o delitev maturitetnih spričeval V ponedeljek zvečer so v kino dvorani hotela Paka podelili maturitetna spričevala 163 maturantom generacije 1998 Šolskega centra Velenje. Letošnja generacija maturantov je bila pri opravljanju mature najuspešnejša doslej, saj je na Gimnaziji Velenje zrelostni izpit opravilo dobrih devetdeset odstotkov četrtošolcev, pa tudi na ostalih šolah so se dijaki dobro odrezali. Tudi letos je kar 15 dijakov preseglo magično mejo 25 točk. Tem so na Šolskem centru Velenje poleg maturitetnih spričeval podelili tudi priložnostno darilo. Letos je največ točk dosegla Vesna Arcet, dijakinja 4. D Gimnazije Velenje(na sliki). Na svečani podelitvi spričeval najboljšim, to je tistim, ki so dosegli 30 točk in več, se ji bo v Ljubljani sep- tembra pridružil tudi Jure Meh, kije dosegel točko manj, to je 32 točk. H dos, foto J. M. V kratkem času so ugasnila življenja treh mladih Velenjčanov. Padalec Marko Malovrh je v spletu nesrečnega naključju omahnil v Španiji na evropskem tekmovanju v jadralnem padalstvu. Petkova noč pa je bila usodna za Daliborja in Petro. Trenutek voznikove nepazljivosti je zastrl njune sanje. Več na 15. strani. Statisti Da so policisti pod budnim nadzorom javnosti je jasno. Da gredo marsikomu močno na jetra, ker je moral kdaj zaradi kakšnega prekrška seči v žep, tudi. Da policisti vedno ne ravnajo tako kot bi morali, prav tako. Da tudi med policisti niso sami "dobri"fantje, je pa sploh znano. Saj samo dobrih ni nikjer, ne more jih biti niti med policaji! Tistega, ki je v petek povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrla Petra in Dalibor, ne poznam. Ne vem, ali je bil "dober" ali "slab"-policaj. Vem pa, da gre za človeka, ki je v trenutku tragedije nosil mnogim tako osovraženo uniformo. Nesreča je najbolj prizadela starše Petre in Daliborja. Izgubili so vse. Izgubili so največ kar lahko kdorkoli ima, izgubili so otroka. Nobeno obžalovanje in nobena še tako korektna in nepristranska preiskava vseh okoliščin tragične nesreče, ju ne bo nikdar več vrnila v njihov objem. Ne boju nikoli več. Svojo tragedijo, drugačno, a gotovo tudi bolečo, nu drugi strani doživlja policist, ki je nesrečo povzročil. S seboj jo bo nosil celo živi- Tako mislim jenje, pa naj preiskava pokaže kar hoče. Nosil bi jo tudi, če v petek z\>ečer ne bi bil v uniformi, če bi bil tistikrat "samo" človek. Ljudje pravijo, da si v trenutku, ko sedeš za volan, lahko na eni in na drugi strani. Lahko si žrtev, lahko si rabelj... Nanj in na celo slovensko policijo je v petek zvečer vpilo, rjovelo nešteto grl, ki so prišli na kraj tragedije. Pa s tem niso pomagali nikomur, ne dekletu, ki je vse svoje sanje izgubilo na tleh nesrečnega križišča, ne načrtov polnem fantu, ki mu jih je presekala marica, ne njunim do konca strtim staršem, pa tudi tisti večer tako človeško razumljivo osovraženim policistom, ki so morali opraviti svoje delo, ne. Samo eno vprašanje mi prihaja na misel, ko poslušam ljudi, ki pripovedujejo o tem, kako je bilo v petek zvečer pod bazenom. Le kaj je pravzaprav v njih, da lahko na tako grozljivo okruten način spremljajo tragedijo in se naslajajo nad okoliščinami, ki so v trenutku pahnile v nesrečo toliko ljudi? ■ Milena Krstič - Planine Ljubno ob Savinji • •••••••••••••••••••••••• Ze 38. flosarski bal Na Ljubnem ob Savinji bodo v soboto in nedeljo že 38. po vrsti obudili bogato izročilo gozdarjenja in splavarjenja, kije v polpretekli dobi opredeljevalo način dela in življenja v teh krajih. Tej turistični in narodopisni prired- itvi so prav zaradi tega posvetili tudi praznik občine Ljubno. S slavnostno sejo bodo praznovanje začeli jutri, v petek, ob 19.00, in ga nadaljevali z izvirno narodopisno prireditvijo in večerom z domačimi godci. d d ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 V soboto zvečer bo na prostora ob Savinji večer s flosaiji, osrednja prireditev pa bo v nedeljo popoldne. Po nekaj letih se bodo mladi flosaiji s flosom spet zapeljali kakšna dva kilometra po Savinji, seveda bodo krstili novega flosarja, posebnost nedeljskega popoldneva pa bodo gostje iz flosarskega mesteca izpod Pirenejev v španski Kataloniji. Nedeljski de bodo začeli ob 15.30. Mjp V noči na soboto bo naše kraje prešla vremenska fronta in povzročila moblačitev s padavinami. ISSN 0350-5561 _ alu-pv3 okna in vrati« zimski. . vrtovi senčila ljučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 IEAIH0 mu 107,o AUfos 9770350556014 2 NilŠ ČAS DOGODKI 30. julija 19! Najmlajša občina v Sloveniji VELENJE - Slovencev je vse manj. To priča podatek, da je konec marca v Sloveniji živelo 1,983.351 prebivalcev, kar pomeni, da se je primerjavi z zadnjim četrtletjem prejšnjega leta zmanjšalo za 1572 oseb. S povprečno starostjo 45,1 leta je "najstarejša" slovenska občina Osilnica, s 34,8 leta pa je najmlajša Mestna občina Velenje. Vinska Gora ne bo žejna! VELENJE - Prejšnji teden smo pisali o zapletih pri predaji vodovoda v Vinski Gori, ki so ga žalski svetniki s sklepom sveta občine prenesli iz Žalskega komunalnega podjetja v upravljanje Komunalnega podjetja Velenje. Velenjski svetniki o tem niso mogli odločati, ker so trenutno na počitnicah. Na Mestni občini Velenje zagotavljajo, da bo oskrba z pitno vodo v Vinski Gori kljub temu nemotena in da bodo poskrbeli, da prebivalci zapleta ne bodo občutili. Če bo spet nastopilo sušno obdobje, bodo poskrbeli tudi za dovoze pitne vode. ■ bš Jeseni začetek toplifikacije LOKOVICA- V občini Šoštanj se bodo to jesen lotili prvega dela toplifikacije Lokovice. Dela naj bi bila sklenjena do začetka prihodnje kurilne sezone. V ta namen so v proračunu za letos zagotovili 30 milijonov tolarjev. V prvi del bo vključenih blizu 100 hiš, v drugem, ki ga bodo začeli prihodnje leto pa še 50 hiš. ■ mkp Izbrali Cestno podjetje Celje ŠALEK - Med osmimi prijavljenimi izvajalci za dokončno obnovo Šaleka so na Uradu za gospodarske javne službe pri Mestni občini Velenje kot najugodnejšega ponudnika izbrali Cestno podjetje Celje. Dela bodo stekla 1. avgusta, trg v Šaleku pa naj bi lepšo dokončno podobo dobil do 20. septembra. Še pred pričetkom del bodo predstavniki občine pripravili sestanek s stanovalci in predstavniki krajevne skupnosti v Šaleku. V tem predelu Velenja je namreč nekaj lokalov, ki jim bodo poskušali med obnovo zagotoviti čim bolj nemoteno delovanje. Za nekaj dni bodo verjetno morali trg zapreti za ves promet. ■ bš Končno ustrezne oznake VELENJE - V teh dneh na vpadnicah v mesto in pomembnejših prometnih točkah v centru Velenja že postavljajo neprometne oznake, ki usmerjajo turiste in druge obiskovalce Velenja k pomembnejšim ustanovam in podjetjem. Tovrstno signalizacijo bodo v celoti postavili v štirinajstih dneh. V drugi fazi pa bodo na MO Velenje poskrbeli tudi za bolj pregledno in lepšo označitev ulic. ■ bš Nova neprometna signalizacija je sodobna in pregledna. Zagotovo bo v veliko pomoč vsem obiskovalcem mesta Velenja. Nova koča na Molički peči LUČE OB SAVINJI - Na Molički peči, visoko nad Robanovim kotom in pod mogočnim ostenjem Ojstrice, so v teh dneh sklenili temeljito obnovo, pravzaprav novogradnjo, planinske koče, ki sojo zgradili kot drugo v Sloveniji po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Slovesnost ob odprtju bodo pripravili v soboto, 9. avgusta, ko bodo hkrati obeležili 100 - letnico blagoslovitve kapelice na Molički peči, ta obred pa je leta 1898 opravil znameniti triglavski župnik Jakob Aljaž. Pet kilometrov ceste V občini Luče so prejšnji teden sklenili eno večjih letošnjih naložb. To je posodobitev 5 kilometrov ceste v zaselek Konjski vrh, ki je bila vredna skoraj 50 milijonov tolarjev. Hkrati so posodobili še nekaj krajših odsekov, kmalu pa bodo stroje prestavili v Robanov kot, kjer bodo uredili in z asfaltom prevlekli še slaba dva kilometra ceste od regionalne ceste do Robanove domačije. Končno čistilna naprava Skoraj dve leti je moralo miniti, da so v Lučah po vseh zapletih z mozirskim komunalnim podjetjem končno popravili streho na čistilni napravi in jo usposobili za delovanje. To se bo zgodilo v teh dneh, ker so morali prej urediti še priključek na kanalizacijski sistem, s tem bo omogočena tudi preselitev pošte v nove prostore večnamenskega gasilskega doma. ■ jp Svet občine Šmartno ob Paki v en Uresničevanje proračuna (še) brez težav Minuli četrtek so se na julijski seji zbrali šmarski občinski svetniki. Po uvodnih točkah so najprej obravnavali uresničevanje občinskega proračuna v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Takoj na začetku je župan Ivan Rakun na kratko povzel novosti zakona o spremembah financiranja občin. Po njegovem prvi izračuni kažejo, da bo občina Šmartno ob Paki ostala v dosedanjih okvirih, kvečjemu bi lahko dobila kakšen milijon tolarjev več. Glede proračuna v prvem polletju so svetniki ugotovili, da večjih zapletov ni bilo, vsi proračunski porabniki pa so redno in tekoče dobivali sredstva. V celoti so proračun uresničili z 48,69 odstotka, seveda pa so se svetniki v podrobni razpravi ustavili ob posameznih postavkah, saj so pri nekaterih že ob polletju porabili skoraj vsa za letos predvidena sredstva, pri nekaterih pa nič ali le malenkost, na vsa vprašanja pa so predlagatelji zadovoljivo odgovorili in pojasnili nejasnosti. Ze sedaj je jasno, da predvidena sredstva ne bodo zadoščala na področju otroškega varstva in javne snage, vendar so razlogi utemeljeni. Pri otroškem varstvu so denimo problem prevozi malih šolarjev iz oddaljenih vasi, vendar je takšen sklep sprejel občinski svet; problem je tudi povračilo stroškov prevoza malčkov vrtce v Šoštanju in Velenju, dodatni stroški pa so za prevoze prizadetih otrok, s čemer pa se doslej niso srečevali. Na področju komunalne dejavnosti so skoraj v celoti porabili sredstva v postavki javne snage. Razlog je v očiščevalnih akcijah, ki so jih že sklenili in v dejstvu, da so zaposlili komunalnega delavca, sredstev pa v proračunu niso povečali, ker so jih pričakovali več od države, zlasti za projekt nevarnih poti. Prav tako so porabili več sredstev za vzdrževanje cest, kar je posledica večjih neurij, dodatna sredstva pa bodo potrebna še za kategorizacijo cest. Med prihodki so na "ničli" taksa za obremenjevanje voda, vendar to takso pobira država, ki jo bo občini vrnila za projekt kolektoija in čistilne naprave. Prav tako je ničla pri republiških sredstvih za plazove, vendar so ta zagotovljena in jih občina bo dobila. Svetniki so tudi vprašali zakaj je skoraj ničla pri najemninah za stanovanja, tu pa velja dejstvo, da najemnine pobira stanovanjsko podjetje in jih kasneje vrne občini. Podobnih vprašanj je bilo še precej, kot že rečeno, pa so dobila prave odgovore. V naslednji točki so sprejeli najemnine za grobove za letošnje leto. V primerjavi z lanskimi je povišanje malenkostno, saj bo treba za družinski grob namesto lanskih 3.300 tolarjev letos odšteti 3.500, za enojni grob 2.000, najemnina za mrliško vežico pa ostaja nespremenjena, torej 4.00 tolarjev na dan. Sredstva bodo namenili predvsem širitvi pokopališča v Smartnem ob Paki. Med ostalimi točkami je bila najbolj pomembna in vsebinsko tehtna razprava o osnutku odloka o gospodarskih javnih službah v občini Šmartno ob Paki. Občina ta odlok potrebuje iz več utemeljenih razlogov. Prvi je vsekakor ta, da šmarska občina od leta 1993 uporablja odlok velenjske občine, kjer pa so zadeve bistveno različne, zato so novi odlok povsem prilagodili razmeram v občini Šmartno ob Paki. Nesmiselno je med drugim bilo, da so morali v šmarski občini pri vlogah za različna sredstva navajati velenjski odlok. Vsekakor bo ta odlok krovni dokument za naslednje obdobje, pomeni dolgoročno pametno razmišljanje in temelj prihodnjih postopkov. Med temeljito obravnavo večjih pripomb ni bilo, svetniki pa so sestavljavce in predlagatelje pohvalili za dobro opravljeno delo. Kljub temu so se odločili, da si vzamejo čas in podaljšajo javno razpravo do naslednje seje, saj sprejemanje tako pomembnega odloka ne želijo prepustiti naključju. Zadnji del seje so namenili predstavnikom Komunalnega podjetja Velenje, ki so svetnikom zares celovito predstavili podjetje, njegovo problematiko in gospodarski položaj ter poslovno in razvojno vizijo do leta 2005. ■ jp -."...-.. ...i či^^^r*_ Svetniki so zavzeto prisluhnili predstavnikom Komunalnega podjetja Velenje in se o problematiki tudi temeljito pogovorili Utrinki: Na šmarskem občinskem svetu svetu se vedno znova pojavljajo vprašanja kdo in kako je upravičen do subvencij, ali so to samo "čisti" kmetje ali tudi drugi in podobno. Svetniki so zato ugotovili, da bo treba poskrbeti za dodatne načine obveščanja, "saj sta Naš čas in Uradni list MO Velenje za naše ljudi očitno premalo." Z državo so vse večji križi, da o težavah sploh ne govorimo. V Smartnem so se zelo trudili, da bi kakšno cesto prekategorizirali v re-puliško in se je "rešili," a kaj, ko so zdaj še večje težave. Dolgo in predolgo že imajo 10 milijonov tolaijev za izgradnjo Boletovega pločnika pri železniškem prehodu, pa jih ne morejo porabiti. Zakaj? Projekti so že od lani v reviziji na ministrstvu, pa od tam tudi med podrobnostmi ni nobenega odgovora. Županu je kar nekaj dni zapored pregorel telefon, pa ni dobil žive duše, kaj šele odgovora, da izjemno zapletenega postopka sploh ne omenjamo, saj "pristojni" očitno še sami ne vedo kaj bi radi, so poudarili svetniki. Slišalo pa se je tudi, da lastnik zemljišča kljub sodelovanju pri izdelavi projekta soglasja še ni podpisal. Težave so tudi s pokopališči. Tako v Gorenju nekateri nočejo plačati najemnine, ker jim na grobove pada sadje z dreves tik ob pokopališču. Svetniki so zato sklenili, da se morajo z lastnikom takoj dogovoriti, sicer naj bi veje porezali sami na njegove stroške. Pa ne zaradi neplačane najemnine. LJUBLJANA - Od 8214 kandidatov jih je maturo opravilo 7116, od tega 4828 deklet in 3386 fantov (letos 86,63 odstotka, lani 84,14), zaključni izpit je pomladi opravilo 6043 četrtošolcev, kar pomeni, da ima srednješolsko izobrazbo novih 13.308 več Slovencev; z najvišjim možnim številom točk (34) je maturo opravilo 19 kandidatov. LJUBLJANA - Predlog novega zakona o starševstvu in družinskih prejemkih, sprejet naj bi bil do konca leta, predvideva 455 dni starševskega dopusta, ki bo sestavljen iz porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter očetovskega dopusta, otroški dodatek pa naj bi se po novem zviševal z vsakim naslednjim otrokom. CELJE - Prva dražba za prodajo podjetja v stečaju Zlatarna Celje ni bila uspešna, saj za premoženje nekdanjega celjskega ponosa ni želel nihče plačati 533 milijonov tolarjev izklicne cene; naslednja dražba bo končanih sodnih počitnicah konec septembra, nova izklicna cena pa naj bi bila okrog 400 milijonov tolaijev. SLOVENJ GRADEC -Zaradi hude vročine je tporalo konec prejšnjega tedna 12 delavk šivalnice sloven-jgraškega podjetja TUS Pre-vent iskati zdravniško pomoč (3 so morale v bolnišnico); lani dograjena klimatska naprav ni zadoščala, do hladnejših dni pa je popoldanska izmena delal ponoči. CELJE - Ob Mariborski cesti v Celju so odprli nov bencinski servis naftne družbe OMV Istrabenz, ki so zgradili v rekordnih 110 dneh in je veljal 230 milijonov tolarjev; to je že drugi servis te družbe v letu dni, kmalu bodo začeli gradnjo še tretjega ob avtocesti na Lopati, za njim pa še četrtega, lokacija zanj pa je še skrivnost. CELJE - V soboto so v Celju začeli enotedenski obisk Slovenije najboljši dijaki iz vse Evrope, ki jim družbo dela 10 najboljših slovenskih dijakov, program obiska pa je izredno bogat in raznolik. ------- ---^^v^-t/C^^- Ministrom segli v žepe, upokojencem ne Zdaj je menda že zatrdno jasno, da nič več ne bo kot je bilo. To velja za naš pokojninski sistem. Vsi, ki imajo pri tem kakšno besedo, se v glavnem strinjajo, da bomo morali na nek način tudi pri tem stopiti po evropski poti. A kaj, ko tudi ta naša preljuba Evropa tega področja nima urejenega enako, pa ne vemo, po kom naj se zgledujemo. Bela knjiga, kije pred časom dvignila toliko prahu, je zdaj že dodobra prečrtana, pa tudi to, kar je od nje ostalo in na njeni osnovi nastalo za vse še vedno ni sprejemljivo. Koalicija naj bi bila vendarle dokaj blizu, sindikati opozarjajoče dvigujejo glas. Menda se zdaj vendarle zavzemajo za delavce in bodoče upokojence. Kako uspešni bodo, lahko le ugibamo. Te razprave ne zanimajo le delavcev, ki upajo, da bodo upokojitev nekoč le dočakali in jih skrbi, kaj bodo za vse to svoje delo na starost dobili, zanimajo seveda (morda ta čas najbolj) tiste, ki so že upokojeni. Strah jih je, da bo kdo segel v njihov žep in jim vzel že pridobljene pravice oziroma denar. Zadnje razprave naj bi jim šle v prid, ker kdor kaj že ima, tega naj ne bi izgubili. To naj bi veljalo Uidi za tiste, čeprav je veliko takih, ki temu odločno nasprotujejo, ki so deležni različnih izjemnih ali izrednih pokojnin. Teh v prihodnje (tudi) Slovenija naj ne bi poznala več. Ob tem, ko naj bi bili upokojenci brez skrbi, da jim bi kdo segel v žep, za ministre to ne velja. Ali vsaj za ministrstva ne. Ta naj bi skrčila svoje izdatke in jih omejila na raven možnega. Vse bolj kaže, da državna blagajna ni dovolj polna, predvsem ne za tako razsipništvo kot siga nekateri želijo. Pa zato tudi ni čudno, da želi država na hitro tudi denar od podjetij, katerih (so)lastniki so. Nekatera taka, ki bi ji lahko dajala denar na dolgi rok, želi takoj prodati, da bi zapolnila luknje, ki nastajajo. Pri drugih takih podjetjih se obnaša tako, kot so sicer zvrha podjetja opozarjali, da ne smejo delati. Da ne sinejo biti razsipniški pri delit\'i dividend. ampak morajo skrbeti za krepitev podjetij, da bodo lahko vzdržala trnovo pot v Evropo. Zadnje dni pa smo bili priča, da je iz podjetij, kjer ima velik delež, hotela sama potegniti kar največ in se je zavzemala za večjo delitev in ne tako veliko varčnost. Ob taki požrešnosti nekateri ne vedo ali bi verjeli našim uradnim državnim zagotovilom o proračunskem primanjkljaju ali tistim, kijih je te dni objavila znana svetovna revija. Ta je opozorila na šest odstotni primanjkljaj, v našem državnem vodstvu pa so takoj povzdignili glas z vprašanjem, od kod jim takšni podatki. Navijam, da imajo prav naši. Sicer pa se bo znova pokazala luknja, ko bodo dacarji morali občanom vrniti preveč vplačano dohodnino. Razlika med tem, kar še morajo dobiti, in tistim, kar morajo vrniti, je namreč kar šest milijard tolarjev. Preveliko razsipništm nekateri še vedno očitajo tudi našim graditeljem cest in predvsem Darsu. Nekateri terjajo kar glavo Jožeta Brodnika, prvega moža te družbe. Kot razsipništvo nekateri štejejo tudi to, da ima Dars sedež v Celju, dejansko pa posluje v Ljubljani. V mestu ob Savinji naj bi bil sedež namreč le formalno, stroški pa zaradi tega vseeno večji. Tak sedež neke državne družbe na "periferiji" ni pogodu niti tistim, ki se sicer zavzemajo (so se zavzemali) za to, da vsa moč le ne bi bila skoncentrirana v Ljubljani. Sicer pa smo že v času pravih dopustov. Ko bodo odšli na parlamentarne počitnice še poslanci in svetniki, si bomo res lahko vsaj za nekaj časa oddahnili. Pa čeprav zaradi bližnjih lokalnih volitev marsikje ne bo pravih počitnic. Predvsem ne v novih občinah, kjer bodo ljudje gotovo še posebno pozorni, če so riti, ki so predvidene, da zasedejo pomembne občinske stolčke, res ustrezne. ■ k 30. julija 1998 AKTUALNO KAS vas 3 HITRO NAKAZOVANJE DENARJA PO SVETU Jeseni lokalne volitve v 192 občinah Občinam poslej več dohodnine Državni zbor je prejšnjo sredo po skoraj tritedenski izredni seji (po skrajšanem postopku) sprejel dva pomembna zakona s področja lokalne samouprave. Zelo razgrete so bile tri obravnave novele zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Znano je, da je vlada predlagala ustanovitev 35 novih občin, poslanci pa so jih na takšen ali drugačen način predlagali še 10 in uspeli. Jesenske lokalne volitve bodo tako v 192 novih občinah. Med novimi občinami velja omeniti Solčavo, Dobrno in Prevalje, prav tako pa razdelitev dosedanje občine Žalec na občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Pri spremembah meja občin je zanimivo, da so poslanci v drugem branju zakona z izdatno večino glasov izločili naselje Prihova iz občine Mozirje in jo priključili občini Nazarje, ob tretjem in odločilnem branju pa jo z malenkostno večino "vrnili" nazaj vobčino Moziije. Prihova je bila torej v občini Nazarje pet dni, prav pri njej pa na referendumu izražena volja večine ljudi ni bila upoštevana. Po žolčnih razpravah so na koncu poslanci gladko zavrnili predlog za ustanovitev vsaj še 10 novih mestnih občin. Veliko vročice je povzročilo sprejemanje zakona o spremembah dosedanjega načina financiranja občin. Najbolj pregreto je bilo v kulturniških krogih, saj novi zakon določa, da morajo občine same zagotavljati sredstva za javne zavode na področju kulture, ki so jih same ustanovile, z izjemo Cankaijeve-ga doma in SNG Maribor. Prvotni predlog so poslanci v razpravi dopolnili in predvsem vstavili varovalke, ki naj bi omilile nekatere posledice predlaganih sprememb financiranja kulturnih zavodov in mestnih občin, ter določili olajšave za prehodno obdobje do dveh let. Novost je, da bodo občine poslej namesto 30 obdržale 35 odstotkov dohodnine. Mnogo je novosti v novem financiranju. Državni zbor je določil da bo odslej primerno porabo na prebivalca, s katero bo občina zagotavljala izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, določal zbor sam ob prejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev za financiranje lokalni potreb posamezne občine pa bo poslej med ostalim odvisna od površine, dolžine lokalnih cest, števila prebivalcev, mlajših od 15 in starejših od 65 let ter trajno brezposelnih. Se ena novost je: če se bo več občin združilo v novo občino, bo ta v naslednjih treh letih upravičena do dodatnih 3 ali 6 odstotkov sredstev. Ugodno je, da bodo občine upravičene do dodatnih sredstev za sofinanciranje naložb posebnega pomena od 30 do 70 odstotkov glede na delež dohodnine na prebivalca. Zakon so sprejeli, ostalo pa je precej nedorečenosti. Zakon namreč ne rešuje v celoti problemov razvoja na gospodarsko manj razvitih in demografsko ogroženih območjih, zato so poslanci sprejeli sklep, da bodo do konca leta sprejeli poseben zakon o skladnejšem regionalnem razvoju in sklep, da bodo v čim krajšem času sprejeli še zakon o davku na nepremičnine, kot dodaten vir lokalnih skupnosti. Kakorkoli že, novosti je toliko, da so se občine v minulih dneh gotovo lotile temeljitega preračunavanja, kaj in koliko jim prinaša ali jemlje. V posebnem položaju so Tajnica in fikus Slovenija bo jeseni - po lokalnih volitvah - bogatejša za 45 novih občin, prav toliko županov, tajnic in fikusov, telefonov in računalnikov in, če bodo po novih občinah zelo skromni, tudi za najmanj 90 stolov v občinskih pisarnah. Dobila bo kakšnih 450 novih svetnikov in najmanj 200 komisij v občinskih svetih... V sedanjih občinah pa računajo, da bodo z novim načinom financiranja pridobili kak tolar več!? Ce država prej ni bila do njih pretirano radodarna, kako bo zdaj, ko bo treba nasititi 45 občin in nekaj sto otrok več? Komu bodo za to vzeli, se pa tako ve. Smo že vajeni. Vam in meni, brez Skrbi. zaenkrat na tem zasedanju ustanovljene občine. Dokler namreč ne bodo sprejele občinskih proračunov za tekoče leto, se bo financiranje nadaljevalo na podlagi prejšnje občine. Zelo pomembno je tudi, da morajo občinski sveti statute in druge občinske akte z novim zakonom uskladiti do rednih lokalnih volitev v letošnjem novembru. Poletje je vroče, jesen bo še bolj. ■ JP Ivan Rakun, župan občine Šmartno ob ?aki: "Najprej moram poudariti, da smo se v majhnih občinah v minulih letih brez dvoma dokazali, da smo dobro gospodarili s sredstvi in jih krepko oplemenitili. Nov način financiranja občin je takoj po sprejemu zakona težko natančno oceniti, pravih izračunov še, saj se občine še iščemo v novih določilih, gotovo pa je, da bo 114 od dosedanjih 147 občin več ali manj na boljšem. Prva ocena za našo občino je, da bomo ostali v dosedanjih okvirih, da ne bomo na slabšem in da bomo kvečjemu kakšen milijon pridobili. Vsekakor v tem trenutku tudi ni jasno, kaj nov sistem pomeni za majhne občine, ki so nastale z razdelitvijo dosedanjih večjih. Država mora zagotoviti obstoj novih 45 občin, pri tem pa nikakor ne sme opehariti občin, ki so nastale leta 1994." Anka Rakun, županja občine Ljubno: "Zdi se mi, da smo zakon, ki predvideva toliko občin, prehitro spravili v življenje in da pri tem država ni imela prave vizije krepitve lokalne samouprave. Ni res, da majhne občine ne bi mogle obstajati in uspešno delovati. V Avstriji je tudi občina s samo 172 prebivalci in dobro deluje, pa tudi drugod na zahodu potijujejo pravilnost usmeritve v male občine, seveda na drugačen način kot pri nas, ko primerno porabo določa država, ne glede na to, koliko sredstev občina sama ustvari. Menim, da se bo zadeva zlagoma uredila, vsi župani pa se bodo zagotovo trudili, da bodo občine čim bolj smotrno organizirane in si zagotavljale čim več lastnih prihodkov. Glede združevanja majhnih pa tole. Prav je, da občine povezujejo določene skupne dejavnosti in interese zaradi pocenitve in ekonomičnosti vodenja in poslovanja občine, združevanje pa vsaj za nas ne pride v poštev. Takšno povezovanje je možno in sprejemljivo, nesmiselno pa je pričakovati, da bi neprofesionalni župani po novem za 60.000 tolarjev nosili vso odgovornost." ■ JP Slavica Škrubej, v.d. tajnika občine Šoštanj: "Po prvih izračunih bi bil proračun občine Šoštanj višji za približno 4 odstotke, vendar to ni zanesljivo, saj vemo, da večje število občin, gledano s finančne plati, ne pomeni nič kaj spodbudnega. Jasno nam je, da država več kot je doslej dajala za obstoječe občine, v bodoče ne bo mogla dajati. Povečanje števila občin pomeni obenem tudi večje število zaposlenih v lokalnih skupnostih in na račun tega morda tudi na državni ravni. Dejstvo pa je, da v zadnjih desetih letih večina občin realno prejema manj sredstev za svoje delovanje. Dokaz za to so obstoječi objekti, ki bolj kot ne stagnirajo, novogradenj pa je vedno manj." ■ mkp V Mestni občini Velenje še ni podatkov V Mestni občini Velenje je večina odgovornih ta čas na dopustu, tako da informacije o tem, kako bo vplival nov zakon o financiranju občin na prihodnje delo v tej občini, nismo uspeli dobiti. Odgovorna za finance Daija Medved nam je tik pred odhodom sicer povedala, da natančnih meril od države še niso dobili. Prve informacije so sicer kazale, da naj bi imela Mestna občina Velenje v prihodnje na voljo več denaija kot doslej, vendar Daija Medved tega ni želela komentirati, ker bi bila po njenem vsaka informacije, dokler nima natančnih podatkov, preuranjena. ■ mz (fefjtb®^ V Gorenju so v ponedeljek gostili najboljše evropske in deset najboljših dijakov iz Slovenije. Goste je sprejela Irena Vodopivec, ki v Gorenju skrbi za razvoj kadra. Mlade goste so v Gorenju seznanili še z delom podjetja, njihovo politiko in prodajno vizijo na globalnem trgu bele tehnike. Dijaki so si med obiskom ogledali tudi gorenjeve proizvodne obrate ter njihov razstavni prostor. ■ SB © Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je tudi BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu - WESTERN UNION. Osnovno vodilo pri vključevanju v ta sistem je bila predvsem želja po dopolnjevanju storitev, ki jih nudimo in opravljamo v naši banki. Običajnemu nakazilu denarja v tujino smo tako dodali novo, kvalitetnejšo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti, in sicer: - hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta, - naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila, - v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti. Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja. Storitev vam nudimo v naših ekspoziturah Rudarska, Mozirje, Šoštanj in Šaleška, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Nad odredbo župana s pritožbo ŠENTIVID - Krajevna služba Šentvid v občini Šoštanj se je na odredbo o ukinitvi krajevne skupnosti Šentvid, ki jo je sredi julija podpisal župan Šoštanja Bogdan Menih, odzvala s pritožbo na komisijo za prošnje in pritožbe pri Svetu občine Šoštanj, z vsebino pa so seznanili tudi svetnike. Člani krajevne službe Šentvid ocenjujejo, da so delali uspešno, in da so rezultati vidni, zato jih odločitev župana preseneča. "Krajevna skupnost Šentvid je nastala na pobudo in željo krajanov, kar so potrdili s podpisi in tega noben župan ne more negirati. Menimo, da lahko krajevno skupnost ukine samo zbor krajanov krajevne skupnosti Šentvid," so rekli na sestanku, ki so ga sklicali takoj po tistem, ko so prejeli odredbo. V pritožbi se sklicujejo na temeljne človekove pravice enakosti pred zakonom in pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, ki sta državljanom Republike Slovenije zajamčena z Ustavo. Ker je naselje Šentvid pri Zavodnji "ustanovno" naselje občine Šoštanj, so v Šentvidu prepričani, da jim pripadajo enake pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev kot občanom drugih naselij v občini Šoštanj. Župan pa jih je s svojo odredbo postavil v neenakopraven položaj v odnosu z drugimi občani drugih krajevnih skupnosti v občini, so med drugim zapisali v pritožbo. ■ mkp Otvoritev vodovoda na Graški Gori 19. avgusta Zgledno sodelovanje "rodilo" vodovod Na tromeji med velenjsko, slovenjgraško in mislinjsko občino, ki teče po obronkih Graške Gore, se bodo ljudje že kmalu veselili in delili srečo, ki jim jo bo prineslo tudi zgledno sodelovanje občin mejnic. V lanskem letu so namreč po uspešni skupni izgradnji športnega igrišča podpisale še pogodbo za izgradnjo vodovoda. Dela so stekla v začetku leta, že 19. avgusta pa bodo na vrhu Graške Gore pripravili slovesnost ob otvoritvi skupnega vodovoda. "Na nov vodovod bo priključenih 37 gospodinjstev, od tega jih je 12 iz Mestne občine Velenje. Skupna vrednost investicije je skoraj 57 milijonov tolarjev, od tega bo velenjska občina prispevala nekaj več kot 18 milijonov tolarjev, kar pomeni 32,5% investicije. Iz proračuna smo za investicijo namenili nekaj več kot 10 milijonov tolarjev, ostalo pa bodo prispevala gospodinjstva, ki bodo priključena na nov vodovod. Ker prispevek ni majhen, kar 647 tisoč tolarjev na gospodinjstvo, smo jim omogočili plačilo prispevka v 36 mesečnih obrokih," nam je povedal predstojnik Urada za gospodarske javne službe pri MO Velenje Tone Brodnik. Izvajalec del je Komunalno podjetje Slovenj Gradec, ki so ga kot najugodnejšega ponudnika izbrali po javnem razpisu. Najboljši evropski dijaki v gorenjevem razstavnem prostoru (foto: HJ) j-_ £_l\ 4 MŠ ČAS GOSPODARSTVO 30. julija 1998 Tujci lahko pri nas delajo le na podlagi veljavnih delovnih dovoljenj Največ jih dela v gradbeništvu Tujci se v Republiki Sloveniji lahko zaposlijo le na podlagi veljavnih delovnih dovoljenj, ki jih izdajajo Zavodi za zaposlovanje. Ti dovoljenje izdajo, če med brezposelnimi osebami, prijavljenimi na zavodu, ne najdejo osebe s slovenskim državljanstvom, ki bi bila pripravljena sprejeti tako delo. Najbolj pogosti prosilci za izdajo delovnega dovoljenja so delodajalci s področja gradbeništva in tisti, ki iščejo delavce za bolj enostavna in težja dela, ki jih naši državljani niso pripravl- jeni sprejeti, oziroma tisti, ki iščejo strokovnjake s posameznih področij, kijih tudi v širšem prostoru primanjkuje. Letos so na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje izdali 609 delovnih dovoljenj tujcem, kar je 14 manj kot lani v enakem obdobju, podatek pa velja za vseh šest u-pravnih enot, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva Območna enota Velenje. Okoli 70 odstotkov delovnih dovoljenj je bilo obnovljenih oziroma po- "Tujci" in tujci so izenačeni V Mestni občini Velenje ni malo primerov, da ljudje, ki tu živijo že dolgo, pred leti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, ker pač niso vedeli, kakšne posledice jim bo to prineslo. So primeri, ko je mož, ki je bil zaposlen in je zaslužil dovolj za svojo družino, državljanstvo "vzel", žena, ki ni bila, ga ni. Danes so se razmere močno spremenile in z eno plačo sc težko živi, zato bi se ženska, ki je bila prej gospodinja, rada zaposlila. Za zaposlitev pa tudi ta potrebuje delovno dovoljenje. Valerija VVagnes, svetovalka za tujce pravi, da je največ vlog delodajalcev za delo v gradbeništvu. daljšanih, druga so bila izdana na novo, v največ primerih za pogodbena in sezonska dela. Večina tujcev, ki ima v prostoru Območne enote delovno do- voljenje pa je iz republik bivše Jugoslavije, zelo malo jih je od drugod. Valerija Wagnes, svetovalka za tujce v Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje pravi, da lahko tujec na podlagi točno predpisanih pogojev pridobi delovno dovoljenje na vlogo delodajalca; obstaja pa tudi možnost, ko je tujec lastnik podjetja, da pridobi poslovni vizum, ki je v tem primeru enakovreden delovnemu dovoljenju. Najdaljše obdobje za katerega lahko tujec dobi delovno dovoljenje je eno leto, vsako leto pa gaje treba obnoviti. Pretežno so to delovna dovoljenja tistim delavcem, ki so bili tukaj zaposleni že pred osamosvojitvijo Slovenije, niso pa izpolnjevali pogoja "desetih let", na osnovi česar bi lahko pridobili osebno delovno dovoljenje za nedo- Gorenje Vzdrževanje, obnove in posodobitve Glede na spremenjen delovni koledar so zaposleni v Goren-jevem Vzdrževanju z rednimi letnimi preventivnimi pregledi, obnovami in posodobitvami pričeli takoj, ko so se ali se bodo v posameznih programih začeli kolektivni dopusti. V Vzdrževanju so s pripravami za najrazličnejša vzdrževalna in posodobitvena dela že začeli pred nedavnim, predvsem na po-dročju energetike. Tako bodo opravili rekonstrukcijo visokonapetostnega napajanja s postavitvijo nove transformatorske postaje pri Plastiki in z dvema novima transformatorjema 1000 kVA za centralno energetsko postajo omogočili optimalne vire napajanja z električno energijo. Obnovili bodo visokonapetostni dovod RTPI. in RTPII., projekt je bil podpisan z Esotechom. Do 9. avgusta bo tako motena dobava električne energije v programu Pralno-pomivalni aparati, Gorenju IPC, Vzdrževanju, obratu Hladilniki, Gorenju Orodjarna. Prav tako ne bo komprimi-ranega zraka. Za nujna vzdrževalna in druga dela ga bodo začasno zagotovili iz postaje Gorenja Notranje opreme. Tudi tople vode ne bo do 9. avgusta, saj bodo obnovili toplovodne napeljave in radia-torsko ogrevanje. Med večja dela v programu Hladilno-zamrzovalnih aparatov lahko štejemo v obratu Zamrzovalnih omar zamenjavo sedem naprav (mask) za polnjenje obodov, obnovo vaku-mirke in ekstrudorja, v Hladil- nikih bodo obnovili vakumirko, v Zamrzovalnih skrinjah bodo zamenjali montažno linijo. V Kuhalnih aparatih bodo posodobili način mazanja pločevine na transferni liniji in končali naložbo v zaprti sistem hladilnih vod, kar pomeni bistveno razbremenitev vodnih virov in odplak iz obratov Kuhalni aparati in Hladilniki. V Galvani bodo obnovili linijo 1008, v centralni čistilni napravi bodo obnovili bazen. Tudi ureditev laboratorija za vzorčno testiranje v Pralno-pomivalnih aparatih štejejo ob rednih letnih vzdrževalnih delih za večje opravilo. Skupaj bo na delu od 200 do 230 vzdrževalcev od skupno 290 zaposlenih v Vzdrževanju. Njim se bo občasno pridružilo od 100 do 150 delavcev iz 20 zunanjih izvajalcev posodobitvenih in drugih del v Gorenju. V Vzdrževanju računajo, da bo vrednost del predvidenih z letnim delovnim načrtom dosegla višino okrog 500 milijonov tolarjev. "Ob vsem tem ne mislimo pozabiti na pridobljena priznanja za urejenost naše tovarne in želimo, da bi se zaposleni v vseh programih in skupnih strokovnih službah Gorenja po končanem letnem dopustu vrnili zdravi in se polni nove energije vključili v delo v zares preurejenem, sodobnem in prijaznem delovnem okolju," je povedal direktor Vzdrževanja Zdenko Hriberšek. ■ Hinko Jerčič PROJEKT NARAVA IN VARSTVO OKOLJA Projekt narava in varstvo okolja, izvajajo ga na Šolskem centru Velenje ob podpori Mestne občine, Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje in podjetja PUP d.d. Velenje, je uvrščen v katalog obveznih izbirnih vsebin ŠC Velenje za šolsko leto 1998/99, prijavljen je za uvrstitev v katalog obveznih izbirnih vsebin, ki ga izdaja Zavod RS za šolstvo ter na državni razpis Zavoda za šolstvo republike Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport pod naslovom Odprta šola. V projekt se lahko vključijo učenci osnovnih šol, dijaki, študentje, brezposelni, krajevne in vaške skupnosti ter mestne četrti s svojimi prebivalci. Področje izvajanja projekta ni omejeno zgolj na Mestno občino Velenje, ampak sega v širši prostor Šoštanj, Šmartno ob Paki, Celje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Ravne na Koroškem, Novo mesto... V projekt se na veselje tistih, ki so z njim začeli, želijo vključiti še drugi, med njimi je Komunalno podjetje Velenje, ki bo poleg PUP d.d. poskrbelo za nemoteno izvajanje aktivnosti v prihodnje. Nobenega projekta pa ni mogoče izpeljati brez denarja in široke podpore. Doslej so ga na različne načine podprli: Mestna občina Velenje z 30.000 tolarji in veliko pomočjo pri delu; Zavod za odprto družbo Slovenije z 1.000 ameriškimi dolarji; Šolski center Velenje s pripomočki, prostori, materiali za delo, strokovno pomočjo; Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje z javnimi deli in financiranjem izobraževanja; PUP d.d. Velenje s strokovnim sodelovanjem, nakupom pripomočkov, financiranjem izobraževanja; ERA d.d. Velenje, Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, Zveza prijateljev mladine Velenje in drugi. Projekt narava in varstvo okolja, ki smo ga predstavili v petih nadaljevanjih, je pripravila vodja projekta Kata Talajič, dipl.ing. z MM v CK70 MS70! M0 Velenje in pur d.d ločen čas. "Vedno težje pa je pridobiti novo delovno dovoljenje in tudi podaljšati gaje vedno težje," pravi Wagnesova. "Gre za ukrep države s katerim ta ščiti svoje brezposelne. Ker se število brezposelnih iz leta v leto povečuje, država omejuje izdajanje delovnih dovoljenj." Tujci, ki jim preneha delovno razmerje imajo na zavodu enake pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti kot slovenski državljani. Lahko prejemajo denarno nadomestilo in so v tem času pokojninsko in zdravstveno zavarovani. "Kdor pridobi devet mesecev neprek- injene delovne dobe in mu delovno razmerje ne preneha po njegovi krivdi, lahko na zavodu uveljavlja pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ne glede na to, ali je tujec ali slovenski državljan. Razlogi, zakaj nekomu preneha delovno razmeije pa morajo biti v skladu z zakonom po katerem obravnavamo in priznavamo denarno nadomestilo." * Če je krivda na delavčevi strani, pravic ne more uveljavljati in pri tem državljanstvo ne igra nikakršne vloge. ■ Milena Krstič - Planine Cerovac predsednik NS VELENJE - Pred tednom dni, v četrtek, 23. julija je bila na ministrstvu za gospodarske dejavnosti konstitutivna seja nadzornega sveta družbe Premogovnik Velenje. Na njej so izmed članov nadzornega sveta (Brane Žerdoner, Matjaž Cerovac, Jolanda Ver-šič-Zabjek, Franc Druks, Dušan Čižmek, Marjan Murn) za predsednika izvolili Matjaža Cerovca (glavni republiški rudarski inšpektor), za njegovega namestnika pa Franca Druksa (iz Premogovnika Velenje). Sprejeli so poslovnik o delu nadzornega sveta in razpisali delovno mesto direktorja Premogovnika, ki ga bodo v dnevnem časopisju objavili v septembru. Direktorja imenuje na njihov predlog vlada. Dogovorili so se tudi, da bo naslednja seja nadzornega sveta prvi teden v septembru v Velenju. ■ bš MGA donator letovanja NAZARJE - SAVUDRIJA - V torek je v kolonijo v obmorsko mesto Savudrija odpotovalo 115 otrok. Letovanje je tudi tokrat organizirala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, preko katere bo v teh počitnicah letovalo 250 otrok. Zanimivost te izmene je v tem, da bo donator letovanja za 25 otrok iz Šaleške in 25 otrok iz Zgornje Savinjske doline, ki izhajajo iz socialno šibkih družin, podjetje Mali gospodinjski aparati iz Nazarij. V celoti jim bodo krili stroške letovanja, za vseh 115 otrok pa so pripravili tudi bogata darila. To je prvi primer tovrstnega donatorstva v Sloveniji, MGA pa bo zanj odštel milijon osemsto petdeset tisoč tolarjev. Otroci bodo v Savudriji ostali do 7. avgusta, v tem času pa jih bodo obiskali tudi predstavniki podjetja MGA, ki jim obljubljajo še eno presenečenje. Več kot 20 stanovanj VELENJE - Na nedavni razpis Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje za dodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj so na skladu prejeli 101 vlogo za neprofitna stanovanja, od tega pa 19 prosilcev ni izpolnjevalo razpisnih pogojev zaradi prenizkih dohodkov. Uvrstili so jih med prosilce za socialna stanovanja, tako da je sedaj teh 116. V teh dneh posebne komisije stanovanjskega sklada že obiskujejo prosilce in ocenjujejo njihove stanovanjske razmere. V začetku septembra bodo objavili listo dobitnikov stanovanj; novih neprofitnih stanovanj bo 8, eno je namenjeno invalidom, poleg tega bodo razdelili še 12 stanovanj in nekaj tistih, ki jih bodo pridobili z zamenjavami. Komisija stanovanjskega sklada pa se bo še odločila, v katero kategorijo bodo sodila ta izpraznjena stanovanja. ■ bš Izobraževanje brezposelnih VELENJE - Pod okriljem ministrstva za delo in ministrstva za šolstvo bo v novem šolskem letu potekal program izobraževanja brezposelnih oseb. Namenjen je tistim, ki jim ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve in jih na izobraževanje napoti Zavod za zaposlovanje na podlagi zaposlitvenega načrta. Tiste, ki se bodo vključili v izobraževanje, bo zavod tudi spodbujal z denarno pomočjo. V prostoru Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje so razpisali posebne oddelke za to izobraževanje: v Slovenj Gradcu za poklice mizar, tapetnik, kuhar-natakar, prodajalec, na Muti za šiviljo—krojača, na Ravnah za zidarja-tesarja in v Velenju za poklic elektrotehnik-energetik. Brezposelni lahko podrobnejše informacije o možnostih izobraževanja dobijo na uradu za delo, kjer jim bodo tudi svetovali. ■ mkp Izredno zanimanje za 31. MOS CELJE - Letošnji 31. Mednarodni obrtni sejem bo na Celjskem sejmišču odprt od 11. do 20. septembra. Tokrat se bo razprostriral na površini 55 tisoč kvadratnih metrov razstavišč. V 25 stalnih in montažnih dvoranah ter na zunanjih površinah bo skupaj razstavljalo okoli 1.800 razstavljalcev iz 30 držav. Zanimanje le-teh za sodelovanje na sejmu je tudi letos izredno veliko, saj je sejem vsako leto odlično obiskan. Lani si ga je ogledalo skoraj četrt milijona obiskovalcev. Generalni pokrovitelj sejma bo tokrat Kovinotehna d.d. Celje. ■ bš 30. julija 1998 AKTUALNO KAK CAS 5 Oko lju ip. Junija leta 1987 je pripravila Termoelektrarna Šoštanj celovit sanacijski program, ki s& ga kasneje skladno z zakonodajo dopolnjevali, v njem pa začrtali izgradnjo razžveplalnih naprav in predvideli še mnoge druge ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja okolja. Takrat so v kotlih vseh petih blokov poku rili v povprečju 3,6 milijonov ton premoga; proizvedli okoli 3.000 GWh električne energije in spustili v ozračje 86 tisoč ton žveplovega dioksida in več kot 5250 ton prahu. Po uresničeni celoviti sanaciji, to naj bi bilo še pred koncem leta 2000, pa bodo ob enaki proizvodnji elektrike, na leto spustili v ozračje le še okoli 11.000 ton žveplovega dioksida in 950 ton prahu. S tem ne bodo dosegli niti polovico zakonsko določenih višin emisij in imisij. Takoj po sprejetju sanaci- Do takrat bodo razrešili še jskega programa, pred desetimi problem prekomernega ones- leti so v Termoelektrarni Šoštanj stekli tudi posame/ni projekti, Najprej so zgradili ekološki in-iqrmacijski sistem s pomočjo jiterega spremljajo količine škodljivih snovi, ki jih spuščajo v ozračje. O teh J količinah javnost nenehno obvjščajo in po Hffli, kadar te količine presegajo dovoljene meje, tudi atflšujiljo proizvddnjo elek-xne energije. Preden je začela kio&ti razžveplalria naprava |ia četrtem bloku, sej morali to narediti kar dva dol trikrat na injesec, lani na primer pa v celem letu samo še trikrat. Takšne omejitve proizvodnje po ičani ekološki sanaciji ne lo več potrebne. Vzpostavitvi ekološkega informacijskega sistema je sledila izvedba primarnih ukrepov za redukcijo dušikovih oksidov na totemTSoEu. Tbl«Wliaredili#e ta 1992. Leto kasneje pa še 3L*;.vno razžvepljevanje na vsih blokih, s pomočjo katerega so količine žveplovega dioksida naževanje iz prvih treh blokov. Razpravljajo o več možnostih, med drugim o razširitvi zmogljivosti razžveplalne naprave četrtega bloka, kamor bi speljali tudi dimne pline prvih treh blokov. ŽE URESNIČENI PROJEKTI EKOLOŠKE SANACIJE: ■ Ekološki informacijski sistem (1990) j —--v • Redukcija dušikovih oksidov na bloku 4 - primarni ukrepi (1991) • Aditivno razžvepkinje dimnih plinov na bloku 4, vključno z zamenjavo elektrofiltrov (1995) -fl^lSSSE!^ ■ Zaprti krogotok transportnih voda (1995) NAČRTOVANI PROJEKTI: H frffil ■ Razžveplanje dimnih plinov na mm. sSSaE • 'M lektrika J Največji in najpomembnejši tedanji naložbi sta bili iz-, gradnja razžveplalne naprave »četrtem bloku, ki omogoča Rč kot 95 odstotno čiščenje dimnih plinov in zaprti krogotok tehnoloških voda, s pomočjo katerega so povsem prenehali onesnaževati tekoče in stoječe Zdaj je pred njimi najobsežnejši projekt, izgradnja čistilne naprave na največjem, 345 MW bloku 5. Dogovori za začetek gradnje so bili težki in dolgotrajni, kar rudi ni čudno, tej morajo zagotoviti več kot 14 milijard tolarjev (153 milijonov nemških mark). Izvesti so morali tudi mednarodni razpis, ki so ga sklenili januarja letos s isom pisma o nameri z na-ejšim ponudnikom Konzorcijem Deutsche Babcoock -Rutlis ' VŽJ^f , • Pripravljalna dela za gradnjo so uradno stekla 16. junija letos. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje in pripravljajo prostor. kjer bo naprava stala. Vod-projekta razžveplalne napra-a bloku 5 Jože Dermol upa, da bo do oktobra letos vse pripravljeno za pričetek gradnje glavnega pogonskega objekta. Med tem izvajalci že Iujejo opremo, ki jo bodo gradbišču začeli montirati pomladi prihodnje leto. Montaža bo trajala vse do jeseni leta 2000, ko računajo, da bo začela razžveplalna naprava petega bloka poskusno obratovati. V poti bodo na tem bloku za-ienjali tudi elektrofiltre. bloku 5 - mokri kalcitni postopek, vključno z rekonstrukcijo elektrofiltrov Redukcija dušikovih oksidov na bloku 5 - primarni ukrepi Ekološka sanacija blokov 1,2, Izgradnja „ / odžveplalne naprave na petem bloku Glavni namen izgradnje te naprave je zagotoviti proizvodnjo električne energije pod sprejemljivimi ekološkimi pogoji. Po končani izgradnji bodo emisije, ki jih bodo spuščali v ozračje manjše kot določa zakon. Žveplovega dioksida bo manj kot 400 mg na kubični meter zraka, prahu manj kot 50 mg, klora (izraženega kot klorovodik) manj kot 100 mg, fluorapa manj At#mg. ^Uur'!am Dimne pline bodo čistili po mokrem apnenčevem postopku, zmogljivost naprave pa bo milijon 800 tisoč kubičnih metrov na uro. Trenutno pokurijo v največjem bloku Termoelektrarne Šoštanj milijon 700 tisoč ton premoga in proizvedejo 1500 GWh električne energije. Ob tem pa spustijo v ozračje 2300 ton prahu in 7.OO0no& NOx. Po letu 2Q0Qd» bo odžve-plalna naprava žc obratovala pa bodo ob enaki porabi premoga in proizvodnji električne energije onesnažili ozračje še s samo malo več kot 2000 tonami žveplovega dioksida, 378 tonami prahu in malo več kot dva tisoč tonami Nox. Kot smo že omenili so uradno stekla pripravljalna dela za izgradnjo odžveplalne naprave petega bloka 16. junija letos. Računajo, da bodo pridobili vso potrebno dokumentacijo in začeli z gradbenimi deli oktobra letos, maja prihodnje leto pa začeli tudi montirati opremo. Pričetek poskusnega obratovanja, s tem pa tudi skorajšnji konec ekoljjšltf sanacije Termoelektrarne Šoštanj, je predviden za november leta 2000, Izgradnja čistilne naprave na petem bloku bo na pragu Termoelektrarne Šoštanj podražila električno energijo za 5,1 odstotka oziroma za 0,57 tolarja na kilovatno uro. Gradbena dela bodo v celotni naložbi predstavljala skora|® 2 milijardi tolarjev, izvajali pa jih bodo domači izvajalci (izbrali jih bodo z javnim razpisomff|«J pripravljalna dela pa že opravi ja podjetje Pluton. Tudi sicer bodo polovico del opravila domača podjetja, kar zagotavlja Rudis Trboljd, z nemškim konzorcijskim part- gS netjem, dogovorjeno pa jc tudi partnerstvo in dolgoročno sode- Jaro Vrtačnik. direktor TEŠ: "Po letu 2000 bomo pošiljali v omrežje elektriko, ki bo proizvedena pod ekološko sprejemljivimi pogoji." STANJE LETA 1987 STANJE PO LETU 2000 3,6 milijona ton premoga 3,7 milijona ton premoga If.v 3.000 GWh 86.400 ton S02 11.000 ton S02 5.250 ton prahu 950 ton prahu 13.000 ton Nox 5.000 ton Nox Viri financiranja razžve plalne naprave 5. bloka Krediti bank 7.668.000.000 SIT Lastna sredstva 7.719.000,000 SIT SKUPAJ IHHfiHs Jože Dermol, vodja projekta razžveplalne naprave 5. bloka: "Računamo, da bo do oktobra vse pripravljeno za pričetek gradnje glavnega pogonskega objekta." Struktura investicijskih stroškov: Domači delež (59 odstotkov) 8.435.800.000 SIT Uvozni delež (34 odstotkov) 4.939.000.000 SIT Carina in davki (7 odstotkov) 1.012.200.000 SIT PROIZVODNJA IN EMISIJE Proizvodnja, delež v RS, emisija SO in NO , Termoelektrarna Šoštanj, obdobje 1980 do 2060 Ponudba TEŠ za nacionalni energetski program j 1--- - 1 Silili^^mi^^Ki^MlSšm 4500 4000 3500 i 3000 2500 2000 1000 mmmmm ........ ■ _ -.......: .'VC- ..... - 120 t i Proizv. general. TES GWh -Emisija SO 1000 ton ■ Delež v RS % • Emisija NO 1000 ton Ivan Sevšek. vodja obratovanja: "Zaradi prekomernih ekoloških obremenitev, smo morali proizvodnjo zmanjševati povprečno dva do trikrat mesečno. Po začetku obratovanja razžveplalne naprave četrtega bloka smo, lani na primer, ukrepali le še trikrat v celem letu." lovanje pri realizaciji podobnih projektov na tujem. Dobavljeni strojno tehnološka oprema (elektrofiltri, cevovodi za dimne pline, priprava suspenzij. sistem izločanja žveplovih dioksidov, oskrba s procesno vodo, transport pepela, mešanje pepela s sadro, dvigala za vzdrževanja je opreme...) bo veljala skoraj milijardo tolaijev, elektrooprema 370 milijonov, storitve 420 milijonov, montaža opreme milijardo in pol, ostale potrebne naprave (transport produkta, vmesna skladišča, rekonstrukcija transportnih trakov, sistem vodenja in komande bloka...) pa 420 milijonov tolarjev. Termoelektrarna Šoštanj 6 m vas_MED NAMI_30. julija 1998 V KS Staro Velenje priprave na praznik Dolga pot do luči in obvoznice pod župniščem V krajevni skupnosti Staro Velenje bodo prihodnji mesec, 17. avgusta, na obletnico otvoritve delno obnovljenega Starega trga, pripravili praznovanje krajevnega praznika. Ob tem ne skrivajo razočaranja, da do danes ni bilo narejeno nič novega, da zato Stari trg propada, spet postaja odrinjen na rob, vedno manj privlačen. Krivi naj bi bili dolgi denacionalizacijski postopki, predsednik sveta KS Franc Sever pa je trdno prepričan, da to ni izključni vzrok. Sedanja občinska oblast po njegovem mnenju nima posluha za Staro Velenje. V letošnjem letu menda v kraju še niso kaj veliko postorili. "Praktično ničesar," je k temu dodal Franc Sever in obrazložil: "Sredstva iz proračuna namreč še niso bila nakazana na krajevno skupnost. Vseeno smo že začeli obnavljati javno razsvetljavo na Ljubljanski cesti za gradom. Ko bodo dela končana, bomo skupaj predali javno razsvetljavo tu in na drugem delu Ljubljanske ceste, ki je bila zgrajena že leta 1995, žal pa luči tam še ne gorijo. Prej smo na 320 metrov dolgo cesto postavili 6 svetilk, sedaj pa še na 700 metrski odsek 11 svetilk. Z občino bi se radi dogovorili, da bi osvetlili tudi križišče med Ljubljansko cesto in obvoznico, saj je ta odcep zelo nevaren. Težava bo spet pri denarju. Iz proračuna bomo dobili 2 milijona, investicija pa bo vredna 9 milijonov tolaijev. Upam si trditi, da bodo luči kljub temu zasve- tile še letos." V letošnjem letu bi radi Sta-rovelenjčani uredili tudi zadnji del Žarove ceste. Potem v kraju ne bi bilo več makadamskih cest. Vse je povezano s proračunskim denarjem. "Javni razpis za oddajo del je že bil objavljen, v zapisniku pa piše, da bo občina pokrila stroške asfaltne preobleke, Stari trg slabo prehoden in nevaren Če ste se v zadnjem času kaj sprehodili skozi Stari trg, vam njegova podoba zagotovo ni bila všeč. Na objektu številka 18, ki ga je kupil Močilnik, o zapletih z obnovo pa smo podrobno pisali, še vedno ni nove strehe - štiri družine živijo pod "polivinilno" Severjevo skladišče, ki Staremu trgu s svojo podobo prav tako ni v ponos, bo odstranjeno, ko se bo pričela gradnja obvoznice pod župniščem. Nanjo težko čakajo krajani Pod- kraja in Kavč. in čakajo, kaj se bo zgodilo. Hišo še vedno obdajajo deske, ki onemogočajo prehod po pločniku, vse skupaj pa traja že skoraj 2 meseca. Vsi stanovalci so se sicer prijavili na razpis za socialna stanovanja, a še ni znano, kako bo zaplet rešen. Podobno je z drugimi stavbami; Stari trg 11 propada, zahtevek so vložili Goli, ki živijo v tujini. Težko pri- ostalo pa moramo postoriti krajani, oziroma lastniki zemljišč ob tej cesti. Težava je v tem, da investicija znaša preko 8 milijonov SIT, občina pa naj bi prispevala 2,9 milijona SIT. Na tem delu pa so le trije lastniki (vsak bi moral prispevati po 1,2 milijona), zato bo to težko izpeljati," je povedal Sever. čakovana obvoznica pod župniščem, ki bi razbremenila pot krajanom Podkraja in Kavč še vedno ni v gradnji. "Pred kratkim smo imeli sestanek tudi zaradi mojega skladišča, ki je napoti za rekonstrukcijo ceste pod župniščem. Pripravljen sem ga odstraniti in podreti tudi del delavnice, saj je obvoznica nujno potrebna, želim pa nadomestno zemljišče. Občina naj bi odkupila tudi močno razpadlo Mermolovo hišo na ovinku pod cerkvijo, ki bi jo podrli, potem bi lahko tam speljali varno dvosmerno cesto. Letos do tega verjetno še ne bo prišlo," je povedal Sever. Krajevni praznik v znamenju citer Časi, ko so v Starem Velenju ob krajevnem prazniku pripravljali nekajdnevne veselice, so mimo. Vseeno pa vsako leto obeležijo nov krajevni praznik, ki ga praznujejo od 17. avgusta 1992, ko so otvorili delno obnovljen Stari trg. Letos bodo v okviru praznika skupaj s Kulturnim centrom Ivana Napotnika pripravili citrarski festival "Prešmentane citre", že 10. po vrsti. Potekal bo od 14. do 16. avgusta. Tudi spominska gasilska vaja, ki jo pripravijo v sodelovanju z Gasilskim muzejem Va-lenci, letos bo. Tokrat 22. avgusta. Z gasilci iz PGD Velenje se še dogovarjajo, da bi pred gasilskim domom ta dan pripravili še vrtno veselico. ■ Bojana Špegel Kako dolgo še sramota sredi trga? Hiša na Starem trgu 18 je že od začetka junija v nemogočem stanju. Tone Brodnik, predstojnik oddelka za gospodarske javne službe pri MO Velenje, nam je na vprašanje, kako dolgo bo še tako, še enkrat zatrdil, da občina nima moči, da bi stvar premaknila, saj naj bi šlo za privatno lastnino, ki nikoli ni bila občinska. Rekel pa nam je, da bo poskušal govoriti z lastnikom Jankom Močilnikom, da bi obnovitvena dela vendarle stekla. Mi smo govorili tudi z njim. Povedal je, da se stanovalcev boji, ker mu grozijo in da, dokler bodo v hiši, z obnovitvenimi deli ne more nadaljevati. Po njegovih besedah je moral poklicati policijo, ker so mu že poškodovali nekaj bobrovca, ki gaje pripravil za pokritje ostrešja. Kaj sedaj? Starovelenjčani se izogibajo hiše, s katere odpada opeka, naključni sprehajalci seveda zanjo ne vedo. Se bo res morala zgoditi nesreča, da se bo kaj premaknilo? Se bo morala razmočena streha, ki je, resnici na ljubo, takšna tudi zaradi trme stanovalcev, ki ne verjamejo nikomur več, porušiti? Pričakovali bi, da bodo odreagirali vsaj gradbeni inšpektorji. Iz strehe odpada polomljena kritina, verjetno pa je močno deževje v preteklih tednih tudi močno razmočilo že tako dotrajano ostrešje. Kdo po poskrbel, da se ne bo zgodil velenjski kolizejl Za novost v isji , centru V prvem nadstropju Nakupnega centra v Velenju je Vegrad IDDS odprl lepo urejeno in prostorno Šaleško knjigarno in papirnico. Gre za fanšizno trgovino DZS, kar pomeni, da bodo v njej prodajali tiste izdelke, ki jih nudi ta ugledna ustanova, ki se v Sloveniji ponaša s kar petdesetletno tradicijo. DZS ima širom po Sloveniji že trideset lastnih maloprodajnih trgovin, v večjih prodajnih centrih pa tudi veleprodajo. Sodelovanje z Vegrad IDDS je uresničevanje njihovega projekta franšizinga, saj je Šaleška knjigarna in papirnica njihova peta franšizna trgovina v Sloveniji, še letos pa bodo v Sloveniji odprli pet novih. Vegrad IDDS je v prostore in ureditev vložil 30 milijonov tolarjev, pri tem pa mu je bil v ospredju zadovoljstvo kupcev in približevanje uslug potrebam ljudi. S svojo ponudbo so poskrbeli za pomembno popestritev mesta. V Šaleški knjigarni in papirnici DZS nudijo širok nakupni program. Pri njih boste našli od tiskovin, priročnikov, leposlovja, strokovne literature, biro opreme, usnjene galanterije do šolskih potrebščin in pisal. To slednje je pomembno še zlasti zdaj, ko je pred učenci in dijaki novo šolsko leto. Za prve dni po otvoritvi so poskrbeli za nekaj otvoritvenih ugodnosti, zato se splača stopiti do njih. Ugodnosti pri nakupu Ob nakupu, ki bo vreden več kot 5.000 tolarjev vam omogočajo plačilo na tri obroke; če se boste za nakup pri njih odločili do 10. avgusta, pa boste za vsak nakup nad 5.000 tolarjev deležni še posebne pozornosti, podarili vam bodo bon v vrednosti 10 odstotkov vrednosti nakupa, ki ga boste lahko unovčili v pivnici Martin Krpan. Delovni čas in telefon Šaleška papirnica in knjigarna DZS je odprta vsak dan od 8. in 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 15. ure. Njihova telefonska številka in faks: 864-123. 30. julija 1998 ZANIMIVO mš (as 7 Slavnostna seja Slavje ob letošnjem občinskem prazniku bodo začeli jutri, v petek, ko bo ob 19.00 na vrsti svečana seja občinskega sveta ob 20.30 pa bo pred kulturnim in zadružnim domom več kot zanimiva narodopisna prireditev s prikazom običaja, ki ga doslej še nikjer niso predstavili, manjkali ne bodo ljudski godci in pevci, pa šc marsikaj zanimivega pripravlja ljubensko kulturno društvo. Dobitniki občinskih priznanj Letos bodo prvič podelili občinska priznanja, prvi dobitniki pa so: zlato priznanja - Lenka Kralj in Gasilsko društvo Radmir-je; srebrno priznanje - Jelka Marovt in Ribiška družina Ljubno; bronasto priznanje - Zala Toš; denarna nagrada - Anita Lakner; posebna priznanja županje - Jana Lipovšek, Danica Vezočnik, zakonca Kopin in Franc Poličnik. tom in upravo, bo treba vprašati njih, hujših pripomb in kritik doslej sama še nisem slišala. Ce bi se morali občani odločati o ponovni skupni občini, ali morda o združitvi s kakšno drugo, sem prepričana, da bi se z veliko večino odločili za lastno občino še naprej. Nimamo zadržkov o povezovanju različnih dejavnostih, verjamem pa, da samostojnosti, ki smo si jo priborili, ne želimo in nočemo izgubiti," trdi županja. V skupni občini ne bi toliko naredili Razlogov za takšno trditev ima županja Anka Rakun na pretek. "Se najbolj sem ponosno na šolstvo. Bili smo med prvimi v Sloveniji, ki smo uspeli z občinskim samoprispevkom za posodobitev in razširitev osnovne šole in na ta način bomo našim otrokom in učiteljem končno zagotovili spodobne pogoje, s sklenjeno naložbo tudi za devetletno šolo. V tem času izvajalci hitijo z urejanjem treh učilnic v zgornjem delu starega dela šole in na ta način bomo najprej zagotovili pouk v eni izmeni že do začetka novega šolskega leta. Sočasno gradijo novo sodobno knjižnico, še pred koncem tega leta pa bodo začeli izgradnjo nove telo- Majhna obema je kot velika družina, pravi ljubenska županja Anka Rakun vadnice, saj je sedanja premajhna in neprimerna, "davek" zato pa plačujejo nižji razredi. Kasneje bomo razširili še novi del šole in zagotovili pogoje za devetletko, ob vsem tem pa smo precej izboljšali tudi pogoje za normalno delo v vrtcu." Občani so posebej zadovoljni z dosežki pri posodabljanju cest v okoliške hribovite zaselke, pri čemer je seveda njihov lastni delež zelo zajeten. Anka Rakun: " Sprejeli smo strategijo razvoja turizma in smo pri tem edi- Županja občine Ljubno Anka Rakun: "Občani se lastni občini ne bodo odrekli!" Na Ljubnem bodo jutri, v petek, proslavili letošnji občinski praznik. Na slavnostni seji bodo prvič sploh podelili občinska priznanja, slavje pa nadaljevali v središču kraja z zelo privlačno narodopisno prireditvijo. Kmalu bo seveda minilo tudi prvo štiriletno obdobje občinske samostojnosti, zato praznični klepet z županjo Anko Rakun gotovo ni naključen. "Malo oguljene so že besede, da se je občina prijela, a za našo si upam to trditi brez omahovanja. Odveč so namreč vsi pomisleki o majhnih občinah. Občina Ljubno z 2.900 prebivalci med prejšnjimi 147 občinami sodi med 14 najmanjših v Sloveniji. Pa je to bolj prednost kot slabost, saj je zaradi tega bolj obvladljiva, kot večja družina denimo. V dosedanjem obdobju smo bili uspešni, o tem ni nobenega dvoma. Kako so občani zadovoljni z županjo, občinskim sve- Ter. Tvorno smo se namreč vključili v akcijo celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Skupno z domačini smo celostno opredelili vse razvojne možnosti, dobili sredstva za projekt, letos pa smo se prijavili na razpis za področje infrastrukture, ki je predpogoj nadaljnjega razvoja, želimo pa posodobiti 3,8 kilometra ceste v tem zaselku," ne zmanjka naštevanja županji. Majhnih in zelo pomembnih "malenkosti" je še veliko. S telefonskimi priključki so v celoti pokrili območje občine in so po številu na evropski ravni, kmalu bo obnovljen daljnovod, ki bo končno zagotovil nemoteno oskrbo z električno energijo, uredili so pokopališča, javno razsvetljavo in še in še. "Ponosni smo na naš flosarski bal, ki bo letos že 38. po vrsti, izročilu flosarije pa smo posvetili tudi naš občinski praznik. Ponosni smo tudi na dejstvo, da se je Slovenija z Ljubnim pred kratkim kot 16. država vključila v mednarodno organizacijo krajev s splavarsko tradicijo in v prihodnjih dneh bo Ljubno in flosarski bal obiskalo 16 predstavnikov kraja iz španske Katalonije, kjer smo bili mi pred nedavnim sprejeti v to organizacijo. Praznovali bomo torej naslednje dni, ponosni na doseženo in zazrti v prihodnost, vsem občanom in gostom pa želim vse najlepše na praznični dan ter v soboto in nedeljo na flosarskem balu," je še dodala županja občine Ljubno Anka Rakun. ■ JP ni med sosednjimi občinami. Skladno z njo smo že uspešno opravili prve korake. V vsakem primeru je s turizmom povezana dokončna izgradnja kanalizacije in čistilne naprave, prav tako po devetih letih ureditev brežin Savinje, ki so bile od leta 1990 in katastrofalne poplave Ljubnemu v pravo sramoto. Naša velika želja so nadaljnje raziskave termalne vode v Okonini. Dve vrtini do 200 metrov sta potrdili nahajališča, za morebitno kasnejše izkoriščanje potrebujemo še vrtino do 800 metrov, kjer naj bi bila po predvidevanjih strokovnjakov voda topla med 38 in 68 stopinjami. Zal za ta namen rabimo 30 milijonov tolarjev, dobili smo le desetino od tega, vendar se bomo trudili naprej. Je pa razveseljivo dejstvo, da bomo s sedanjo vrtino dokončno uredili problem pitne vode v Juvanju in Okonini, saj je njen donosnik 20 litrov zdrave pitne vode na sekundo. Turizem in kmetijstvo združujejo napori v obsežnem zaselku Okna in vrata bivalno udobje Estetski videz oken in vrat Dural se zelo dobro ujame z zunanjo in notranjo podobo vsakega bivalnega prostora, ne glede na to, ali jih vgrajujejo v starejše stilne hiše ali v tiste z moderno arhitekturo. Razvojni oddelek podjetja z veliko vnemo sledi najnovejšim zahtevam okenske tehnike ter modnim trendom oblikovanja oken in vrat. Vsi vgrajeni materiali ter proizvodna tehnologija so nemškega porekla in vrhunske kakovosti. Veliko prednostiki odtehtajo Proizvodni program podjetja Dural obsega pestro izbiro skupin izdelkov: okna vseh vrst, balkonska, vhodna, drsna in harmonika vrata. Izdelujejo tudi vse vrste rolet, polken, žaluzij in okenskih polic. In kaj odlikuje, oziroma, katere so prednosti Duralovih oken in vrat v primerjavi z drugimi proizvajalci stavbnega pohištva? - izredno lep estetski videz zaradi vgrajene odkapne letve ter rustikalne zasteklitvene letvice - kljub izredno dolgi življenski dobi okna (razen čiščenja) ne potrebujejo nobenega vzdrževanja - izredno dobra toplotna in zvočna izolacija - velik izbor barv profilov, stekelnih okrasnih letvic ter stekel - kvalitetna montaža vseh izdelkov in zagotovljen servis možna je izdelava vseh mogočih dimenzij in oblik (pravokotna, poševna, trikotna, polkrožna itd.) - izredno konkurenčne cene, možen je tudi nakup na kredit z obrestno mero T + 5 %. V Duralu vas vabijo, da jih obiščete v njihovem razstavnem salonu na sedežu podjetja ali pa vas bo, če boste želeli, na vašem domu obiskal njihov predstavnik. Obratovalni čas: od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.30, v soboto od 8.00 do 12.00 ure. Nekateri so jih že spoznali. Spoznajte jih še vi! Se danes jih pokličite, če želite, da bo vaš življenjski prostor že čez dva ali tri tedne povsem drugačen: lep, udoben in prijeten. PROIZVODNO PODJETJE DURAL, d.o.o. Celjska cesta 39 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 / 42 - 449 Fax: 0602 / 42 - 208 Podjetje Dural iz Slovenj Gradca se pojavlja na našem trgu že od leta 1981. Prvotno so se uveljavili s proizvodnim programom kovinske galanterije, leta 1995 pa so pričeli s proizvodnjo stavbnega pohištva iz plastičnih mas. V tem času so mnogim kupcem dokazali, da so izjemno kakovosten proizvajalec stavbnega pohištva, saj ponujajo za vse svoje proizvode kar lO-LETNO GARANCIJO. Kakovost Duralovih izdelkov poznajo tudi na avstrijskem in nemškem tržišču, saj 40 % proizvodnje izvozijo. Rešitve za vsakogar, vrhunska kakovost V podjetju Dural dobro vedo, da so kakovostna okna ali vrata zelo pomembna za bivalno okolje, saj pripomorejo k velikemu prihranku toplotne energije ter močno povečajo zvočno izolativnost stanovanjskih prostorov. Ravno zaradi tega posvečajo veliko pozornosti menjavi starih, dotrajanih oken, z novimi okni. V ta namen so razvili poseben sistem suho montažne zamenjave oken. I LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 276) I | Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter ! vsak četrtek v tedniku Naš čas. J Takole ste glasovali v nedeljo, 26. julija: I 1.KLINC: Za lenuha ni kruha 10 glasov | 2. GAMSI: Mentol bonbon 7 glasov 3 3. VRISK: Lojtrnik 6 glasov j 4. CVERLE: Hej, šoferji 5 glasov ] 5. ALPSKI: Mi gasilci 2 glasovi Predlogi za nedeljo, 2. avgusta: 1 1. BENEŠKI: Zvezde žarijo j 2. EKART: Kdor živi - greši j 3. KMETEG: Marjana i 1 4. PLANŠARJI: V coklah vsi na ples I 5. STANKA K.: Prinesi mi rože M Vili Grabner I ■ M-RAV, OBETAJOČA SKUPfNA IZ VEIENJA Skupina X-RAY iz Velenja obstaja že tri leta, vendar je zaradi nenehnega spreminjanja zasedbe s polno močjo začela delovati šele v začetku letošnjega leta, ko sta se ji pridružila še zadnja člana. Skupino sestavljajo Boštjan Stražar, ki je vokalno srce skupine, klavia-turist Boštjan Artiček, ritem kitaro igra Jani Gavez, solo kitaro Boris Jakop, bas kitarist je Sebastjan Kukovec, bobnar pa Jernej Belaj. Leta 1997 so fantje v velenjskem studiu Dynamic s pomočjo tonskega mojstra Janeza Raka posneli tri pesmi. Prva nosi naslov Gledališče belih vran, druga Dotik neba, tretjo pa so poimenovali Svet neskončnih sanj. Fantje trenutno zbirajo denar za izdajo svojega debitantskega albuma, na katerem bo poleg že posnetih pesmi še približno deset novih avtorskih skladb. Skupina se bo velenjskemu občinstvu predstavila na tradicionalni prireditvi Noč ob jezeru. ■ h.d. To so vsi, ki so navdušili I SKEJTERJI POZOR! [VVARPED TOUR Vance VVarped Tour, glasbeno športna prireditev z dvanajstimi bendi, bo 12. septembra s svojim | obiskom počastila tudi Slovenijo. • Prizorišče slovenskega dogodka bodo ljubljanske Križanke in okolica. Del prireditve se bo namreč odvijal tudi na Trgu francoske revolucije, kjer se bodo prvič v Sloveniji predstavili zvezdniki : ameriškega skate boardinga Andy McDonald, Mike Frazier, Neal Hen-drix in Steve Caballero, poleg njih pa še BMX zvezdnik Rick Thorne in roller skater Brian Wainwright. Glasbeni del prireditve bo prinesel nastope dvanajstih skupin, na čelu .: z Bad Religion in legendami klasičnega ska-ja The Specials, poleg njih pa bodo nastopili še H j Blockx, DieToten Hosen, Unvvritten Law, The Smooths..., če naštejemo | samo nekatere. I Turneja bo sicer potekala po številnih evropskih državah, začenši s Švedsko (Stockhol-| mom), 26. avgusta, končala pa se : bo 20. septembra v španski Pam-ploni. COURNTEY LOVE Vdova tragično preminulega frontmena legendarne Nirvane, Kurta Cobaina, Courtney Love s svojo skupino Hole pripravlja novo ploščo z naslovom "Celebrtity j Skin", ki bi morala iziti v mesecu septembru. Zahvaljujoč darežljivi Courtney pa se je še nedkonočna plošča že znašla v rokah nekater-1 ih izbrancev. Po prvih informacijah Prod pri Ljubnem Godci io pevci so navdušili Domači godci in pevci so na Ljubnem in širši okolici nekaj posebnega. Tako bogatega in obsežnega ohranjanja izročila ljudskih godcev in pevcev gotovo ni najti daleč naokrog, godci pa vedno znova navdušujejo. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne ob gostišču na Produ, ki je mimogrede slavilo desetletnico. Prava množica nastopajočih, največ jih je bilo iz bližnje okolice, zanimivo pa je, da so se s pesmijo in igranjem predstavili tudi rojaki iz Kanade in Avstralije, zlasti odlične so bile tri sestre Budja s Švedske, je navdušila množico tistih, ki so jih poslušali in jih bučno nagrajevali. Bilo je prvič in vsi so zagotovili, da niti slučajno zadnjič. UjP 8 NAS vas 107,8 MHz KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... c" ■* •'Me*' ■I ' ■'SOHHHROPKBOMHHK«-- ^TRSSPSl BOB MARIEV I Reggae je tista glasbena zvrst, brez katere si danes sodobne ; popularne glasbe ne moremo zamisliti. Bodisi da služi le kot neiz-i črpen vir navdiha glasbenikom različnih smeri popularne glasbe ali pa ostaja nekaterim edina glasbena usmeritev, ki jo priznavajo. Oboji, tako prvi kot drugi, ogromno dolgujejo njenemu utemv | Ijitelju - Bobu Marleyu. * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * 'MHHflHHHflHNKc gre za bolj komercialno in poslušlji-vo stvar kot smo jih sicer vajeni, ko gre za skupino Hole, plošča pa je že doživela pohvale prvih poslušalcev. Morda bo Courtney to obranilo pred mnogimi napadi tistih, ki kritizirajo spremembo njenega imidža in jo zlobno imenujejo kar vesela vdova. DUBLINERS Čez slab mesec in pol, natančneje 2. septembra, bo v Ljubljani ponovno nastopila legendarna irska skupina The Dublin-ers. Vrli Irci bodo tudi tokrat nastopili v Križankah, njihov koncert pa sodi v sklop turneje, na kateri skupina praznuje 35. obletnico svojega obstoja. Petčlanska zasedba, ki preigrava tradicionalno irsko in folk glasbo in pri tem uporablja avtohtona glasbila, kot so piščali, gosli, banjo, mandoline in kitare, prihaja k nam v organizaciji AFK ŠKUC, svoj kocert pa bo v sredo, 2. septembra, začela ob 21. uri. _ Vstopnice so že na voljo v pred- I prodaji. NEK NEK je mladi Italijan, ki se je | podobno kot mnogi pred njim, I proslavil na znamenitem festivalu v San Remu. Lani je uspel s skladbo "Laura non c'e" in izdal zelo uspešen debitantski album, ki je pravkar visoko na lestvicah mnogih evropskih J držav. Album z naslovom "Lei gli ■ amici e tutto il resto" je prinesel 1 še drugi hit, "Sei grande", kar je J mladega pevca spodbudilo k 1 razmišljanju o ekspresni izdaji še I enega albuma. Ta je prejšnji mesec že izšel, zaenkrat sicer le v Italiji in Sloveniji, do jeseni pa naj bi izšel tudi v drugih evropskih državah. Prvi single z novega Nekovega albuma, ki secernosi naslov "In due" je pesem "Se io non avessi te". JULIO IGLESIAS Velikan španske glasbene scene in razvpiti latino ljubimec, Julio Iglesias, bo 3. avgusta s svojim nastopom razveseljeval ljubitelje svoje glasbe v idiličnem Smo mislili, da bomo današnjo številko Našega časa natisnili na 16 straneh, pa so se že v ponedeljek ob oddaji gradiva stvari spremenile. Toliko tistega, o čemer morate biti obveščeni se je nabralo in toliko stvari, ki niso "dovoljevale" čakanja je prispelo, da smo tudi to številko morali natisniti na običajnih 20. straneh. V ponedeljek smo "razdirali" že postavljeno in "sestavljali" stvari na novo. Če smo še v petek varčevali z besedami, zato da bi bilo v številki vse, kar mora biti, le malo bolj na kratko napisano, smo v ponedeljek zadeve širili in dodajali nove. Na poletno vročino ni bilo misliti, čeprav je bilo v redakciji Našega časa tako kot v savni. Drugače je v radijskih prostorih, kjer je prijetno hladno in kjer sploh ne veš, da zunaj sonce poletno "seka". Tudi vidiš tega ne, ker so studijski prostori brez oken. Zato je v pasji vročini vladalo kar nekaj "favšije" med eno in drugo redakcijo, med "ta hladnimi" in med "ta vročimi". Ker pa smo vedeli, da nobeno poletje dolgo ne traja, radi pa ga imamo vsi, se tudi "cajtngarji" nismo preveč pritoževali. Očitno pa nam bo vroče tudi v jesen, le da takrat ne toliko zaradi sonca, ampak bolj zaradi politike. Da se je predvolilno obdobje že začelo, se da slutiti po dogajanju, ki zdaj še v senci poteka po vsej Dolini, tu in tam okolju puljske Arene. Posebni Juliov gost, seveda ne kot nastopajoči, ampak le kot gledalec, bo hrvaški nogometni zvezdnik, na- jboljši strelec minulega svetovnega prvenstva, Davor Šuker. Julio Iglesias, ki je bil tudi sam v mladosti nadarjen nogometaš, je namreč veliki oboževalec slavonskega strelca, ki sicer igra v španski nogometni ligi. ■ MiČ Marley se je rodil kot Robert Nesta Marley leta 1945 (natančnejših podatkov o njegovem rojstvu ni) v kraju St. Anns na Jamajki. Svoje prve posnetke je naredil že pri šestnajstih, ko je v studiu Khouri's Fe-deral studio posnel skladbo 'Judge not". Prvi single, ki ga je Marley naredil s skupino glasbenikov, ki so v tistem času predstavljali okostje njegove kasnejše spremljevalne skupine VVailers, je bila skladba "Sim-mer dawn", ki je dosegla naklado več kot 80 000 izvodov. Leta 1966 je Mariey odšel v ZDA, kjer je nekaj časa preživel pri materi v mestecu Delavvare, kjer se je preživljal kot delavec v tamkajšnji tovarni avtomobilov. Da bi se izognil vpoklicu v vojsko in odhodu v Vietnam, se je leta 1968 vrnil v domovino, kjer ga prvič zaprejo zaradi posedovanja mamil. V tistem času začne sodelovati z znanim ameriškim glasbenikom Johnnyjem Nashom iti mu pomaga pri nastanku njegove velike uspešnice "Stir it up". Vedno bolj se začne vpletati tudi v politiko in leta 1976 postane žrtev atentata svojih političnih nasprotnikov. Umakne se v Miami, kjer leto in pol preživi v ustvarjanju na relaciji ZDA - Velika Britanija, rezultat česar je album Exodus iz leta 1977, njegov osmi od petnajstih, kolikor jih je izdal za časa svojega življenja. Leta 1978 se vrne v domovino, kjer se spravi s svojimi nekdanjimi političnimi nasprotniki. Še naprej ostaja protestni glasbenik, ki svojih pesmih izraža nestrinjanje s kršitvami državljanskih pravic in socialnimi neenakostmi. Ob koncu turneje leta 1980 se med nastopom v New Yor-ku onesvesti in odpeljejo ga v bolnišnico. Kljub poskusom zdravljenja v najbolj znanih svetovnih klinikah izgubi boj z boleznijo in 11. maja leta 1980 umre. Mariey je v svetovni glasbi zapustil neizbrisljiv pečat, saj mu je uspelo popularizirati reggae, do tistega časa na le ozko področje omejeno glasbeno zvrst, ki je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih postala svetovni trend. Glasbeni zapuščini je dodal množico albumov, ki v zgodovini popularne glasbe zaslužijo posebno mesto. Žal je veliko skladb postalo uspešnic šele po njegovi smrti. M MiČ I.cocanjc. rycryc "raziskovalec"? Včasih se kaj zalomi in ko se, je pri nas pravilo, da več glav več ve. Sedi Helena, ob njej je Bojana, stojita Denis in Maja. pet minut kasneje pa so bili pri računalniku že vsi, ki so bili v staž;! pa že odkrito privre na dan tudi na straneh našega časopisa. ■ mkp 30. julija 1998 OD TU IN TAM MS (as 9 Naših 1980 Leto 1980 je poleg nove cene časopisa in novih cen objav, reklam in malih oglasov prineslo še eno bistveno novost. Sodelovanja s ČZP "Dolenjski list" Novo mesto, kjer so opravljali grafično pripravo časopisa in s tiskarno "Ljudska pravica" iz Ljubljane je bilo konec. Prvo številko časopisa v letu 1980, izšla je 11. januarja, so pripravili in natisnili v ČGP Večer v Mariboru. To je hkrati pomenilo tudi konec sodelovanja s tehničnima urednikoma iz Novega mesta Nikom Kupcem in Dušanom Lazarjem, oblikovanja časopisa pa se je lotil Vlado Besednjak iz Maribora. Z novim oblikovalcem se je seveda spremenila tudi oblika časopisa, modro barvo, zaščitni znak časopisa, so zamenjali z vijoličasto, ki sta jo občasno zamenjali še črna in rdeča barva. Na zadnji strani četrte številke (1. februarja) se je uredništvo zopet obrnilo na bralce s člankom "Naročnikom in bralcem Našega časa. Pišite nam več in pogosteje": "pred vami, dragi naročniki in bralci, je že četrta številka Našega časa, ki je izšla v letu 1980. Verjetno ste se v tem času že privadili nove barve, ki smo jo "nadeli" vašemu prijatelju, opazili pa ste ob tem zagotovo tudi, da si prizadevamo dati Našemu času tudi sicer drugačno podobo. Z novim letom 1980 smo prenesli grafično pripravo, tiskanje in odpremo Našega časa v ČGP Večer, Maribor. Prepričani smo, da bo poslej težav manj, kot jih je bilo zadnja leta, predvsem pa, da boste domači tednik prejemali ob petkih (za zamudo pri dostavi druge in tretje letošnje številke je kriv tozd Poštni center Maribor, za kar se je opravičil in zagotovil, da do podobnih dogodkov v prihodnje ne bo več prihajalo). Začasnemu skupnemu programskemu sosvetu za Naš čas in Radio Velenje, ki ga je imenovalo predsedstvo OK SZDL Velenje na zadnji seji, bomo na prvi seji predložili v obravnavo tudi podrobno vsebinsko usmeritev tednika Naš čas, upoštevaje pri tem seveda celovito programsko zasnovo, ki jo je novembra lani potrdilo predsedstvo OK SZDL Velenje za Naš čas in Radio Velenje. Prepričani smo, da je tudi vaša želja, da bi Naš čas kar najbolj celovito in objektivno obveščal o vsem, kar vas zanima, oziroma o čemer morate biti obveščeni. V uredništvu si bomo prizadevali, da bi to nalogo, kolikor je najbolj mogoče, uresničili. Vabimo pa tudi vas, spoštovani naročniki in bralci, da nam poslej več in pogosteje pišete. Pišite nam, kaj vam je bilo všeč, kaj pogrešate v Našem času in tudi kaj smo slabo napisali. Vsi vaši predlogi in vse misli nam bodo dobrodošle pri oblikovanju in pisanju Našega časa. Ko bo programski sosvet potrdil vsebinsko usmeritev Našega časa, jo bomo, skupaj s celovito programsko zasnovo Našega časa in Radia Velenje, predstavili tudi vam. Uredništvo Našega časa." rndk Prejšnji konec tedna se je v Logarski dolini in Solčavi dogajalo marsikaj, povezano s turizmom in delom tamkajšnjih domačinov. Sesti dan turizma, ki so ga otvorili v petek 24. in končali v nedeljo 26. junija, je popestril dopustniške dneve mnogim, ki so te dni potovali pod Savinjske alpe, tistim, ki so tam okrog na počitnicah in domačinom, ki so pripravili razstave ročnih del, gob, zdravilnih zelišč, divjačine, ročnih del ter pristnih solčavskih jedi. V soboto so v Solčavi priredili sezonska znižanja Sezonska znižanja vsak konec sezone razveseljujejo navdušene kupce, ki bi radi prihranili kakšen tolar več. Vpadljivi plakati na izložbah trgovin v teh vročih dneh privabljajo potrošnike. Tisti najbolj zagreti prav nestrpno pričakujejo pričetek razprodaj, da si lahko po zanje sprejemljivi ceni kupijo željene izdelke. Drugi se jih sploh ne udeležujejo, saj jih nepopisna gneča v nekaterih trgovinah moti, in so raje pripravljeni plačati nekaj več denarja kot pa se drenjati v majhnih, vročih prostorih. Hidi v Velenju so trgovine v času znižanj zaživele, nekateri kupujejo, drugi si ogledujejo, tisti, ki so radi modno oblečeni pa si oblačila, čeprav dosti dražja, privoščijo že na samem začetku sezone. Za mnenje o letošnjih razprodajah smo povprašali mimoidoče na velenjskih ulicah. Mladoporočenca Franc Voler in Tadeja Cigala s svati solčavsko ohcet s pravo šrango in poročnim obredom na osrednjem trgu, ko sta si rekla da domačina Tadeja Cigala in Franc Voler. Največ pozornosti je pritegnilo kuhanje oglja s pripravo in kurjenjem oglarske kope pri planinskem domu v Logarski dolini. Pripravil jo je Franc Novak. Povedal je, da je šele pripravnik, saj je to menda šele njegova prva kopa. Dan turizma je odmeval tudi med številnimi ljubitelji športa, saj se je precej obiskovalcev pomerilo tudi v športnih tekmovanjih, ki so jih pripravili solčavci. Med drugim so orga- Oglarsko kopo je postavil in zakuril Iztok Novak iz Solčave nizirali tekmovanja v lokostrelstvu,padalstvu in malem nogometu. V nedeljo so dan nadaljevali s prikazom kmečkih opravil, svoje akvarele pa je razstavil Jože Svetina. ■ Jože Miklavc Elizabeta Kaker, Luče: "Cene so na splošno previsoke, zato je dobro, da so v trgovinah pripravili znižanja. Kljub temu pa v tem času stvari ne kupujem. Če nimam namena česa kupiti, tega tudi ob znižanjih ne storim. Ko kakšno stvar potrebujem, jo kupim tudi v redni prodaji." Sandra Kovšak, Velenje: "Znižanja se mi zdijo koristna, tako za navdušene kupce kot tudi za trgovine. Cene so letos dovolj znižali in to se kar pozna v denarnicah, tudi v moji. Slikoviti plakati v izložbah trgovin potrošnike zapeljujejo na vsakem koraku. Čeprav se razprodaj rada udeležim, se mi letošnja ponudba ne zdi najboljša. Predvsem me moti, da so znižani samo določeni proizvodi. Pri oblačilih so cenejše le manj znane blagovne znamke hlač in majic ali pa manj kakovostni izdelki." Renata Amrič, Velenje: "Nerada ob sezonskih PWpP*">5M znižanjih. jp«,' S Kadar kakšno stvar resnično potrebujem jo kupim ne glede na redno ali znižano ceno. Zdi se mi, da predvsem pri oblačilih ponavadi znižajo tista, ki niso več modna. Tovrstna znižanja se mi zdijo nesmiselna, saj se le malo ljudi odloča zanje. Večina se tako odpravi nakupovat po potrebi. Ob sezonskih znižanjih ljudje le še malo več zapravijo kot so načrtovali. Na razprodajah so police že bolj prazne, pa tudi izbira je slabša." Janez Medved, Velenje: "Sam nisem privrženec razpro-daj, vendar Br^S^l pa jih moja | žena vsako j „„ I leto nestrpno ~ I pričakuje. ti§i me' fe • so v tem času govinah še bolj izropane kot ponavadi. Vseeno pa si je ponudbo vredno ogledati, saj se včasih vseeno najde kaj zanimivega. Po trgovinah se odstotki znižanja zelo razlikujejo, moram pa priznati, da se pri večjem nakupu že tudi 10-odstotno znižanje precej pozna v žepu." Erna Zalaznik, Velenje: "Zaenkrat se še nisem odpravila po nakupih, ampak kolikor sem na hitro uspela pogledati po policah se mi zdi, da so letos kar dobro založene. Tudi družinskega denarja v času znižanj ostane nekaj več kot sicer. Zdi se mi, da se je ponudba in raznolikost oblačil glede na prejšnja leta precej izboljšala. Drugače pa, če kakšno stvar potrebujem, ne čakam na konec sezone, da bi jo lahko kupila 200 tolarjev ceneje." ■ HELENA DEJANOVIČ MAJA CVEJIČ 107,8 MHz KADIO VKLKKJE Nepozabna pesem - Kathaumixw I998 ■ Sestavljanko spominov ureja Boštjan Kuzman I. »Jaz ne bom šel zraven.« Ko je 10. decembra 1997 v tajništvo velenjske gimnazije prispelo neko pismo, si nihče ni mislil, da bo ta košček papirja pevcem zbora Šolskega centra tako močno zaznamoval naslednje leto. Pismo z žigom zborovskega festivala Kathaumixw (izgovori Katau-miu) je prišlo iz Kanade in v njem je bil zapisan tudi z rumeno J podčrtani stavek: »Z veseljem vam sporočamo, da ste izbrani • med 38 pevskih zborov, ki so si na osnovi kvalitete svojih zvočnih • posnetkov pridobili pravico do sodelovanja na našem festivalu.« , Že sama uvrstitev na tako velik svetovni festival je bila v tis- • tem hipu za zbor veliko priznanje in mednarodna potrditev, pot J onkraj luže pa seje zdela kot nemogoča iluzija. V tem času je diri- • gentka Danica Pirečnik na božični koncert pripravljala pomlajeno J zasedbo zbora. Od generacije, ki je osvojila prvo mesto na tek-( movanju v Belgiji, je ostalo le nekaj posameznikov, večina pevcev • pa še ni imela priložnosti tekmovati niti v Celju ali Zagorju. J Vodstvo šole je sestavilo osnutek predračuna za stroške • morebitne udeležbe. Znašal je 16 milijonov, kar je tudi v tolaijih J velika številka. Dirigentka Danica se je tako za nekaj časa raje t posvetila pripravam na božični koncert kot pa da bi razmišljala • o tem, kje najti denar. , Na koncertu v velenjski glasbeni šoli so za vest iz Kanade • končno izvedeli tudi pevci. Seveda sojo pozdravili z navdušenjem, »A pot v Kanado je zaenkrat le novoletna želja,« je opozoril i predstojnik velenjske gimnazije Andrej Kuzman. Januarja sta J velenjski župan Srečko Meh in ravnatelj Šolskega centra Peter Ro-i bida globoko zajela sapo in prižgala projektu Kathaumixw 1998 zeleno luč za zbiranje sredstev za financiranje turneje. V negotovosti so bili tudi pevci. Prvošolci so se zavedali, da si bodo le stežka pridobili zaupanje dirigentke, četrtošolci so oklevali v strahu pred maturo na eni in vsakodnevnimi pevskimi vajami na drugi strani. Bil sem med peščico študentov, ki jih je Danica povabila k zboru kot okrepitev z izkušnjami. Nekaj časa sem vztrajal, da bom v pomoč le na vajah in se morebitne turneje ne bom udeležil. Počasi, vztrajno in natančno pa so tekmovalne skladbe dobi- vale pravo obliko in ko so konec marca na neki vaji zares zaživeli prvi koščki glasbe, se nisem več mogel izmikati. V tem zboru sem tako rad pel ravno zaradi takšnih opojnih trenutkov glasbe, zdaj pa sem jih že ves čas študija pogrešal. Vseeno so se mnogi prijeli za glavo, ko je Danica napovedala načrt dela v maju in juniju. »Kaj pa šola?« Novih moči nam je dal obisk prijatelja z Madžarske, čudovitega dirigenta dr. Mihalka. Z drobnimi napotki je dodal skladbam nekaj dišečih začimb, potrdil dobro delo naše dirigentke in ji dal potrebno samozavest, pevci pa smo ob njem dojeli pesmi v vsej njihovi globini. V tistem tednu po prvomajskih počitnicah sem se ob skladbi Pater Noster prvič pošteno spotil, ob širini prekmurske San se šetao pa me je od mravljincev v hrbtu kar stresalo. Velenjska folklorista Neva in Mile Trampuš sta Danici pomagala izbrati program belokranjskih kolednic za nastop v kategoriji ljudske glasbe. Pod njunim vodstvom sta začeli vaditi plesna in tamburaška skupina; vsako je sestavljalo osem pevcev iz zbora. Še preden so gimnazijski profesorji zaprli svoje re-dovalnice, je zbor prvič predstavil svoj tekmovalni program na koncertu v Slovenj Gradcu, nato pa še v Dobrni in seveda v Velenju. Letni koncert je odprl naš solist Tomaž Kovačič, ki se je namenil v Kanadi pomeriti tudi v solopetju. Ko sta se s pianistko Ano Avberšek priklonila občinstvu, smo pred dvorano pevci že čakali v vrsti. »Ne pozabite na nasmeh!« je rekla Danica, ko smo odhajali na oder. Nastop na velenjskem odru je bil prepričljiv in tehnično brezhiben. Toplo vzdušje je dodalo občinstvo, večinoma naši starši, sošolci in profesorji, čeprav smo bili še malce zadržani, sem menil, da bo tako dober nastop v Kanadi težko ponovljiv. Dva tedna kasneje pa se je na splošno veselje vseh izkazalo, da sem se krepko uštel. ■ (se nadaljuje) MALA ANKETA - 10 NAŠ as _ iamm . ■ . MED VAMI 30. julija Elza Barbetti umrla prej, preden je dočakala slovensko državljanstvo Birokrat ostaja birokrat v vseh sistemih Zgodba, ki je družino Hoferjevih iz Rečice ob Paki v skoraj petletnih prizadevanjih za pridobitev slovenskega državljanstva za njihovo mamo Elzo Barbetti, spravila v pravi obup, je zgovoren primer, kako pravna je naša država in kako nemočen je lahko v njej človek pred zakonom. Ta, zakon namreč, pa naj bi bil za vse enak. Odgovor na vprašanje, če je to res bilo potrebno, boste poiskali v zgodbi sami. Začelo se je z vlogo za vrnitev premoženja Hoferjevi so prepričani, da ima zgodba, ki se vleče kot jara kača in še nima svojega konca, začetek v letu 1993, ko so podali vlogo za vrnitev premoženja manjšega skladišča v neposredni bližini bivališča njihove mame Elze. K ustrezni dokumentaciji je bilo potrebno priložiti tudi jugoslovansko državljanstvo. "Med izvajanjem postopka so na Občini Velenje zanikali, daje moja mati državljanka Jugoslavije, čeprav je do nastanka samostojne države Slovenije imela vse državljanske pravice: veljavni jugoslovanski potni list, osebno izkaznico (oba dokumenta so izdali pristojni organi na Občini Velenje), imela je tudi volilno pravico. Po osamosvojitvi Slovenije sem zanjo poskušala pridobiti slovensko državljanstvo. Pogoj zanj je bilo potrdilo o vpisu v knjigo državljanov Republike Hrvaške v občini Drniš, kamor je sodil rojstni kraj matere. Tega potrdila mi ni uspelo pridobiti zaradi vojnih razmer. Matični službi v Občini Velenje pa je znano, da je moja mati vpisana v knjigo državljanov občine Drniš pod številko 3049, saj je na osnovi tega podatka lahko vseskozi razpolagala z osebno izkaznico, potnim listom in drugimi dokumenti. Pri reševanju tega vprašanja sem pričakovala pomoč uslužbencev, vendar je nisem bila deležna. Na takšno nepripravljenost pomagati človeku naletiš redko kje, " je pripovedovala hči 86-letne Elze Barbetiti Nevenka Hofer. Čigava državljanka je bila? Mati Elza je ves čas prejemala družinsko pokojnino, dodatek za postrežbo in pomoč bolnim osebam, imela je enotno matično, davčno številko občana, ni pa imela nobenega dokumenta, s katerim bi se lahko identificirala. Jugoslovansko osebno izkaznico ji je namreč uslužbenka matične službe občine Velenje uničila. Zakaj, menda ve le ona sama. Presenečenje, razočaranje, gnev, bes Hoferjevih se je še povečal, ko so sredi novembra, leta 1994, prejeli odločbo Občine Velenje, v kateri so jim sporočili, da mati ni državljanka SFRJ, niti Slovenije. Hoferjevi so še isti mesec vložili pritožbo na odločbo na republiško Ministrstvo za notranje zadeve. Februarja, leta 1995, jim je to odgovorilo negativno. Svoj prav so nato poskušali dokazati s sproženim upravnim sporom na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, kjer so pritožbi ugodili in mami Elzi priznali jugoslovansko državljanstvo. "Med postopkom pridobivanja priznanja jugoslovanskega državljanstva sem s pomočjo sorodstvenih vezi poskušala pridobiti potrdilo o vpisu v knjigo državljanov Republike Hrvaške. Potrebovala sem ga zato, ker sem želela za mamo pridobiti slovensko državljanstvo. Mimogrede, za izpolnitev vseh pogojev za pridobitev tega je mama pri 82-letih opravljala izpit iz slovenskega jezika. Parkinsova bolezen jo je skoraj povsem položila v posteljo, zato je izpit opravljala doma pred komisijo. Pred tem so celo zahtevali, dajo na nosil-ih prinesemo v Velenje. Čeprav Opazili ste jih Naj slascicarka je Simona! Za julijsko akcijo Našega časa, ko smo z vašo pomočjo iskali najboljšega, najslajšega, najprijaznejšega, najkajvem-kakšnega slaščičarja oziroma slaščičarko - kriteriji so bili pač različni, vsak si jih je prikrojil po svojem okusu - bomo odkrito rekli, da v začetku z odzivom nismo bili najbolj zadovoljni. Potem pa ste v zadnjih dveh krogih nadomestili vse! Kuponi so deževali na naš naslov in prav veseli smo, da lahko v tej, zadnji julijski številki Našega časa, že objavimo zmagovalko. To je nesporno Simona Strahovnik iz Sladkega bu-tika v Nami Velenje! Drugo uvrščena Jožica Šporin iz slaščičarne Miš-maš v Šoštanju, je prejela polovico manj glasov. Sledijo pa: Metka Tasič (Slaščičarna Metka Velenje), Vida Part (Miš-maš Šoštanj) in Jožica Marolt (Slaščičarna Mozirje). V naslednji številki Našega časa bomo Simono Strahovnik tudi predstavili, če nam le ni v teh poletnih dneh zbežala kam na dopust. Izpolniti je treba še eno dolžnost. Obljubili smo, da bomo izmed tistih, ki ste nam pošiljali kupončke izžrebali nekoga izmed vas in ga nagradili. Ana Pavšek iz Šaleka 81,3320 Velenje, bo prejela anorak, ki ji ga bo poklonil Naš čas. O tem kdaj ga lahko "dvigne" bo pisno obveščena. Pa še to: Akcijo "naj" bomo nadaljevali septembra. Za mesec dni smo jo poslali na dopust. Elza Barbetti: Čigava državljanka je bila? so bili pristojni hrvaški uslužbenci presenečeni nad zahtevami naše države, mi potrdila niso izdali, ker je pač niso imeli v nobeni evidenci. Arhiv občine z dokumenti so med vojno leta 1991 namreč požgali." Po več kot 50 letih bivanja v Sloveniji še vedno tujka Ker mama kljub prizadevanjem svojih najbližjih ni imela ustreznih dokumentov, so jo Hoferjevi morali vsako leto na pristojnem uradu Občine Velenje (kasneje Upravni enoti Velenje) prijavljati kot tujko in to kljub temu, da je živela v Sloveniji, izpolnjevala vse dolžnosti do te države več kot pol stoletja! Od tega na naslovu v Rečici ob Paki več kot 52 let. Na to, dajo morajo prijaviti kot tujko, jih je opozorila policija, ki jih je "zaradi tujca v hiši" nekajkrat obiskala na domu. "To ne gre tako hitro, gospa!" Med mučnimi birokratskimi postopki so Hoferjevi večkrat klicali na Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije s prošnjo za pospešitev postopka, saj je bolezen njihove matere hitro napredovala, glede na njeno visoko starost pa so bili prepričani, da bi bila upravičena do hitrejšega reševanja zadeve. Na drugi strani slušalke pa je hči Nevenka, ki je največkrat klicala, slišala vedno enak odgovor: "To ne gre tako hitro, gospa, nekateri postopki trajajo celo dalj časa. Vaša mama je sicer na prednostni listi, a bo treba še kar nekaj časa potrpeti..." Kasneje so se, po izjavi Hoferjeve, izgovarjali, da primer rešujejo na Vladi Republike Slovenije. Republike Hrvaške. Na kaj takega jih kljub pogostim klicem na Ministrstvu za notranje zadeve niso opozorili. Sicer pa ta dokument ni bil nič novega, ker so ga priložili že pred letom dni. Njihova stiska je bila tako huda, da so se obrnili tudi na predsednika države in varuha človekovih pravic. Zaman. Mama je med tem umrla Mamino zdravstveno stanje je letos od februarja dalje vidno pešalo. Pred nedavnim je njeno srce prenehalo biti. Umrla je Poročila se je v Sloveniji. Tu rodila tudi enega od štirih otrok. V družinski grob na pokopališču v Šmartnem ob Paki pa so jo po več kot polstoletnem neprekinjenem bivanju v Sloveniji položili kot tujko. Seveda so informacijo preverjali na "novem" naslovu in izvedeli, da "dosjeja" njihove mame tam nimajo. Vladna uslužbenka jim je obljubila pomoč in jo tudi res nudila. Šele po njeni zaslugi so izvedeli, da morajo k zajetni dokumentaciji priložiti še prošnjo za spregled izpisa iz knjige državljanov prej, preden je dočakala slovensko državljanstvo. Skrb Hoferjevih, da je zaradi neurejenih "papirjev" ne bodo mogli pokopati na pokopališču, kjer je že pokopan Elzin mož in Nevenkin oče, je bila vsaj tokrat odveč. Glede na nadaljnje dogodke pa zadeva očitno še ni zaključena. Na dan pogreba so namreč Hoferjevi dobili po pošti mrliški list, na katerem so lahko prebrali, da je bila njihova mama Elza nazadnje stalno prijavljena v Drnišu, št. 0. V hudi žalosti, ob vseh naporih dni pred tem, so ostali brez besed, saj jim niti tiste: "Je to res mogoče?", niso in niso hotele iz ust. Hoferjevi so sedaj prizadeti do dna duše, razočarani nad državo in njeno pravno ureditvijo, nad birokrati, ki znajo biti birokrati le za nekatere in pri tem pokazati še tolikšno nepripravljenost za ureditev zadeve. Prepričani so, da če bi bila njihova mama dobra športnica ali kakšna druga pomembna oseba za okolje, bi dobila potrebno slovensko državljanstvo v 24 urah. Ker pa temu ni bilo tako, so mamo pokopali v slovensko zemljo kot tujko. Je vsega tega res treba bilo? "Je bilo res vse po črkah zakona, ali je morebiti bila na delu malomarnost ali celo kakšna kuhinja," so sedaj njihovi dvomi. In kdo bi jim to lahko "zakuhal". Na to Nevenka H«fer pravi: "Menim, da delavka v matični službi prej občine, sedaj Upravne enote Velenje. Če človek toliko let živi na enem in istem naslovu, če ga celo služba dobro pozna, bi lahko pomagala in ne obrnila hrbta, kot gaje v primeru naše mame. Njej sedaj ne moremo več pomagati. Upamo pa, da bomo s tem mogoče lahko tistim, ki so v podobnem položaju kot je bila mama. Morda bodo delavci v matičnih službah sprevideli, da se tako z ljudmi ne more delati." ■ tp Logarska dolina Od maja 45.000 obiskovalcev Pomlad in poletje sta v Logarski dolini izjemno živahna. Po slabi zimski sezoni, seveda predvsem zaradi velikega pomanjkanja snega, se je dolina od maja naprej resnično razživela. Razumljivo, na račun okrepljene ponudbe in še bolj zaradi številnih stalnih gostov in izletnikov, saj so jih od maja do konca prejšnjega tedna našteli skoraj 44.000, ob lepem vremenu in izjemno zanimivih prireditev v soboto in nedeljo v Solčavi in Logarski dolini, pa je število danes gotovo preseglo številko 45.000. Veseli dejstvo, daje bilo junija navzlic deževnemu vremenu obiskovalcev celo več kot lani, posebej pa še podatek, da je bilo v prvi polovici leta stalnih gostov in nočitev celo za 30 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Stalnih gostov, ki v Logarski dolini in okolici preživljajo letni dopust ali proste dni ob koncu tedna, si v Logarski in na Solčavskem sploh seveda še posebej želijo. Ponudba zagotavlja, da jim nikakor ne more biti dolgčas. Ponudba zgolj lepe narave in čistega svežega zraka je preteklost. Veliko je namreč oblik dodatne ponudbe, njej pa je treba v glavni sezoni dodati še vsakodnevni program aktivnosti za sedem dni, ki ga tedensko ponavljajo. Prav tako je ob sobotah in nedeljah privlačen sprehod s strokovnim vodenjem po naravoslovni in narodopisni poti po Logarski dolini, ob njej je ol- carska bajta z zanimivo ponudbo konec tedna, pa oglarska kopa in še kaj. Sredi poletne sezone je Logarska dolina torej precej zasedena, nekaj prostih mest pa je še v sosednjem Robanovem in Matkovem kotu s Podolševo, ki po lepoti in privlačnosti za Logarsko ne zaostajajo. To velja za turistične kmetije z lepimi sobami in odlično domačo ponudbo, kot so Klemenškova in sosednje, prav tako za penzion Majer-hold na poti proti Pavličevem sedlu, kjer tudi ponujajo dobro hrano, predvsem pa 25 ležišč v manjših počitniških hiškah razporejenih po lepem gozdu. Sredi Logarske doline je zanimiv in privlačen tudi kamp. V juniju so se v njem zvrstili trije planinski tabori, v tem obdobju bodo še trije, tudi velenjski, udeležujejo pa se jih planinci iz vse Slovenije celo Češke. Ob dosedanji rekreativni ponudbi so letos dopolnili zlasti gostinsko, prostor za šotor ali prikolico, ki si jo lahko gostje tudi sposodijo, se vedno najde, v kampu in Logarski dolini pa se ved no kaj dogaja, saj je tudi gostom kampa seveda na voljo celovita ponudba Logarske doline. Ob vsem tem vsekakor velja ugo tovitev, da je Logarska celotnim Solčavskim dokončno zaživela, kratko in dolgoročni načrti pa obetajo še boljše čase ■ iP Bogdan Menih župan Šoštanja in Matjaž Natek, nekdanji predsednik krajevne skupnosti Šoštanj in kandidat za župana na istih volitvah, se tu in tam še srečata. Vedno, ko Menih Natku pojamra s čim vse se mora kot župan Šoštanja ukvarjati, si Natek vidno oddahne: "Hvala bogu, da se je izteklo kot se je." Mnogi so v Velenju z žalostjo sprejeli odhod Meniha iz Velenja v Ljubljano. Drugi so bili še bolj razočarani, ko so spoznali, da gre za Boruta iz Gorenja in ne Srečka - župana! Slišimo, da so naše stranke prekinile usklajevanja mnenj o spravi. Saj je res neprimerno, da bi se stranke (in Slovenci) poskusile spraviti prav pred volitvami. Ob umirjenih tonih brez zmerjanj bi namreč volitve izgubile -na atraktivnosti. RHHflHHmgfH Velenje se je znašlo v blatu! levo in desno prizadevanji cerkve za nadzor nad šolami. Na srečo (?) gre le za ladjo s tem imenom, ki je nasedla tam nekje v vodah indijskega oceana. Protiutež Z našo aktivnostjo za celoviti razvoj vasi in podeželja (CRVPO) so se mesta očitno počutila ogrožena. Takoj se je začela aktivnost za krepitev mest. Nekateri pravijo, da žalska komunala velenjski na Vinski gori ni predala vodovoda. Bolj suhovod! V svetu mnogi še vedno mešajo Slovence (Slovenijo) in Slovake (Slovaško). Le kako morejo uspehe naših pripisovati njim! Če gre za lako mešanje pri čem slabem, pa seveda nimamo nič proti. lllli 1 ■ H V Šoštanju bo osnovno šolo vodil MENIH. Ampak to naj ne bi imelo nič skupnega s Pa je le prišlo spet do pravega povezovanja. Novo tovrstno ero sta začela velenjski Vegrad in celjska Kovinotehna. rezultati pa bodo "pod streho" v Ljubljani. Savinjski flosarji ne vozijo navzdol le po Savinji. Priflosali so celo navzgor na reko Pablo De Segur. HfflBgii Žalska občina ni le za S! Celo za šest (novih občin). Etnološka paberkovanja 75 Piše: mag. Jože Hudales Razmeroma največ podatkov, čeprav nasprotujočih, pa imamo o epidemiji kolere leta 1855 v Šoštanju. Kolera se je v Evropo razširila iz Perzije in Indije leta 1829 in nato v prvem valu, kije trajal deset let, zahtevala več kot milijon žrtev v vsej Evropi. Do začetka 20. stoletja je kolera po Evropi pustošila še v šestih valovih. Pri nas se je pojavila že v prvem valu leta 1836, ko sojo avstrijski vojaki iz Italije prinesli na Kranjsko, pojavila pa seje tudi v celjski vojašnici. V drugem valu, ki je trajal od leta 1846 do 1859, se je kolera razširila po slovenskih deželah dvakrat Prvič leta 1849, ko so jo spet vojaki prenesli iz Italije, istočasno pa se je razširila s Štajerske med delavci, ki so tedaj gradili progo Dunaj - Trst. . Najbolj katastrofalne posledice je imela kolera leta 1855, ko je v Evropi po besedah sodobnikov pomorila "miljone ljudi". V Avstriji so tedaj zabeležili kar 600.000 bolnikov, od katerih jih je koleri podleglo okrog 230.000. Na spodnje Štajersko seje kolera tega leta razširila s Kranjske po Savinjski dolini proti Šoštanju, od tu pa v okraje Slovenj Gradec, Dravograd in Maribor. Ko je obkrožila Pohorje, se je vrnila proti Celju, od tu pa se je širila proti Zidanemu mostu, Šmarju pri Jelšah (130 obolelih), Konjicam, Rogatcu (v avgustu je tu umrlo 40 ljudi) in nato zamrla/zaključila pri Ptuju. O poteku in posledicah epidemije kolere v Šoštanju imamo podatke iz štirih različnih virov. Najbolj sodoben vir je Macherjev zapis, ki je nastal največ pet let po epidemiji, in pravi, da se je v Šoštanju jeseni tega leta razširila kolera, ki je usmrtila 25 ljudi, dalje pa se ni razširjala. Dr. Josip Vošnjak, ki je bil ob izbruhu kolere kot medicinec na počitnicah doma v Šoštanju, se je leta 1887 kolere spominjal takole: "Kako je en sam potnik zatrosil kolero po spodnjem Štajerskem, sem leta 1856 (1855! - op. H.J.) sam opazoval. Mudil sem se doma v Šoštanju... na počitnicah, učil sem se tačas zdravilstva na Dunajskem vseučiliču. Slišati je bilo od kolere na raznih krajih, zlasti na Dunaju, po Ogrskem in Hrvatskem, od koder je prestopila štajersko mejo pri Rogatcu. Nekega večera pride v Šoštanj usnjarski pomagač. Hodil je bil peš od Rogatca preko Šmarja in Celja. Še isti večer obleži v Šoštanju za pravo kolero in v jutro je bil že mrtev. Hodil je večkrat na stran in o polnoči sta že zbolela dva človeka v sosednji hiši, katera je stala tikoma gnojne jame, kamor je bolnik hodil. Drugi dan pa se je bolezen za-trosila še po drugih hišah in je že bilo petnajst bolnih, od katerih je osem umrlo. Pa tudi drugod ob cesti iz Rogatca v Šoštanj se je prikazala kolera, pa je bila kmalu zadušena ker se je kuga že bližala koncu in ni bila več tako nevarna, kakor iz početka." Tudi precej mlajši Josipov nečak, Ivan Vošnjak, je v svojih rokopisnih spominih leta 1926 zabeležil spomine na epidemijo: "Moj najstarejši spomin sega v leto 1854 (1855!). Po poročilih, katera sem pozneje večkrat slišal iz ust moje matere, je dotično leto k nam prišel od nekod usnjarski pomočnik, kije takoj po prihodu za kolero zbolel in umrl. Bilo mu je ime Žorž. Jaz pa vem, da sem takrat imel okoli vratu na niti nabrana česnova zrna. V malo dneh je v Šoštanju umrlo za kolero 40 oseb." Ivanu Vošnjaku lahko glede na zanesljivost spominskega zapisa najmanj verjamemo, zato pa je zanimiva njegova omemba česnovega zrna. Česen, čebula in redkvica so se namreč že za časa graditeljev egiptovskih piramid omenjala kot posebno učinkovita zdravila. V novejših časih so zdravniki v teh rastlinah res odkrili snovi, ki učinkujejo zdravilno. V česnu so tako npr. specifične žveplene spojine, imenovane alline, ki učinkujejo na povzročitelje tifusa, paratifusa, tuberkuloze in kolere (!). Zadnje poročilo o koleri v Šoštanju pa je izpod peresa zgodovinarja Franca Hriberni-ka, kije izbrskal podatek, daje leta 1855 v Šoštanju za kolero umrlo 8 ljudi iz trga in 1 od drugod, tako da se ta podatek povsem pokriva s spominskim zapisom dr. Josipa Vošnjaka. 30. julija 1998 NAS VAS 11 Izdelovalec znamenitih lesenih petelinov Zdravko Heindl in predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj Peter Radoja se dobro razumeta in veliko sodelujeta pri snovanju različnih prireditev, ki so tako ali drugače povezana z občino in turizmom v njej. Nedavno tega sta se srečala na štiri oči, da bi preverila, koliko jajčnih lupin, ki bodo "prižgana" krasila šoštanjsko jezero ob občinskem prazniku, so v društvu že zbrali. Medtem ko je Zdravko videti zadovoljen, je Peter precej zamišljen. Najbrž tuhta o tem, koliko so jih po nepotrebnem pohodili iz protesta, ker v spomladanski oddaji Radia Slovenija o turizmu v Šoštanju, ni bilo predstavnika društva. REZANJE ŠOŠTANJA " > Skupni imenovalec vseh, ki so kadarkoli teptali demokracijo in tudi tistih, ki so zganjali diktature takšne I ali drugačne vrste skozi vso zgodovino, je ugotovitev, da ti j voditelji niso trpeli ugovorov na svoje odločitve, in da so se i obdajali le s takšnimi pomočniki, ki so jim vdano in brez pomisleka služili. Kdor je vsaj malo povohal zgodovino, : lahko hitro našteje kopico takšnih diktatorjev. Nam pa, ki i smo šli skozi jugoslovansko osnovno šolo, je poosebljena i metafora za taksnega diktatorja brkati pleskar, ki je zakuhal drugo svetovno vojno. Znano je, daje svojo filozofijo zgradil l na trditvi, da so za vse hudo, kar je na tem svetu, krivi Jud- je. Zato se je odločil, da bo v imenu lepše prihodnosti dokončno rešil Judovsko vprašanje, kot se je tistemu takrat uradno reklo. Kako je izgledala dokončna rešitev v praksi, vemo. Jude je hotel preprosto ukiniti. Problem takšnih dejanj, ki imajo za cilj idealno rešitev pa je, da idealnih rešitev ni in se vedno najdejo novi in novi "Judje", ki bi jih bilo treba ukinjati. Zato ima politika ukinjarga dru-gačemislečih vedno svoj konee, saj bi, če bi do tega prišlo, na koncu le-ta ostal sam. Pa še v tem primeru velja prelistati Gatnikovo kultno zbirko stripov z naslovom Magna pur-ga in se zadržati ob "zgodbi", ki ima naslov: Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Dolg uvod, boste rekli, a ne morem si kaj ob zgroženos-ti po zadnjem nerazumnem dejanju našega župana. Predsednik sveta občine je pred kratkim izjavil, da je šoštanjski župan nevaren za demokracijo. Ta pa, kot da bi se mu to mudilo potrditi, je šel in z odredbo, ki nima nikakršnih oprijemljivih razlogov, enostavno ukinil člane krajevne službe Šentvid nad Zavodnjo, ki so v zadrtem obdobju zaradi opravljenega dela poželi vrsto simpatij in odobravanj svojih sokrajanov. Zdaj je jasen tudi motiv, zakaj župan na vse načine zadržke objavo popravkov statuta občine Šoštanj, ki jih je svet občine sprejel marca letos in v katerem je nedvoumno zapisano, da se v Šentvidu ustanovi krajevna skupnost. Povsem vseeno je, ali je župana k tako skrajnemu dejanju -rodila osebna zamera do dveh članov sveta občine iz Šentvida, ki mu pač v obraz povesta, kar mislita o njegovem delu, ali želi z ukinitvijo članov KS zadovoljiti svoje redke podpornike v edini demografsko ogroženi vasi v naši občini, ki šteje slabih petdeset duš, ali "štrika" z novim zemljiškim gospodarjem šentviških gozdov, po katerih se neutrudno pasejo nazarski gozdaiji, ali želi komunali zagotoviti trideset novih strank za plačevanje takse na uporabo vode, ali karkoli že? Vseeno je, kaj gaje vodilo. Nevzdržno je, da je s trdo roko diktatorja, brez dialoga in s provokacijami prepričal na koncu samega sebe, da ima samo on prav in da lahko zdaj, ko je demokracija, počne kar se mu zljubi! Dejstvo ostaja. Maki-avelietično je udaril ter tako dokončno poteptal tisto najsvetejše, kar smo pridobili leta 1990. Demokracijo! Odkar režem po Šoštanju v tem kotičku Našega časa, mi je kar nekajkrat prišlo na uho, češ da zlorabljam javni medy za svoj "privatni" obračun z županom občine Šoštanj. Morebiti je res kdaj izzvenelo kaj bolj osebno pač zato, ker se z možakarjem poznava. Toda ob boku vsega, kar sem jaz "hudega" napisal o njegovih dejanjih, me je on prekosil s svojo odredbo o ukinitvi KS Šentvid, strnjeno v štiri suhoparne točke brez vsakega pojasnila! S tem je on sam napisal o sebi več kot vsi časopisni članki doslej. Zato tudi jaz v tej rubriki poslej ne bom več pisal o njegovih dejanjih. Komur zdaj ni jasno, mu nikoli ne bo! In če je tale kotiček namenjen rezanju Šoštanja, se boste gotovo vprašali, zakaj je potrebno v njem opisovati šentviške zadeve? Preprosto. Ni namreč jasno, po kakšnem ključu hoče župan ukiniti člane KS Šentvid? Toda pozor! Če je šel po abecedi in začel s črko Š, potem bo naslednja na vrsti KS Šoštanj! In tako naprej. ■ Perorez 12 NM vas MNENJA, RAZVEDRILO 30. julija 1998 Do kdaj Prihova v občini Mozirje? Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 23. izredni seji obravnaval in sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Poleg ustanavljanja novih občin je bil pri tej točki obravnavan tudi predlog za izločitev naselja Prihova iz občine Mozirje in vključitev v občino Nazarje. Prizadevanja večine prebivalk in prebivalcev naselja Prihova so stara deset let. Vsa ta leta so si .prizadevali doseči živeti v lokalni skupnosti, ki jim najbolj ustreza in vse do danes niso uspeli. Tudi tokrat so ostali praznih rok. Zapletlo se je že pri določitvi referendumskih območij, ko je državni zbor izglasoval amandma g. Presečnika, ki opravlja obenem s funkcijo poslanca še funkcijo župana občine Mozirje. Napako je popravilo Ustavno sodišče, kije v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odločilo, da je neutemeljena zavrnitev predloga za izločitev dela občine Mozirje (naselje Prihova) in za njegovo priključitev k občini Nazarje. Nadalje je v odločbi Ustavnega sodišča navedeno :"Vlada je svoje negativno mnenje k temu predlogu obrazložila zgolj z navedbo, da ni utemeljenih razlogov za izločitev in priključitev k sosednji občini. Takšna utemeljitev ne zadošča, zato mora Državni zbor razpisati referendum na predlog občine Nazarje." Državni zbor je to tudi storil in na referendumu se je večina prebivalk in prebivalcev naselja Prihova odločila za priključitev k občini Nazarje. Pozitivni izid referenduma je bil izglasovan tudi v občini Nazarje. Vlada je v svojem predlogu spremembe zakona predlagala priključitev naselja Prihova k občini Nazarje, poslanski kolega g. Presečnik pa je ponovno vložil amandma s katerim je želel preprečiti izločitev Prihove iz njegove občine. V drugi obravnavi zakona po skrajšanem postopku je ta amandma podprlo le 19 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Amandma z isto vsebino je v tretjem branju vložila poslanska skupina SLS in z njim tudi uspela. Zanj je glasovalo 37 poslancev, 33 pa nas je bilo proti. V nekaj dneh seje namreč velika večina poslancev SDS premislila in podprla SLS. To so storili tisti, ki na govorniškem odru državnega zbora izgorevajo v želji, da se spoštuje in uveljavi volja ljudi. Tokrat so brez razprave poteptali večinsko voljo prebivalk in prebivalcev naselja Prihova. Nehote se mi vsiljuje sklep, da so sicer zelo naklonjeni volji ljudi, vendar le, če ni v nasprotju z njihovo lastno, oziroma le v primeru, če ni v nasprotju z njihovimi interesi. Sam osebno v tem primeru nisem bil zainteresiran ne za eno in ne za drugo rešitev. K podpisu predloga, ki je tako klavrno propadel v zakonodajnem hramu naše države, me je vodila zgolj želja, omogočiti ljudem, da se na demokratičen način odločijo v kateri lokalni skupnosti bodo živeli. Ljudje so se odločili, politiki tudi, verjetno se bo o tem odločalo tudi Ustavno sodišče. ■ Bojan Kontič, poslanec DZ RS Kdo zavaja javnost in v čigavem interesu? V 28. številki Našega časa in na radiu Velenje je bilo objavljenih nekaj izjav, ki jih želim argumentirano demantirati. Na tretji strani piše, da ima Vegrad na voljo le dva meseca za dokončanje Kidričeve ceste v omenjeni dolžini. V nadaljevanju je zapisano, da je investitor druge faze prenove Kidričeve Mestna občina Velenje, ki je dela zaupala GIP Vegrad, končana pa naj bi bila v dveh mesecih. Vsi, ki poslušajo radio Velenje pa so lahko slišali, da se bo z deli pričelo že 1.6., a se ni pričelo niti 1.7. in tudi ne bo končano v roku dveh mesecev. Volitve so predvidene v mesecu novembru in ne septembru. V kolikor bi bila dela za drugo fazo oddana na osnovi javnega razpisa, bi se postavilo vprašanje izvajalca. S tem ne želim trditi, da Vegrad tistih del, ki jih je izvajal na Kidričevi, ni konkretno izvedel. Sanacija oziroma betoniranje pred rondojem ni bilo delo Vegrada, ampak podjetja, ki se je učilo že na Cankarjevi cesti, v Šaleku in KS Šmartno in ki ga je naročilo Komunalno podjetje Velenje. Na vseh teh delih so bile velike nepravilnosti in so jih ali jih še opravljajo. In zakaj se potem dela še oddajo takšnim izvajalcem? Odgovor je preprost. Imeti moraš dobrega botra, to pa je župan. Zakaj del na Kidričevi ni mogoče končati v roku dveh mesecev? Vsi, ki imate Uradni list Republike Slovenije boste potrdili moje upravičene trditve. V št.51 z dne 17.7. 1998 je na strani 50062 objavljen javni razpis Komunalnega podjetja Velenje za izbiro izvajalca brez omejitev, za izvedbo rekonstrukcije kanalizacije ob Kidričevi cesti v Velenju - pod parkom. Ponudbe je potrebno poslati do 18.8. 1998, začetek del je 1.9.1998, zaključek določi ponudnik, vendar najkasneje do 20.10 1998 in to je tik pred volitvami. Možna sta dva scenarija in sicer, da Komunalno podjetje, ki je pod vodstvom županov vseh treh občin, ne ve, kje je Kidričeva cesta in je mišljena Koroška cesta, ali pa se želi dela izvajati tako, da bo v roku dveh mesecev res končana rekonstrukcija Kidričeve, naknadno pa se bodo lotili prekopavanja za izvedbo omenjene kanalizacije. Nekaj je tu hudo narobe. ■ Franc Sever Oprostite Oprostite, spoštovani gospodje, da sem javno ošvrknil vaše obnašanje. Edorez je z načinom svojega pisanja pokazal, kako prestrašiti nasprotnika. Pri tem je uporabil vse mogoče in nemogoče trditve. Vidim, da je tak način sestavni del strategije politične opcije barve nezrelih sadežev, ki se poskuša prebiti nazaj v politično dogajanje občine Šoštanj. Perorez & Co imajo v cilju jesenske občinske volitve, kjer se bodo najbrž zavihteli na oblast, zato ni na mestu, da bi poslušali moje pripombe o morali. Menim, daje najbolje, da delate in se obnašate tako, kot ste se do sedaj. ■ Radmanov Vanč Dogodivščina (2) G. Peter Rezman je časopisu Naš čas, številka 29 z dne 23. julija 1998 v rubriki pisma bralcev napisal članek z naslovom "Dogodivščina". Sicer nimam običaja polemizirati in odgovarjati na še tako zlonamerna pisanja kogarkoli, vendar predmetni članek presega meje dobrega okusa, pisec pa podaja vrsto nekorektnih natolcevanj, katera bi mogla škoditi tako ugledu Občine Šoštanj kot odvetniškega poklica nasploh. V zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. štev. K 73/98 sem dejansko zagovarjal gospodično Uršulo Menih iz Šoštanja, odgovorno urednico časopisa "Občinski list Šoštanj", katero pa g. Rezman naziva hčerka župana občine Šoštanj, čeprav je povsem jasno, da gre za polnoletno in odgovorno osebo, ki je bila tožena kot odgovorna urednica časopisa ne pa kot hčerka župana občirfe Šoštanj. Nadalje g. Rezman v svojem članku navaja, da je tožil z namenom, da bi izvedel kdo je skrivnostni S.D., pisec inkrimini-ranega članka. Ce bi g. Rezman imel dejanski namen pridobiti le to informacijo, bi enostavno poklical na uredništvo časopisa, kjer bi mu informacijo posredovali. Ne bi mu bilo treba vlagati nepotrebne tožbe ter obremenjevati že tako preobremenjena sodišča. Kar zadeva navedbo g. Rez-mana, da sem prejel iz proračunskih sredstev Občine Šoštanj v obdobju od 08.01.1997 pa do 09.03.1998 plačilo v višini 1.137.635,50 tolarjev, je g. Rezman očitno zavestno zamolčal, da sem prejel predmetni znesek za opravljene odvetniške storitve za svojo stranko Občino Šoštanj, katero zastopam v pravdnih, upravnih in drugih postopkih, ne pa za zagovarjanje gospodične Uršule Menih kot bi se dalo razbrati iz predmetnega članka. Zato menim, da so navedbe g. Rezmana zlonameren poskus zavajanja davkoplačevalcev v Občini Šoštanj, da se proračunska sredstva porabljajo za zagovarjanje fizičnih oseb. Sicer pa so izplačani odvetniški honorarji specificirani in konkretizirani, niso nobena skrivnost, temveč povsem javna zadeva. Toliko v vednost davkoplačevalcem v Občini Šoštanj, g. Rezman pa naj v prihodnje svoje dogodivščine opisuje bolj korektno in brez nepotrebnih in zlonamernih zavajanj. ■ Boris Marčič, odvetnik Opazujemo tudi ribiči Odgovoril bi rad gospe, ki je v prejšnji številki Našega časa pod naslovom Opažanja v rubriki Pisma in odmevi, objavila svoja razmišljanja. Najbrž ni seznanjena z nekaterimi dejstvi. V prvem delu pisma obsoja klateške pse, ki preganjajo perjad in divjad ob jezeru. Moti se, če misli, da gre za klateške pse. To so psi, ki imajo lastnike, a jih ti kljub opozorilom vidih z velikih tabel, ne vodijo na povodcih. Če gospa misli, da smo ribiči tisti, ki smo pred dvema letoma pohabili enega od labodov, ali da smo ubili laboda, ki smo ga nekega jutra našli mrtvega na obali jezera, ali celo, da smo ubili dva mladiča iz letošnjega legla labodov, se moti. To so naredili že prej omenjeni psi ali otroci, ki se brez vednosti in nadzora staršev potepajo okoli jezera. V zvezi z naravovarstveno službo naj povem, da še nikoli nisem videl nikogar, ki bi opozoril lastnike psov ali prinesel hrano labodom in vodnim pticam. Kot dolgoletni ribič redno hranim labode in to počno tudi moji ribiški kolegi ter ljudje dobrega srca. Upam si trditi, da nikoli nihče od ribičev ni želel česa slabega pe labodom in ne vodnim pticam. Kar se tiče košev za smeti, ki so jih postavili okoli jezera, pa naj povem, da ribiči ne lovimo rib na cesti in tja tudi ne nosimo odpadkov. Osveščeni ribiči jih nosimo domov ali pa jih vržemo v koše za odpadke, ki smo jih sami postavili ob obali jezera in ne za cesto in jih tudi redno praznimo. Tisti, ki je namestil koše ob cesti naj poskrbi tudi, da bodo prazni, česar doslej očitno ni. V zvezi s konji, ki tekajo po tekaških in sprehajalnih stezah ob jezeru in jih onesnažujejo, pa se bo gospa morala sprijazniti z režimom, ki vlada v tem zaščitenem okolju, kot smo se morali sprijazniti tudi ribiči. To pa je druga zgodba, ki je ni vredno načenjati. ■ Ribič: Zdenko Mikac NAGRADNA KRIŽANKA TRIPEX TOGOVINA NA DEBELO IN DROBNO PRODAJNI CENTER DROLC, Bežigrajska 7, Celje Tel.: 063 / 34 - 960 (nasproti Interspara) Na več kot 1.000 m2 prodajne površine vam ponujamo največjo izbiro: bele tehnike, akustike, gospodinjskih aparatov, koles, posode, kristala, os- talih proizvodov za široko potrošnjo. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje s pripisom" TRIPEX", najkasneje do ponedeljka 10. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada : otroški kasetnik Samsung BB55 (Karaoke) 2. nagrada : hladilna torba 3. nagrada : 3 kom. audio kaset OFICIR V VOJSKI N0B, KI JE SKRBE). ZLASTI S™JW ZA POLITIČNA [N NM ZA (ADR0VSKA VPRAŠANJA ANALIZ0 SKUPINA POTUJOČIH V PUŠČAVI RUS.REKA KI TECE V BELO MORJE FR.SUKAR, IMPRESIONIST IED0UARD)! ROMAN H. HABEJA, MADZ. ZEN. IME OAZA V LIBIJSKI PUŠČAVI OČE ZAKLJUČNI DEL KITICE PRI MA-DRIGALU MANICA --?• »RAB« TUJISKI JANZEVEC PRENOVITELJ R TIP AMER. NOSILNE RAKETE N STRD BABICA, STARA MATI (REDKO) A L0VR0 T0MAN. PRECISQ. BOMBAŽ FRNIK0LA SL.DRAMA-TIK (IVAN, »MARAM K PISMENI PODATKI 0 OPRAV. PREISKAVI GRŠKI JEZIK HELE-NISTIC-NE DOBE IT.S0CIAL. POLITIK (PIETR0I MESEC ZID. KOLEDARJAl DNEVI RIM. KOLEDARJA PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA NENADEN PADEC TEKOČE BALERINA PAVLOVA DEL ARHAIKA 0 K JADRAN-SKI OTOK TONE NERAT PRIP0M.ZA PRIVIJANJE SEVERNI JELEN OSKAR NEDBAL TINE LOGAR ZGORNJA OKONČINA RUDAR 2lJuiil J Vil j J 1ii .AJiiljJil luesj-Ji V soboto je bilo pri Zac-erkovnikih še posebej veselo. Albina in Ivan sta po petdestih letih, obkrožena z otroki, vnuki in pravnuki, vnovič dahnila da v cerkvi v Šaleku in na velenjskem gradu. Veselje se je nadaljevalo v Šoštanju, kjer se je 70 povabljenih zabavalo do zgodnjih jutranjih ur. Za glasbo je ves čas skrbel ansambel Francija Zemeta. Slavljencema so vnuki pripravili vrsto presenečenj: na mnoga leta jima je zaigrala godba Zarja Šoštanj, zapel jima je oktet TES, zaplesala pa folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki. Albina in Ivan Zacerkovnik sta se vzela 24.7.1948 v Šoštan- ju, kjer sta po poroki tudi živela. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Danes njuna družina šteje še štirinajst vnukov in štiri pravnuke. Po upokojitvi sta se preselila v stanovanje v Velenje, kjer sta dočakala svojo zlato poroko. ■ hd Zlatoporočenca Fanika in Henrik Jakob V toplem in prijaznem domu, ki sta si ga skupaj zgradila v Pes-ju, sta konec prejšnjega tedna praznovala zlato poroko Fanika in Henrik Jakob. Pozno sta se vzela. Njemu je bilo že osemintri-deset, njej osemindvajset let. Pred tem je Fanika služila v Šmartnem ob Paki, nato delala še v tovarni v Polzeli, po poroki pa je prevzela skrb za gospodinjstvo. Mož Jakob pa je kot varilec delal na rudniku. Delo je bilo težko, pa tudi nobenih zaščitnih sredstev niso imeli. Tako je že pred petindvajsetimi leti oslepel. Skrb za oslepelega moža, ki tudi sliši slabo, je prevzela Fanika, pogosto pa se pri njiju oglasi tudi njun nečak, osebni zdravnik Draško Vrabič. Pa tudi drugi nečaki pogosto prihajajo, še zlasti skrbni pa so sosedje, ki Faniki olajšajo marsikakšno opravilo, ji prinesejo kaj iz trgovine. Ob prazniku, petdesetletnici skupnega življenja, sta dobila Fanika In Henrik veliko pošte. S ponosom sta jo pokazala, obiskale pa so ju tudi predstavnice krajevne organizacije Rdečega križa. 30. julija 1998 ZANIMIVO KilS vas 13 j1 J HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Nekoga si boste z lahkoto ovijali okrog prsta, vendar se vam bo ravno zaradi tega zdelo vse skupaj zelo dolgočasno. Pripravljate se na spremembo, ki je od daleč videti vznemirljiva, iz bližine pa bo izpadla prav vsakdanja. Nekdo vam bo ali pisal ali pa telefoniral, vsekakor bo želel od vas nekaj, česar vi niste pripravljeni dati. fo mu raje povejte takoj, da boste imeli mir in se boste lahko posvečali stvarem, kijih imate radi. BIK OD 22.4. DO 20.5. Upate in si želite, da izjeme ne bodo več dolgo izjeme. Nekdo, s katerim se dogovarjate za sodelovanje, omahuje in nemara si bo tudi sam še premislil, če ne boste pravočasno postregli s trdimi in prepričljivimi dokazi. Kjer je dim, je tudi ogenj, zato ne bodite tako lahkomiselno brezskrbni. Raje se pobrigajte, da boste s starimi grehi opravili čim prej, vsekakor pred jesenjo. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Neka odločitev je dobra, da bi boljša ne mogla biti. Naleteli boste na človeka, s katerim imate mnogo skupnega. Prepiri bodo utihnili, čakajo vas dnevi neskaljene sreče. Nekdo gleda za vami in vas poskuša predramiti iz vaše slepe zaljubljenosti. Ne bo mu uspelo, saj bodo vaše oči videle čisto drugo kot njegove. Nad denarnim stanjem se ne boste mogli pritoževati. RAK OD 22.6. DO 22.7. Ne sporašujte preveč, da ne boste slišali tudi stvari, ki jih ne želite izvedeti. V prihodnjih dneh se boste izognili nekemu neprijetnemu srečanju, nato pa si boste privoščili nekaj, kar se zdi razkošje samo na prvi pogled. Biti neodvisen pomeni včasih tudi biti osamljen, mar ne? Nekdo vam bo dokazal svojo ljubezen. LEV OD 23.7. DO 23.8 Dobro ste se znašli v okoliščinah, ki bi marsikoga spravile ob živce. Od ponedeljka dalje boste želeli počivati na lovorikah, a vam tega ne bodo dovolili. Bodite pazljivi in ne dovolite prijatelju, da bi si ustvaril dober glas na vaš račun. S partnerjem se boste pogovarjali o zadevi, ki vas vedno znova vrže in tira, ker vas močno vznemiri. Privoščite si tudi počitek in nikar ne mislite, da bodo brez vas stvari propadlel Vsak je nadomestljiv. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Vse se bo vrtelo okoli denarja, vi pa boste le stali ob strani, molčali, in gledali, kaj se bo zgodilo. Zgodilo se bo točno tisto, kar si boste na tihem želeli, pa ne boste prav verjeli, da se bo kdaj uresničilo. Dnevi pred vami bodo pestri in polni prijetnih dogodkov, tudi takih, ki vas bodo malce vrgli iz tira. Vezani boste srečni v dvoje, nevezani pa se boste zagotovo zaljubili. Od vas je odvisno, ali bo ljubezen tudi kmalu vzcvetela. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Vse se bo odvijalo po načrtu, vi pa boste kljub vsemu vznemirjeni. Ne veste, kaj lahko pričakujete od prihodnjih dni. Zaplet, ki ste si ga toliko časa želeli, ni obrodil pravih sadov, dolgočasite se in si na vso moč želite sprememb. V odnosih s partnerjem boste hoteli imeti prvo in zadnjo besedo, a zaman. Ne bo se vam pustil. 5e več - močno se bo uprl, zato si bosta izrekla tudi kakšno krepko. Vse pa bo hitro minilo in spet bo vse po starem. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Veliko razlogov boste imeli, da boste srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Nekdo od vaših bližnjih vas bo močno presenetil in morali mu boste čestitati. Ob tem vas bo malce zapekla slaba vest, saj ob vsesplošnem pomanjkanju časa naredite premalo za svoje najdražje. Ze kmalu bo boljše, a zna se zgoditi, do vam bo zmanjkalo energije. Varčujte z njo, da vom ne bo spet ponagajalo zdravje. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Čim bolj boste hiteli, manj vam bo jasno, kaj pravzaprav hočete od življenja in kaj pričakujete od partnerja. lo se bo poznalo prav na vsakem koraku, zato se ne čudite, že bodo dnevi doma bolj molčeči, v službi pa moreči. Ce boste te dni uživali dopust, ga vsekakor izkoristite, saj kaže, da bo jesen naporna in polna različnih dogodkov, ki bodo zahtevali vso vašo moč in zbranost. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Kritičnim mislim bodo sledile besede in nato tudi dejanja, vi pa se boste modro držali ob strani. Navsezadnje veste, da se ni dobro spuščati na področje, kjer niste dobro podkovani, zato si tudi ne boste prizadevali, da bi se na njem izkazali. Preveč vam godi, če blestite, s porazi pa se ne morete sprijazniti kar tako. Partner bo imel nekaj težav sam s sabo, zato jih bo nehote povzročal tudi vam. Stojte mu ob strani. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Bolj kot boste razmišljali, manj vam bo jasno, kako naj ukrepate, da se bo izšlo tako, kot si vi želite. Načrti niso slabi, a kaj, ko so tako visoko leteči, da še sami ne verjamete, da vam bo uspelo. Zvezde vam priporočajo, da kakšen teden odložite vse skrbi in pozabite na težave. Ko se boste spočili, bo vse lažje, tudi odločali se boste modreje. Glavobole boste najlažje odpravili, če se boste sprostili in pozabili na skrbi. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ce boste veliko spraševali, boste marsikaj izvedeli. In marsikaj od slišanega vam ne bo niti najmanj všeč. Zato se pogovarjajte le s tistimi, ki vam trenutno lahko pomagajo, vse ostale, ki po svetu prenašajo čveke, pa raje pustite na miru. Manjka vam prave sprostitve, saj ste že nekaj tednov precej napeti. Še malo, pa bo tudi za vas prišel srečnejši in mirnejši čas. Čeprav imam občutek, da vedno manj žensk plete jopice in puloverje, ker so pač ročna dela čisto premalo cenjena, pletenine nikakor niso iz mode. Fh naj bodo industrijske, narejene na pletilni stroj, ali, po mojem še vedno najlepše in najorigi-nalnejše, spletene na roke. Težava bo le v tem, da je v naših trgovinah težko najti lepo in kvalitetno prejo ali volno, saj tovrstne oddelke krčijo in celo ukinjajo, ker se bojda ne izplačajo. Poletne pletenine so primerne predvsem za nekoliko sveže poletne dni in večere, saj je znano, da niso najbolj hladne. Se vedno pri poletnih pleteninah kraljuje bela barva, tudi letos fantazijski vzroci in predvsem veliko luknjic in fantazijskih vzorcev, ki jih dobimo prav s pomočjo njih. Za tiste, ki znajo, idej nikoli ne zmanjka, drugim pa so na voljo tudi zelo kvalitetne revije s tovrstno ponudbo. Med dopus-' 'jM. 1 tom, posedanjem v l.?« jSM senci, boste imele zagotovo čas, da se tudi ve preizkusite v ročnih spretnostih, imenovanih "štrikanje". imam s Tudi, ko je zunaj peklensko vroče, sladice močno prijajo. Če imate čas in voljo, lahko svoje najdražje presenetite s sladico, ki jim bo zagotovo všeč, pa še hitro jo boste pripravili. Potrebujemo: 1 kg jabolk, 4 žlice sladkorja, malo cimeta, 4 jajca, 50 dkg sira mascarpone, 25 dkg skute, 20 dkg otroških piškotov, 2 decilitra močne črne kave, grenek kakav za posipanje. Jabolka očistite in naribajte, potem pa skuhajte v vodi z 2 žlicama sladkorja in cimetom. Ohlajeno zmečkajte z mikserjem v gosto kašo. Odcedite skuto. Rumenjake dobro zmiksajte s sladkorjem. Počasi dodajte mascarpone in skuto. Na koncu primešajte trd sneg iz beljakov. Na dno posode položite piškote, jih navlažite s kavo in razporedite jabolka. Pokrijte jih s kremo in postavite v hladilnik za 4 ure, najbolje pa bo, če kar čez noč. Potem tiramisu posujte z grenkim kakavom. Zdravljenje z zdravilnimi zelišči Ohranja se iz roda v rod. Človek je raziskoval naravo, jo še vedno raziskuje ter v njej išče pomoč. S pomočjo ljudskega izročila in dolgoletnih izkušenj so narejena številna zdravila iz zelišč. Njihova učinkovitost se potrjuje v vsakdanji rabi. V času, ko se vedno več ljudi, zaskrbljenih zaradi nepravilnega odnosa do življenja, vrača k našim zdravilnim rastlinam, ki nam jih je že zdavnaj podarila mati narava, sem se odločil, da pred- stavim svoje znanje in ugotovitve pri pripravi čajnih mešanic za razne vrste obolenj in tegob. Kaj je čaj? Po starem kitajskem verovanju ima čaj najmanj dvajset dobrih lastnosti: sprošča možgane, čisti kri, preprečuje nočne more, bistri oči, preganja žalost, izboljšuje spomin, človeka pa naredi pogumnejšega in hitrejšega. Čaj zmanjšuje utrujenost, osvežuje in povečuje zbranost ter sposobnost mišic, krepi kosti. Najpomembnejše lastnosti čajev so: - poleg vode je čaj ena najbolj naravnih pijač, človeku daje veliko tistega, kar je potrebno za njegovo zdravje. - deluje kot diuretik - pospešuje prebavo, lahko ga pijemo pred jedjo in po njej - želodčnim sokovom pomaga prebavljati hrano - odličen je po rekreacijskih vajah in telovadbi - skodelica toplega čaja hitro nadomesti izgubljeno vodo v telesu in nas osveži - ne vsebuje sladkorja - ne vsebuje ogljikovih hidratov, zato je pomemben pri hujšanju - pospešuje metabolizem v vseh celicah našega telesa Že zdavnaj so poznali in ločevali tri vrste čajev: Zeliščni čaj (enosestavinski), ki se uporabljajo samostojno, naprimer kopriva, šipek, meta, melisa, kamilica.... Večsestavinski čaji so mešanice iz več zelišč v homogeni sestavi. Namenski (zdravilni) čaji, naprimer pri srčni slabosti, mešanica iz zelišč: arnike baldrijana, lučnika, ma-jarona, materine dušice in omele. (se nadaljuje) 14 NitŠ ČAS TV SPORED 30- julija 1998 ČETRTEK, 30. julija SLOVENIJA 1 09.30 Packačkov pisani svet, risanka 09.40 Mlada Evropa poje 09.50 Denver, risana nan. 10.15 Korenine Afrike, 4/6 11.10 V hribih se dela dan 11.40 Homo turisticus 12.05 J.A.G., 11/22 13.00 Poročila 13.10 Zgodbe iz školjke 14.30 Razgledi slovenskih vrhov 15.00 Naravnost fantastično, 5/6 15.30 Zgodbe Ruth RendelI, 7/14 16.20 Slovenski utrinki 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Evropska tehnologija, 3/5 18.35 Izzivi prihodnosti, 5/22 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Emily z mesečeve domačije 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.50 Šport 22.55 Naravnost fantastično, 6/6 23.20 Zgodbe Ruth RendelI, 8/14 00.10 Brane Rončel 01.05 Evropska tehnologija, 3/5 01.20 Izzivi prihodnosti, 5/22 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 24/44 10.30 Pacific drive, 24/130 11.05 Družinski zdravnik, 10/14 12.10 Trend, oddaja o modi 13.00 Koncert Tinkare Kovač 13.40 Naša krajevna skupnost 14.25 Svet poroča 16.25 Grčija: SP v košarki M - Rusija:ZRJ, prenos 18.05 Opremljevalke, 5/21 18.30 Kdo je glavni, 15/22 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 20.55 Grčija: SP v košarki M - ttalija:Grcija, prenos 22.35 Na Letnu - Chico Freeman, oddaja tv Maribor 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Zavedno, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Ljubezen skozi stoletja, nan. 13.00 Bolnišnica upanja, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Ogledalo, nan. 15.30 Zavedno, nan. 16.30 Ograje našega mesta, nan. 17.30 Esmeralda, nad. 18.30 Začeti znova, nan. 19.30 24 ur 20.00 Melsore plače, nan. 20.50 Dobim - podarim 21.00 Manhattan bo moj, nan. 22.00 Želite, milord, nan. 23.00 Zgodba Jimija Hendrixa, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev Wllfl fcfe. Kanali ilž": (TI rfi 27 09.30 f( mJLk-M <*6 1 09.25 52 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 88. del, ponov. : 09.55 LEPOTICA IN ZVER, risani i film j 10.55 10.45 VABIMO K OGLEDU 11.00 10.50 VIDEO TOP glasbena oddaja ! 11.45 11.35 FESTIVAL BREŽICE 97: i 12.30 M0DUS VIVENDI (Zlata 12.35 doba Španije) i 19.55 20.00 20.05 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI j 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE j 20.05 VABIMO K OGLEDU I 20.10 PROGRAM ZA OTROKE: j 20.55 VVILLIAM TELL, risani film I 20.55 EPP 21.00 21.00 VEČERNI GOST j 21.30 IZ PRODUKCIJE LTV. oddaja i 21.20 TV PTUJ ! 22.00 REGIONALNE NOVICE ! 22.50 22.05 KARTE USODE, kontaktna j oddaja . ! 23.15 22.50 SOSEDJE, 89. del 23.20 23.15 NAJ SPOT DNEVA 23.25 23.20 TV IZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI do 24.00 j 23.45 PETEK, 31. julija SLOVENIJA 1 09.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Evropska tehnologija, 3/5 10.30 Izzivi prihodnosti, 5/22 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12.05 Emily z mesečeve domačije, 12/13 13.00 Poročila 13.10 Barillonova poroka, sng drama 15.00 Naravnost fantastično, 6/6 15.30 Zgodbe Ruth RendelI, 8/14 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Pepe s trobento 17.45 Palček David, 4/12 18.20 Izgubljene civilizacije, 6/10 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Obletnici RTV Slovenija 21.15 Pot k dobrim ljudem 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Oglasi 22.55 Polnočni klub 00.05 Večni sanjač, 1/24 00.35 Zgodbe Ruth RendelI, 9/14 01.25 Izgubljene civilizacije, 6/10 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 25/44 10.25 Pacific drive, 25/130 11.05 Opremljevalke, 5/21 11.30 Kdo je glavni, 15/22 12.00 Poživitev, amer. film 14.10 Grčija: SP v košarki M- Brazilijalitva, prenos 16.15 Charlotte Sophie Bentinck, nizoz. film 18.05 Pasje življenje, 11/22 18.30 Čudežni otrok, 7/22 19.30 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Zrakoplov, slovenski film 21.30 Vinska popotovanja, 4/13 21.55 Vaški škandal, ang. film 23.40 Klient, 4/19 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Zavedno,nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Obalna patrulja, nan. 13.00 Bolnišnica upanja, nan. 14.00 Obalna straža, nad. 15.00 Ogledalo, nan. 15.30 Za vedno, nad. 16.30 Ograje našega mesta, nan. 17.30 Esmeralda, nad. 18.30 Začeti znova, nan. 19.30 24 ur 20.00 Varuh prehoda, amer. film 22.00 Halifax, nan. 23.30 Sarine ljubezni, erotični film 01.00 24 ur kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO: - NAJ SPOT DNEVA; - VEČERNI GOST, pogovor v studiu ; - IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV PTUJ; -SOSEDJE, 89. del VABIMO K OGLEDU VVILLIAM TELL, risani film KARTE USODE, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VABIMO K OGLEDU POLETNI MIŠ MAŠ: -PIKAPOLONICA, otroška igra; - Risanke; - OTROŠKI GLASBENI SPOTI EPP 705. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program ZAPRAVLJIVCA, ameriški film SOSEDJE, 90. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 705. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 1. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Čarobni šolski avtobus, 31/39 08.55 Živahni svet iz zgodb, 6/13 09.20 Modro poletje, 15/37 09.50 Dobrodošli doma 09.55 Obletnici RTV Slovenija 10.55 Pot k dobrim ljudem 11.20 Promenadni koncert 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Prisluhnimo tišini 13.40 Večni sanjač, 1/24 14.05 Zgodbe Ruth RendelI, 9/14 14.55 Saint Jack, amer. film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Letni koncert APZ Tone Tomšič 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Okavango, 1/9 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 TV genij 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Homo turisticus 22.05 Tretje oko, 10/10 22.40 Poročila, vreme 23.05 Oglasi 23.10 Ob reki, amer. film . 00.50 Macgyver: Sodni dan, amer. film SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta 10.35 Jeklene ptice, nan. 11.20 Zrakoplov, slovenski film 13.45 Teniški magazin 14.15 Kolesarska dirka Tour de France, prenos 17.25 Tenis ATR polfinale, Kitzbuehll 19.30 Videoring 20.00 Umor na kmetiji, nemški film 21.20 Oglasi 21.25 V vrtincu 22.00 Sobotna noč 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Maska, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Guliverjeva potovanja, ris. serija 09.30 Kremenčkovi, ris. serija 10.00 Pajkec, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Nihče ni popoln, mladinski film 13.00 Formula 1, trening 14.00 Super pop s Stojanom Auerjem 15.30 Pop party. glasbena oddaja 16.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 17.30 Highlander, nan. 18.30 Beverty hills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Terminator 2, amer. akcijski film 22.30 Rdeča vročica, am. ak. film 00.30 Komandos, am. akcijski film 02.00 Rdeča Sonja, amer. ak. film 03.30 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 POLETNI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.20 705. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program 10.40 VABIMO K OGLEDU 10.45 SOSEDJE, pon. 90. dela 11.10 ZAPRAVLJIVCA, am. film 12.40 TV IZLOŽBA 12.45 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 VABIMO K OGLEDU 20.10 ČUKEC IN ROZI: ponovitev otroške oddaje 20.40 RISANKE 20.55 EPP 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI - 26. oddaja 21.30 ORFEJČKOVA PARADA, pon. 1. dela 22.45 REGIONALNE NOVICE 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 TV IZLOŽBA 23.00 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 2. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Cilkin kotiček, risanka 08.10 Skrivno življenje igrač, 10/26 08.25 Zvezdica, 23/26 08.50 Telerime 08.55 Modro poletje, 16/37 09.20 Pustolovščine, 22/24 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Mengša 11.00 Divji svet živali, 4/5 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.50 TV genij 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.15 The bullion boys, ang. film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Po dolgem in počez 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poletni most 21.35 Večerni gost 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.55 Tretji kamen od sonca, 16/20 23.20 Upravnica, 1/6 00.10 Po dolgem in počez SLOVENIJA 2 09.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu 10.50 Povest o dveh mestih, ang. film 12.10 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.00 Tenis ATR prenos iz Kitzbuehlla 18.40 Atene: SP v košarki M - Rusija;ltalija / Grčija, prenos 20.15 Naša krajevna skupnost - Fraki gre na zdravljenje 21.05 Seks, cenzura in filmi, 3/6 22.50 Oglasi 22.55 Prevaran, amer. film - ^L M-^ """I 08.00 Butec in butec, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Munkci, ris. serija 09.30 Kremenčkovi, nan. 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Beverty hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 12.50 Dobim-podarim 13.00 Oddaja pred prenosom formule 1 14.00 Formula 1, prenos 16.00 Baby boom, nan. 16.30 Naš Čarli, nan. 17.30 Poročne zdrahe, amer. komedija 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Starši na gumb, amer. komedija 21.45 Odpadnik, nan. 23.00 Igralski talent amer. komedija 01.00 24 ur Kanali i w 27 1 K il ^ M* 46 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 ČUKEC IN ROZI otr. oddaja 09.30 MALA MORSKA DEKLICA, risani film 10.20 704. VTV MAGAZIN 10.40 ŠPORTNI TOREK 10.50 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA, 13. del dok. oddaje 11.15 705. VTV MAGAZIN 11.35 EPP /VABIMO K OGLEDU 11.40 FESTIVAL BREŽICE: MODUS VIVENDI (Zlata doba Španije) 12.25 IZ PRODUKCIJE LTV: oddaja TV PTUJ 12.55 VEČERNI GOST 13.25 VIDEOSTRANI 17.00 ZAPRAVLJIVCA, am. film 18.30 DRUGAČEN SVET: KAREL VOGRIN, župnik iz Zg. Korene 19.20 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 26. oddaja 19.50 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.35 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 3. avgusta SLOVENIJA 1 09.30 09.45 10.15 11.05 Ela Peroci Palček David, 3/12 Izgubljene civilizacije, 5/10 Varni pred katastrofo, dokum. oddaja 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Sanje in resničnost 14.50 Poletni most 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.55 Zlatorog, otroška oddaja 18.05 Časovni popotniki, 7/13 18.35 Otroci sveta 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Savannah, 29/34 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Dekleta z naslovnice, dokum. oddaja 22.00 Odmevi 22.25 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Fina gospa, 9/14 23.20 Zgodbe Ruth RendelI, 5/14 00.10 Otroci sveta SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 21/44 10.25 Pacific drive, 21/130 10.50 Pasje življenje, 13/22 11.15 Čudežni otrok, 6/22 11.40 Šport v nedeljo 12.10 Vinska popotovanja, 3/13 12.30 Za suhcem, amer. film 15.00 Kolesarska dirka Tour de France, prenos 17.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 18.05 Ivanhoe, 4/6 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 20.55 Trend, oddaja o modi 21.45 Pomp 22.40 Brane Rončel izza odra 23.35 Studi city 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.15 23.15 01.00 09.30 10.50 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 22.00 22.25 22.30 22.55 23.00 23.05 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Resnične usode, nan. Parker Levvis, mlad. serija Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Ograje našega mesta, nan. Esmeralda, nad. Začeti znova, nan. 24 ur Lasje, amer. film Južni Brooklyn, nan. Rdeča zora, amer. film 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda: -NAJ SPOT DNEVA; -ORFEJČKOVA PARADA, 1. del;-VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: MALI PARNIK,risani film EPP SKRBIMO ZA ZDRAVJE: MANJ INVAZIVNI OPERATIVNI POSEGI; Gost: Dr. NADO VODOPIJA ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 14. del dokumentarne oddaje REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 91. del NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 4. avgusta SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.55 Zlatorog, otroška oddaja 10.10 Časovni popotniki, 7/13 10.30 Otroci sveta 11.05 Po domače 12.05 Savannah, 29/34 13.00 Poročila 14.05 Dekleta z naslovnice, dokum. oddaja 15.00 Fina gospa, 9/14 15.30 Zgodbe Ruth RendelI, 5/14 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine, 10/26 18.15 Velike knjige 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Hrošči, 4/10 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Kulturno poletje 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.55 Naravnost fantastično, 4/6 23.20 Zgodbe Ruth RendelI, 6/14 00.10 Veter sprememb, ang. drama 01.10 Velike knjige SLOVENIJA 2 10.00 na vasi, 22/44 10.25 Pacific drive, 22/130 10.50 Ivanhoe, 4/6 11.40 Studio city 12.35 Be radio, 4. del grasbene serije 15.00 Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 18.05 Rdeči klic, 1/7 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Osameljni planet 20.55 Krvno maščevanje, ital. film 22.30 Svet poroča -rv 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za vedno, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Otroški zdravnik, nan. 13.00 Bolnišnica upanja 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Ogledalo, nan. 15.30 Za vedno, nan. 16.30 Ograje našega mesta, nan. 17.30 Esmeralda, nan. 18.30 Začeti znova, nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Čas za sina, amer. drama 21.45 Mladi par, nan. 22.30 Krila, nan. 23.00 Jeklena zora, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev J^Bife.ltanall mm ^ [f^ 27 1 Mir 52 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 91. del, ponovitev 09.55 MALI PARNIK, risani film 10.45 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: MANJ INVAZIVNI OPERA- TIVNI POSEGI; Gost: Dr. NADO VODOPIJA 11.45 VABIMO K OGLEDU 11.50 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA: ponovitev 14. dela dokumentarne oddaje 12.15 TV IZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 VABIMO K OGLEDU 20.05 PROGRAM ZA OTROKE: RISANKE 20.55 EPP 21.00 706. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 21.15 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 21.25 SOSEDJE, 92. del 21.50 NAJ SPOT DNEVA 21.55 TV IZLOŽBA 22.00 706. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Moja enciklopedija 09.40 Waynove dogodivščine, 10/26 10.05 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.20 Velike knjige 11.10 Kulturno poletje 12.05 Hrošči, 4/10 13.00 Poročila 13.10 Tretji kamen od sonca, 15/20 13.35 Dolgo poletje Georgea Adamsa, amer. film 15.05 Naravnost fantastično, 4/6 15.35 Zgodbe Ruth RendelI, 6/14 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Modro poletje, 14/37 18.00 Mlada Evropa poje 18.20 Afriške korenine, 4/7 19.10 Risanka 19.80 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 11/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 To življenje, 5/11 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Naravnost fantastično, 5/6 23.25 Zgodbe Ruth RendelI, 7/14 00.15 Macbeth, 4. dejanje, opera 01.15 Afriške korenine, 4/7 SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, 23/44 10.30 Pacific drive, 23/130 10.50 Rdeči klic, 1/7 11.40 Pomp 12.35 Seks, cenzura in film, 2/6 13.30 Lov za zakladom, kviz 15.55 Kolo sreče, tv igrica 16.25 Grčija: SP v košarki M - ZDA:Brazilija, prenos 17.55 Maribor: nogomet pokal UEFA, Maribor Teatanic:Kareda, prenos 19.30 Videoring 20.00 Pariz: atletika grand prix, prenos 22.30 Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 23.15 Šestero zgodb, 3/6 00.15 Lov za zakladom. 3/6 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.30 11.00 11.05 12.00 19.55 20.00 20.05 20.10 20.55 21.00 21.45 22.30 22.35 23.00 23.05 23.10 Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Ogledalo, nan. Za vedno, nan. Ograje našega mesta, nan. Esmeralda, nad. Začeti znova, nan. Vreme 24 ur Ubijalski nagon, amer. film Newyorška policija, nan. Krila, nan. Umor v Chicagu, amer. film 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO:-RISANKE; -706. VTV MAGAZIN; -ŠPORTNI TOREK; -SOSEDJE, 92. del nadaljevanke VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE VABIMO K OGLEDU PROGRAM ZA OTROKE: HRESTAČ, risani film EPP NAJ SPOT, glasbena oddaja VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 93. del nadaljevanke NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10 Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija). Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - f-tee čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 30. julija 1998 MODRO IMIM KRONIKA W vas 15 Preiskava o tragični prometni nesreči, ki seje zgodila v petek zvečer v križišču Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju, pospešeno teče. Kot že veste, je bilo v njej udeleženo intervencijsko vozilo policije, ki je motoristu zaprlo pot, v trčenju, do katerega je prišlo, pa sta umrla mlada Velenjčana, 19-letni Dalibor Anič in 18-letna Petra Češek. Preiskovalci Uprave za notranje zadeve raziskujejo še nekaj odprtih vprašanj v zvezi s to nesrečo, kije močno pretresla celo Velenje. Predvsem gre za vprašanje, ki se razlikuje po izjavah prič, ali je voznik motornega kolesa tik pred nesrečo imel prižgane luči za osvetljevanje ceste ali ne. Preiskava mora pokazati tudi, kakšna je bila hitrost enega in drugega vozila tik pred nesrečo, kar bodo ugotavljali na podlagi poškodb obeh vozil. Opravili pa bodo tudi analizo telesnih tekočin vseh udeležencev, tako policista kot obeh umrlih. Kot poudarjajo na UNZ Celje, tragično nesrečo globoko obžalujejo, preiskava v zvezi z njo pa poteka objektivno, korektno in neodvisno, kot je dejal načelnik Operativno komunikacijskega centra UNZ Celje Edvard Mlačnik. Po prvih ugotovitvah je nesrečo nedvomno zakrivil policist, zaradi česar je bil že suspendiran z delovnega mesta. Mlačnik je povedal še, da je policist zaradi šoka, ki ga je doživel, moral poiskati zdravniško pomoč. Do konca preiskave okoliščin v katerih je do nesreče prišlo, ostajajo zgolj dejstva iz poročila. To se v ničemer ne razlikuje od drugih sporočil nastalih po podobnih tragičnih nesrečah. "V petek, 24. julija, ob 22.40 je po Šaleški cesti iz smeri Celjske proti križišču s Kidričevo cesto vozil special-no-osebno vozilo policije 29- letni Rado Č. iz Velenja. Ko je v križišču zavijal levo na Kidričevo cesto, je iz nasprotne smeri, po Šaleški cesti, pripeljal voznik motornega kolesa 19-letni Dalibor A. iz Velenja. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, v katerem je na kraju nesreče umrla potnica na motornem kolesu 18-letna Petra Č. iz Velenja, voznik Dalibor A. pa je umrl v Zdravstvenem domu Velenje." Komandir Policijske postaje Velenje Robert Videč je povedal, da velenjski policisti globoko obžalujejo, da je do tragičnega dogodka, ki jih je močno pretresel, prišlo. Zaradi nepristranskosti preiskave so bili izključeni iz postopka, tako da ta teče popolnoma neodvisno od njih. Ogled nesreče so vodili preiskovalni sodnik, državni tožilec in inšpektor UNZ Celje. O izsledkih bodo, kot je obljubil tudi minister za notranje zadeve in kot so poudarili na UNZ Celje, javnost celovito seznanili takoj, ko bo preiskava končana. Vprašanje, ki si ga v teh dneh postavljajo številni pa je, ali bi bile posledice trčenja tako strahotne, če bi mlada motorista uporabljala zaščitne čelade. ■ Milena Krstič - Planine KSfe. Dalibor Anič Petra Cešek Prizorišče tragedije. Takoj po njej se je tam zbrala množica, ki se je zgražala in zmerjala policiste, kar nikomur ni moglo biti v pomoč. Foto J. M. Izjava ministra Bandlja Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve: "Ob tragični prometni nesreči, ki se je zgodila v petek nekaj po pol enajsti uri zvečer v Velenju in v kateri sta umrla mlad voznik motornega kolesa in njegova sopotnica, javnosti sporočam, da meje nesreča globoko prizadela in jo skupaj z vodstvom slovenske policije obžalujem. Nesreča nas je pretresla še toliko bolj, ker je prišlo do trčenja nied službenim vozilom policije in motornim kolesom. Prepričan sem in tudi osebno zagotavljam, da bodo preiskovalci Uprave za notranje zadeve Celje ne glede na to, daje bil v nesreči udeležen tudi policist, prometno nesrečo obravnavali strokovno, profesionalno in objektivno. Svojcem in slovenski javnosti prav tako zagotavljam, da jih bo Uprava za notranje zadeve po končani preiskavi obvestila o vseh okoliščinah prometne nesreče in ukrepih policije." Niso ju ustavljali Mnogi Velenjčani so dan po nesreči govorili, da naj bi policisti nesrečna motorista "lovili", ker naj bi vozila brez čelad. Edvard Mlačnik, načelnik OKC UNZ Celje, zagotavlja, da to ne drži. "S polno osebno odgovornostjo moram to zanikati. Tudi sam sem slišal te govorice, ki so ponekod šle še dlje, češ, da naj bi policisti ustavljali oziroma z intervencijskim vozilom celo zapirali cesto nasproti vozečemu vozniku motornega kolesa. Zagotavljam vam, da so bili policisti na "normalni" vožnji. Bili so na poti v Zdravstveni dom, kamor so na strokovni pregled peljali udeleženca cestnega prometa. Tudi ta človek bi lahko v končni fazi o tem kaj povedal. Zgolj naključju gre pripisati, daje v tem križišču prišlo do tako hude nesreče, s tako tragičnimi posledicami. Policisti jo globoko obžalujemo." melišču. Pri drsenju in padcu je dobil Blaž sled poškodbe. Ob pomoči pripadnikov GRS in posadke helikopterja so ga prepeljali v dolino. Po zdravniški oskrbi, ki so mu jo nudili v zdravstvenem domu Mozirje, so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Pridi po kolo! V soboto, 25. julija, ob 2.40, se je na magistralni cesti izven naselja Latkova vas pripetila prometna nesreča z gmotno škodo. V času, ko je voznica osebnega avtomobila, udeležena v nesreči, odšla na policijsko postajo, da prijavi nesrečo, je neznana mlajša kolesarka odšla s kraja preden so tja prispeli policisti. Neznano kolesarko zdaj policisti vabijo, da se oglasi na postaji in prevzame svoje kolo ter pojasni okoliščine nesreče. Sit je lahko pil V noči na četrtek, 23. julija, je nekdo vlomil v gostišče Brecl v Letušu. V lokalu se je najedel in napil, za domov pa si je vzel še 12 zavojčkov Marlboro in steklenico whiskyja. Marijo M. je oškodoval za 15.000 tolarjev. Zidak v izložbo V petek, 24. julija, okoli 4. ure zjutraj, so žalski policisti opazili, da je neznanec v izložbeno okno optike Irman na Savinjski cesti v Žalcu vrgel zidak. Pri tem je povzročil za okoli 6.000 tolarjev škode. Vlom v barako Konec minulega tedna je neznanec na nepojasnjen način vlomil v leseno barako last Marte U. na Polzeli. Odnesel je plinsko jeklenko ter vrtno motorno kosilnico in lastnici povzročil za okoli 32.000 tolarjev škode. 7. šofersko srečanje na Rogli Minulo nedeljo so v celjski regiji regiji zaključili praznovanje šoferskega stanovskega praznika, dneva šoferjev, 13. julija. Slovestnost in družabno srečanje so združili z osrednjim, sedmim tradicionalnim srečanjem voznikov Slovenije na Rogli. 1922, tudi v bodoče ostala tako pomemna, jeklena organizacija. Garancija za to je vaših 55 združenj z okoli 11 tisoč člani, od katerih je 2300 uniformi-rancev, ki s tem izkazujejo svojo pripadnost organizaciji.« Ob kulturnem programu, športnih in zabavnih igrah ter ■■Bi Zbranim sta spregovorila predsednik regijskega odbora ZŠAM celjske regije ter državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze mag. Iztok Zajec, ki je med drugim povedal: »Dovolite, da vam ob vašem prazniku iskreno čestitam in vam želim, da bi vaša zveza, ustanovljena že leta prvemu izboru šoferske lepotice Slovenije, so se šoferji, člani Zveze šoferjev in av-tomehanikov Slovenije - mnogo jih je bilo tudi iz savinjske in Šaleške doline - prijetno zabavalo, kar jim je omogočilo naklonjeno pohorsko vreme. ■ Jože Miklavc V trčenju motorista z marico umrla mlada Velenjčana Tragedija pod bazenom pretresla mesto "Kopalka" ostala brez denarja V sredo, 22. julija, je med 9. in 10. uro neznanec obiskal prostore zimskega bazena v Zdravilišču Topolšica. Iz odklenjene garderobne omarice je ukradel žensko denarnico. V njej je imela Ana Š. okoli 90.000 tolarjev. Blagajno vrgel skozi okno V četrtek, 23. julija, nekaj pred 3. uro zjutraj, je 30-letni Boris I iz Velenja vlomil v trgovino "Sova" na Koroški cesti v Velenju, last Alje D. V trgovini je vzel elektronsko blagajno in jo skozi razbito okno vrgel na dvorišče. Ker ga je pri tem zalotila bližnja stanovalka, je pobral le denar, ki se je raztresel iz blagajne in zbežal. Zanimiv šolski hladilnik Med torkom in sredo, 21. in 22. julija, je neznanec vlomil v prostore Osnovne šole Nazarje. Očitno je bil lačen, saj se je spustil predvsem v hladilnik in iz njega pobral salamo, sir in čokolado, kar bivše skupaj stalo, če bi kupil v trgovini kakšnih 1.000 tolarjev, ker pajc vlomil, je šoli povzročil še za kakšnih 20.000 tolarjev stroškov več. Telefoniral bo V noči na petek, 24. julija, je neznanec vlomil v trgovino Tehnofon v Nazarju. Ukradel je telefonski aparat GSM znamke Motorola vreden 39.560 tolarjev. Fantu zdrsnilo pri sestopu V soboto, 25. julija, okoli 15.20, je skupina planincev iz Šen-tjuija sestopala iz smeri Planjave preko Škarij v smeri Klemenče jame. Na snegu je 11 -letnemu Blažu S., ki je hodil v spremstvu očeta, zdrsnilo. Po približno 50 metrih drsenja se je ustavil na 16 MŠ i as ŠPORT 30. julija 1998 Nogometni kiub Rudar Začetek trojnega tekmovalnega plesa V soboto in nedeljo bodo oživela igrišča v 1. državni nogometni ligi, saj bodo nogometaši odigrali prvi krog novega prvenstva. Pred nogometaši velenjskega Rudarja je zahtevna sezona. Ob boju za čim višje mesto na prvenstveni lestvici, cilj je uvrstitev med 3. in 5. mestom ter zagotovitev nastopa v enem od evropskih tekmovanj, bodo branili naslov slovenskega pokalnega zmagovalca, vsaj prvo oviro pa bi radi preskočili tudi v tekmovanju evropskih pokalnih zmagoval- cev. Na izjemno zahtevno sezono so se dobro pripravljali in odigrali precej prijateljskih tekem. Tako so v soboto nastopili na turnirju v Rogozi kjer sta ob njih in domačem tretjeligašu Montavar Rogoza nastopila še lanska zmagovalka tega turnirja ljubljanska SCT Olimpija in novinec v ligi najboljših, kranjska ekipa Živila Triglav. Turnir sta začeli moštvi Rudarja in Rogoze. Domači so presenetljivo povedli že v 1. minuti, Velenjčani so z zade- NK ESOTECH Šmartno Slab začetek, boljše nadaljevanje... Šmarški nogometaši so prejšnji teden pričeli igrati prijateljske tekme. Najprej so se v četrtek na svojem igrišču pomerili s šoštanjskim Usnjaijem. Trener Tomažič je predstavil dve ekipi, ki sta igrali vsaka en polčas. Obe sta prikazali zelo slabo igro in gostje iz Šoštanja so to izkoristili in zmagal s kar 4:1, edini zadetek za domače pa je dosegel Šoštar. Konec tedna so se Smarčani v Slovenj Gradcu srečali s ekipo Posavine iz Zagreba, sicer članom 2. hrvaške lige. Igralci ES-OTECHA so zaigrali zelo dobro in bili enakovreden nasprotnik profesionalcem iz Zagreba. Z zadetkom Smajloviča so povedli v 35. minuti, nato pa z disciplinirano igro držali vodstvo vse do 90. minute, ko so Zagrebčani uspeli izid izenačiti. V nedeljo bi morali v Šmartnem odigrati dve tekmi, vendar dopoldanske žal ni bilo, ker gostov iz Smihela na avstrijskem Koroškem ni bilo v Šmartno. Popoldne so nato odigrali tekmo s tretjeligašem TIM Laško in pokazali dokaj dobro igro. Bili so boljši nasprotnik vso tekmo in so goste povsem nadigrali. Že na začetku so igrali na polovici gostov, Šmarčani pa so težko prebijali zgoščeno obrambo Laščanov. Domači so povedli šele v 32. minuti, ko so gostje v kazenskem prostoru zrušili Mujanoviča, z 11 metrov pa je zadel Javornik. Dve minuti kasneje je Omera-gič s prostega strela zadel prečko, v 45. minuti pa je po strelu s kota Mujanovič drugič premagala gostujočega vratarja. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila, domači napadalci so zapravili še kopico priložnosti, v 88. minuti pa je Omeragič ušel gostujočim branilcem in dosegel še tretji zadetek. V soboto bo v Šmartnem gostovalo moštvo Factor iz Črnuč, na pomembni preizkušnji pa bodo nogometaši ESOTECHA v sredo, 5. avgusta, ko se bodo v pokalni tekmi doma pomerili s prvoligašem Korotanom s Prevalj, tekmo pa bodo začeli ob 17.00. ■ Janko Goričnik Športnik -športnica meseca Danes objavljamo peti in zadnji kupon za športnico ali športnika meseca junija. Vsak lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj. Tudi za junij smo vam ponudili nekaj kandidatov, odločitev pa bo seveda vaša. Katarina Srebotnik je seveda še vedno na "listi," poleg nje so še Uroš Kočnik (smučarski skoki), Damijan Vodušek (namizni tenis), Zoran Rednak (balinanje), Tina Pandža (plavanje) in Damijan Verb-njak (atletika), odločil pa bo seveda po vaš izbor. Za lepe dosežke je doslej največ glasov prejela Katarina Srebotnik, s po enim glasom zaostanka ji na drugem in tretjem mestu sledita Jernej Javornik in Uroš Kočnik, v konkurenci pa so še Boris Kališek, Damijan Vodušek in Damjan Verbnjak. Pasji dnevi so in s kuponi zares ne pretiravate, številke so nizke in če boste v zadnjem tednu pridni, se lahko vrstni red krepko spremeni. i Športnica - športnik junija ^ I Glasujem za športnico(ka).................................................. I | Naslov glasovalca............................................................ | I I ................................... j tkom Javornika izenačili že v 5. minuti, z zadetkom Pavloviča pa v 16. že povedli. Na 3:1 je v zadnji minuti prvega polčasa s strelom z enajstmetrovke povišal Javornik. S svojim drugim zadetkom na tej tekmi je končni izid 4:1 v 50. minuti postavil Pavlovič. V drugi tekmi so Živila Triglav premagala SCT Olimpijo z 2:1. V tekmi za prvo mesto so Velenjčani nastopili z drugo postavo in proti Kranjčanom izgubili z 1:3 (1:1). Rudarje je v vodstvo popeljal Boškovič v 16. minuti, po hudi napaki velenjskega vratarja Vučenoviča so Kranjčani izenačili v 19. minuti, v 38. minuti že vodili z 2:1, končni izid pa so dosegli v 60. Bo Zoran Pavlovič učinkovit tudi proti Potrošniku in odgnal skrbi trenerja Draga Kostanjška glede neučinkovitosti? Uvodno tekmo novega prvenstva bodo nogometaši Rudarja odigrali na svojem igrišču, na stadionu ob Jezeru pa bodo gostili moštvo Potrošnika, tekmo pa bodo začeli ob 17.00. Tenis Katarina (le) druga v Evropi Na evropskem prvenstvu za mladinke do 18 let v švicarskem Klostersu je najboljša slovenska mladinka Katarina Srebotnik osvojila drugo mesto. Do finala je zanesljivo premagovala svoje tekmice, odločilni dvoboj pa je morala zaradi težav z želodcem Evi Dyrnberg z Danske predati, nasprotnica pa je takrat že vodila s 6:4 in 3:0. Povedati velja, daje danska igralka v finalu evropskega prvenstva igrala že lani in izgubila z Avstrijko Schwarz, skupaj z Jeleno Kostanič s Hrvšake pa je na letošnjem turnirju v Wimbledonu zmagala v igri parov med mladinkami do 18 let. Katarina Srebotnik je v polfinalu po velikem boju premagala špansko igralko Lourdes Dominguez s 6:4 in 7:5, v četrt-finalu pa večno tekmico Madžarko Zsofio Gubacsi s 6:0 in 7:6 (7:0). Polfinalna zmaga je bila njena petnajsta posamična zapored na svetovni turneji. Pomembno je, da je Katarina za finale v Klostersu dobila 120 točk in utrdila vodstvo na svetovni lestvici ITF s skupno 970 točkami, druga je Avstralka Jelena Dokič (870) in tretja Tina Pisnik (790). Plavanje Za zaključek še 12 medalj Z državnim prvenstvom za kadete in mladince, ki je bilo konec preteklega tedna v Mariboru, so plavalci sklenili letošnjo poletno tekmovalno sezono. Na prvenstvu je nastopilo 220 plavalcev iz 176 slovenskih klubov. Velenjski klub je zastopalo 13 plavalk in plavalcev: 4 kadetinje, 2 kadeta, 3 mladinke in 4 mladinci. Skupno so osvojili 12 medalj: 6 zlatih, 2 srebrni in 4 bronaste. Najuspešnejša je bila Tina Pandža, ki je v treh dneh osvojila S zlatih in 1 srebrno medaljo. Jure Primožič, ki je bil po mnenju direktorja plavalnih reprezentanc največje pozitivno presenečenje absolutnega prvenstva Slovenije, je žal po tem prvenstvu zbolel, kljub temu pa je prvi dan prvenstva v Mariboru nastopil in na 400 m prosto osvojil drugo mesto. S tem je omogočil nastop mladinski štafeti 4 x 200 m prosto, ki je po veliki borbi z Ljubljano uspela osvojiti prvo mesto in zlato medaljo. Plavali so Jure Primožič, Ivan Vrhnjak, Bojan Knez in Mario Petras, ki so se z zlatim odličjem dostojno poslovili od mladinske kategorije. Vrhnjak, Knez in Pe- tras so si s tem nastopom "priplavali" še status kategoriziranega športnika, ki ga podeljuje slovenski olimpijski komite. Bronaste medalje na državnem prvenstvu so osvojili še Maja in Nina Sovinek ter štafeta 4 x 100 m mešano med kadetinjami in Ivan Vrhnjak med mladinci. Rezultati velenjskih predstavnikov, ki so se uvrstili v finale med 8 najboljših: kadet- inje - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 28,13; 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:01,02; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:15,51; 100 m hrbtno: 3. Maja Sovinek 1:13,79; 200 m hrbtno: 4. Maja Sovinek 2:38,29; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:09,42,5. Nina Sovinek 1:14,38; 200 m delfin: 1. Tina Pandža 2:34,78; 200 m prsno: 3. Nina Sovinek 2:55,77; 200 m mešano: 2. Tina Pandža 2:31,53 (klubski rekord), 5. Nina Sovinek 2:40,77,8. Maja Tina Pandža z novo medaljo v več kot bogati zbirki Sovinek 2:46,99; štafeta 4 x 100 m prosto: 5. Velenje 4:34,59 (Nina Sovinek, Mateja Dolšak, Maja Sovinek, Tina Pandža); štafeta 4 x 200 m prosto: 5. Velenje 9:57,16; štaferta 4x 100 m mešano: 3. Velenje 5:00,44 (Maja Sovinek, Nina Sovinek, Tina Pandža, Mateja Dolšak); kadeti - 100 m hrbtno: 5. David Danev 1:06,99; 200 m hrbtno: 5. David Danev 2:28,16. Mladinke - 100 m prosto: 8. Helena Dolšak 1:07,41; 200 m prosto: 8. Anja Jandrok 2:26,57; 400 m prosto: 6. Anja Jandrok 5:00,51; 800 m prosto: 5. Anja Jandrok 10:23,11; 100 m prsno: 5. Helena Dolšak 1:27,98; 100 m delfin: 7. Helena Dolšak 1:16,91; mladinci-50 m prosto: 7. Bojan Knez 26,29, 8. Mario Petras 26,65; 200 m prosto: 6. Ivan Vrhnjak 2:05,73,7. Bojan Knez 2:07,72; 400 m prosto: 2. Jure Primožič 4:12,75, 4. Ivan Vrhnjak 4:17,76; 1500 m prosto: 3. Ivan Vrhnjak 17:10,84; štafeta 4 x 200 m prosto: 1. Velenje 8:20,72 (Jure Primožič, Ivan Vrhnjak, Bojan Knez, Mario Petras). ■ Marko Primožič Smučarski skoki Rolando dvakrat soliden V soboto in nedeljo so smučarji skakalci nastopili na dveh tekmah za poletni celinski pokal, katerih serijo so z dvojnim sporedom začeli na letošnji reviji skokov v Velenju. Udeležba na zadnjih dveh tekmah je bila zelo močna, slovenski skakalci pa so bili povprečni, morda tudi zaradi izjemno napornih treningov pred obema nastopoma. Velenjčan Rolando Kaligaro je bil na obeh tekmah drugi najboljši Slovenec. V soboto je v Berchtesgadnu zmagal nemec Hanavvald pred rojakoma Herrom in Hornschuhom, Lenič je bil 14, Kaligaro 21, Žonta 22. in Radelj 23. V Beljaku je v nedeljo slavil Švicar Steinauer pred Nemcem Herrom in Avstrijcem Wallneijem, najboljši Slovenec je bil Žonta na 13. mestu, Kaligaro je bil 17., Radelj pa 31. Tekme za celinski pokal bodo nadaljevali konec tedna v nemškem Oberstdorfu. Atletika Verbnjak na svetovnem prvenstvu V francoskem mestecu Annecy blizu olimpijskega Albertvilla poteka od torka do nedelje 7. mladinsko svetovno prvenstvo v atletiki. Slovensko zastopstvo šteje 12 mladincev in 5 mladink. Konkurenca je izredno močna, zato v slovenski reprezentanci pravijo, da bo velik uspeh pomenila že vsaka uvrstitev v polfinale, finale pa bi bil že vrunski dosežek, ki mu je najbližje Sonja Roman v tekih na 800 in 1500 metrov. Prvi cilj naših predstavnikov in predstavnic je doseči rezultate blizu svojih osebnih rekordov, Slovenijo pa bo skušal čim bolj dostojno zastopati tudi član velenjskega atletskega kluba Damjan Verbnjak v suvanju krogle. 30. julija 1998 ŠPORT IN REKREACIJA KAK VAS 17 Športni Svetovnega prvenstva v športnem ribolovu za mladince se je kot slovenski reprezen-tant udeležil tudi 15 - letni Jože Skornšek iz Lokovice pri Šoštanju. V belgijskem mestu Gent je 18. in 19. julija potekalo 12. svetovno prvenstvo v športnem ribolovu za mladince, ki se ga je udeležilo 21 reprezentanc s 110 tekmovalci s celega sveta. Kot najmlajši član petčlanske slovenske mladinske reprezentance se ga je udeležil tudi član Ribiške družine Paka iz Šoštanja Jože Skornšek iz Lokovice pri Šoštanju. Tekmovanje je potekalo na kanalu v bližini Genta, zato so bili v majhni prednosti tekmovalci navajeni rahlo tekočih voda in seveda domačini Belgijci. Po ribolov dveh dneh oziroma šestih urah lovljenja so sešteli dosežene točke (za vsak dan posebej se stehta ulov in določi točke), s katerimi se je Jože Skornšek uvrstil na 59. mesto, kar je hkrati pomenilo tudi najboljšo slovensko uvrstitev. Svetovno prvenstvo v Gentu je bilo že drugo tovrstno tekmovanje za mladega Lokovičana, saj se je lani udeležil tudi svetovnega prvenstva v športnem ribolovu za pionirje v Varaždinu na Hrvaškem Čeprav ima komaj 15. let je Jože Skornšek že vrsto let navdušen ribič, zato veliko svojega prostega časa preživi na obrežju Družmirskega jezera, kjer pod vodstvom svojega trenerja Jožeta Detelbacha trenira vsaj trikrat na teden. Letošnjo pot v Belgijo sta mu omogočili Ribiška zveza Slovenije in Zveza ribiških družin Celje, želi pa si, da bi ta nekoliko manj opazen in poz-rran šport podprl še kakšen sponzor in mu tako omogočil tudi pot na naslednje svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Portugalskem. Talenta, volje in ljubezni do tega športa mu ne manjka, s pridobljenimi izkušnjami pa bo Jože Skornšek prav gotovo dosegal še boljše rezultate. ■ Damijan Kljajič Fotografija: Jože Skornšek Kolesarski klub Energija Drugi vzpon v Zavodnje Kolesarski klub Energija iz Velenja je v nedeljo uspešno izvedel rekreativno kolesarsko prireditev, to je drugi vzpon v Zavodnje. Kljub neobetavnemu vremenu v noči iz sobote na nedeljo seje na startu pred hotelom Vesna v Topolšici zbralo kar 124 kolesarjev iz vse Slovenije. Kot je že navada na podobnih kolesarskih prireditvah, so nagradili najtežjega, najmlajšega, najstarejšega, najštevilčnejšo ekipo in kolesarja, ki je prišel na vzpon v Zavodnje celo iz Nove Gorice. Nagrado za vztrajnost pa je dobil tudi tisti, ki je zadnji pripeljal čez ciljno črto pred gostiščem Pri Vidi. Najbolj veseli j>a so bili prireditelji veterana med kolesarji, 82 - letnega Milana Zirovnika. Razpisali so 7 kategorij, zmagovalci pa so bili - ženske: Vida Uršič (KK Stop Team); moški do 25 let: Sebastjan Gregoršanec (KK GIP Sevnica); od 26 - 40 let: Boris Andrejka (KK BTC Bauer); od 41 -50 let: Ljubo Car (KK Scott Čerin); od 51 - 60 let: Majk Lapuh (KK Sky star); nad 61 let: Franc Kekec (KK MTB Žalec) in v kategoriji gorskih kolesarjev Luka Pustoslemšek z Ljubnega. Želja članov KK Energija je, da bi ta prireditev postala tradicionalna, zato se za podporo zahvaljujejo sponzorjem, ki so prispevali k bogatemu srečelovu. Posebna zahvala velja turistični agenciji Relax iz Žalca, ki je tudi letos prispevala bogato glavno nagrado. Seveda v klub vabijo vse, ki so željni rekreacije in vesele družbe. Lokostrelski klub Indiana Poletni potep s konjem Peter Vodišek iz Škal je znan ljubitelj konj. Včasih je tudi tekmoval. Letos pa se je odločil za štiridnevno popotovanje od Hodoša do Velenja. Priskrbel si je potrebno dokumentacijo za konja za prehod meje in se do Hodoša odpeljal z avtomobilom, potem pa vzel pot pod kopita in jo mahnil po poljskih poteh proti Gornjemu Petrovcu in Rakičanu, kjer je pozdravil klubske kolege, ki so se udeležili državnega prvenstva v preskakovanju ovir. Z bro-dom je nato prečkal Muro, se ustavil pri Moravcih, v Ptuju, Pra-gerskem, Slovenski Bistrici od tu pa pribrzel mimo Dobrne v Velenje. Večjih težav na poti ni imel, tudi z iskanjem prenočišč zase in za konja ne (tega prej ni imel dogovorjenega).Povsod so se našli dobri ljudje in ljubitelji konj in Peter se je odločil, da bo izlet še kdaj ponovil. Vesel bo, če se mu bo kdo pridružil. Okrešelj Slavje ob 90 - letnici doma Planinci na širšem savinjskem področju letos slavijo celo kopico visokih obletnic. Naslednje slavje bo v nedeljo na Okrešlju, ob 90 - letnici Frischaufovega doma pa ga bodo pripravili člani Planinskega društva Celje. Slovesnost bodo pričeli ob 11.00, ob 13.00 pa bo še maša za žrtve gora nad Okrešljem. Šport ob flosarskem balu Močan teniški turnir V splet številnih prireditev ob vsakoletnem flosarskem balu na Ljubnem sodijo tudi različna športna tekmovanja. Eno letošnjih najmočnejših bo teniški turnir za odprto prvenstvo Slovenije in za pokal flosarja, ki ga bodo na igriščih Jakop poleg ribiškega doma po včerajšnjih kvalifikacijah pričeli danes, v četrtek. Sklenili ga bodo v soboto s polfinalnimi (10.00) in finalnim srečanjem (14.00). Do torka so udeležbo potrdili Por, Janškovec, Berendijaš, Doblšek in nekateri drugi igralci, organizatorji pa so se do srede nadejali še kakšnega odličnega igralca. Turnirja v malem nogometu za moške in ženske ekipe bodo pričeli jutri, v petek, ob 15.00, sklepni del pa bo na vrsti v soboto prav tako z začetkom ob 15.00. Poleg tega bo v soboto s pričetkom ob 10.00 še tekmovanje v smučarskih skokih za pokal flosarja. Gasilsko društvo Gornji Grad Prenovljen dom in Množični teki MTS Gorenje na pripravah za New York Na največjem maratonskem teku na svetu v New Yorku bo letos teklo 12 slovenskih maratoncev na celotni maratonski progi, na mednarodnem teku prijateljstva pa bo sodelovalo še 40 Slovencev. MTS Gorenje letos že osmič zaporedoma sodeluje v New Yorku, letos kar z dvema skupinama s po 40 in 15 udeleženci iz vse Slovenije. Kljub obilici organizacijskega dela s pripravami na potovanje in program 9- in 6-dnevnega gostovanja v New Yorku je MTS Gorenje letos že organiziral več tekmovanj v tekih in gostovanj tekačev v domovini in tujini. Tako so bili uspešni na dunajskem in praškem maratonu ter v Vigaranu v Italiji, posamezniki pa so bili uspešni za številnih tekih tako v Sloveniji kot v sosednji Avstriji in drugod. Priredili so tudi že več tekmovanj, med katerimi je bil nadvse zanimiv družinski štafetni tek. Ker so morali tekmovati trije člani družine ob udeležbi vsaj enega od staršev, je bila udeležba manjša od pričakovane. Sicer pa so nastopile že znane tekaške družine iz več koncev Slovenije, med katerimi so si po pričakovanju prvo mesto zagotovili Klemenovi iz Celja. Druga odmevna prireditev MTS Gorenja je bila prvi ulični tek na žalski noči, na katerem so si kolajne in nagrade priborili tekači vseh starosti (slika) iz Mežice, Sevnice, Kasaz, Laškega, Tuhinja, Velenja,Celja, Žalca in še od drugod. ■ Hinko Jerčič EftVJtiiJiisn BBCnJ H n ^tvfl i H Uspešni tudi na Madžarskem V madžarskem mestu Matraszele je bilo v soboto lokostrelsko in samostrelsko 3D tekmovanje za alpski pokal. Člani LK Indiana iz Logarske doline so v močni konkurenci 180 tekmovalcev iz osmih držav ponovno potrdili, da sodijo v sam vrh tega tekmovanja. Uvrstitve - samostrel klasik: 1. Janko Pinter 330 krogov, 2. Gorazd Grosek 316; s samostrelom compound sta Sandi Huič in Stane Saksida z 280 krogi delila 6. mesto, z lokom compound pa je bil 4. Karli Gradišnik s 332 krogi. Gasilsko društvo Mozirje Veterani za Lukšetov memorial Mozirski gasilci so v soboto izvedli vsakoletno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk v spomin na Viktorja Lukšeta. Vreme je bilo nastopajočim naklonjeno, gostitelji so se izkazali z zgledno izvedbo, gasilci in gasilke pa z znanjem in borbenostjo. Na koncu so bili vsi zadovoljni in veseli nad vnovičnim druženjem, ki starejšim posebej veliko pomeni. Vrstni red - veteranke : 1. Šmartno ob Paki, 2. Šalek, 3. Štore, 4. Pobrežje; veterani: 1. Šinkov turn, 2. Bevče, 3. Šalek, 4. PIGD TUŠ, 5. Pobrežje, 6. Mozirje, 7. Lovrenc, 8. Luče. Najstarejše so bile veteranke iz Šaleka s skupno 431 leti in povprečno starostjo 61 let, med veterani pa so prednjačili Lučani, ki so skupno našteli 533 let, v povprečju pa 76. Najstarejša veteranka je bila Amalija Biščan iz Šaleka z 68 leti, pri veteranih pa Janez Sršen iz Šinkovega turna z 92. ■ JP S povprečno starostjo 76 let so se izkazali gasilci iz Luč nov prapor V soboto popoldne so so bili ponosni in veseli člani gornje-grajskega gasilskega društva. Obeležili so namreč 115 - letnico svojega društva. Najprej so manjšo slovesnost pripravili ob prenovljenem domu in ga blagoslovili, zatem pa so na prireditvenem prostoru razvili še nov društveni prapor. Obudili so spomine na minula desetletja, v imenu Gasilske zveze Slovenije jih je pozdravil in jim čestital član njenega predsedstva Franc Naraks, lep kulturni program pa so izvedli pevci iz Bočne in zgornjesavinjs-ka godba na pihala. ■ jp ob novem praporu zagotavlja uspehe tudi v prihodnje 18 NilŠ vas OBVEŠČEVALEC 30. julija 1998 r 14- Poletne kulturne f SAGAR V petek, 7. avgusta 1998 ob 20.30 bo na velenjskem gradu večer indijske glasbe. Damir Višič, Borut Zerdoner, Igor Berget in Nino Mureškič bodo izvajali tradicionalno indijsko glasbo na instrumente kot so: sarod, tabla, kitara in tolkala. Skladbe, ki jih izvaja skupina SAGAR temeljijo na klasičnih indijskih ragah, ki se prepletajo z elementi jazza, ročka ter moderne klasične in indoarabske glasbe. Vstopnice 600 SIT! • SARDINIJA - OTOK UUBEZNI V soboto 8. avgusta, ob 20.30, bo na Velenjskem gradu Igor Drandič prikazal barvne diapozitive s svojega potepanja po Sardiniji. Igor Drandič je znan po tem, da preživi veliko časa v odmaknjenih predelih sveta, kjer ni elektrike, prometnih vez in telefona in kjer mu gostoljubje nudita le mir, samota in neokrnjena narava. Vstopnice 600 SIT! i JI KINO PlAVA IAGUNA POCITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE! Želimo vas informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 10. avgusta. Vse apartmaje Astra in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmajaže od 8.360 Sit (89 DEM)! Dobrodošli v autokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona na osebo na dan že od 6.110 Sit (65 DEM)! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 207 Sit (2,20 DEM) po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih - storitev obveščamo, da /: morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: ||| Potrudili se bomo, da bomo reklamacije jOdpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje iHiMiKnHi 18 NE FFIm Pravi naslov za uspešno re klano!» KINO VELENJE v hotelu PAKA Velika dvorana JACKIE BR0WN -črna komedija, Dolby Digital Četrtek, 30.7. ob 20. uri Režija: Tarantino Vloge: Pam Grier, Smauel L. Jackson,... Dolžina: 135 minut Jackie poleg poklica stevardese opravlja še tvegan posel za preprodajalca orožja. Zanj namreč tihotapi v tujino gotovino. Ko jo nekoč na letališču razkrinka policija, jo postavijo pred ultimat, ali zapor ali ovadba preprodajalca! MERKURJEV SRD (triler), DTS. V petek, 31.7. ob 18.h in 20.30h V soboto, 1.8. ob 18.h, 20.30h in 23h V nedeljo, 2.8. ob 18.h in 20.30h Vloga: Bruce Willis Dolžina: 114 minut Devetletni fant vdre v računalnik ameriške tajne službe ter dešifrira tajni pomen zelo pomembnega dokumenta. Ko ga odkrijejo, se začne pregon. Ščiti ga le detektiv, ki počasi dojame, za kaj sploh gre. RDEČI KOT (triler), D0LBY DIGITAL V ponedeljek 3.8. ob 18.h in 20.30h V torek, 4.8. ob 18.h in 20.30h Režija: Robert King Vloge: Richard Gere Dolžina: 119 minut Jack je uspešen odvetnik. Na Kitajsko odpotuje, da bi sklenil pogod- bo o satelitskih komunikacijah. Toda, po noči, ki jo preživi z lepotico, ga obtožijo umora, ki ga ni zagrešil. Ameriški poslovni kolegi ga zapustijo in znajde se na milost in nemilost kitajskega pravosodnega sistema in odvetnice Shen Yuelin. EVITA (glasbena drama), Dolby Digital. V sredo, 5.8. ob 20.h V četrtek, 6.8. ob 20.h Režija: Alan Parker Vloge: Madonna, Antonio Banderas Dolžina: 134 minut Film je zasnovan po zelo uspešni istoimenski operi. Časovno prikazuje življenje Evite Peron, ki se je kot žena Juana Perona rešila revščine in postala ena najbolj vplivnih žensk na svetu! Mala dvorana: ANASTAZIJA (celovečerna risanka), D0LBY SR. Sobota, nedelja, 1., 2.8. ob 16. uri Otroška matineja! Cena 400 SIT! DOBRI WILL HUNTING (melodrama), doiby SR Ponedeljek in torek, (3., 4. 8.) ob 19. uri RDEČI KOT (triler), dolby SR Sreda, (5.8.), ob19.h. Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT. Rezervacije vstopnic: 89-82-493 vsak delavnik dopoldan (uprava), 89 - 82 - 491 eno uro pred predstavo. TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU OLJE ZVEZDA 12/1 L 199,90 PIVO PLOČ. 24x0,5 L 2.799,00 MOKA T500 25/1 KG 62,90 JERUZALEMČAN12/1 L 369,90 SLADKOR 50/1 KG 122,90 RADENSKA 6x1,5 L 707,40 VEGETA1 KG 799,90 BIBITAORA L. 6x1,5 L 659,40 BAR KAVA 100 G 149,90 TOAL. PAPIR CARL.IOROL 249,90 ALPSKO MLEKO 12x1 L 1.378,80 MEHČALECB0H0R4L 349,90 Č0K0LIN02KG 1.699,90 PERSIL5.4KG 1.169,90 POLŽKI, ŠPAGETI 500 G 84,90 VVEISSER RIESE5.4KG 939,90 ČOKOLADA MILKA ML. 100 G 99,90 KRMNI JEČMEN 19,90 KOMPOT BRESKEV 6x825 G 1.199,40 KRMNA KORUZA 24,90 CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. *KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE!* Podjetje NTT d.o.o. se ukvarja z organiziranjem servisiranja proizvodov zabavne elektronike, telefonije in malih gospodinjskih aparatov v Sloveniji. S podjetjem Philips imamo pogodbo o organizaciji servisa in dobave rezervnih delov za Slovenijo. Za mrežo dvanajstih pogodbenih servisov po vsej Sloveniji iščemo SODELAVCA ZA TEHNIČNO PODPORO SERVISNIM ENOTAM. Ponujamo: zanimivo delo, vzpodbuden zaslužek, dodatno izobraževanje. Pričakujemo: odlično poznavanje elektronike (V. ali VI. stopnja), dobro znanje angleščine, opravljen vozniški izpit. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 15. dneh od objave na naslov: NTT d. o. o., Elenkova 61 b, 3320 Velenje. p= zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Celje obvešča svoje cenjene stranke, da je spremenila telefonski številki hišne telefonske centrale 441 321 in 482 720. Prosimo, da nas pokličete na novo telefonsko številko 4226 100. "" ' - '-'S''.-- 4 • ' • ■ tt, ii i S .k*«. V- - *i BBI.. V i - 1 Druge telefonske številke niso spremenjene. \ ČETRTEK, 30. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 to današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - pogovor z varuhom človekovih pravic; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 31. julija: 6.oo Dobra jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje SOBOTA, 1. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;; Izbor pesmi ledna 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 2. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 3. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 4. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA/5, avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Obvestilo Dom za varstvo odraslih obvešča, da v času od 27.7.1998 do vključno 2.8.1998 razstavlja glasila socialnih zavodov Slovenije. Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 18.00 ure v domu za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva 23. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Nazil Alihodžič, Velenje, Koželjskega 1 in Hanifa Krkalič, Kraševo 72, Bosna in Hercegovina Petdeset let skupnega zakonskega življenja sta 24. julija praznovala zakonca: Janez in Albina Zacirkovnik iz Velenja, Stanetova 6 Helena Kline, Orova vas 11, rojena 1919, Janez Knez, Šentvid pri Zavodnju št. 11, rojen 1913 Herman Gassner, Maribor, Betnavska 81, rojen 1942 Jožefa Delčnjak, Trnovlje pri Socki št. 22, rojena 1921 Antonija Mežnar, Šoštanj, Prešernov trg 10, rojena 1916 Alojzija Rženičnik, Lepa njiva 30, rojena 1914, Stanislav Plankelj, Skorno pri Šoštanju 5, rojen 1926, Matevž Grudnik, Florjan 111, rojen 1936 Ana Gantar, Maribor, Cesta XIV. divizije št. 14, rojena 1909 Dalibor Anič, Velenje, Tomšičeva 39, rojena 1979 Petra Češek, Velenje, Tomšičeva 43, rojena 1980 Antonija Irmančnik, Spodnje Kraše št. 42, rojena 1918 Upravna enota Žalec Poroke: Jože Šuster, Liboje in Metka Cilenšek, Zabukovica; Andrej Ferlež, Polzela in Darja Rezar, Polzela; Aljoša Uršič, Dolenja Vas in Marjanca Jurkovič, Dolenja vas Ljudmila Pajk, stara 80 let, Petrovče 103 Marija Galič, stara 64 let, Šempeter v Savinjski dolini 91 Franc Dobnik, star 70 let, Letuš 52 a Slavko Mlakar, star 77 let, Zabukovica 51 30. julija 1998 OBVESCEVALEC NAS CAS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI GLASBENI STOLP SAMSUNG MAX 2 x 150 W, prodam. Telefon 864-202. KUPIM ODKUPUJEMO DELNICE TELEKOMA, GORENJA in vseh ostalih podjetij in investicijskih skladov. Telefon 041-744-973 ali 063-483-970. NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP delnic Gorenja in Notranje opreme ter investicijskih skladov. Telefon 0602-41 -466 ali 041-668-207 LOKALI IŠČEMO PROSTOR za trgovinsko dejavnost v Šoštanju do 100 m2. Telefon 859-054 ali 718-900. V NAJEM DAJEMO pisarniški prostor v izmeri 18 m2 v centru Velenja, na Cesti Bratov Mravljak 1. Telefon 063-855-203 v ponedeljkih in sredah od 8. do 11. ure. V NAJEM ODDAM DOKONČAN poslovni prostor v velikosti 48 m2, v okolici Šempetra, primeren za mirno obrt. Telefon 701-816. OSTALO INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 856-801. INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 857-729. IŠČEM IZVAJALCA za vgraditev kopalnice z vsemi potrebnimi instalacijami v stanovanjski hiši. Svoj naslov ali telefon pustite na upravi lista - telefon 898-17-51. USPEŠNE INŠTRUKCIJE iz matemeatike za osnovne in srednje šole. Telefon 063-893-141. POSESTI V KAVČAH PRI VELENJU (800 m iz Velenja), prodam zemljo v izmeri 87 a - travnik, vinograd, gozd. Primerno za vikende. Telefon 062-631 -117 ali 041-633-557 ali 041-704-384. UGODNO PRODAMO HIŠO z lepo urejeno okolico, vinograd, sadovnjak, vrt v velikosti 1960 m2. Hiša je v III. fazi, na lepem sončnem kraju tik nad jamo Pekel. Cena po dogovoru. Telefon 858-973, po 20. uri. PRODAM NEDOKONČAN VIKEND, velikost 6 x 7, na južni sončni legi, (voda, elektrika, asfalt) ter 5800 m2 zemlje (vinograd, sadovnjak, gozd). Cena po dogovoru. Telefon 701 -816. HIŠO VIII. gradbeni fazi, za Savinjo v Malih Braslovčah in starjšo hišo v središču Šmartnega ob Paki, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-046. PARCELO NA LUBELI, prodam. Informacije po telefonu 857-178, popoldne. RAZNO PRODAM KOMBINIRAN VOZIČEK ROKI in nahrbtnik za nošenje dojenčka, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon popoldan 722-568. MOTORNA OLJA "PB" vseh vrst prodajam. Telefon 857-400. ŽGANJE MEŠANO, jabolka, hruške, karton 600 SIT/liter, prodam. Telefon 063-882-075. OTROŠKO POSTELJO z jogijem, prodam. Telefon 888-698. PREŠO, 80 litrsko, za prešanje grozdja, ugodno prodam. Telefon 888-594. TRAČNO ŽAGO T -1000, PRODAM. Telefon 0602-55-353. UČBENIKE ZA 2,5,7 razred osnovne šole, prodam in jagnje za zakol. Telefon 893-063. PRODAM RDEČE IN BELO VINO žlahtnih sort, po ceni 150 SIT/I. Telefon 763-238, zvečer. ROMER AVTO SEDEŽ, hkrati gugalnik in prenosni sedež, od 0 do 9 mesecev, prodam. Telefon 865-451. STANOVANJA OPREMLJENO SOBO, v privatni hiši, oddam v najem pošteni ženski, pod zelo ugodnimi pogoji. Telefon 865-394. TRISOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Velenju s telefonom oddamo v najem. Informacije v ponedeljek - petek po telefonu 063-861-835, dopoldne. PRODAM STANOVANJE - pritlično 64 m2 v Mozirju. Telefon 832-632, zvečer. VOZILA CITROEN AX 1,1 TRE, letnik 89, prodam. Telefon 061-850-310. MOTOR APN 6, letnik 86, obnovljen, prodam za 55.000 SIT. Telefon 850415. ZAPOSLITVE ZA NEZAHETEVNO PISARNIŠKO DELO nudimo redno, honorarno zaposlitev. Telefon 863-334. HONORARNO ALI REDNO zaposlim dekele za delo v bistroju. Možno počitniško delo. Telefon 041 -740-153. ZMENKI OSAMLJEN MOŠKI, upokojenec, 60 leten, išče osamljeno žensko (muslimanko, bosanko, makedonko, romkinjo ali srbkinjo) za prijateljstvo in pozneje za skupno življenje. Šifra "Lepo je iti na morje!" ŽIVALI ODOJKE od 20 do 35 kg, prodam. Telefon 709-340. PANJE S ČEBELAMI PRODAMO. Telefon 855-696. TELIČKO SIMENTALKO 110 kg, prodam. Telefon 852-032. TELIČKO SIMENTALKO težko 120 kg, prodam. Telefon 882-351. NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednom, prodam. Telefon 850-712. IŠČEMO ČRNEGA PSA, pokončna ušesa, med prednjima nogama belo liso, ime mu je Tadi, najditelj dobi nagrado če pokliče na telefon 865-058. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek 30. julija , dnevni dr. Grošelj, dr. Slavič in dr. Budnjo ter nočna dr. Renko, dr. Lazar Petek 31. julija, dnevni dr. Friškovec nočna dr. Grošelj in dr. Slavič Sobota 1. avgusta in nedelja 2. avgusta , dnevna dr. Renko 0. in dr. Žubrova. Zobozdravstvo: Nedelja 2. avgusta - dr. Borut Korun v dežurni zobni ambulanti. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 24.7. do 31.7. in od 31.8. do 7.8. Tomo VVankmiiller, dipl. vet. med. mobitel 633-676. KAMNOSESTVO PODPECAN ŠALEK 20, VELENJE, TEL.: 865-050 -A' NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE ZAHVALA Tiho in mirno kakor je živela, seje v 94. letu poslovila od nas draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA GERŽINA rojena Smajdek 1904-1998 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji ob slovesu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred. Hvala zdravstvenemu osebju iz Velenja, Topolšice in Slovenj Gradca, še posebej patronažni sestri Majdi Drev ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči otroci Rozika, Albert, Anica in Tine z družinami, 9 vnukov in 12 pravnukov ter ostalo sorodstvo L Tiho kot je živel, je odšel od nas dragi ata, stari ata in brat STANISLA V PLANKELJ iz Skorna pri Šoštanju 16. 8.1926 - 20. 7.1998 Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine težke si prestal, a v naših srcih vedno boš ostal. Najina iskrena zahvala velja vsem, ki ste nama v težkih trenutkih s svojo nesebično pomočjo stali ob strani, izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče ter se z iskreno mislijo poslovili od ateja. Sin Srečko z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE REBERNIK iz Skal 21.1.1903 - 17.7.1998 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali sveče in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo gospodu Adolfu Lipniku za lepe poslovilne besede in gospodu Miranu Ahtiku za občutene besede slovesa. Zahvala duhovniku gospodu Jožetu Lipovšku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, atija, starega atija, pradedka in brata JANEZA KNEZA po domače Kranjčevega očeta iz Senvida pri Zavodnju 22. 6.1913 - 17.7.1998 Le kako pozabiti bi mogli to gomilo, kjer naš dragi oče mimo spi? Ves čas ostal bo v srcih z nami, dokler ne snidemo se vsi. A. Meža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Še posebna zahvala naj velja gospodu dekanu, ki je opravil sveto mašo in vodil pogreb, cerkvenim pevcem, oktetu Zavodenj, govornici, praporščakom in pogrebni službi Morana. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste se v teh dveh dneh v velikem številu zvrstili ob njegovi krsti, darovli cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. S tem ste našemu očetu izkazali veliko spoštovanje in ljubezen. Še enkrat Bog vam povrni! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI O, menije dobro tu gori v višavi, pomenek s pticami v vetru imam in zvezdami svetlimi v mesečini, oblake prelepe tiho sanjam. (Dragica) ZAHVALA Kako boleče je odjeknila vest, daje v Španiji na Evropskem prvenstvu v jadralnem padalstvu omahnil naš dragi MARKO MALOVRH iz Velenja 24. 6.1965 -16. 7.1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, jadralnim padalcem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom, pevcem, gospodu Davidu Špecu - Jezerniku za odigrano žalostinko in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Dragica, sinek Miha, mama, ata, sestra Lea z družino in ostalo sorodstvo — SSjMMf Cankarjeve ŠOŠTANJ - V vzhodnem predelu mesta so bili po letu 1975 porušeni vsi objekti, kijih je zajel neposreden vpliv od-kopavanja premoga. Kljub oddaljevanju odkopov, pa so se pozneje poškodbe na objektih Cankarjeve in Kajuhove ceste še pojavljale. Poseg, ki so ga lotili leta 1985, ko so skušali z jeklenimi ojačitvami ohraniti objekta Cankarjeve 8-10, in 12-14, se ni obnesel. Premogovnik Velenje je zato v naslednjem desetletju odkupil in porušil oba objekta, skupaj z njima pa tudi objekt Cankarjeve 18 (samski dom s pralnico), ter stanovanjsko hišo na številki 13. Stanovanjske objekte so nadomestili z dvema novima blokoma na prostoru bivšega Galipa. Poškodbe na objektih pa se še vedno pojavljajo. "V Premogovniku Velenje smo na osnovi geodetskih opazovanj, merjenj nivojev podzemne vode, nihanj gladine vode v Družmirskem jezeru ter spremljanja seizmičnih premikov (potresnih sunkov), zaradi katerih se prebivalci precej vznemirjajo, izdelali analizo premikov tal. Vzporedno je gradbeni inštitut Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij ocenil vzroke za nastajanje teh poškodb in možnosti za sanaci- jo," je nekoliko v zgodovino današnje prenove Cankarjeve ceste v Šoštanju in objektov ob njej, posegel Marjan Tamše, svetovalec direktorja Premogovnika Velenje in tehnični vodja ek-sploatacijskega prostora Premogovnika Velenje. "Nestabilnost terena je posledica rudarjenja, to je de- Marjan Tamše: "Naložba bo Premogovnik in Termoelektrarno stala 149 milijonov tolarjev, vsak prispeva polovico." jstvo. Zaradi rudarjenja je v bližini nastala kotanja, v kateri je zdaj Družmirsko jezero. Termoelektrarna Šoštanj to vodo izkorišča za svoje potrebe, zaradi česar prihaja do velikih nihanj gladine vode, kar je PliSJi ilJJ y 'fl afodKlIOOa V preteklih dneh, sploh prejšnji teden, ko so se tudi uradno pričeli pasji dnevi, ki se tako imenujejo zaradi ozvezdja psa, kije viden v teh dneh, je bilo res pasje vroče. Vsi, ki še nismo odšli iz Doline in poiskali osvežitve ob morju ali v gorah, smo se ozirali v nebo in čakali kakšno dežno kapljo, ki bi vsaj malo osvežila peklensko razgret zrak in asfalt v mestih. Še najboljša rešitev je bilo kopanje v enem od kopališč, na bazenih, v bližnjih rekah in jezerih. Šoštanjski bazen, ki ga je letos prevzela v upravljanje Športna zveza Šoštanj, je bil v preteklem tednu odlično obiskan. V dneh, ko je sonce najbolj neusmiljeno "žgalo", zrak pa se je segrel tudi do 35 stopinj, so prodali v povprečju 500 vstopnic na dan, rekord pa je bil 900 vstopnic v enem dnevu. V prijetno ogreti in čisti vodi je bilo toliko kopalcev, da je odpadlo vsako veselo skakanje in igranje, saj si v vodi videl le glavo pri glavi. Tudi sladoled in osvežilne pijače so šli za med. Izvedeli smo še, da kopalci v večini prihajajo iz Zgornje Savinjske doline, Šoštanja in Ve- lenja. Malce se pozna, da Velenje letos nima letnega bazena, sicer pa drži, da so se Velenjčani vedno radi kopali v šoštan-jskem. Ob velenjskih jezerih so se prav tako vsak dan zbirali Velenjčani in okolišani. Največ je bilo mladih, počitnikaijev, ki jim ni mar, ali je voda primerna za kopanje ali ne, le osvežiti in zabavati so se želeli. Kopalce smo lahko šteli tako v malem jezercu ob restavraciji Jezero, kot v Plevelovem jezeru, čeprav jih je bilo tam manj. Savinja z neštetimi zapeljivimi zalivčki in kopališči je že od nekdaj priljubljena poletna točka, kjer iščejo osvežitev ne le domačini, vedno je dovolj tudi izletnikov od vsepovsod. Prejšnji teden si kar težko našel kotiček, kjer bi lahko bil sam. Voda je bila sicer prijetno sveža, a nikakor hladna. Mnogi so se po reki spuščali s kanuji in zračnicami, drugi so namakali le noge in se tako ohladili za nekaj stopinj... V naslednjih dneh se začenja glavna turistična sezona, ko bo največ Šalečanov in Savinjčanov odšlo na dopust, večina ob obalo. Za tiste, ki ostajajo doma, pa vodne osvežitve v bližini tudi ne manjka. Drugo vprašanje je, v kako zdravi vodi se "namakajo". Več o tem pa v prihodnji številki. ■ bš Na velenjskem jezeru se kopajo prevdvsem mladi, ki jih ne skrbi, ali je voda čista in primerna za kopanje, ali ne. Glavno je, da se ohladijo in zabavajo. Kakšna pa v resnici je voda v jezerih, bomo izvedeli v prihodnjih dneh. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje vsako poletje ugotavljajo, kako onesnažene so vode, kjer iščemo osvežitev. Zato smo konec prejšnjega tedna poklicali Jožeta Kandolferja, vodjo enote za komunalno higieno na Zavodu, da bi izvedeli, kako je letos. Povedal nam je: "Žal nam je močno deževje pred vročimi dnevi v preteklem tedu preprečilo, da bi odšli na teren, saj je bil vodostaj preobremenjen. Vedno namreč jemljemo vzorce vode v vodotokih in jezerih tik pred glavno kopalno sezono, potem pa še enkrat, ko se ta že prične, da lahko opravimo primerjavo. Letos je bilo v času, ko ponavadi jemljemo prve vzorce, preveč dežja. Zato bomo kvaliteto voda ocenjevali šele v teh dneh, rezultate pa bomo imeli v začetku prihodnjega tedna." Preverjali bodo tudi kvaliteto vode v velenjskem zimskem, kjer pretirane gneče v preteklih dneh ni bilo, in šoštanjskem letnem bazenu. Skupni projekt Premogovnika in Termoelektrarne Soštanjska Cankarjeva spreminja podobo tudi na zunaj. Stanovanjski bloki bodo dobili dopadljivejšo podobo. Gost Velenje pripravlja veliko Noč ob jezeru To soboto bo ob velenjskem jezeru tradicionalna prireditev, največja daleč naokoli, Noč ob jezeru. Hidi tokrat jo bodo popestrili z lepim polnočnim ognjemetom. Ker skušajo s programom privabiti vse generacije, se bo ta dogajal na treh odrih, kjer se bodo zvrstili številni izvajalci, med njimi Vagabundi, Šank ročk, Anja Rupel, Društvo mrtvih pesnikov, Dan in noč, Sanja Mlinar, Matjaž Jelen, X-RAY, N-ERGY TEAM. Gost večer pa bo hrvaška skupina Magazin. Ta bo imela v primeru slabega vremena koncert v Beli dvorani, ves ostali program pa bodo v tem primeru prestavili za teden dni, na soboto, 8. avgusta. Direktor GOST Velenje Martin Stainerje povedal, da je pri njih v teh dneh kot v mravljišču. Pripravljajo vse potrebno, namestili bodo veliko stojnic in skušali zagotoviti čim bolj pestro in bogato gostinsko ponudbo, poskrbeli za mnoga presenečenja, zabavo pa podaljšali v jutranje ure. Mislili so tudi na varen prihod na prireditveni prostor. Organizirali bodo avtobusne prevoze, ki bodo krožili mimo prireditvenega prostora vse od 19. ure zvečer do jutranjih ur Anketa med kopalci Med obiskom kopališč smo zmotili nekaj kopalcev na vi lenjskem jezeru, šoštanjskem bazenu in ob Savinji. Danijel Trifkovič, velenjsko jezero: "Imam počitnice, ki jih preživljam na vikendu. Imamo namreč kinta-kunte in kadar ne pomagam staršem na vrtu, poiščem osvežitev v jezeru. Včasih se s prijatelji kopamo tudi v Plevelovem jezeru, največkrat pa kar tu, v malem. Voda je prijetna, družba tudi. Sicer gremo v začetku avgusta na morje, a meni je tu prav tako všeč." Jasna Šumnik, šoštanjski bazen: "Doma sem v Metlečah, na bazen pa prihajam prav vsak dan, ker mi je zelo vroče. Voda je prijetno topla in čista, le kakšen dan se mi je zdelo, daje gneča že prevelika. Tu so vsi moji prijatelji, zato sem bila v preteklih dneh na bazenu skoraj cel dan, zvečer pa smo s prijatelji odšli še kam drugam. Končala sem sedmi razred osnovne šole, letošnje počitnice pa so ene mojih lepših. Morda bom v prihodnjih dneh tu tudi delala." Marko Duplišak, šoštanjski bazen: "Prav vsak dan sem tu, ker je bazen lepo urejen, voda osvežujoča, a ne prehladna, pa tudi družba je odlična. Le tu se lahko osvežim. Sem namreč domačin, na bazen pa v teh dneh prihajajo vsi moji prijatelji. V preteklih dneh me je motila le velika gneča, saj sploh nismo mogli skakati v vodo, ker je bilo nevarno, da koga poškoduješ." Jani Podlesnik, ob Savinji, Nazaije: "Dejstvo je, da v vsej Zgornji Savinjski dolini ni niti enega bazena, torej so ljubitelji kopanja prepuščeni naravi, se pravi Savinji, Dreti in še kakšnemu potoku. Žal tu možnosti za pravo kopanje praktično ni, kvečjemu za osvežitev in sprostitev. Posebej v Nazarjah bi morali bolj resno razmišljati o bazenu in ob predvidenem povečanju zmogljivosti kotlovnice v lesni industriji zlasti o pokritem zimskem bazenu." Niko Ivanuša, ob Savinji, Nazaije: "Ni treba biti preveč star, da se ne bi spomnil številnih jezov na Savinji, ki so omogočali mirno in globoko vodo, zelo primerno za kopanje. Poplava je jezove odnesla, nazaj jih niso postavili in Savinja je danes en sam deroč hudournik. Savinja in Dreta sicer zagotavljata osvežitev, pravih užitkov za kopalce in posebej vnete plavalce pa ni in jih kot kaže še dolgo ne bo. Ob vsem tem je čudno, da cela dolina ne premore niti enega bazena." ■ bš, jp Polna kopališča, obale rek in jezer Obnova osmih blokov vzdolž povezano z nihanjem podtalnice in s tem tudi s poškodbami na objektih. Zato je Termoelektrarna pristala, da se skupaj lotimo sanacije teh objektov," pravi Tamše. Temeljite obnove osmih stanovanjskih blokov v katerih je 54 trisobnih stanovanj in 6 garsonjer, so se lotili maja. Nekaj stanovanj v teh objektih je še v lasti Premogovnika, nekaj Termoelektrarne, večina pa jih je v zasebni lasti. Projekte za sanacijo je izdelal gradbeni inštitut ZRMK za vsak blok posebej, vsebujejo pa protipotresno kon-. strukcijsko povezavo nosilnih zidov v višini stropov z betonskimi estrihi, na treh blokih ojačitev nosilih zidov z jekleni- mi vezmi, povsod sanacijo nosilih elementov stopnišč, ki so najbolj občutljivi deli zgradb, saniranje razpok ter izravnavo in izolacijo temeljev. Istočasno poteka urejanje drenažnega sistema in kanalizacijskih priključkov na primarno kanalizacijo, ki jo izvajata Komunalno podjetje Velenje in občina Šoštanj. Na objektih obnavljajo tudi fasade skladno z barvno študijo krajinskih arhitektov. Dela so zaupali Gradbenemu podjetju Gradiš Celje, na vseh osmih objektih pa naj bi jih sklenili do konca oktobra. Naložba je velik finančni zalogaj za oba in-vestitoija, ki so jo delita, saj znaša kar 149 milijonov tolarjev. ■ Milena Krstič - Planine