ISTRSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOP1SEEGA OKRAJA
LETO I. - Štev. 6
KOPER, 7. aprila 1950
Cena 2 din
Našega ljudstva ne bo nobeden
Naši delegati
odvrnil s poti, ki pelje v svobodno Franc Kra'i-Pe,ek in srečno bodočnost
Kamor koli se ozrete povsod vidite, da se dela in gradi; to je najboljša
karakteristika naše ljudske oblasti
Y	nedeljo so bila v vseh večjih središčih v našem okraju velika predvolivna zborovanja. Povsod so se zbrale velike množice ljudi, ki so ravno na teh velikih manifestacijah odločno izrazile, kaj misli in hoče istrsko ljudstvo. V" Kopru so manifestanti napolnili v nedeljo dopoldne trg maršala TITA do zadnjega kotička. Na tem velikem predvolivnem zborovanju je govoril podpredsednik MLO v Kopru tov. Maraspin Giorgio in predsednik Okrožnega ljudskega odbora (tov. Julij Beltram.
Tovariš Beltram je v svojem govoru poudaril, da čeprav so volitve 16. aprila le upravnega značaja, vendar so izredno važne, kar nam dokazuje tudi dejstvo, da sta se volivcem predstavile poleg Ljudske fronte še dve kandidatni listi dveh političnih strank ali grupacij. Z ozirom na demokratičnost volitev, ki jo določa odlok in volivni pred-p.ilsi, bodo volivci zbirali med kandidati, ki so na listi Ljudske fronte in onimi, ki so na listah drugih partij in političnih skupin popolnoma svobodno in tajno. Z drugimi besedami, izbirali bomo med kandidati, ki so iza ljudsko ob'ast, t. j. za nadaljine utrjevanje ljudske oblasti in med onimi, ki so vedno predstavljali zavoro razvoju in napredku, ki bodo skušali preprečiti izgradnjo gotove in lepše bodočnosti delovnemu ljudstvu.
Volivcem se ne bo težko odločiti za koga naj oddajo svoj glas. Vsi pošteni ljudje priznavajo, da je ljudska oblast v kratki dobi nekaj let, kljub opustošenju, k| ga je zapustil okupator na tem ozemlju, rešila celo vrlsto težkih gospodarskih problemov in danes gradi s hitrim tempom trdno oporo gospodarstvu,, ki bo omogočila vsestrani gmotni in ku'itiumi dvig prebivalstva. Doslednj i uspehi so rezultat požrtvovalnega dela članov Ljudske fronte in vseh poštenih ljudi istrskega okrožja, ki so v polni zavesti odgovornosti dajali vse za uspešno izvrševanje planskih nalog. Ne gre tu za votivno propagando, tovariši, ki je potrebna tam, kjer ni aktivnega političnega udejstvovanja. Gre zato, da našim delovnim ljudem damo priznanje za delo in trud, kj ga vlagajo v novo zgradbo, ki bo preobrazila Istrsko okrožje in ga spremenila v srečno domovino delovnih ljudi.
To niso obljube za volitve. Vsa dosedanja praksa dokazuje, da je ljudska oblast ob podpori frontnih organizacij prehodila že dober del trde a veličastne poti in da kljub vsem oviram krepko nadaljuje in bo nadaljevala vse do konca.
V	programu Ljudske fronte, ki je bil predložen za te volitve, je predvidena tudi nacionalizacija glavnih proizvajalnih sredstev, to pomeni, da naj postanejo obče ljudska imo-vina. Nacionalizacija pomeni ravno tako daljnosežen ukrep za delavce in za vse delovne ljudi, kot pomeni za kmete agrarna reforma. Naši delavci so z velikim veseljem sprejeli to zahtevo Ljudske fronte, kajti z nacionalizacijo bodo prišla
ta proizvajalna sredstva v roke ljudstva in dohodki teh sredstev bodo služili za nove investicije in za nadaijni dvig življenske ravni. Sovražnik, ki je z nacionalizacijo zadet v živo, je vrgel parolo, da bo nacionalizacija zajela tudi obtrni-ka. Toda obrtniki in drobno proizvajalci ne samo, da ne spadajo pod udar v programu Ljudske fronte predvidene nacionalizacije, ampak jim Ljudska oblast zagotavlja delo, ona ščiti obrt in jo podpira.
Ljudska oblalst je v pičlih štirih letih zgradila več šoi kot jih je Italija v 25 letih, obnovila po okupatorju porušeno podeželje in danes gradi v vsaki večji vasi zadružni dom, :gradj vinske kleti, mehanične delavnice, delavske hiše, skladišča itd. Samo v tem letu je predvidena po planu elektrifikacija 52 vasi. Da ne omenjamo kanalizacije po mestih, popravil in graditev novih cest, vodnjakov, vodovodov, tržnic, kopališč in drugih potrebnih naprav, ki se širom po okrožju danes gradijo. Vse to delo predstavlja take ogromne napore, da
ko bodo bolj odločno postavili, kje naj se izvrši reforma v zvezi z do-zdevnimj napakami pri delitvi zemlje. Prav tako se socialistična stranka v svojem programu zavzema za špekulante in je v bistvu proti temu, da si mestni in krajevni ljudski odbori postavijo svoje lastno gospodarstvo. Mj člani Ljudske fronte, smatramo, da je program socialistične stranke nesocia-litičen, demagošfci, prikrit in fra-zerisfci in usmerjen na to, da bi z lepimi besedami zavedel poštene ljudi z linije borbe za svoje realne interese, nad linijo nekaj frazer-iskih in papirnatih programov.
Naši ljudje se ne bodo pustili ogoljufati s takimi obljubami, ki so preračunane na prevaro.
O programu krščansko - socialne skupine ne moremo govoriti, ker ga še niso objavili. Vsekakor gre za skupino, ki se je maskirala z novim imenom. Ne moremo dvomiti v to, da se gre za preračunano špekulacijo, kajti nastopiti v našem okrožju z imenom stranke, ki danes vedri in se Oblači v Ita-
Velika množica ljudi je v nedeljo manifestirala za našo ljudsko oblast, Partijo in Fronto na Titovem trgu v Kopru
jim bomo kos samo, če vsi zavihamo rokave in primemo za delo. S tako aktivo gre Ljudska fronta kot osnova ljudske oblasti na volitve v novi OLO.
Poklicnim godrnjačev ne bomo nikoli zadovoljili — je nadaljeval tov. Beltram. Gre za posamezne elemente, ki izrabljajo vsako težavo in pomanjkljivosti samo zato, da bi oblatili Ljudsko oblast in zavedli poštene ljudi. To so v glavnem izkoreninjeni elementi, ki so izgubili prejšnje gospodarske pozicije, s katerimi so izkoriščali in drža-lj v odvisnosti zlasti ljudi našega podeželja.
Na volitvah dne 16. aprila nastopi tudi socialistična stranka STT in krščansko socialna skupina. Program prve smo čitali v listih in ha plakatih in ni potreba mnogo modrosti, da uvidimo v njem nasprotje programa Ljudske fronte. Socialisti sicer pozdravljajo agrarno reformo, hkati pa zahtevajo v bistvu reformo agrarne reforme. Upamo, da predstavniki te stranke ne mislijo na to, da se vrne zemlja vsaj nekdanjim (socialistom a la Nobile, ki so bili kot veste, glavni veleposestniki na tem področju. Pa pustimo to, kaj mislijo za takrat,
liji in Trstu, ne bi bilo najbolj posrečeno. 2e samo dejstvo, da stoji za to listo italijanska duhovščina, o kateri ne moremo trditi, da je naklonjena ljudski oblasti, pomeni, da morajo naši volivci razmisliti predno oddajo glas ljudem, ki so vedno zavirali raizvoj ljudske oblasti ¡n napredka.
Na to je tov. Beltram nadaljeval:
»Zaman vpije reakcija in komin-farmisti o »terorju« v coni B. Zaman napoveduj e jo »boljšo rešitev« ne za delovne ljudj ampak za reakcijo. Naši ljudje hočejo naprej, hočejo sebi in potomcem zgraditi lepšo in gotovo bodočnost Tega jamstva jim pa nihče ne more dati razen ljudske oblasti, ki si jo sami svobodno izbirajo in gradijo. — Vpitje reakcije in italijanske vlade glede izjav tovariša Kardelja v Mariboru, ki so izraz teženj in želja tudi naših delovnih ljudi, ne bo odvrnilo nikogar z edino prave poti, ki pelje v svobodno in srečno bodočnost.
Naj živi Ljud^a fronta, bratska skupnost vseh narodnosti našega okrožja!
Naj živi Ljudska oblast — pordk srečne bodočnosti delovnih ljudi!
Vsi na volitve za Ljudsko fronto!
ie bil rojen leta 1914 v Trebčah pri Trstu.
Fašistična oblast ga je obsodila iza antifašističnega pristaša. Leta 19!i7. je prišel v stik z italijansko Komunistično partijo, v kateri ie aktivno 'sodeloval, predvsem v ladjedelnicah v Miljah in v Trstu. Ker ga je fašistična policija situ. Postavili so ga nato pred politično sodišče, ker je sodelovat S; Tomažičevo skupino, še preden je zbežal v Jugoslavijo. Odvedli so ga v koncentracijsko taborišče v Pisticci in v Monforte Ir-pino, kjer je prebil težke čase do kapitulacije Italije. Nekaj dni pred kapitulacijo Italije so internirali v isto taborišče tudi njegovega očeta. Takoj po zlomu; fašizma je tov. Petek začel delovati s partizanskimi

jÀ
ga odbora. Od tedna do tedna je hodil po vaseh na sestanke, da je tolmačil ljudstvu velike pridobitve naše borbe. To delo nadaljuje še sedaj. Ker ga delovno ljudstvo našega okraja pozna kot 'borca za pravice ljudstva, bo z zaupanjem oddalo svoje glasove zh njega.
Mario Santin - Valter
Rojen je bil leta 1922 v Miljah, izhaja iz delavske družine, ki se je marala boriti za vsakdanje življenje pod težkimi pogoji
Januarja leta 1944 ie odšel v partizane. Tu se je vedel vzorno in postal komandir čete. Leta 1945 pa komandant mesta Kopra. Naše ljudstvo se ga dobro spominja kot hrabrega borca, ker je vse do osvoboditve branil istrske vasi.
enotami po Krasu. Tu je veliko delal za partizansko borbo, v kateri je videl edino rešitev izpod fašističnega terorja. Tedaj je postal član KP raj'0n.škega odbora na Opčinah, nato član Mestnega komiteja KP za Gorico. Leta 1945 je prišel v Koper in prevzel razna odgovorna meista v KP in v ljudski oblasti.
Franc Benčič
Naše ljudstvo je izbralo za kandidata Ljudske fronte tudi tovariša Franca Benčiča iz Pomjana. Fašistični krvdlofci so začeli preganjati in zapirati tega kmečkega človeka od leta 1927. dalje. Vsa okolica, posebno pa vaščani se dobro spominjajo gorja, ki ga je moral prestati tov. Benčič pod tujčevo oblastjo. Po zlomu fašizma je odšel v partizane. Na glavnem štabu Slovenije je napredoval po sposobnosti do poročnika - komisarja. Po osvoboditvi se je vrnil v domače kraje, kjer je skrbno delal med delovnim ljudstvom. Domačini so ga izvolili za svojega predsednika KLO, toda kmalu je moral prevzeti mesto tajnika Okrajnega izvršnega ljudske-
Po osvoboditvi je vestno opravljal' svoje delo kot oficir NZ v Kopru. Sedaj je član Okrožnega odbora enotnih sindikatov, član Okrajnega (izvršnega odbora in član Okrožnega komiteja KP.
KeT je bal med NOV požrtvovalen in se danes bori za utrditev ljudske oblasti, za izgradnjo socializma, ga je naše ljudstvo izbralo za kandidata Ljudske fronte.
V pondellek vsi na predvollvno zborovanje v Koper
V PONEDELJEK 10. APRILA VSI NA OKRAJNO PREDVO-LIVNO ZBOROVANJE V KOPER, KI GA ORGANIZIRA S.I.L.F,
1.	OB tO. URI SE ZAČNE PO VORKA OD BIVŠE POSTAJE NA TITOV TRG.
2.	OB 10.30 URI GOVORI NA TITOVEM TRGU.
3.	PO GOVORIH MNOŽIČNI NASTOPI PEVSKIH ZBOROV IN GODB.
4.	OB 15.30 FIZKULTURNI NASTOP MLADINE KOPRSKEGA OKRAJA NA STADIONU.
5.	TELOVADBA — PROSTE VAJE NA ORODJU.
3. OB 19.30 LJUDSKO RAJANJE NA TITOVEM TRGU. MANIFESTIRAJMO ZA LJUDSKO OBLAST!
OKRAJNI ODBOR S.I.L.F,
Nacionalizacija važnejših proizvajalnih sredstev bo dala našemu gospodarstvu še večjega poleta
V nedeljo je bilo veliko predvolivno zborovanje v Izoli
V nedeljo je bila Izola v prav posebno veselem razpoloženju, ¿tnalu po osmi uri zjutraj se je mladina že zbirala v pristanišču in napeto pričakovala začetek veslaških tekem, ki so jih priredili gostje iz Slovenije. Po zaključni tekmi bo se množice že zgrinjale pred sedežem MLO ter sledile z zanimanjem koncertu ubrane vojaške godbe ter izražale svoje zadovoljstvo z burnim ploskanjem. Ob 11. Uri so se pojavili na odru pionirji-harmonikaši iz Slovenije ter zaigrali nekaj narodnih pesmi. Za tem pa je že stopil na oder tov. Bermich, tajnik MLO v Izoli in otvoril volilno zborovanje. Besedo je dal najprej ong. sekretarju KP v IO, tov. Ginu, kandidatu v Izoli. Tovariš Gino je poudaril že takoj v začetku, da bodo volitve 16. aprila prav posebnega pomena za nadaljnji gospodarski ter kulturni razvoj IO, povedal je, da se z izpopolnitvijo ter krepitvijo ljudske oblasti odpirajo delovnemu ljudstvu v IO najlepše perspektive za nadaljnji razvoj. Nadaljeval je: »Doseženi uspehi so veliki. V preteklosti nam naši sovražniki niso dopuščali, da bi se delovno ljudstvo dvigalo, pritiskali so ga ob tla in dušili na vsakem koraku. In prav zaradi tega se moramo čuditi temu, kar je naše delovno ljudstvo zgradilo v tako kratkem času! Pri višem tem pa je najvažnejše, da delovno ljudstvo gradi zase. Kar proizvajamo ¡in gradimo, .je last delovnega lijudktva in ostaja doma za skupne koristi. Ljudska oblast, ki je zraat-la iz krvave borbe, je za nas vse jamstvo za nadaljnje uspehe. Potrebno pa je najširše sodelovanje, potrebni so napori vsakega posameznika. Tisti, ki se bolje dela in žrtev, bežijo ,in ne doprinašajo k našim skupnim uspehom! Velika večina delovnega ljudstva pa ne »ledi tistim »besednim junakom«, ki le govorijo ali pa kritizirajo, v praksi pa ne napravijo ničesar!« Tovariš Gino je nadalje poudaril, da ima edinole SILF tak konkreten jasen program, ki je popolnoma v skladu z voljo ter željami najširših delovnih množic. SILF stoji trdno na načelih slovansko-i tali jamskega bratstva in brani življenjske interese delovnega ljudstva! Množica je prekinjala govornika z burnim ploskanjem! V svojem nadaljnjem govoru je tov. Gino povedal, da so pri vsakdanjem delu vedno pojavljajo tu in 'am nv pake ter pomanjkljivosti, ki p i ne pomenijo prav nič v primeri z doseženimi uspehi! »Potruditi se moramo, da bomo vse napake še hitreje odpravljali! V neka’ letih je naša ljudska oblast zgradila več kakor se ie zgradilo v dobi fašističnega jarma. Naše vasi so dobile zadružne domove, šole itd. Na vseh podroCjiih smo dosegli nove in nove uspehe! Nacionahzaclja važnejših proizvajalnih sredstev', za katere se bori SILF, pa: bo dala našemi. gospodarstvu še več;ega p ,-leta’ Očitajo nam, d.- se nmraio italVi-ni seliti iz J «tre (seveda ni resi, reakcija pa pri tem p .litija na tiste Italijane, ki p-!ha!aja k nam, da st naljdej > dela in za-luska! tri nas ni bi-jijpjC^nciti! Ta odpravljena enkrat za vselej in obenem tudi tista veliKa skrb glede preživljanja! Reakcija, ki se zaganja še prav posebno te dn; v našo ljudsko oblast, molči o 3 milijonih brezposelnih v Italiji in o stotiso-čih italijanskih delavcev, ki morajo zapuščati Italijo in si iskati kruha v ameriških, francoskih in angleških tovarnah ter rudnikih! Takega, izseljevanja pri nas ni! Italijanska reakcija je prevarala marsikoga, kj se je izselil in. živi sedai bedno življenje brezposelnega v kakem italijanskem taborišču! Ta-
kih slučajev pa je zdaj zelo malo in tudi tisti, ki so se izselili, bi se radi vrnili!« Tovariš Gino je za tem podčrtal uspehe delavcev iz Izole. »Delovno ljudstvo v Izolj je bilo zatirano in izkoriščano skozi stoletja in se borilo za svojo ljudsko oblast. Ta borba je dala dobre sadove. Tudi delovnemu ljudstvu v Izoli se danes odpirajo nove in nove možnosti glede nadaljnjega razvoja! V svojem strahu ter basiu se reakcija na pr. v Izoli naslanja na tiste, ki niso nikdar d oponašali k skupni stvari delavnega ljudstva! V Izolo pošiljd dobro plačane špi-jone, ki naj bi si preskrbeli z me-trolirami še nove agente! Taki in podobni izdajalci pa naj vedo, da se delovno ljudstvo v Izoli ni nikdar prodajalo za Judeževe groše! V tem trenutku ie še posebno važno, da dobro razumemo, kaj je De Ga-isper.ijeva Italija! Ta Italija je danes ena sama velika temnica! De Gasperi zapira vse tiste, ki so se udeležili oborožene borbe proti nemškim okupatorjem ter domačim izdajalcem! Scelbova policija pobija delavce ter kmete prav tako zverinsko kakor je to delal Mussolini! Tisti, ki govorijo o potrebi združitve STT in guvernerja, mislijo dejansko na priključitev celotnega STO k De Gasparijevi Italiji! Na tako rešitev tržaškega vprašanja pa delovno ljudstvo v Istrskem okrožju nikdar ne bo pristalo! Nam očitajo slovanski šovinizem med tem, ko so prav oni tisti, ki nadaljujejo z raznarodovanjem slovenskega življa v Trstu ter Italiji! Pri nas v IO imajo vse tri narodnosti enake pravice! Reakcija ne more navesti niti enega dokaza zapostavljanja italijanskega življa ter italijanskega jezika! Ravno nasprotno, italijanska kultura je pri nas v polnem razmahu! In prav zaradi tega delovno ljudstvo v Izoli ne bo nasedalo plačanim špijonom ter agentom!« Jasne besede tovariša Gina je množica zopet pozdravljala z burnim odobravanjem! Govornik se je v svojem govoru dotaknil tudi kominformistov ter po-
udaril, da med njimi ter vso ostalo reakcijo ni prav nobene razlike. »Vsi ti ljudje širijo parolo, da je treba naše volitve bojkotirati! Kominformistieni slabiči bežijo od dela, ker se bojijo vsakega najmanjšega nap-ora in žrtve! Zavedno izolansko delavstvo pa je že dokazalo, da ničesar ne da na govoričenje skupinice ljudi, ki se je že popolnoma izločila iz vsakega dobrega dela ter popolnoma odvalila od delovnega ljudstva! Naša dolžnost je, da se volitev udeležimo polnoštevilno ter oddamo svoje glasove za SILF in obenem za tiste tovariše, za katere vemo, da se bodo dosledno borili za naš program, za poglabl janj e slovansko-italijan-skega bratstva, za uresničenje našega gospodarskega plana, za koristi delovnega ljudstva na splošno!« Množica volivcev je z zadovoljstvom pozdravljala govor tov. Gina! Za njim je govoril tovariš Sokol, sekretar KP za Karperski okraj, prav tako kandidat v Izoli! Poudarjal je, da je narodno osvobodilna borba skovala slovansko-italijansko bratstvo, da je td bratstvo jamstvo za nadaljnje uspehe! Valitve bodo ljudsko oblast močno okrepile in naša borba bo zaradi tega rodila še mnoge lepe sadove! Množica volivcev je pozdravljala z odobravanjem tudi izvajanja tov. Soko'a! Govorila je za tem še tovarišica Tyrichter Bruna, prav tako kandidat v Izoli. Poudarjala je, da predstavljajo upravne volitve važno prelomnico-za delovno ljudstvo v IO, da bodo novoizvoljeni organi ljudske oblasti kos tudi najtežjim nalagam prav zaradi tega, ker bo delovno ljudstvo poslalo vanje svoje najboljše predstavnike, ki so se že prekalili v težki borbi! Ob zaključku zborovanja so zopet nastopili pionirji, gostje iz LRS. Zaigrali so nekaj pesmi, nastopili s svojim pevskim zborom ter recitacijo! Tov. Bemič je zaključil vo-livno zborovanje ob veselem razpoloženju velikega števila prisotnih, ki so se zatem trumoma vračali na svoje domove.
Pot SILF je pot krepitve siove'11'sko-italijanskega bratstva in borbe za plan
IZ STRUNJANA
Pristaši SILF smo se minulo soboto zbrali na svojem vplivnem zborovanju. Bili smo zelo veseli, ko smo zvedeli, da nas bo zopet obiskal tovariš Mario Abram tei povedal ob tej priliki marsikaj poučnega ter koristnega. Zborovanje je začelo ob ¡najboljšem razpoloženju. Tovariš Abram je že takoj v začetku svojega predavanja ¡lepo orisal položaj v svetu, zlasti pa še položaj v Italiji, kjer je zdaj več milijonov brezposelnih. V Italiji policija zapira vse tiste, ki so se
udeležili narodno osvobodilne borbe. V Italiji ne mine dan, da ne bi Scelbova policija ubila kakega delavca ali pa kmeta. Italijansko delovno ljudstvo preživlja danes nove in težke preizkušnje v borbi proti fašizmu, ki ravija svojo ofenzivo povsod. Prav sedaj pa se tržaški komiinformisti ¡skupno z vso reakcijo zaklinjajo, da mora priti STO čim prej pod De Gasperijevo Italijo. Najprej pa naj bi se cona B zdTUŽi’a s cono A, tako da bi lahko reakcionarna večina v Trstu
Posledica črpanja finančnih virov iz nacionalizirane imovine bo za delavce in nameščence postopna uhjnitev davka na njihove prejemke, za ostale delovne sloje pa olajšanje davčnega bremena. Omogočeno bo sodelovanje delavcev pri upravi in nadzorstvu in njihovo nagrajevanje iz čistega donosa nacionaliziranih podjetij, kakor tudi izboljšanje njihovega položaja v delovnem
odnOSU	iz volivnega programa SILF
preglasovala to, kar si želi na pr. delovno ljudstvo v Istrskem okrožju. Tovariš Mario Abram je poudaril, da delovno ljudstvo v Istrskem okrožju take »rešitve« ne bo nikdar ¡sprejelo! Vsi zborovalci so pritrjevali, da je tako prav in edino pravilno!
Tovariš Abram je ob tej priliki dokazal na konkretnem primeru, da «o kominformisti podli obrekovalci! Vzel je za primer pisanje lista UN.ITA’, ki se je v eni izmed svojih zadnjih številk poslužila »informacij« neke propalice v Strunjanu, da je lahko pisala izmišljotine na račun delovnega ljudstva tega kraja. Tisti človek je bil prisoten na prvem zborovanju, toda pozneje ga ni bilo več! Očitno se je ustrašil, da bo ljudstvo razgalilo njegove laži! Ko so prisotni zvedeli za k'eve,te lista UNITA’, so se vsi zgražali nad kominformislično podlostjo! Tisti, ki je Strunjance okle-vetal in trosil laži v svet, se sploh
ni udeležil narodno osvobodilne borbe, ni bil nikdar v fašističnih zaporih, vendar pa se je na umazan način zaganjal zlasti v tiste tovariše, ki so mnogo žrtvovali za stvar delavnega ljudstva!
Vse Strunjance je še posebno zanimalo tisto, kar je povedal tovariš Abram o naši gospodarski izgradnji. Tov. Abram je pravilno ugotovil, da je delovno ljudstvo v IO doseglo prav lepe uspehe! To ljudstvo dela zase in nič več za izkoriščevalce! V bodoče bodo uspehi še večji! Ljudstvo mu ie burna ploskalo! Prav dobro smo razumeli, kar nam je povedal tovariš Abram! Vsak pošten človek v Strunjanu je razumel, da ima delovno ljudstvo v Istrskem okrožju le eno pot i* ta pot je prav tista, o kateri govori program SILF. Ta pot je pot krepitve slovansko - italijanskega bratstva ter žive borbe za uresničenje gospodarskega plana!
Strunjanča*
Okrog 2000 frontovcev se je zbralo v nedeljo v Piranu k otvoritvi ljudskega Praznika pomadi, ki ga je pripravila Ljudska fronta. Mtio-

V naših vrstah na bomo
trpeti prikritih sovražnikov
žica se je zbrala z godbo in vzkliki,. ¡zastavami in transparenti na Tarti-njevem trgu. Tam so bile športne tekme; ki so ljudstvo zelo navdušile. Za svoje uspehe na tekmah s® prejeli športniki prav lepe nagrade. Po tekmah je biil mimohod lep® okrašenih vozov, na katerih je bil prikazan napredek v proizvodnji v Piranu. Nato je bilo veliko predvolivno zborovanje na katerem je govoria tov. Mario Abram, ki ga je ljudstvo v Piranu izvolilo za svojega kandidata. Tov. Abram je v svojem govoru poudaril, kaj pomeni za delavne ljudi program Ljudske fronte. »Program Ljudske fronte, to je program dela, ki b» prinesel vsem delavnim ljudem lepše . življenje t. j. socializem.« Nadalje je. v svojem govoru tovariš Abram jasno povedal, da delovno ljudlstvo v Piranu ne b» trpelo svojih vrstah prikritih sovražnih ljudi in ne bo dopuščalo, da bi ti ljudje zavajali našo mladino — up naše bodočnosti. Govor tov. Abrama so Pirančani pozdravili s ploskanjem in vzkliki ljudski oblasti, Fronti in Partiji. Proslav« je zaključil s krajšim govorom tov. Franc Kralj-Petek.
Delegat SILF tov. Mario Abram
AMPELEA napoveduje tekmovanje
Nove in nove obveznosti sprejemajo delavci v predvolivnem tekmovanju. 16. aprila bodo šli na vo'itve radostni z novimi delovnimi uspehi.
Sindikalna podružnica, delavski svet in uprava tovarne Ampelea v Izoli napovedujejo tekmovanje sindikalni ¡podružnici Arrigoni v Izoli in De Langlaide v Kopru.
V tekmovanju pa bodo:
1.	Uvedli delovne norme v onih oddelkih, v katerih še niso delali po normah;
2.	Zmanjšala bodo neopravičene zamude od 6 na 2 odstotka;
3.	Uvedli bodo nove načine dela za dvig proizvodnje;
4.	Proglasili bodo nove udarnike in nagradili delavce po zaslugah pri delu;
5.	Zavezujejo se, da bodo opravili 1.509 prostovoljnih delovnih ur.
6.	Delovodje Vseh ¡oddelkov bodo nudili posebno pomoč vajencem in zanje ustanovili novo šolo, kjer bodo vajenci dobili ■potrebno znanje za praktično delo.
7.	Odprli bodo rdeči kotiček.
8.	Poživeli bodo kulturno-športno delo, predvsem nogomet; namizni ¡tenis in šah.
9.	Postavi’1! bodo delovne brigade po oddelkih.
10.	Napisali bodo 60 člankov za STEN CAS.
11.	Podružnica bo skrbela, da bo začel izhajati žepni časopis.
12.	plrvomajskega nastopa se bo. udeležilo 50 telovadcev.
13.	Ustanovili hodo svojo zadrugo za prehrano.
14.	Zvišali bodo obrok hrane s tem, da bodo začeli rediti kokoši.
15.	Delavne brigade v tovarni bodo tekmovale med seboj.
16.	Do volitev bodo vsi napisi pa oddelkih dvojezični.
17.	Sindikalna podružnica bo ustanovila prostovoljno delovno brigado.
18.	Sindikalna podružnica bo sproti pretresala važna delavska vprašanja in jih objavljala na STEN ČASU.
Mladinski sestanek v Loparja
2e med vojno leta 1943 je imela mladina v Loparju ¡svojo antifašistično organizacijo. Med NOV ie mladina aktivno delala za partizane, tako aktivno je delala tudi po osvoboditvi, saj je bila med najboljšo mladino v našem okraju. Vasica Loparje je bila med vojn® skoraj vsa požgana. Po osvoboditvi so Loiparčani takoj začeli obnavljati svojo vasico in danes je skoraj vsa obnovljena. Pri obnovi vasi je bila med prvimi mladina. Mladina sodeluje tudi pri kulturnem, prosvetnem delu, saj je priredila že več kulturnih prireditev. Sedaj pa redno obiskuje strokovni večerni tečaj 12 mladincev. Edino-zadni e čase so bi1 i v te j vasi bolj redko mladinski sestanki, za to pa -tudi pade del krivde na Okrajni odbor ZAM, ki je prepustil mladino v Loparju, brez vsake pomoči. V petek zvečer pa je bil zopet mladinski sestanek. Mladina si. je izvolila nov odbor. Mladinci so. sklenili, da bodo začeli delati tako, kat so med vojno in po osvoboditvi..
Stran 3
KONGRES OSVOBODILNE FRONTE slovenskega naroda Tržaško
¡Prvi kongres OF, ki je bil v Trstu dne 1. in 2. IV. 1950, pomeni odločen korak na poti krepitve naše OF in njenega političnega in ■organizacijskega obnavljanja kot samostojne politične organizacije.
Prvi kongres je bil v času, ko so se na protidemokratičnih pozicijah, »a pozicijah blatenja ljudske oblasti v coni B in socialistične Jugoslavije znašli vsi od italijanske ter mednarodne imperialistične reakcije do kominformistov. Zaradi takega političnega položaja se je pokazala potreba po sklicanju kongresa zaradi določitve naših splošnih in neposrednih nalog na podlagi odtočne borbe proti vsem reakcionarnim poizkusom reševanja teritorialnega vprašanja STOja na reakcionaren in imperialističen način. Prvi kongres OF je našemu ljudstvu jasno povedal, da se danes prav pod pardlo združitve obeh con in obrambe STOja skriva takšna reakcionarna in imperialistična rešitev.
Kongresu, ki je potekal ves dan! v soboto in je bil zaključen v nedeljo opoldne, je prisostvovalo več sto delegatov iz obeh con STOja.
Kongres je otvoril predsednik glavnega odbora OF tov. Babič Branko; izvolili so delavno predsedstvo, nakar' so kongres pozdravi1!: v imen>u OF LR Slovenije in Ljudske fronte FLRJ tov. Franice Bevk, v imenu Demokratične fronte Slovencev v Italiji tov. Pogli-vec, v imenu Ljudske fronte Hrvatov bujskega okraja tov. Vouk v imenu SIAU tov. Petromo, v imenu Zveze partizanov STOja tov. Turk Danilo. Nato so izvolili verifikacijsko, kandidatno in votivno komisijo. Sledil ie politični referat tov. Branka Babiča. Nato je podal tov. V oj o organizacijski tajnik OF organizacijsko poročilo.
Delegati so s tajnimi volitvami izvolili novi 90 članski glavni odbor OF,
Na predlog tov. Babiča je bila nato soglasno sprejeta sklepčna resolucija I. kongresa OF, na predlog tov. dr. J, Dekleve pa pozdrav
glavnemu odboru OF LR Slovenije, pozdrav maršalu TITU in pozdravna brzojavka zborovalcem na slovesni predaji odlikovanj herojev v Komnu.
Nato je govoril tov. Franc Stoka, politični tajnik glavnega odbora OF, ki je posebej poudaril kome-diantski značaj neofašističnega zborovanja, ki se je vršilo v gledališču »Rossetti«, ter ga označil kot izraz na novo nastopajočega cu-nijaatega italijanskega imperializma, ki mu kot vse kaže — ni zadostoval poraz, ki ga je doživel v svetovni vojni.
Med delom kongresa so prihajale v kongresno dvorano števline delegacije iz vseh kraiev cone A. Delegacija OF iz Boršta je darovala poseben dar za naše politične zapornike, pionirji Trsta so prinesli dar za pionirje Koroške: delegacija množičnih organizacij III. okraja je izročila vodji jugoslovanske delegacije tov. Francu Bevku lep album, pionirka v narodni noši pa rože za brate Korošce in šopek za jugoslovansko delegacijo itd.
vjetsko zvezo, vsaka na polovico, ji nj dovoljevala, da bi se iskreno in dosledno kdaj zavzela za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja.
V zvezi z nedoslednostjo politike Sovjetske zveze je tov. Babič navedel tale primer: Po osvoboditvi in zasedbi Trsta po jugoslovanskih četah je Churchill poislal ultimativno zahtevo jugoslovanski vladi, da naj takoj izprazni ozemlje Trsta in Gorice. Jugoslovanska vlada je tedaj vprašala Sovjetsko vlado za nasvet, kaj naj stori, a ni dobila nobenega odgovora. Zadosto-
valo bi, da bi tedaj Sovjetska vlada diplomatsko ali kak-or koli zaščiti’a Jugoslavijo in jugoslovanske čete bj se nikoli ne umaknile iz Trtsta, kar bi pomenilo, da bi o usodi Trsta odločalo predvsem tržaško demokratično lijudatvo. Kaj takega pa seveda Sovjetska zveza ni mogla storiti, ker je bila vezana na sporazum o delitvi interesnih sfer, s čimer ' so imperialaisti tudi računa1 i, ko so poslalj ultimatum jugoslovanski vojski, da naj se umakne iz Trsta.
Naše ljudshe množice bodo z zobmi
branile to kar so si s krvjo priborile
Branko Babič je govoril o uuiui tržaških demokratičnih množic za pravično rešitev teritorialnega vprašanja STO-ja in pri tem izjavil: Sklep o ustanovitvi STO-ja je prav gotovo za tržaške demokratične množice pomenil korak nazaj. Od že dobljenih pozicij, kar pa ni-
TOV. BRANKO BABIC
kakor ni pomenilo odrekati se končnemu cilju. In dalje: tržaško demokratično ljudstvo je zahtevalo čim prejšnjo izvedbo sklepov mirovne pogodbe, povedlo boj proti obnovj stare protiljudlske oblasti v
coni A pod ang’o-ameriško okupacijo in za utrditev pridobitev narodnoosvobodilne vojne v coni B ter njihovo razširitev na vse Tržaško ozemlje. To je bila osnovna linija tržaškega demokratičnega gibanja na poti k svojemu končnemu cilju. Sredstvo za dosego tega cilja je bilo enotno in borbeno slo-vansko-italijansko delavsko in demokratično gibanje STO-ja. V tej borbi se je tržaško demokratično gibanje nujno naslanja'o na svetovno demokratično gibanje. Na tej osnovi je bila perspektiva za dosego končnega cilja popolnoma re-a'na, če bi svetovne demokratične sile kot celota in na čelu s Sovjetsko zvezo vodile politiko interesov demokracije, ne pa samo svojih lastnih egoističnih interesov na škodo demokracije.
Nato je tov. Babič poudaril, da sta na mednarodnem področju Anglija in Amerika sabotirali sporazum o guvernerju. Tudi Sovjetska zveza ni nikoli kazala dovolj odločnosti v borbi za izvedbo sklepov mirovne pogodbe z Italijo v zveizi s Tržaškim ozemljem. Njena današnja kotninformska politika nam dokazuje, da jim nikdar ni bilo pni srcu, da bi se tržaško vprašanje reševalo resnično v interesu miru in demokracije. Nasprotno! Njena politika že izza časa druge svetovne vojne v odnosu do zapadnih ¡imperialističnih sil, politika delitve interesnih sfer med njo in imperialisti, po kateri je bila Jugoslaviza razdeljena po interesnem vplivu med Anglijo in So-
Oib zaključku je tov. Babič govoril o naših neposrednih nalogah in pri tem postavil na prvo mesto branitet pridobitev narodno-ovsvo-bi-lne borbe v coni B in je nato poudaril: »Cona B naj vedno bolj postane živ primer tržaškim delovnim množicam in še naprej preko Trsta, kako si delovne množice B gradijo lepšo in bailišo bodočnost, kako one rešujejo nacionalno vprašanje na osnovi resnične enakopravnosti, bratske skupnosti in svobodnega nacionalnega razvoja. Naj advokati reakcije, kominformizma, italijanskega neofašizma in impe. rializma le kričijo na vse grlo in klevetajo liudteko oblast v coni B. To je našim ljudskim množicam v potrdilo, da so na pravilni poti. Naj vedo vsi tj advokati, da bodo naše ljudske množice z zobmi branile to, kar so si s krvjo priborile.
Fašizem ni upognil hrpta zavednim Slovencem in llalijanom
Tov. Franc Benčič je segel s svojim referatom daleč v preteklost, v dobo, ko so za naše ljudstvo nastopili črni dnevi fašističnega terorja. Govoril je, kako se je naše ljudstvo upiralo fašistični tiraniji. Saj je bil sam priča mračnih dogodkov, ki so se na tem ozemlju pod okupacijo fašistične Italije vrstili in je že v mladih letih v tej borbi tudi aktivno sodeloval.
Tov. Benčič je med drugim'govoril kako se je naše ljudstvo pri-Celo upirati terorističnim, fašističnim krvnikom že leta 1921. in pri tem navedel sledeče: Na dan volitev v juliju 1921. je v Marezigah prebivalstvo odločno nastopilo pro-
ti fašistom, ki so pretepali prebivalstvo in jih silili na volitve, ker so hoteli na ta način izsiliti svojo volilno zmago. Ljudstvo se je temu terorju uprlo in je ob, spopadu z italijanskimi fašisti ubilo tri fašiste. Na isti dan so fašisti pokazali svojo kulturo pri Cezarjih, kjer s'o požigali stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Takšnih in sličnih primerov je bilo v slovenski Istri še več. Razumljivo je, da se je zaradi upora teror nad prebivalstvom še povečal.
Po gornjih dogodkih se je začelo naše ljuhstvo organizirati v posamezne skupine, katere so pričele izvajati razne sabotažne akcije, formirati so se pričeli slmpatizerski krožki KP, kateri so se tajno sestajali. Leta 1927. so pričeli agenti
tajne policije zasledovati aktivnejše Slovence, kateri so bili pozneje tudi aretirani in poslani v taborišča.
Kljub vsem meram, katere je pod-vzel fašizem proti delovnemu ljudstvu Istre, ni uspel, da bi upognil hrbet zavednim Slovencem in Italijanom pač pa je dosegel obratno, namreč, da se je leta 1941. pričela vključevati v OF, odhajalo v partizane in se v partizanskih enotah z orožjem borilo proti okupatorju' za svojo svobodo.
Dalje je tov. Benčič govoril o udeležbi našega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi in o požrtvovalnosti pri izpolnjevanju težkih nalog po osvoboditvi pri obnavljanju svoje opustošene domovine in zgraditvi boljše bodočnosti.
NE BOMO SE ODPOVEDALI PRAVICAM
V imenu OF Slovenije je kongres pozdravil tov. Bevk, ki je med drugim dejal: »Kaj pomeni smešno vpitje italijanskih imperialistov onkraj meje, češ, da so Italijani v Jugoslovanski coni narodno zatirani? Mi bi radi videli, da bi v petindvajsetih letih, ki smo jih preživeli pod Italijo, uživali toliko narodnih pravic, Zot jih danes uživajo narodne manjšine v Jugoslaviji. Imajo svoje šole, imajo svoje liste, svoje politične in kulturne organizacije, se lahko kot polnopravni državljani nemoteno udeležujejo vsega javnega življenja.
s katerimi si tudi jugoslovansko ljudstvo gradi trajne temelje lepše bodočnosti.
Jugoslovanska javnost je tem kričačem že dala primeren odgovor. Ne mislimo popuščati, ne bomo se odpovedali pravicam, ki jih imamo do tega ozemlja. Narod, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo, ne bo mirno gledal, da bi nove množice njegovih rojakov postale brezpravna manjšina.
Enotnost, nepokolebljivost in zvestobo načelom, naj bo Vaše najmočnejše orožje v boju, Vaš kažipot do uspehov. Tista enotnost, nepokolebljivost in zvestoba načelom,
TOV. FRANCE BEVK
JIH IMAMO DO TEGA OZEMLL
Zaključna
i.
Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je dosledni čuvar načel in pridobitev narodno-ovsvobodilne borbe, ki so plod breaprimernega junaštva in žrtev vsega slovenskega naroda: Ona varuje enotnost slovenskega ljudstva na Tržaškem ozem-ju kot neprecenljivo in nenadomestljivo zgodovinsko pridobitev osvobodilnega boja in smatra, da je najtesnejša povezanost s slovenskim narodom, ki si v svobodni domovini, na osnovi teh pridobitev gradi lepšo in boljšo bodočnost, življenjske važnosti za narodnostni obstoj in za gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju.
Zato odločno obsoja izdajalsko de1ovanje ostankov begunske belogardistične in domače slovenske reakcije, združene v tako imenovani »Slovenski demokratski zvezi« in skupini »neodvisnih« ter komin-fonmistične ijdajalce, ki streme za tem, da se uničijo načela in pridobitve narodno-osvobodilne vojne, razbija enotnost slovenskega ljudstva in kleveta ter vodi sovražno in izdajalko protijugoslovansko politika.
Zvesta svoji napredni vsebini bo Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje dosledno branila v skupni borbi proti fašizmu skovano slovansko - italijansko bratstvo ter z vsemi silami delovala v duhu politične ter nacionalne strpnosti ter bratskega sožitja
resolucija
med vsemi na tem ozemlju živečimi narodnostnimi skupinami.
Osvobodilna fronta ie organski del SIAU in celotnega demokratičnega gibanja STO-ja, za katerega enotnost se bo dosledno borila.
II.
Na osnovi gornjih načel bo Osvobodilna fronta slovenskega naroda ■za Tržaško ozemlze odločno branila pridobitve narodnoosvobodilnega boja v coni B — ljudsko oblast in njene ustvaritve in «e borila za nadaljnje razvijanje in krepitev teh pridobitev.
V coni A STO-ja se bo borila za demokratične pravice delovnega ljudstva Trsta.
1.	Na političnem področju za svoboden razvoj demokratičnega gibanja v borbi proti italijanskemu ne-ofašizmiu, razibijaškemu in izdajalskemu komiinformizmu, . ostankom slovenske reakcije, protidemokratični politiki tako imenovanih indi-pendentističnih skupin in reakcionarni politiki amglo-ameriške vojne uprave, ki protidemokratično politiko vseh teh skupin izrablja za svojo imperialistično politiko. Borila se bo prati današnjemu sistemu samo po imenu demokratične oblasti, kjer pa dejansko vlada neomejena diktatura najbolj reakcio. narne tržaške italijanske buržoazi-je, jn za resnično sodelovanje širokih množic pri -ohladi in soodločanju prj vseh javnih in upravnih vprašanjiih našega življenja.
Nadaljevanje na IV. str.
ZA VSAKOGAR NEKAJ
^■———      i " ~~ iii ii »"■".".■"I .1
ZADNJI JURIŠ IX.
V	Trnovskem gozdu so bie zadnje borbe s Švabi in izdajalci četniki, belogardisti, in V1 asove i, ki sb »e na vsak način skušali prebiti, da utečejo zasluženi kazni za zločine, ki so jih prizadeli ljudstvu po primorskih vaseh. Razširila se je vest, Jci je šla od borca do borca, da je IV. Jugoslovanske Armija zavzela Klano v Brkinih, ki je oddaljena 50 km od Trsta. To je bilo dne 26. aprila ravno v času, ko so po vseh enotah in komandah bile priprave za proslavo obletnice ustanovitve OF. Nepopisno je bilo razpoloženje naših borcev in ko je biilo dano povelje — »Pripravljeni ?.a odhod« — so vsi nestrpno čakali drugega povelja — »Napred manš«.
V	Gorenji Trebuši je bil štab — kurirji so neprestano švigali na vse strani. Stari preiskuišeni borci so ponosno gledali predse, ker so bili gotovi, da je prišel tako dolgo pričakovani trenutek, ko bo poplačano vse trpljenje s popolno zmago nad nacifašiisti, prišel bo tisti čas, ko bo trpeče ljudstvo v Slovenskem primorju za vedno svobodno. Stare in mlade si srečal v popolni pripravljenosti. Enota je odkorakala za enoto, smeri pohoda ni poznal nihče, zato tudi ni nobeden vprašal.
V	do'ini je lil neprestano, v Predmeji pa je divjal snežni vihar, da se je s>’ed pokrivala sproti. 29. aprila je bil na Otlici zbran ves korpus, razen tistih enot, ki so bile na položajih in II. brigade KNOJa, ki se je čeiz Kras premikala mimo vseh fašističnih postojank ,do samega Trsta. V ostri burni ob mraku, so bila dana zadnja povelja. Komandant korpusa tov. Gašpar-Borštner Jože z operativnim štabom in divizijskimi komandanti je pregledal postroj ene borce in iz njegovih besed je vsakdo razumel, da je to zadnji juriš.
Cez strmine in pečine Čavna se je vila kolona v Vipavsko dolino. Pred S. Tomažem kratek odmor, nato kolona po eden v razdalji in stroga tišina. Ob cesti, na cesti in v sami Ajdovščini se je z obupnimi ostanki belogardistov, SS in četnikov b ila zadnja borba. Strojnice in puške so reglale, bacači pa neprestano treiskali, da se je vsa dolina tresla. V jutranjih urah se je razlegal v temno noč gromki in za sovražnika strašni juriš za jurišem. Zadnja postojanka je padla in korpus je prekoračil glavno cesto Ajdovščina—Goniča ter krenil proti Krasu. Vsem ;e bilo jasno, da je naš cilij Trst. Ob prvem svitu smo v Štanjelu, vse je požgano, niti hleva ni, da b,i se skrili pred dežjem, ki stalno lije. Vsi premočeni pridemo v Kobdil. Tu je treba počakati veze, ker pohod je bil tako nagel, da so aviani IV. Armije streljali na avtomobil, v katerem se je vozil komandant Korpusa na mostu tik pred Kobdilom, misleč, da so to sovražne enote v umiku. Ta kratek čas v Kobdilu so borci dobro izkoristili. Vaščani so hiteli in gostili borce s vsemi dobrinami, ki so jiim bile še ostale, ker fašisti so vas večkrat oropali. Stari očka prinese bučo vina in pravi: »Fantje •— to sem skr.il za Vas, ker sem vedel, da vodi pot v svobodo skozi našo vas.« Mam.ce so kuhale polento in zadnji krompir ter zalivale premočene in izmučene borce z mlekom, dekleta pa so takoj sklicale sestanke in vabile borce, 3a jim govorijo. Vsa vas je bila kot bi trenil popisana s parolami IX. Korpusa — Jugoslaviji in maršalu Titu. Izmučeno ljudstvo, staro in mlado je čutilo ta zgodovinski dogodek in oživelo z vero v srečnejše dni.
Lahkim korakom, veselih obrazov in pesmijo smo prišli v Ko-
KORPUSA
privo, tu je ostal štab, enote pa so odšle v vse smeri po Krasu proti Trstu. Nihče ni bil več truden ne zaspan, pravo veselje pa je zavladalo v vseh, ko so kurirji prinesli vesti, da so se prednje edinice Korpuisa srečale s IV. Armijo. V temno noč se je čulo bučanje tankov in topov, ki so razbijali zadnje bunkerje.
1. maj 1945. leta, ki ga noben borec IX. Korpusa ne bo pozabil, se je prikazal v krasni sončni zarji.
Tega dne je IX. Korpus, za katerega so Švabi, fašisti Vseh vrtet in, domači izdajalci vsa leta borbe ko-pafli grob, zmagoslavno vkorakal v Trtst im skupaj z slavno Titovo IV. Armijo zapisal tisto stran zgodovine, ki je ne more več nikdar nobeden zbrisati.
Danes po 5 leitih teh dogodkov živi med borci in našim delovnim ljudstvom, ki je vse dalo od sebe za uničenje zakletega fašizma, še vedno trdna vera V pravično stvar. Vsi oni, ki bi hoteli to zlato stran zgodovine, kii, so jo pisali s srčno krvjo najboljši .sinovi Primorskega ljudstva pretvoriti, naj vedo, da dokler živi na tej zemlji tako ljudstvo, ki je z lastnimi silami uničilo 100 krat močnejšega sovražnika in si samo izvojevalo svobodo, bo ši to ljudstvo znalo svojo svobodo tudi očuvati.
Tik ab zaključku lista smo dobili vest, da so danes sredi Pomjana odkrili lep spomenik padlim borcem. Ob štirih popoldne so se zbrali prav Vsi vaščani in še mnogo ljudi iz bližnjih vasic, da pro-islaijo ta veliki dan. Spomenik je .odkril naj starejši vaški antifašist
Josip Jurčič
Pozimski večer na slovenski preji
Ker se je pa prav dobro sledila lisica iz Rup in zopet v Rupe, morda je ravno v tem strahu videla še lisjaka, lezočega iz jame proti njej, in to je prazne vere polno dušo tako prestrašilo, da je omedlela. Potem je zmrznila. Tako je potrdil tudi zdravnik, ki jo je narazen deva! ali po anatomiško preiskava! Zdravnik je tudi trdil, da hi jo bili morda še oteli smrti, ako bj jo bili po noči našli.
Ded pa so ven im ven eno govorili: »O, da niste mene vprašali —• Kaitra bi ne bila umrla, ako bi bil jaz iSlišal, kaj se menite. Ti tre-sek 'ti, da ne slišim!«
Nekaterikrat sem bil z dedom na preji, prej in potlej, poslušal milo pevajoče dlovenske predite in čudne dedove pripovedke o treh bratih, o rojenicah, o divjem možu, o kralju Matjažu itd. Nekatero pripovedko, ki sem jo v tafcihT prilikah slišal od deda, pozabil sem že zdaj, ker mi dolgo časa ni bilo na mislih. Vendar tega pozimskega večera na preji nisem pozabil, ampak živo mi je ostal v spominu. Javol-ne ga bom pozabil v letih prihod-
Anton, Kocijančič. Tovariš Benčič se je v kratkem govoru poslovil od padlih borcev. Vaški zbor je zapel žalostiriko, mala pionirka pa je recitirala »Talcem«. Z borbenimi partizanskimi pesmimi so Fomjanci zaključili to svečanost.
Zaključna resolucija
Nadaljevanje s 3. strani
2.	Na ekonomskem, za izboljšanje delavskih mezd, da se zagotovi življenjski minimum vsemu delavstvu, za odpravo brezposelnosti, za zagotovitev potrebnih stanovanj, za izboljšanje socialnega 'Skrbstva i* bednega položaja upokojencev, za dvig našega kmetijstva in rešitev vseh perečih problemov, ki tarejo našega kmeta. Za splošni razvoj tržaškega gospodarstva.
3.	Na nacionalnem področju proti nacionalnemu zatiranju .in za jezikovno in narodno enakopravnost Slovencev na vseh področjih javnega življenja. Za nemoten in svoboden razvoj slovenskega šolstva in kulturnega udejstvovanja Slovencev. Za zagotovitev enakopravnosti Slovencev tudi na gospodarskem področju. Dosledna borba proti vsakemu nacionalizmu in šovinizmu.
III.
Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje ugotavlja, da je STO postal predmet mešetarjenja velikih sil na mednarodnem področju, v njegovi notranjosti pa vsem reakcionarnim skupinam isredstvo protidemokratične la imperialistične politike reševanja tržaškega vprašanja. Zato poudarja, da se bo skupno z as talim! demokratičnimi silami vztrajno borila za zmago resnično ljudske demokracije na vsem področju STO-ja in s tem za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja v sporazumu med tu živečimi narodnostnimi skupinami in med neposredno prizadetimi sosednimi jugoslovanskim; narodi in italijanskim narodom. Na tej osnovi se bo Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje borila tudi za mir in bratsko sožitje med narodi.
Smrt fašizmu! — Svoboda narodu!
Maša Pijade
Bajka o sovjetski pomoči
Pričenjamo objavljati č'anek člana CK KPJ Moša Pijade, ki Vam bo razjasnil »Spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo« ter vam pokazal resnico o »velikanski pomoči, ki jo je baje Sovjetska veza nudila Jugoslaviji med vojno. (Pripomba uredništva).
Pripomba:
Ta članek je napisan na podlagi dokumentov Vrhovnega štaba Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije, ki je shranjen sedaj v arhivu Zgodovinskega odde'ka Centralnega komiteja KPJ. Čeprav je bi; izključni namen članka obravnavati vprašanje materialne pomoči, ki smo jo balje dobili od Sovjetske zveze za vstajo v našli državi, vendar sem se mora; v njem dotakniti tudi nekaterih moralnopolitičnih momentov, ki so bil; v neposredni zvezi z vprašanjem materialne pomoči. T; momenti pojasnjujejo, zakaj nismo dobili materialne pomoči in sicer ne le za vstajo, marveč tudi ne tja do septembra 1944 ko je naša armada na Donavi srečala enoete Rdeče armade. Seveda je v tem članku naveden samo del obstoječega gradiva. Članek je informativnega značaja in zato so komentarji v njem zelo kratki
Obletnioo Sovjetske armade 22. februarja je imformbirojevska propaganda tudi letos uporabila, da je ponovila bajke, češ, da je Jugoslavijo osvobodila Rdeča armada, kakor je osvobodil? Romunijo in Bolgarijo, Češkoslovaško in Madžarsko itd. V svojem referatu na seji Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške je Gotwald rekel, da je Jugoslavijo osvobodila Rdeča armada od zunaj (ta izraz
za vstajo v
»od zunaj« nikakor ni jasen, toda nam je pač vseeno kaj pomeni). Ce kako bajko kar naprej ponavljamo, ji moramo vedno kaj dodati. Za to sta. dva tehtna vzroka. Prvi je v tem, da bajka v naši državi nikogar ni prepričala, drugi pa, da morajo tisti, ki so si jo izmislili, sebe bolj prepričevati, da ne b; sami neha‘i verjeti v lastno izmišljotino. Te dokazujejo vsi letošnji informbiro-jeviski komentarji, od Moskve do Tirane. M.; pa si bomo ogledali sa-rr.o komentar radia Bukarešte.
Ta komentar jemljemo brci posebne izbire — saj so vsi enaki in ta članek je odgovor vsem skupaj, vsekakor pa bolj centrali kakor pa njenim podrepnim filialam.
Radio Bukarešta začenja svoj komentar z izrazi globoke hvaležnosti Sovjetsk; armad; za osvoboditev Romunije. Priznati moramo ne !e, da imajo prav, marveč, da je hvaležnost tudj zelo lepa čednost. Drugo vprašanje pa je, ali naj z hvaležnostjo za osvoboditev osvoboditelju damo tudi svoja svobodo :n neodvisnost, kajti s tem darujemo »osvoboditelju« prav tisto, za kai se mu zahvaljujemo, da nam je dal. Naposled je sitvar taka, da se sedaj nekaj narodov (to je njihovi ob-lastneži) zahvaljujejo Sovjetski zvezi, da jih je osvobodila neodvisnosti. Toda to je stvar, ki se tiče
Jugoslaviji
samo »osvobojenih« in m; se v to ne bomo vmešavali. Potem ko je izrekel tako priznanje za osvoboditev Romunije, imenuije bukareški radio nas v Jugoslaviji fa’sifikator-je zgodovine in nas obtožuje, da na najpodiejši način lažemo, ko trdimo, da se je Jugoslavija osvobodila z lastnimi silami.
»Toda,« pravi Bukarešta, »zgodovine ne ustvarja beograjska klika. Zgodovino ustvarja ljudstvo, ljudstvo pa ne pozna resnice.« Mar to pomen; da si je naše ljudstvo u-stvariio zgodovino v minuli vojni? Ce pomeni to, tedaj je mogla biti to samo lastna osvoboditev, saj menda ne bodo trdili, da so zg odo-dovino ustvarili narodi, ki so čakali, da jih bodo osvobodile druge države in tuje armade. »Očitno je,« nadaljuje Buarešta, čeprav ne pojasni, zakaj naj bi bilo to očitno — »da jugoslovanski narodi niso mogli začet.; vstaje proti takšni sili. Toda potem, ko je prevze’a veličastno osvobodilno poslanstvo, da je Sovjetska armada nudila moralno in materialno pomoč za vstajo v J/ugoslaviji.
Kakor vidimo, trdijo tudi, prvič, da nismo mogli sami začeti vstaje proti takšni sili, kakršna je bila Hitlerjevska Nemčija, drugič, da smo dobili za vstajo moralno in
materialno pomoč Rdeče armade, tretjič pa, da nam je Rdeča armada to pomoč nudila »potem ko je prevzela veličastno osvobodilno poslanstvo«. Kakor Vidimo, je čas, v katerem so nam nudili pomoč, označen s frazo, ki glede tega ne pomeni nič določenega in lahko samo sproži diskusijo. Kdaj je namreč Rdeča armada »prevzela veli-častnon osvobodilno poslanstvo«. Ali 22. junija 1941. na dan verolomnega Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo? Ali 3. julija 1941. ko je imel Stalin znani govor po radiu? Al; decembra istega leta, ko je Rdeča armada rešila Moskvo? Ali decembra 1942. ko je izvojeva-la veliko zmago pri Stalingradu? Ali naposled leta 1944., ko je o-svobodKa Sovjetsko zvezo in prenesla vojno na ozemlje drugih narodov? Očitno je, da so vrinili nerazločno frazo o prevzemu osvobodilnega1 pas’ainstva zato. ker nin-ai» nobenega dokaza za trditev, da bi nam nudili pomoč za vstajo. Takšne pa so tudi druge frazo, ki so bukarešfcega komentatorja oprostile neprijetne potrebe, da bi nave-delkakršne koli dokaze. Glejte ka . ko se skuša izmuzniti:
»Nenanavadna hrabrost borcev Rdeče armade in znamenite zmage nad fašističnimi pustolovci so bile za jugoslovanske partizane neprestana gibalna isila. Prepričanje o zmagi pravice je bilo prepričanje o zmagi Sovjetske armade in to je dajalo jugoslovanskim partizanom moč —« Po nekaj podobnih stav kili pravi bukareški komentator: »Voz Hitlerjeve vojske je leta 1944 vozil' že popolnoma navzda'«. Tako je komentator napravil komentar lahek iz leta 1941. v leto 1944.
Nadaljevanje prihodnjič.
Novi Glavni odbor OF
Babič Branko, Beltram Julij, Benčič Franc, Bole Stanislav, Gal Ivan, Belič Erneista, Berža Franc, Budin Alojz, Bukovec Ivan - Voj-mir, Bizjak Josip, Bolčič Jože, Babič Stanko, Colja-Bidovec Tončka, Co’ja Srečko-Javornik, Cijak Alojz, Cebohin Lojzka-Grazdana,, dr. Daneu Anton, dr. Dekleva Jože, De-bermardi Josip, Fonda Vesna, Furlan Janko, Fuks Jože, Godina Al-bin-Vojo, Grigič Rafael, Pribac Pavel, Gobbo Graziella, Hrovat La-dis'av, Hrovatin Ciril, Hrovatin. Pavel, Hrovat Urh, Husu Milan, Jelinčič Zorko, Janež Luciian, Jakomin Valerij, Kocjančič Valerija-Speia, Kosovel prof. Jože, Kosmina Mirko, dr. Kukanja Angel, Kukanja Franc, Kuret Silvester, Kralj Franc Petek, Kriščak Andrej, Lipovec Franc-Tine, Lovrenčič Kristina, dr. Mašera Sonja, Mesesnel Silvan, M,i-
Jič Jože, Milovnik Andrej, Novat j Ivan, Obad Janko, Pahor Drago, Pernarčič Ludvik, Pečar Sergej, Pečar Helena, Pečka- J »sip, Praček Davorin, Pertot S'avko, Pa- 41 v'©tič Edo, Pregare Silvester, Fre-®el Miro, Race Boris-Zarko, Rupe-na Maida, Renko Stanislav, Sam-
sa Mara, Sancin Modeslt, Škrinjar Zofija, Škabar Marica, Škabar Alojz, Škabar Silvester, Škrk Josip, Švab Marjan, Škamperle Josip, Strajn Ivan, Sila Milena., Smuč Roman, Spanger Vekoslav, Stoka Ljubo, Stoka Franc, Tomažič Ema, Tomšič Franc, Tinta Ivan, Turk Vi'jem, Turk Danilo-Joco. Udovič Mi an, Ukmar Anton, Vatovec Ernest, Vitez Srečko, Venturini Oskar, Zalašček Alma-Janka, Žnidaršič Friderik.
Iz socialistične Jugoslavije
Milijon ion več premoga kot lani
Danes slovenski rudarji nakopljejo enkrat več premoga kot so ga poprej. Letos pa bodo proizvodnjo premoga povečali še za milijon ton. K povečanju proizvodnje premoga je pripomogla večja mehanizacija predvsem v. vzhodnem obratu Trbovlja in z razširitvijo rudnika lignita v Velenju. Letos bodo proizvodnjo še povečali z novimi mehanizacijami v rudnikih Trbovlje, Senovem in Zagorju ter z otvoritvijo novih šahtov v Velenju. V borbi za dim večjo proizvodnjo premoga si je že nad 450 slovenskih rudarjev priborilo častni naslov udarnika. 51 rudarjev pa koplje premog že za drugo petletko Na zadnjih volitvah so v Trbovljah izvolili za narodnega poslanca znanega rudarja Antona Za-goriška, ki je ravno na dan volitev presegel vse dosedanje rekorde pri kopanju premoga. S svojo brigado je izkopal v osmih urah 852 ton premoga. V tekmovanju
Ki narodnih manjšin so zastopani v Ljudski skupSCini
Nova Ljudska skupščina, ki je bila izvoljena 26. marca se bo sestala prvikrat ta mesec. Sestavljena je iz 620 poslancev od katerih je 197 delavcev, 92 kmetov, 282 intelektualcev in 49 pripadnikov raznih poklicev. V Zveznem svetu je 405 poslancev. Od teh je 187 Srbov, 99 Hrvatov, 34 Slovencev, 97 Makedoncev, 16 Črnogorcev, 20 Muslimanov, 12 Siptarjev, 4 Madžari, 2 Italijana in po 1 Turek, Bolgar, Slovak in R umun. Svet narrodov pa šteje 30 članov Za vsako zvezno republiko ter 20 članov Za avtonomno pokrajino Vojvodino, 15 pa za Kosovo-metohijsko oblast, 17 za šiptarsko manjšino, 5 za madžarsko, 2 za turško, po enega za rutenjsko, slovaško in rumunsko manjšino.
pred volitvami za narodno skupščino so trboveljski rudarji v svojem prostem času izkopali nad 5000 ton premoga.
Tudi Črna gora bo obogatela
Petletni plan razvoja Črne gore predvideva med drugim melioracijo Banskega, Buljaričkega in Mrčev-skega ter Soliotskega polja na površini '350.000 ha. Poleg tega se bo .za boljši! pridelek industrijskih raistiin melioriralo nad 20.000 ha zemljišča na Bijelopavliški ravnici na Lješkem polju v dolini reke Lima in drugih poljih ter kotlinah. Ce k tej površini dodamo še 22 ha, ki jih bodo dobili pri izsuševanju Skadanskega jezera, znaša samo ta izsušena zemlja polovico vse dose-daj obdelane zemlje v Črni gori. Na površini od 46.000 ha, ki do sedaj' sploh ni bila obdelana, bodo pridelali mnogo bombaža, tobaka ih druge visoko kvalitetne kulturne rastline.
Gospodarski razvoj v Reški luki
Za naglo obnovo gospodarskega življenja so v Reški oblasti prejeli 500 milijonov dinarjev. V reški oblasti bodo zgradili eno naj večjih hidnocentral v državi. Zgrajena pa je že velika industrijska žaga. Ob obali HrvatJakega Primorja in Istre gradijo ali obnavljajo na stotine turističnih objektov. Obnovljene so številne ladjedelnice, letos pa bodo končali obnovo reške luke. Delovno ljudstvo reške oblasti vneto sodeluje tudi s prostovoljnim delom. Samo lani so prispevali okrog 10 milijonov prostovoljnih delovnih ur. Reška oblast bo dobila še večji pomen v vsem gospodarstvu države po zgraditvi železnice Lupo-glav—S talij e, ki je dolga 54 km in bo zgrajena še letos. Zgradili pa bodo tudj železnico, ki bo vezala novo progo z Reko. V ta namen že kopljejo predor skozi Učko. V Reški pokrajini se je precej zboljšal tudi promet. Obnovili in zgradili so nad 250 km asfaltiranih cest.
KAKO SKRBI
Ljudska oblast za šolstva
Takoj po osvoboditvi se je stanje šolstva v Jugoslaviji temeljito iz-pramanilo. V stari Jugoslaviji zaradi težkih življenjskih pogojev in nezadostnega števila šol 48 odst. o-■trok sploh ni obiskovalo osnovne šole. Na srednjih, strokovnih, a predvsem na visokih šolah in univerzah je bilo zelo malo otrok naših delavcev in kmetov. To stanje se je že prvo leto po osvoboditvi izboljšalo. Danes je v šole v Jugoslaviji zavel nov duh. V tem duhu se vzgajajo novi socialistični ljudje, ta novi duh se odraža tudi v tesnem sodelovanju učencev z mladinsko organizacijo, tesno sodelovanje staršev z učitelji. Mladina dosega v jugoslovanskih šolah pri učenju znatno večje uspehe kot jih je dosegala kdaj kodi poprej. Te uspehe pa dosega jugoslovanska mladina v svojih šolah zato, ker Partija :in vlada skrbita za to, da bi bil pouk na šlolah čim bolj razumljiv in življenjski. Zato so tudi ustanovljeni številni laboratoriji in posebne šolske delavnice, v katerih učenci dobijo mnogo praktičnega znanja.
Danes je v Jugoslaviji mnogo šol, ki jih pred vojno sploh ni bilo. Največ pozornosti posvečajo strokovni vzgoji delavcev. Zato je uvedeno obvezno sedemletno šolanje, zato 'so ustanovljene številne strokovne šole. Število štipendij, kj jih daje država ,se je visoko dvignilo. Poglejmo samo en primer: Na zagrebškem vseučilišču je bilo v letu 1938-39 isamo 50 štipendistov,
V letošnjem šolskem letu pa prejema na istem vseučilišču štipendije 98 odst. študentov, 16 in pod milijonov din štipendij. V stari Jugoslaviji so bile univerze samo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Dantes pa so še v Sarajevu in Skop-Iju. Mnoge nacionalne manjšine prej sploh niso imele svojih šol. V letu 1941 je bilo v Jugoslaviji okrog 1300 oddelkov manjšinskih šal za otroke nacionalnih manjšin, a že leta 1945 se je število teh šol povečalo nad 2000. Fred vojno ni bilo v Jugoslaviji šipibarskih in bolgarskih manjšinskih šol. Leta 1945 pa je delalo že nad 200 oddelkov bolgarskih in nad 600 oddelkov šip-tarskih osnovnih šol. V šolskem letu1 1938-39 je bilo v Jugoslaviji 9000 osnovnih šol, letos pa se je povečala ta številka že na 13.000. Število učencev v osnovnih šolah se je povečalo v primerjavi s stanjem pred vojno za okrog 200.000. To je velik uspeh, če pomislimo, da v Jugoslaviji primanjkuje učiteljev, toda po številnih učiteljiščih in višjih pedagoških šolah se vzgaja na tisoče novih učiteljev, ki bodo nadomestili ta primanjkljaj in omogočili ustanovitev mnogih novih šol.
Za izpolnitev petletnega plana je predvideno, da se število kvalificiranih delavcev poveča od 360.001 v letu 1946 na 750.000 v letu 1950. Zato pa so potrebni zopet novi delavski tehnikumi in druge strokovne šole. Fred vojno je bilo v Jugoslaviji samo 21 fakultet, danes jih je že 42, poleg teh so tri visoke šole, 11 'umetniških šol ,in 18 višjih šol; skupaj je teh šol 79, pred vojno pa jih je bilo samo 24.
V pomorskem tehnikumu v Piranu
se vzgaja nov rod slovenskih pomorščakov
Pogled na Skadersko jezero, ki ga iz sušujejo številne frontne brigade
Razvoj jugoslovanske trgovske mornarice
Pomen jugoslovanske trgovske mornarice postaja z vsakim dnem važnejši v gospodarstvu Jugos'a vije. Geografski položaj jugoslovanske države, dolžina moriske obale, ie stare morske tradicije, a predvsem karakter ljudske oblasti so ■od osvoboditve do danes dosegli, da se je jugoslovanska mornarica znatno povečala. Pred vojno je imela jugoslovanska mornarica skupno 400.000 ton, toda od tega je ¡jugadovaniioo gospodarstvo imelo zalo malo koristi. Prekooceanske tovorne ladje stare jugoslovanske trgovske mornarice so v glavnem prevažale tovor med lukami drugih držav, a lastniki ladij so zasluženi denar prepuščali v inozemskih bankah. V jugoslovanskih lukah pa so vozile v glavnem tuje ladje. Tako, da je jugoslovanska zunanja trgovina vse boli prihajala pod fcontrao inozemskega kapitala.
Med vojno so se jugoslovanski mornarji takoj pridružili skupni zavezniški borbi proti fašističnim napadalcem in prevažali tovor in vojsko za evropska in druga bojišča. Izgube ladij med vojno znašajo skupno 164.176 ton. To je bilo 30 parnikov. Z velikimi napori delavcev v ladjedelnicah so popravljene in zopet spuščene v promet številne potopljene in poškodovane ladje. V letu 1948 je jugoslovanska mornarica dosegla 46 odst. stanja
kot je bilo pred vojno. Toda že lani je bila trgovska mornarica povečana za 23.000 ton. Ce govorimo o napredku naše povojne mornarice ne moremo iti mimo tega, da ne bj omenili zmage delavcev ladjedelnic v Reki, ki so zgradili prvo jugoslovansko prekooceeamsko tovorne ladje: »Zagreb«, »Titograd«, »Sarajevo« in »Skoplje«. V Ho'an-diji pa so zgradili za Jugoslavijo velike prekooceanske ladje »Srbija« in »Reka«. Pred kratkim pa so spustili v morje veliko ladjo »PU-la«, sedaj pa bodo začeli graditi še »Zadar«, »Makedonija« pa bo kmalu zaplula v naše vode.
Te nove ladje predstav’jajo začetek modernizacije jugoslovanske mornarice. Mnoge stare ladje so prenovili. Obnovljeni parnik »Hr-vaitska« lahko sedaj razvije hitrost do 17 milj. Novo zgrajena motorna ladja »Reka« razvija hitrost do 14,2 morske milje.
Vzporedno s povečanjem trgovske mornarice so se tudi zboljšali življenjski pogoji mornarjev. Samo v 1. 1948 je bilo potrošenih nad 100 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj za mornarje. Danes v Jugoslaviji mornarji niso več izkoriščani, temveč so državni uslužbenci z vsemi pravicami. Čeprav je danes jugoslovanska mornarica še ma a, pa prinaša jugoslovanskemu gospodarstvu velike koristi. Ze v 1. 1947
je trgovska mornarica prihranila narodnemu gospodarstvu nad eno milijardo deviznih dinarjev. Sodelovala je pri prevozu domačega in tujega materiala v milijonskih vrednostih. Letos bo jugoslovanska mornarica sodelovala še več pri mednarodnem transportu. Njena planska 'naloga za letos je za 45 odstotkov večja- od lanske. Jugoslovanska trgovska mornarica bo dobila letos nove ladje, ki se že grade v domačih ali inozemskih ladjedelnicah.
sie pome
¡nduslrlisi rastlin
Makedonija je v Jugoslaviji najvažnejši proizvajalec industrijskih rastlin. Najbogatejša na teh rastlinah je Stipiska oblast, v kateri pridelajo 60 odst. visega bombaža v Makedoniji. Razen tega pridelujejo mnogo tokaba, kikariki (zemeljski lešniki), industrijsko papriko in mak. Kmalu bodo končali priprave za -setev bombaža. Pomladanska setvena dela v Makedoniji dobro napredujejo. Letos bodo prvič posejali obširna zemljišča na Strumiškem in Kočanskem polju, ki so jih v zadnjih treh letih pridobili z melioracijskimi deli. V zadnjih treh letih so v Makedoniji izsušili 5.500 ha zemljišča. Te dni pa iso 'začeli nova melioracijska dela. Na Djev-djeliji kem polju kapiljejo 28 km dolg prekop za namakanje 3300 ha zemlje.
Z osvoboditvijo smo dobili tudi prvo slovensko pomOrsk-o šolo, k:i je sploh prva te vrlste v zgodovini S ovencev. Dobili smo pomorski tehnikum. Šola je začela z rednim poukom 1. marca 1947 v Semedeli pri Kopru, 16 maja 1948 pa je bila premeščena v Piran.
Sola vzgaja bodoče častnike trgovske mornarice. Kdor želi obiskovati ta pomorski zavod, mora imeti predhodno nižjo gimnazijo z zaključnim nižjim tečajnim izpitom, vrh tega pa je potrebno dobro zdravje, dober vid in sluh, kakor tudi razločevanje barv. Pouk na tej šoli, ki je izeinčena s povprečno srednjo šolo z 'zaključnim izpitom, se prav za prav vrši v dveh sorodnih šolah. V šolskem letu 1949-1950 je bil pouk reorganiziran. Takio imamo danes v Piranu poleg pomorskega tehnikuma še pomorsko šolo, ki je nepopolna srednja strokovna šola in traja leto dni.
V njej se pripravlja nižji strokovni kader za pomorstvo. Pomorski tehnikum ima dva oddelka:iavtič-nega (plovbenega) in strojnega. V plovtoeni oddelek se vpišejo absolventi brodarskega odseka pomorske šole, čim so končati najmanj leto dni prakise na ladjah in v tem času pokazali smisel za ladijsko službo, voljo in sposobnost za daljnje izpopolnjevanje v svoji stroki. V strojni oddelek se vpišejo absolventi strojnega odlseka pomorske šole, čim so dokončali najmanj leto dni prakse na ladjah in v tem 'času pokazali smisel za ladijsko službo, voljo in sposobnost za nadaljnje izpopolnjevanje v svoji stroki.
V pldvbenem oddelku pomorskega tehnikuma se vzgajajo bodoči kapetani trigovlske mornarice, v strtfjnem pa bodoči strojni častniki. V prejšnjem šolskem letu je imel pomorski tehnikum tudi ladje-delniški oddelek, kjer -so absolventi oddelka dobili naslov ladjedel-niškega tehnika. Ta odelek je do danes že dovršilo nekaj dijakov, kj so nato odšli na tehnično fakulteto zagrebške univerze, kjer študirajo za inženirje ladjedelstva. Ostalim absolventom je, v kolikor ne
bi nadaljevali s poklicem, ki so si ga izbrali pri Vstopu v tehnikum, omogočen nadaljnji študij, in sicer: absolventi plovbenega oddelka lahko študirajo na filozofski fakulteti matematiko in fiziko, na gospodarski fakulteti gospodarske nauke; absolvneti strojnega oddelka lahko nadaljujejo študije na tehnični fakulteti, Vsem ostalim absolventom pomorskega tehnikuma je že vnaprej zagotovljeno ustrezajoče mesto v trgovinski mornarici.
Učni načrt in program je zelo obširen. Poučuje se kar 40 predmetov, med njimi pet jezikov, in sicer slovenski, srbo-hrvatski, ruski, angleški in italijanski. Naiveč-ji obseg ima v učnem načrtu strogo pomorska stroka, kot navigacija (plovba), astronomija, meteorologija, oceanografija, radiotelegrafi-ja, oprema ladje, manevriranje, signalizacija itd., v strojnem oddelku pa mehanika, tehnologija, termodinamika, strojni elementi, enciklopedija strojev, strojno risanje itd. Poučuj ejo srednješolski profesorji in naši priznani slovenski pomorski strokovnjaki.
Pomorski tehnikum in pomorska šola imata tudi svoj internat, v katerem morajo stanovati vsi dijaki. Vsi dijaki sprejemajo štipendijo, kar je spet ponoven dokaz velike brige naše resnične ljudske oblasti
Letos že druga slovenska pomorska generacija zapušča pomorski tehnikum.
Istrski mladinec, mladinka!
Ko letos končuješ nižje razrede srednje šble, vstopi v naše vrste, da s svojim pristopom pomnožiš kader ¿slovenskih pomorščakov. V pomorskem poklicu si boš krepi^ mišice in živce, uril čute in s človeško voljo in pogumom zmagoval surbve sile razbesnelih morskih elementov. V pomorskem poklicu si boš razširil svoje obzorje in znanje. V pomorskem poklicu si boš skoval značaj in duh pravega tovarištva, kjer pride do popolne veljave stari izrek: Vsi za enega, eden za vse!
Mladinec, mladinka, odloči se!
S. B. P.
Stran n
»
ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU
V Pučah so stopili zadružniki na
pravo
pot
Ze koncem 1946. leta se je nekaj kmetov iz Puč in Planjav odločilo, da začnejo skupno življenje, da se ■družijo v zadrugo. V začetku niso imeli še čistih parni,ov o zadružništvu.
V	začetku leta 1947. pa so se sporazumeli in .ustanovili prvo kmečko obdelovalno zadrugo v našem okraju (prav za prav je bila ustanovljena skoraj istočasno tudi kmečko obdelovalna zadruga v Ga-bravici, ki je tedaj tudi spadala pod koprski okraj. V Gabrovicj so bitj dani čisto drugi pogoji, ker je bila vas požgmana in je zaradi te-•a bila zadruga sorai nujnost). V aadnugo v Pučah so pristopili večinama mladi gospodarji brez izkušenj toda s trdno voljo in vztrajnostjo, z mnogo mladeniškega zanosa in kar je glavno z vero v uspeh. Pti tem so jim pomagale tudi mlade gospodinje.
V	začetku ni šlo vse gladko pri. ljudeh, posebno žene so mislile, da brez Trsta in vsakodnevnega potovanja v Koper ne morejo živeti. Puče so bile prve, ki so odpravile •rno borzo, najprej med zadružniki in tudi med ostalim prebivalstvom., Kljub pomanjkanju izobrazbe in navzlic vsem klevetam je nia!a skupina članov in članic kmečko-•bdelovalne zadruge opravila veliko moralno nalogo — kulturno poslanstvo med domačim prebivalstvom, navezala ga je na dom in domače delo v zadrugi.
Zadružnik; so dokazali s svojim delom, da lahko to kar je poprej opravilo 20 do 30 ljudi in še več ra razna potovanja, lahko opravi v zadrugi eden sam in, da je vsa delavna sila lahko zato na razpolago za drugo, bolj nujno delo. Posvetili so se bolj domačemu delu, posebno žene vzgoji svojih otrok, ki so jih poprej zaradi takih razmer morale zanemarjati.
Toda začetne težave je zadruga kmalu premagala. Na svojih rednih tedenskih sestankih in izrednih zborovanjih so zadružniki razpravljali o vseh potrebah in težavah, ki so se pojavile v zadrugi, ter odpravili vse, kar je zaviralo delo njihove zadruge. Ljudska oblast jim je pri njihovem delu pomagala kolikor in kje je mogla. V vasi se je kmalu slišalo brenčanje motorja, kateremu je sledil traktor. Na to so Pučanjci zrli s ponosom, dočim so se jim nasprotniki z zavidlji-vastjo in z zaničevanjem posmehovali, češ: »saj boste kmalu vse uničili, se zadolžili, zapili, pdsleparili in propadli!« Toda zadruga v Pučah ne samo, da ni propadla, marveč si je postavila svoj dom, zgradila nove hleve, preuredija stare, kupila mlatilnico, ,ter še en traktor, razne kletarske potrebščine in druigo kmetijsko orodje. Povečala je število glav goveje živine, prašičev in perutnine. Povečala je površino ob-«telovalme zemlje ter postala vzor ki privlačilna sila za ustanavljanje drugih kmečkih obdelovalnih zadrug.
Ravno Pučancem se moramo zahvaliti, da imamo danes tako lepo število kmečko obdelovalnih zadrug v našem okrožju. Skoro iz nič so ustvarili nekaj vidnega, trdnega in trajnega, t. j. dali so drugim kmetom lepo sliko zadružnega živi j e-*ja.
Vsakdanja borba, ki jo mora voditi naš ma’i istrski kmetič na svojem malem domačinistvu, mu ni ni-
kakšen porok za dvig njegovega življenjskega nivoja. Ta mu ni porok, da ho mogej vzgojiti bolje svoje otroke kot je bil sam vzgojen, ker se je moral mučiti od zore do mraka in ni imel časa, da bi vzel v roke knjigo ali časopis. Ne zagotavlja kmetu, da bo lahko zadržati svoje premoženje, ker proizvediva na velikih zemljiških enotah je cenejša in lažja, ker se da mehanizirati, dočim je na malih zemljiških enotah obsojena po dosedanjem načinu obdelovanja na prepad. Tega se naš kmečki človek vedno bolj zaveda, čim bolj se širijo kmečko obdelovalne zadruge, ki združujejo male površine v velike, čeprav ob-stojajo_sedaj še težave tudi pri zadrugah, da bi lahko uveljavile svoja načela v celoti.
Tudi v tehničnem pogledu je bilo mnogo ovir pri razširitvi dela v kmečko obdelovalnih zadrugah, toda s pomočjo ljudske oblasti so bile te ovire v glavnem odstranjene.
Največje težave, na katere so naletele in katere še občutijo naše zadruge, so težave s kadri. Pomanj-
kanje sposobnih ljudi je dediščina fašizma, to je tistega fašizma, ki se je tako širokoustil s svojo kulturo in civilizacijo, ki pa je pustil v naši ooni, potem ko je uničil vse kulturno delo prejšnjih desetletij skoro nepismenost. To mora danes ljudska oblast popravljati in vzgajati mladino za nove naloge, ki stojijo pred njo in to napreduje ,s polno paro,, kar je nasprotnikom djudske oblasti trn v peti in se zato v naše napredno delo zaletavajo s klevetami in podlimi lažmi.
V našem okraju še ni bilo toliko s’avenskih in italijanskih šol kakor jih imamo danes. Se nikdar v zgodovini istrskega ljudstva ni bilo na tem ozemlju toliko izobraževalnih tečajev, kolikor jih je danes. Posebno naj si to zapomnijo tisti zapeljanci po naših vaseh, ki so tako udarjeni s slepoto, da zavestno ali podzavestno služijo interesom sovražnikov delovnega ljudsva. Naša vas ni nikdar tako aktivno sodelovala pri svoji samoupravi kakor ravno danes in to ¡po zaslugi ljudske oblasti.	C
KRMILNA PESA
Razstava Gospodarske delavnosti v Kopru nam ie prikazala pomen gojitve , nekaterih krmilnih rastlin in med v.,emi ie vzbudila halve' •• zanimanje uvn) krmilna pesa Vi-
— hlevskemu gnoju. Lahko uporabimo na 1 hektar do 300 q. gnoja. Od umetnih gnojil uporabimo na 1 hektar 6 q. suiperfosfata, 2 q. kalijeve so'i in 2 q. amon-radfata. Pe-
deU smo krasne v'w>rce, težke do sa kot korenje na splošno porabi č 10 kg Vprašanje krme je bilo in zelo dosti kalija. Ce nam primanj-bo ostalo še vedno eno miboli pe- kuje te vrste umetnega gnojila, z rečih vprašanj našega kmetijstva, uspehom uporabimo pepel.
Kmetje so to «spoznali in iskali iri tudi naš'i izhod. Sejati moramo več stročnic (detelje, lucerna) in korenja. Med korenjem pa je za naše razmere najbolj donosna krmi'na
Najbolj priporočljive vrste so: Mamuth in Eckendorf.
Peso seiemo spoodadi kakor hitro se ije .zemlja dosti ogrela. Sejemo jo pri nas navadno v vrste kot
pesa. Peso uporabljamo z največ- samq ab med druge rastline (n. pr. jim uspehom pri prehrani krav koruzo). Ce jo sejemo v vrste .v mlekaric, prašičev in perotnine. jamdee, zadostuje na 1 hektar pri-Todi če nrimannkuie_ sena. lahko bli^no i0 kg semena -
v svojem razvoju posebno nego. Maramo jo večkrat okopati in opleti. Prvič jo aplejemo ko 'se toliko obraste, da jo dobro razlikujemo-Redko katera krmi'na ra-ltina da Ko se je že to’iko obrasla, da jo
Jahkio že presajamo, jo je treba
če nrimaniikuie sena. lahko bližn-o 10 kg semena. Pesa zahteva s peso prehranimo živino, če jo uporabimo v primesi s slamo, koruzni-co, katerim še dodamo nekaj močnih krmil (otrobi, tropine itd.).
Redko katera krmi'na ra-ltin< tolik hektarski donos kot ravno pesa. Ni pa vsako zendjišče pri- drugič okopati in razredčiti. Ce peki adno za to rastlino. Zemljišče na- so pridno ne okopavamo in p-leve-menjeno pesi, mora biti pravočasno mo, ne bo zaželjenega pridelka. Pri globoko preorano in pognojeno, nas je ponekod navada, da začnemo Glavna hranilna snov pese je slad- prezgodaj obirati pesno listje za pra kor, Količina tega pa je odvisna žice. Listje je tisto, katero hrani predvsem o pravilni obdelavi zem- korenje in zato moramo obirati le Ije in od gnojenja. Od gnojil je tisto, katero se samo nalomi ali je pesa najbolj hvaležna naravnemu na drugi način poškodovano. Dr. J.
Uničujmo koruznega molja
Na ruševinah stare Gabrovice, ki jo je do temeljev požgal okupator je zrasla nova socialistična vas
Koruzni molj (Pyrausta mubila-liisj se je v zadnjih letih zelo razširil na našem ozemlju. Računa se, da je samo v coni Dekani—Bertoki—Ankaran lansko leto uničil 20 ■odst. pridelka. Ce dopustimo, da se ta škodljivec razširi, lahko škoda postane še večja.
Kako spoznamo tega škodljivca? Koruzni molj je komaj 1.5 cm dolg metuljček rumenkaste barve. Pojavi se koncem maja. Samica začne letati meseca junija in poklada posamezna jajca tik nad kolenci rastline. Iz jajčk se zvalijo spodaj sivo belkaste na hrbtu sivo rjave ličinke (gosenice), ki prevrtajo »tržen ter začno vrtati in izjeda ti srčiko v smeri navzdol. Iz stabiijk prodre v stroke in se včasih loti tudi zrnia. V bitki prodre vse do korenin in tam prezimi. Torej prava žarišča in gnezda tega škodljivca so ravno koruzna stebla (koruzni-ca). Cez leto pa imamo več generacij. - Napadene rastline se začno sušiti in se večkrat prelomijo. Samo ob sebi umevno je, da se v tem slučaju strokii ne morejo pravilno razviti in da je pridelek zelo nizek in slabe kakovosti.
Kako uničujemo škodljivca? Način zatiranja koruznega molja ni težaven in tudi stroški pri tem niso veliki, oprijeti pa še moramo dela v pravem času organizirano ■in odločno. Fred vsem moramo vedeti, da škodljivec prezimi v koruznim in da začne v ugodni spo-m'adi izleteti že v mesecu maju. ■Naši kmetje pa imajo to grdo navado, da pustijo koruznico, posebno, če jim ne primanjkuje krme.
kar na njivi do prihodnje spomladi ali ja držijo po lopah in dvoriščih čez vse leto. Kaj se zgodi v tem slučaju? Metuljčki se brez nobene zapreke zvalijo in začnejo v pravem času napadati po njivah nove, mlade rastline. Kaj je torej ukreniti? V slučaju močnega napada moramo takoj porezali vsa napadena stebla in jih pokrmiti. Vse korenine preostale na njivi pa moramo izkopati in na njiv, sežgati. Omenili smo, da črviček prodre vise do korenin in tam prezimi. Naši kmetje pa režejo koruznico preveč visoko, tako da ostanejo na njivi prav tisti deli stebel, v ka-terln se nahajajo črvički.
Da se v bodočo izognemo tako ■veliki škodil in da bo naše delo čim bodij uspešno, se moramo držati sledečih navodil:
1.	Do meseca marca bi morali odstraniti z njiv vso koruznico, korenine pa posebno, čc so visoko rezana stebla, izkopati in na njivi sežgati.
2.	Vso koruznico moramo do 1. aprila uporabiti za krmo ali steljo. KonuzniiCo dobro premešati z gnojem, tako da čez nekaj mesecev pred uporabo dobro razpade in se pretvori v zrel gnoj.
V Ameriki so začeli misliti, kako bi na bolj uspešen način uničevali tega skodi'j ivea. V ta namen so poslali v Evropo, v kraje, kjer se goji koruza strokovne komisije, da proučijo, kako se razvija koruzni molj in živalice, katere uničujejo tega škodljivca.
Dr. J.
_y
Ce si demokrat, boš dal svoj glas za ljudsko oblast
Kaj daje delovnemu ljudstvu De Gasperijeva Italija
udkUHta v>
V De Gasperijevi Italiji je fašizem v polnem razamhu. Ne mine dan, da ne bi Scelbova policija ubila kakega delavca ali pa kmeta. Zapori se polnijo prav tako kakor pod Mussolinijem. S policijo imajo opravka vsi tisti, ki so se udeležili narodno osvobodilne borbe! V zaporih ječi na desettisoče bivših italijanskih partizanov! BrezposeL nost se v Italiji širi kakor kuga. Teh je sedaj že nad 3 milijone in poli Med tem pa že prihaja iz Amerike orožje, ki naj bi ga uporabljali italijanski kapitalisti za pobijanje delovnega ljudstva! Tak je torej položaj v današnji Italiji, to je v trenutku,, ko tržaška reakcija izglasuje svoje resolucije za priključitev Trsta k Italiji! Vsa tržaška reakcija zahteva, da bi se cona B priključila k coni A, da bi lahko naše delovno ljudstvo preglasovan ter ga pahnili v skrajno bedo, mu prinesli še težji jarem kakor ga (danes prenaša delovno ljudstoo v Italiji! Danes tržaška reakcija upa govoriti o nujnosti priključitve k Italiji celo tistih delov Julijske krajine, ki so po mirovni pogodbi pripadli. FLRJ.
Teda, oglejmo si podrobneje položaj v Italiji! Vzeli bomo podatke samo za teden dni:
11.	III.: V Petraliji (Sicilija) karabinjerji napadejo kmete. 18 ranjenih, 1 smrtnonevamo, 33 aretiranih. V provinci Avallino policija napade kmete. 24 aretiranih. V Orioni aretira policija 30 delavcev, ker so protestirali proti krivicam. V bližini Bologne aretiranih 19 delavcev, ki so n Stanki branili svoje pravice.
12.	lil.: V Gallipoliju aretiranih 5 delavcev. V provinci Avellino aretiranih 70 kmetov.
J3. III.: Policija je napadla Z brutalnimi sredstvi delavce, ki so protestirali proti uvajanju fašizma. Veliki spopadi v Trevisu, Ferrari, Bresci, Bariju in Vignanellu.
M.	III.: V Margheri policija strelja s strojnicami na delavce. Ranjenih 7 in 2 smrtnonevamo. V Pr on inči Nuaro (Sardegna) policija aretira 295 kmetov ter pastirjev.
15. III.: V Torre dei passeri (Pescara) so začeli brezposelni sami popravljati neko cesto. Napade jih policija. Več ranjenih ter 131 delavcev aretiranih. V Pa’,mi (Cala-bria) policija napade skupino de-lavcev-težakov, več ranjenih ter aretiranih.
Rt. III.: V provinci Cagliari policija napade kmete, ki zasedajo
zemljo. 300 kmetov aretiranih. V Calabniji istega dne aretiranih mnogo kmetov ter delavcev ter voditeljev Federterre.
17. III.: V Nicastru (Catanzaro) napade 200 karabinjerjev skupino 500 kmetov, 9 ranjenih ter mnogo aretiranih. Med aretiranimi so tudi sindikalni voditelji.
Navedli smo samo nekaj podat-
kov za teden dni. Toda tako gre iz dneva v dan. Teroriziranje delovnega ljudstva je v stalnem porastu. Taka je torej tista Italija, za katero se toliko vnema tržaška reakcija in z njo vred tudi kom-informisti! Naj sovražniki delovnega ljudstva vedo, da je v Istrskem okrožju ljudska oblast in, da je ta pripravljena braniti stvar delavnega ljudstva!
ČAS BI BIL DA ITALIJANSKA PRENEHA Z ZAHTEVAMI PO
»Borba.«, .glasilo KPJ odgovarja italijantsk. demokristjanskemu listu' »Popolo«, ki zahteva priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, ter na izjavo tajnika krščanske demokracije Tavianija, ki je zahteval za Italijo še več, kakor je to pisal list »Popolo«. Tako stališče, piše »Borba« .ne more doprinesti k rešitvi tržaškega vprašanja, ker ne upošteva dejstva, da italijanske za-
Odpuščalo lih i dela. ker so Slovenci
Italijanske oblasti so še povečale svojo sovražno in zatiralsko politiko do Slovencev, ki žive v Italiji, poisebno pa do članov Demokratične fronte v Italiji. Proti tem so začeli v zadnjem času največiio borbo. Fodijetja in veleposestniki so odpustili iz dela nad 30 delavcev samo zato, ker so Slovenci,. V slovenski Benečiji je lastnik podjetja Buzzolini še 1948 leta zaposlil Slovenca Jordana ter ga zato ker je Slovenec, silil da mora delati dnevno več kot 10 ur. Za to težko in naporno delo pa mu je .plačal samo 4.000 lir mesečno. Za ta denar si ne more kupiti niti en par čevljev. Ko pa je lastnik podjetja zvedel, da je imenovani delavec tudi član Demokratične fronte Slovencev, ga je takoj odpustil.
Tudj policijske oblasti v St. Petru ob Nadiži nočejo zapreti zločincev, ki so, kakor smo že poročali, zažgali prostore Demokratične fronte. Policija je tudi snela stepski časopis, v katerem grajajo novinarja časopisa »Messaggo Ve-neto« ter bivšega znanega fašista Arthurja Mamizanija, ki je te dni objavil č’anke, v katerih hoče pokazati, da v Slovenski Benečiji sploh n,i Slovencev.
I/ lua&staviti
hteve do italijanske cone Tržaškega ozemlja ne morejo biti pod nobenim pogojem osnova za kakršnokoli diskusijo.
Tako. stališče glasila italijanske vlade do Tržaškega ozemlja, smo že to mnogokrat ponovili, lahko samo povzroča začudenje, ker je znano, da Jugoslavija ne misli dovoliti, da bi se novi deli slovenskega življa prepustili v roke tuje oblasti. V Italiji se bi moraH pričati, da je tako stališče v nasprotju z vsako možnostjo sporazumne rešitve spornih vprašanj. Cas bi bil, da se v interesu obeh držav preneha s ponavljanjem teh sistematičnih in periodičnih zahtev po onem kar ne more biti italijansko, to je po jugosiovamsiki coni Tržaškega ozemlja. Sele tedaj bo lahko sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo lažje rešiti.
I/ ndsi coni
Ena izmed novih stanovanjskih hiš za delavce v Izoli
Jugoslovanski pomorščaki
so rešili italijansko ribiško ladjoj
Ko je lovila ribe na odprtem morju nekaj morskih milj od otoka Sušča italijanska ladja «Giocondo» je prišla v gosto meglo in zgubila orientacijo ter se zaletela v strmo obalo otoka. Pri tem se je ladja močno poškodovala. Na dnu so nastale tri odprtine. Moštvo ladje je poskakalo v morije in plavalo na obalo. Svetilni čar na Sušcu je nudil prvo pomoč brodolomcem in hitro obvestil jugoslovanske pomorske oblasti, ki so se takoj pobrigale za brodolomce in za. rešitev ladje. Direkcija luke Srednjega Ja-
Samo lani je bilo zgrajenih stanovanj za 90.oob ljudi
drana je poslala na kraj nesreče ladjo-delavnico — Sušak, ki je prevzela brodolomce in tih prepeljala v Spilit, kjer so bili nameščeni v hotelu.
Ladja «Giocondo» ni bila zavarovana in njena lastnika Giusepe Altomari in Gosimo Petrucelli sta. se obrnila na jugoslovanske morsko oblasti zaradi rešitve ladje. Dobro šo vedeli, da je ladja težko poškodovana in mislili so, da jo ne bodo m.o.gdi rešiti, zato so prosili, da bi jugbsiovaniski pomorščaki rešili vsaj motor, podjetje »Bro-dospas« kateremu je bilo poverjena rešitev ponesrečene ladje je ta, kaj poslalo na kraj nesreče re-


dvigalo. Po 6. urnem napornem delu so delavci »Brodospaisa« rešili poškodovano italijansko laidj» in jo privlekli v Split, kjer b* popravljena in predana lastnikom. Skupaj z ladjo so rešili tudj vse ribiške mreže im drugi ladijski im-ventar. Glavna direkcija pomorskih tehničnih podjetij v Splitu, ki So jo z lastnikoma pogovorila same za rešitev ladijskega motorja ni zahtevala povečanje nagrade zaradi rešitve cele ladje in ladijskega inventarja. Zato so lastniki ladje poslali Glavni direkciji morskih tehničnih podjetij v Spltu pismo, v katerem se topil-o zahvaljujejo za vso pomoč, ki so jo jim nudili jugoslovanski pomorščaki v nesreč».
KONGRES Italijanskih partizanov
V	nedeljo se je začel v Neaplju kongres bivših italijanskih partizanov, k;i so se borili v tujini proti naiaifašizmu. Na kongresu je bil» 300 delegatov, ki So zastopali 16.00* italijanskih partizanov iz Jugoslavije in 9.000 iz Albanije, Grčije in Francije. Kongresa se je udeležil® tudi nad 300 znanih partizanskih borcev iz raizoih krajev Italije. Na kongresu sio razpravljali o borbi proti vladni notranji politiki, omejevanja demokratičnih pravic, © gospodarlskem stanju partizanov, prav posebno pa še invalidov.
100 MILIJONOV ŠKODE
V	Veroni je v nedeljo izbruhnil velik požar v tovarni za polnjenje metanskih .sifonov. Eksplozije so izzvale veliko paniko med prebivalstvom. Požar je nastal zaradi kratkega stika, tako da je eksplodiral« skupaj 400 sifonov. Gmotna škode presega 100 milijonov lir, kajti-zgorela je skoraj Visa tovarna skupaj z vsemi stroji za polnjenje metana in z večjim delom avtomobilskega parka. Človeških žrtev ni bile.
Program Slovansko-ilaliiansKe Ljudske Me je, oacionalizaciia velikih poli
PRAZNIK LJUDSKE TEHNIKE JE DOBRO USPE
V naših dosedanjih petih številkah smo objavili nekaj, zanimivih člankov o ustanovitvi in dedu Ljudske ehniike, pa tuidi o razmahu dela V posameznih oddelkih tega širokega področja.
Dalij časa so pripravlja1! amaterji Ljudske 'tehnike svoje izdelke, s katerimi bi pokazali delovnemu ljudstvu njihov trud in požrtvovalnost, ki so ga vložili pri izdelovanju teh naprav.
In res! Ta velik praznik je organizirala Ljudska tehnika v nedeljo
3.	aprila v Kopru. Veliko Koper-čanov, pa tudi ljudi iz podeželja so zanimale napovedane športne igre, ki so bile še mnogim docela nepo-enane. Gotovo 'se je udeležilo nekaj gledalcev, ki do tega dne sploh nekaj takega niso še videli. Vse gledalce je zanimalo kdo bo odnesel zasluženo zmago na tem ali onem področju. Ves dan so valovile množice ljudstva od Titovega trga v pristanišče, od tu na stadion in vojaško vežbališče, nato v Semedelo in zopet nazaj.
Takoj zjutraj je bilo najprej spuščanje letalskih modelov. Ta panoga športa je predvsem zanimala našo mladino. Modele so prvi spuščali gojenci Pomorskega tehni-kuma, ki so izdelali svoje modele v delavnicah njiho-ve šole v Piranu. Sodelovali so tudi tečajniki modelarskega inštruitotanskega tečaja, ki ga je organiziral nedavno Okrožni odbor Ljudske tehnike. Tak» prvi kot drugi modelarji so bili zadoščeni nad svojimi uspehi. Važno je omeniti, da je spustil model jadralnega letala desetletni pionirček iz Strunjana, ki ga je zgradil z lastnim trudom.
Okoli 10. ure je priletelo iz Ljubljane dvokrilno letalo. Za sabo je vleklo navezano na vrvi vodno jadralno letalo. Vodno letalo je vodij tov. Koiser, dijak tehnične šole v L.juib',jani, ki je letalo skupno z nekim tovarišem tudi zgradil.
Kmalu po 11. uri se je vila povorka iz stadiona na Titov trg. Na čelu povorke so bobnali na vlso moč užgani motorji, katere so vozili tekmovalci-motociklisti. Sledilo jim je že omenjeno jadralno letalo, naito pa kajakaši, letalski modelarji in pomorsko brodarski modelarji. Povorke so ise udeležili tudi mladinci frontne brigade.
Številno občinstvo je povorko navdušeno pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem. Mlade modelarje so na Titovem trgu pozdravili tamburaši prosvetnega društva »Cankar« iz Trsta. Zaigrali so nekaj prav lepih koračnic in pesmi.
Popoldne pa so se nadaljevale tekme. Naši ljudje slo posebni ljubitelji motornih dirk, zato so se gledalci zbrali na cestnem križišču v Semedeli Tu je bil določen start, od koder Iso se spuščali dir-kači motociklisti za prvenstvo našega okrožja. Bili so to ljubitelji jeklenih konjev, ki so prišli na tekme iz vseh .sltrani: iz Trst«, Istre ,in Ljubljane. Izidi tekem šo naslednji:
Motorji do 125 ocm (Sales Adriano, Trst) »Buch« v času 34.36”, 2. Mrak P. (Ljubijama) DKW v času 39.57”.
Motorji dio 350 ocm: Starc (Ljubljana) »Piuch« v času 33.5” (povprečna brzina 80 km na uro), 2. Vrskaj (Ljubljana) »Puch« v času 37.34”.
Motorji do 350 ocm: Starc (Ljubljana) »Korex« v času 34.46”, 2. Cok (Maribor)»K orex« v času 36.12”.
Sidezars do 600 ocm: Kurnik F. (Ljubljana) y času 36.31” (povprečna hitrost na uro 74 km), 2. Alsitolfi (Trst) y času 37.8”.
Sidecarls nad 600 ccm: 1. Dobri-lovič (Ljubijaia) »BMV« v času 33.3” (povprečna brzina na uro 81 km), 2. Pegan (Ljubljana) v času 34.50”.
Motorji do 500 ccm: 1. Ponikvar (Ljubljana) »DKW« v času 30.22 (povprečna hitrost na uro 89 km — rekord proge), 2. Vandal (Ljub-
vračali v mesto. Zal, da so prišli prepozno, da bi videli nastope nekaterih prosvetnih društev.
V Sv. Nikolaju se je- zvečer z razdelitvijo nagrad tekmovalcem dirkačem končal ta dan, ki nam je daj polno lepih vtisov in nudil izredna doživetja.
Ljudska tehnika je pokazala de-
Modelarji v povorki
Ijana) »Guzi«. Ljubljančan Foni-kvar je dosegel najboljši čas dneva in s tem postavil tudi rekord na tej progi s povprečno hitrostjo 89 km na uro.
Po končanem motociklističnem tekmovanju, ki je bilo prvo te vrste v naših krajih, so ise gledalci
lovnemu ljudstvu velike uspehe v svojem kratkem obstoju. Prepričani smo, da bo v nadaljijem zajela v svoje vrste široke sloje delovnega' ljudstva in kmalu zopet pokazala velike uspehe na svojem področju. Ljudlska oblast ji bo pri tem nudila vso podporo.
ZANIMIVOSTI
wiimn.jm.f.roi'        m	o——i-.—i	» ■——mw
KAJ SE DOGAJA V VSEMIRJU
V V zadnjem času prihajajo vesti o velikih spremembah, ki so jih astronomi opazili na nekaterih nebeških telesih, predvsem na soncu ter na sončnih spremljevalcih, planetih Jupitru, Saturnu in Marsu.
Na površini sonca se je pojavila velika sončna pega, za katero se znanstveniki zelo zanimajo ter so mišljenja, da bo vplivala na vreme. Observatoriji so opazili tudi velike eksplozije na Marsu. Japonski obsevnsatorij je prvi sporočil, da je opazil na njem velike oblake prahu ali vulkanskega dima, ki imajo premer kakih tisoč km. Saturn je izgubi) del enega svojih znanih obročkov, kar je povzročilo velike peščene viharje na njegovi površini. Prav tako so teleskopi o-pazili velike vulkanske izbruhe na planetovi površini. Ti so celo prebili gosto vzdušje vodika in metana, ki obdajata Saturn prav tako, kakor nas obkroža naše ozračje.
Observatorij v Nev Mexicu je že pred letom opozori) opazovalca nebeških teles na »čudne dogodke na Saturnu«. Omenjena zvezdama je zbrala poročila o opažanjih z vseh delov sveta. Tako so ugotovili, da je Saturn izgubil del enega notranjih obročkov, ki ima premer 140 tisoč km in ki je, kakor ostali, sestavljen iz prahu in drobnega peska. Ker omenjenega dela ni več o-paziti, upravičeno smatrajo, da so ogromne količine, kakih 750.000 kubičnih metrov padle v obliki peščenih viharjev na površino planeta.
Na Jupitru so že pred leti opazili zelo rdeč madež, ki se ie ob ekvatorju razprostiral v dolžini 50 tisoč km. Ta madež, ki se je pomikal z enega dela planeta na drugi, so opazili že leta 1851. Zadnja leta se je ta madež ustavil. Pred letom pa je prišlo do novih motenj,
do borbe med rdečimi in belimi področji. Tako imenovana »tropič-na motnja« je po dolgih letih mirovanja postala zopet aktivna. O-pazili so, da je na belih področjih prišlo do silne eksplozije. Vulkanski izbruh je dvigni) velike oblake dima in prahu, ki so zajeli površino 18 milijonov kvadratnih kilometrov. V avgustu leta 1948 se je pa nenadoma tudi na ekvatorju Jupitra pojavil ogromen oblak dima.
V letu 1949 pa je prišel Jupiter zopet v ugodno lego za opazovanje. Borba, med rdečimi in belimi področji je bila še vedno vidna. Trenutno je za soncem in ga zato ni mogoče videti. Ko bo čez nekaj dni opet viden kot jutranja zvezda, bodo astronomi nadaljevali svoja raziskovanja.
Proizvodnja jekla v Evropi
V evropskih državah brez Sovjetske zveze, je znašala proizvodnja jekla y lanskem letu za 7.8 milijonov ton več kot v letu 1948. Evropska proizvodnja surovega železa pa je znašala preteklo leto 5.4 milijona ton več kot v letu 1948. Tako je znašala proizvodnja surovega jekla v letu 1949. 55,131.000 ton, proizvodnja surovega železa pa 40 milijonov 444.000 ton. Povečala se je za 16 ih pol, oziroma za 15 in pol odstotka v primeru z letom 1948. Vse evropske države razen Italije, Belgije in Luksemburga so lani povečale proizvodnjo surovega jekla. V Italiji je proizvodnja jekla znatno nazadovala zaradi pomanjkanja električne energije. Največji evropski proizvajalec jekla in železa — Anglija — je dosegla v rekord. Njena proizvr	a
jekla je dosegla 15,802 ton.
Radio jugoslovanske cone Trsta
Spored
v tdenu od 7. 4. 50 do 13. 4. 50
Poročila y slovenščini vsak dan ob 7,00 (ob nedeljah ob 7,30, 13,00, 19,30 in 23.05.
Poročila v italijanščini vsak dan ob 6,45 (ob nedeljah ob 7,45, 12,45,
19.15	.in 23,00.
Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18,45.
Pregled tiska v slovenščini ob 14,30.
Pregled toka v italijanščini vsak dan ob 14,30.
Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek oib 17,30.
Jutranja glasba vsak dan od 6,30 do 6,45 in od 7,15 do 7,30 (ob nedeljah od 7,00 do 7,15 in od 7,45 do 8,15).
Vsak dan od 19,45 do 20,15 rezervirano za volivno oddajo posa-, meznih strank.
Petek, 7. apnila 1950: 12.00 Igra godba na pihala, 12,30 Skladbe za violino ih klavir, 13,15 Glasbene slike, 13,45 Ljudska univerza (slovensko): Zgodovina vol ivne pravice, 14,00 Igra vaški kvintet, 18,00 Športni pregled (v ital.), 18.15 Komorna glasba, 20,15 Uganite, kaj igrama (ital.), 20,45 Slušna igra v (ital.), 21,30 Italijanska folklorna in lahka glasba, 22,00 Iz življenja jugoslovanskih narodov (sl oven.),
22.15	Igra študentski plesni orkester, 22,45 Melodija Friderika Chopina.
Sobota, 8. 4. 1950, 13,15 Poje basist Ladko Korošec, 13,45 Gospodarski pregled (ital.), 14,00 Igra zabavni orkester, 17,00 Kulturni pregled (slov.), 17,15 Pestra glasba,
18.00	Oddaja za najmlajše (ital.),
20.15	Iz violinskih koncertov, 20,45 Politični pregled Oslov.), 21,00 Veder sobotni večer (slov.), 22,00 Športni pregled (ital.), 22,15 Odlomki iz Verdijeve opere »Tra-via,ta«.
Nedelja, 9. 4. 1950: 8,15 Jugoslovanska orkestralna glasba, 9,00 Kmetijska ura (slov.), 9,30 Kmetijska ura (ital.), 10.00 Folklorna glasba, 10,45 Oddaja za Bujščino, 11,15 Pester solistični koncert, 11,45 Našim ženam (slov.): Pred volitvami,
12.00	Glasba po željah (slov.), 13,15 Pojejo naše znane pevke, 13,30 Oddaja za pionirje: Koprski pionirji (slov.), 14,00 Glasba po željah (ita-
lijansko), 17,00 Oddaja za podeželje: Pogovor v dialektu, Kraška slika, Pred volitvami (.slov.), 20,15 Pester spored poljudnih melodij. 20,45 Politični pregled (ital.), 21,00 Pol-lie di primavera (ital.), 21,45 Iz opernega sveta.
Ponedeljek, 10.	4.	1950:
13,45 Jezikovni pogovori (slov.),
14.00	Koncert pianista Pavla Sirvi-ca, 17,00 Feljton (ital.), 17,30 Športni pregled (slov.), 18,00 Iz znanstvenega sveta, 18,15 Komorna glasba, 20,15 Partizanske in borbene pesmi, 20,45 Iz tržaškega ozemlja: Vollivni program za upravne volitve v IO, 21,00 Fredklasična glasba,
22.00	Iz življenja jugoslovanskih narodov (ital.), 22,20 Debussy: Morje, tri simfonične slike, 22,45 Igra vaški kvartet.
Torek, 11. 4.-1950: 12,00 Veder opoldanski spored, 12,30 Italijanske zborovske pesmi, 13,15 Pojeta: sopranistka Bianka Dežman in tenorist Mani Zunec, 13,45 Kulturni pregled (ital.), 14,00 Igra orkester na pihala pod vodstvom Milan« Ozmana. 17,00 Pestra glasba, 18,0* Ljudlska univerza (ital.), 18,15 Schumann: Koncert v A-molu op. 129 za čelo in orkester, 20,15 Leon-cavallo: Glumači, opera v dveh dejanjih.
Sreda, 12 4. 1950: 12,00 Opoldanski koncert, 13,15 Iz romantične glasbene zakladnice, 13,45 Gospodarski pregled (ital.), 14,00 Zabavni spored izvalja veseli kvintet,
17.00	Pestra glasba, 18,00 Z našim
ljudstvom (ital.), 18,15 Pojejo razni slovenski pevski zbori, 20,15 Radijski obzornik 1950 (ital.), 20.3® Brahms: Dvojni koncerti v A-molu op. 102,	21,00 Krleža: V agoniji,
slušna igra (stov.), 22,00 Iz života jugoslovanskih narodov (hrvt.),. 22,20 Hrvatska narodna glasba.
Četrtek, 13 .4. 1950: 12,00 Iz opernega sveta, 12,30 Slovenske narodne pesmi ob domači spremljavi,
13,15	Komorna glasba. 13,45 Našim ženam (ital.), 14,00 Lahek sporeči izvaja Stojan Stenovič s svojo kapelo, 17,00 Pestra glasba, 18,00 Pesmi Marjana Kozine pojeta Zlata Gjiungj e.nac im Latko Korošec, pri klavirju Marijan Lipovšek, 18,2® Beethoven: VIII. simfonija v F-du-ru, 20,15 Znani violinisti, 20,30 Komorni zbor iz Trsta, 21,00 Radijski obzornik (slov.), 21,15 Koncert slovenskih solistov, 22,00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.).
Tri zvezdarne v Zahodni Kaliforniji pripravljajo trenutno ogromen fotografski zemljevid vsemir-ja. Mnenja so, da bo ta zemljevid vseboval najmanj 500 milijonov zvezd ter 10 milijonov posebnih nebesnih teles, kakor n. pr. Rimsko
cesto. Za izdelavo zemljevida bodlo porabili 6 let. Pri tem bodo uporabljali znanstveniki nov teleskop V Mount Paloramu, ki so ga pred nedavnim po dvajsetletnem delu in. raziskovanju dokončali. S tem teleskopom, čigar leča ima premer 508 cm, bo mogoče videti dvakrat bolj oddaljene zvezde.
«tiiHiummiinimiiiii«—iBii»«miiiiuiiu»iiiwiiiiiiiiiiiiiiimw)iiiioiiwiN«mmi«»i«iniiiiiiiiiiiiiHwimimmiHiiniTiimm
Program ljudske fronte ni v daleko-sežnih volivnih oblikah, ampak v ležkih delovnih nalogah in v žrtvah, za katere se obvezuje v Imenu svojih bodočih predstavnikov v okrajnem ljudskem odboru, v imenu množičnih organizacij, ki jo sestavljajo in predvsem v vašem
menu	Iz votivnega programa SILF