Brejčeva zamenjava Dr. Miha Brejc, donedavni šef VIS, je dejal, da bo »vse, kar ve o zadevi HIT in o dokumentih v zvezi s tem, povedal samo preiskovalni komisiji državnega zbora.« Lepo, nam pa je medtem policaj Roman Jeglič med brati povedal, zakaj je dr. Drnovšek VIS podredil vladi oziroma sebi osebno in zakaj je Brejca zamenjal s Siršetom oziroma Arturjem. VIS naj bi operativno delala na liberalnih demokratih, medtem ko je o Drnovšku pripravljala celo dosje! In v čem se torej ta služba razlikuje od njene predhodnice UDBE? Bavčarjevi inkrimini- rane! Slejkovi posli Vladimir Slejko, direktor postojnskega Optimizma, je kupil od strankarskega kolega, predsednika vlade v Postojni in svojega bivšega (so)delavca Bogdana Biščaka za okrog 320.000 DEM 'občinskih obveznic na kredit. Z njimi je njegovo podjetje Trade, d. o.o. zavarovalo 14 milijonov kredita, ki ga je dobilo od Slovenske zadružne kmetijske banke. Potem je Bogdan Biščak postal generalni sekretar državnega zbora Republike Slovenije. Vladimir Slejko pa je izjavil, da bi »se stranka (LDS, op.p.) morala dobiti in dogovoriti, kaj sploh hoče, ne pa da v javnosti p ere umazano perilo«. Res je, stranka bi se morala dobiti ter se za začetek posloviti od svojih kadrov, ki jo kompromitirajo z mafijskimi posli! Gasparijev pregon Mitja Gaspari, finančni minister, je lansiral v javnost afero Optimizem, ki naj bi bila po nje- govih besedah še hujša od novogoriškega HIT-a. To je kajpak tolikanj zjezilo postojnskega »podjetnika« Slejka, da je zahteval od javnega tožilca, naj Gasparija kazensko preganja. Še prej pa je Slejko izjavil, da so v zakonih luknje zato, da se jih izkoristi. In Slejko jih je seveda s pridom izkoriščal. Torej je vse lepo in prav. Špekulanti so zato, da izkoriščajo zakonske luknje, državni uradniki pa zato, da jim tega ne dopustijo in da jih preganjajo. Samo to ni jasno, kako je mogoče, da špekulanti ovajajo državne uradnike. No, v našem narobe svetu je tudi to razumljivo. Mencinger- jeva plača Igor Bavčar, šef .Demokratske stranke, je glede HIT-a dejal, da so tudi tokrat na zatožno klop posadili tiste, ki so opozarjali na nepravilnosti, in ne tistih, ki naj bi zagrešili neko inkriminirano dejanje. Bavčar je pozabil povedati, kam je šlo 40 milijonov lir »posebnega prispevka« iz portoroškega Casinoja, zakaj sploh je začela VIS vohljati po HIT-u in zakaj je njegova stranka za časa njegovega ministrovanja od HIT-a, se pravi ob domnevnih storilcev inkriminiranih dejanj prejela denar. Zdaj je že jasno, da je v aferi HIT še najmanj problem prav lastninjenje in direktor Kovačič! Šuštarjev obisk Dr. Alojzij Šuštar, metropolit, je s sodelavci obiskal Inštitut Jožefa Stefana in rekel, da pravzaprav ne ve, kako je prišlo do tega obiska. Seveda ne ve, saj ga je na institut poslal sam Bog. Samo ta še lahko pomaga slovenski znanosti. Toplakov cirkus Dr. Ludvik Toplak, poslanec Slovenske ljudske stranke, pa je izjavil, da bo »proračun izglasovan, ker sta se tako odločili vladna koalicija in vlada. Parlament, kakršnega imamo, je, bodimo odkriti, cirkus za televizijo in reveže na Slovenskem, da jo zvečer gledajo«. Torej le ne gre za (inteligentne) svinje pri koritu, temveč prej za Arturje, sicer manj inteligentne, a učljive in dresirane. Torej: odpusti jim Oče... Kuli Pika na I Vprašanje: Zakaj Gorenjec tako stoka in vzdihuje med občevanjem? Odgovor: Ker se mu prazni mošnja! Rezime: Šele zdaj postaja jasno, zakaj je minister Janša zamenjal toliko Gorenjcev z Dolenjci v poveljstvu TO. ARTURJEVA I KOŠARICA Pred prvomajskimi prazniki je bil z Arturjem dosežen velik kompromis: DE mu bo manj gledala pod zobe, vlada pa je pripravljena podpreti popuste za notranji odkup podjetij, ki so se povečali s 25 na 50 odstotkov, medtem ko sindikatom priznava zadolžnice iz kolektivnih pogodb, se pravi razlike med dejansko izplačanimi plačami in plačami po kolektivni pogodbi. Izdani vrednostni papirji naj bi se torej pri lastninjenju priznali kot terjatve delavcev do njihovih podjetij. To je velika zmaga Alberta Vodovnika, ki je Arturja za praznike že povabil na kmečki turizem na Koroško. Naš kandidat na PESMIEVROVIZIJE Dr. Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete pa je izjavil, da je pristaš evolucije in da če bomo imeli učinkovit gospodarski sistem, bo kot profesor dobil visoko plačo, čeprav ne bo lastnik ničesar. Prav zanimivo: dr. Mencinger ni mogel pripomoči k učinkovitemu gospodarskemu sistemu ne kot profesor in ne kot podpredsednik vlade. Mogoče ne bi bilo odveč, če bi končno poskušal še kot (so)lastnik svojih ekonomskih in znanstvenih potencialov. Že zdaj nas zanima višina njegove plače! mmi in 7-' , '4 ilTf,. SE/ mm ,v $:• " :V p g .m : / / / T TT J tL -PREV NISEM BIL SVOBODEN, KER i SEM DELAL, SEDAJ PA, KO/MAM < SVOBODO, SEM BREZ DELA ... J Besedilp: Divji privatizerji Poje: Tehnološki presežek Kostumografinja: Boutique »Vlada« I Horoskop .J| Slab razlog I Eden najslavnejših Američanov prejšnjega stoletja je bil general in drž® jj nik Ulysses S. Grant (rojen 27. aprila 1822). V 19. stoletju je prišlo ločenega razvoja severnega in južnega dela ZDA. Na severu so nastaM velika rudarska in industrijska središča; ogromne površine so se spremiir v živinorejska in žitorodna področja; ob obali so se širila pristanišča, kje®. potekala živahna trgovina in je skoz nje prihajala v obljubljeno deželo vse Evropejcev; vse več krajev so povezovale železnice. Na jugu pa so obstal plantaže bombaža, riža, sladkorja in tobaka. Večji del teh plantaž je bil v k'« veleposestnikov, ki so zemljo obdelovali s pomočjo črnih sužnjev, ma' a, površine pa so bile v lasti belih svobodnjakov, ki jim je zemlja služila'j življenje iz rok v usta. Na severu se je vse bolj krepilo gibanje za odpi suženjstva. Iniciatorji gibanja so bili razni cerkveni in posvetni humar . J pridružilo pa se jim je precej bogatih industrialcev. Tem zadnjim ni šlo za K® humanistične ideje, saj so bile razmere v njihovih podjetjih neredko k izkoriščevalske kot razmere na kaki južnjaški plantaži. Bolj jih je peklilo, da južnjaki svoje pridelke prodajali v Evropo, od tam pa uvažali ves luksuz tudi dobršen del blaga za vsakodnevno rabo in včasih celo hrano, saj je 1 skoraj vsa zemlja na jugu spremenjena v plantažne nasade. Zaradi '? hujših pritiskov in izvolitve Lincolna za predsednika ZDA, so južne drž^j odgovorile z izstopom iz zveze in ustanovitvijo konfederacije. Prišlo je jj vojne, v kateri so južnjaki na začetku zaradi boljših poveljnikov in vet bojevitosti dosegli velike uspehe. Nato je prišlo do kadrovskih spremen v severni vojski in na čelo je prišel general Grant. Ta je leta 1863 I Gettysbourgu dosegel bleščečo zmago, ki je zlomila udarno moč ju^ vojske. Ogromna industrijska in vojaška premoč Severa, trdna pomot® blokada, ki ni onemogočila le izvoza pridelkov, ampak tudi uvoz orož streliva, opreme in celo hrane na jug, nenadomestljive človeške izgube, še naraščale z vsako novo zmago severnjakov, vpad severnjakov ”°S vogala« v južnjaško zaledje in uničevanje že tako šibkih komunikacij majhnih zalog ter končno panika in pomanjkanje civilnega prebivalstva krhali moč in zagrizenost južnjakov, ki so se končno po padcu južne preš® niče leta 1865 vdali. Jug je bil razdejan, suženjstvo odpravljeno, zmagov® pa so postavili poraženim trde pogoje. Zmagovalni general Grant pa s' s slavo pridobil tudi zadosti pozitivnih točk, da je bil dvakrat izbran -predsednika ZDA. Bil je sicer boljši vojak kot politik, zato ni za svoj® predsednikovanja dosegel kakih pomembnih zunanjepolitičnih uspehov izpeljal kake presenetljive gospodarske reforme, uspešno pa je »ura® probleme z Indijanci in razširil državo v notranje, nekdaj indijanske predaj Ko je bil še general med državljansko vojno, se je Grant nekoč zaniti izrazil o nekem častniku. Drug častnik je poskušal braniti kolega in je o rti' da je ta bil že v desetih bitkah. Grant je kratko odsekal: »Tista mula tudi, pa je še vedno mula.« V tem tednu so §p rodili še angleški državnik Oliver Cromvvell, rimski c® Mark Avrelij, angleški vojskovodja in državnik Arthur Wellesley WellMt( ameriški izumitelj Samuel Morse, angleški filozof Herbert Spencer, japc" cesar Hirohito, češki pisatelj Jaroslav Hašek, italijanski pesnik Torti1® Tasso in ruski skladatelj Sergej Prokofjev. ] m Politik novega kova Neumnosti klatiti je pripravljen samo še pred parlamentarno komisijo! ko )a\ da