SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
& ÜXIII
itimi mm sui imm mm
N A D - , S p L Iv A N. AJV1 BRISU CORIZE
1SSIDAINJA, P O S V E J S HI G^l- . PO D II E K J A IV SU PET rOVOV LEVJA ZERKVE Is lajhkiga pre/tavlena
#*£*<**
/
V’ VIDMI
1845
NATISNIL DOMINIK CUSUTTI.
Izločeno; -
j>- /JIS«
SAZHETIK
ZERR VE IN RLOSHTRA NA SVETI GORI NAD GORÌZO.
T ,	„
-LJeta i55g. jo pafla revna dekliza, Urihula Ferligoiniza po imenu, fvojo zhtklo blisu vali Gar-gàro na gori, ktero fo takrat Lahi vodno - Goro (*) Krnjnzi pak Shkalnizo imenovali, in je po fvoji navadi prav poboshno molila nazhafs prezhiste Di-vize Ala rij e, kér jè bilo v’ Saboto, kter dan je Materi boshji she od nekdaj pofebno pofvezben.
Neprevidama fe ji perkasbe Alati nebefhka (**) in ji 'sapové, liudftvu povedati, de naj Nie na gori zerkev sida in miìoft profi.
Pokorna Urfhula gre naglo doli s’ gore, fe poda v’ Solkan in Gorizo, ter rasloshi, kar ji je blo po-
. (*) Ubsazhefku gor? je en hribzhik, is-katirga okolj fhterdeset studenzov svira, to je dalo Laham periosfmoft, letò goro Monte del-1 Aqua t. .j., vodeno-Goro imenovati; Krajnzi fo jo pa rajfhi Skalnizo imenovali, savoljo velikih fkal, k’ so po gori. femtcrtje rastresene.
(**) Ta perkasen fe je pergodila ob zhasi, k’ se je okrog in okrog nevera kasak, in k’ fe je posebno neframni: vk. krivoverfkiga Luter Martina rssfhirati pozhel ; kader je S. ozhe kaol ili. Paprfh m Karl
.	• • ; fj », r - •	: •» * • » I
V. Zefar od Austrie bil.
G
rozheno. Meftna Golpolka, ktcre pervi poglavar je takrat Graf Gabriel Orcenburg bil, de bi le v’ tak imenitni rézlii ne prenaglila, in v’ tak pofebni per-godbi sadofti pomishlivo ravnala je fklenila, fe mlade Urlbule tak dolgo sagotoviti, in jo v’ meftni jezili hraniti, dokler bi se pergodba na tanko prejilkati in resniza najti mogla.
Med tem, k’ fo fe meftni oblaftniki persade-vali, se po tankim oprafliovanju od praviga ftanja imenovane perkasne in žele pergodbe preprizhati, fe je pa pergodilo, de je bla dekliza na gori videna pafiti svojo zhedo v’ molitvi pruti bogu vfa samak-nena, bres de bi fe bilo moglo snati, kako de bi bila is jezlie vun prillila, ker jezlia ni bila na nobeni ftrani rasbita, in se tud ni moglo svoditi, de bi jo bili jézhe varili na tihim ispufuli. Dvakrat je bla v' jezho nasaj poftavlena, pa tudi dvahrat je bila, kot pervikrat. prezhudno ofiobodéna.
In kakor je lahko verovati, de fo deklizo, potem k’ je pervikrat liflila, potlej fkerbnejfhi varovali, in /he bolj fkerho po drugimu pobsgnenju, je bilo vender vfe sabftonj. Sato so bli po tem n troj-nimu zhudo, in fkusi fposnano krepost in angelfko
poboslinoft deklize, in verh tega Lud fkus druge okolfliine, ki so se po taukimu fprafhovanju odkrile, ljudje permorani verovali, de je perkaseu od nebel, in povelje na deklizo od famiga boga in Marije priti moglo.
Savoljo tega ja bil ozbiten obhod napovedan. Duhovfhina, desliellhki oblafsniki, shlahtna gospoda, mefhzhani in fploli ludflvo, vfi fo fe podali par sa param na goro. Tam je bla, ker je zlmdo iiudilva is blisbnih fofefh in dalnih krajov vkup perderlo, kolikor fe je v’ naglosti moglo, ena kapélìza po-ftavlena, de bi v’ nje poboshni ljudje mogli fvojo
1
preferzhno poboslinoft do divize Marije opraviti, ktera fi je po fvoj dobroti La krai sbrala, in v’ njemu saklad fvoj ilo milosti tajiftim odperla, kteri bi se na temu kraju k’ nje vtekli.
Med tem fe je pa she dofli denarjev od vlili Hrani nabralo, podeleuih od poboslmih Krifsjanov is’ namena, de bi se lepa in velika zerkev isaidala. Tode kdo bi fe bil kdaj dcmiflil tako lepo in \e-lizhaufho hifko boshjo sidati na tako vifoki in stermi gori? Taka pofebua in fplohna uné:na ni mogla priti is kakgrfhniga bres pametniga naguenj t, la-
muzi» in edino od Vfìgomagozhniga na prollinjc prefvete Divize, ktera doflikrat po zhudesbih lju-dftvo k’ febi klizhe, ktero je salhlo in se v’ poredne posvetne navade vtopilo. I gotovo le je moglo kaj prav pofbniga pergodili, kar je ljudi tako raozhno genilo, de fo takshne obilne darove, ravn ko bi sa lì,avo fiilo, delili, de le je mogla leta velika in pro-1’torna zerkev v’ kratkimu zbala poltaviti. (*)
Sdaj le je pa spet nekej imenitniga pergodilo. Delovzi lo kaminje raskopavali, de bi mefto sa zerkev sravnali, kar ti je . nebdo s’ kopazbem na kamen vdrii, kter se ni vdal in raspoknil, ampak le lamo toliko ftresil, de le je perlt, k’ ga je do sdaj sakrivala okolj in okolj odrufhila, in glei, lepi, gladik kamen na fluir vogle le je pokasal, in kar zbudo poviklha^ je bilo vanj s’ lepim zherkami sa-pisano ali isresano angeliko posdravlenje : Ave Maria, gratia plena, Dominus tccum, to je: Zhefhena si Marija, gnade milofti polna, gofpod ja s’ teboj.
(*) Marija fe je per - asala lù;a 153g. kapèliza je bla ra»n tifti lèt poftavier.a, veiizhanfka zerkev päk fkönzhana v’ 1ttu 1544- ]n 12 dan Kosapcrfka pofvezhena odzheftitiga Gospodu Egidia Falcelia Kaor-lefkiga Shkofi in General - Vikrrji Kardinala Marka Gr;mani Patriarka v’ Ikncdkih, v’ defetur.u letu riV.fkrga P.pesha Pavla Ul.
Tudi fo se posnale lepe v’ kamenvtifnene podope, lite re pofebne perdevke Marije pomenijo, postavim golobzbki, ki kasbejo mir, kterga nam Ona deli, krone, ktere jo osnanujejo kralizo in Gofpò vfih ftvari, nebefhkih in posemellkib, svesdize, k’ pomenijo, de nam je Marija fvetla svegda in svefta vladalniza na morji nafhiga nevarnoft' polniga sbi-vlenja. Je she ta kamen od pobosbnib ljudi kakfhniga poprejfhniga ftoletja tam puflien bil, ali je pa po-febni dar INebef sa bolj uterditi fvojo delo (*) mi nozhmo tukej rassoditi, temuzb raji s’ vfem fpolliLeva njem fkrivne namene bosbje previdnofti moliti. Leta kamen je bil, v’ zeri;vi, kader fe je is poder-tije perviga tempclna fpet vsdignila, sa altarjem Svete Ane poftavlen k’ pozbaftenjm liudftva, in fe danafhniga dne blisu Oltarja S. Josbefa snajde, de ga lebko v fak vidi, kter na goro pride, in sbeli s’ fvojimj ozhmi prejifkovati in se preprizbali od te reloize.
{*) Ss pak ne najde nobeno pitanje, nobeno snaminje, nobena podertija, od koder bi fe moglo fpoinati, de je na tem kraju nekdaj ‘k; kova zerktv di'kapèliza fiala, od ktere bi bil mogel tak kamen tarrgor priti.
Potem kje bla luko imenitna livar najdena, fo s’ tolk vezhi utic mo zerkev dalej sidali, iu lud frezhno 1’konzbali pod oikerbuoltio Grafa Ulriku Atemsa, fimi Friderika, kteri je lakrat nameustni krefivni poglavar v’ Gorizi bil, ter njega l'o takrat imenitni gorilbki flanovi vladavza in ofkerbuika zeliga opravila svolili.
U’ letu i566. k’ fbe klofbler ni bil do Ronza issidan (*) lo IN j i Li Zefarfka Visokost, vifbi- vojvoda Karl od Austrie pervi poglavar te deshelje, Krefi-vnimu Oblaftniku od Gradifhke in nameftniku Go-riluke Gralije povelje dodelili, de le more prezej s’ vfim pravizami, pofebnim pervolenjami in s’ vfnn, kar sraven flifhi, zerkev in kraj dati v’ pofeftev in ofkerblenje majufhim bratam reda S. Franzifhka (**)
(*) Kiofher, kter je, kolkor ga je pruti Salkanu obernenig», she v’ lè*u 1569. stal, je bil pod Guardianati) P. Mari n is Bosnie fkonzhan, ker fe je pa leta 1712. fkorej poderi, je pozhsl P. Guar-ojan Romuald iiter s’ po.nuzhjo obilnih dan.v en novi, bolj termi kiofhter sidati, kterga je tud k’ fp'ohnimu sazhu.ienju frezhno dokonzhal.
(**) Taka povelje je na pe,-vo podelil govozrzh* Mnlhäm S. Franzifhka is Hrovafhke-Bosniafhke Proviiizije, posriejlni pak bratan ojftrejfhiga Spaino v n ja Hrovafhke - Krajnike Proviuzije S. K.-isba, Kader je Pius V. 'timih: Papefh, ia P. laudovi k de Puteo General* Minister bil.
le saftopi s’ pervolenjam Àpoftollkiga Sedesha, 5. dan maliga - travna. Per vfim tem pak fe ili mogia pisana odfodba proprej dobiti, kot 25. dan Svizlnna i5y4.
Rézhi fe pak more, de je bila jlie pred tern zb a fa m pobosbnoft Krifijanov do tega bosbjiga kraja velika, in de fo fe is-bodi ljudi vfak dan mnosliili, ter ne samo prebivavzi blislinib vasi in felov ampak tud Krajnzi, Slitejerzi in Korofbzi fo dohajali v’ mnosbnih prozefjab prav poboslino v’ to S. Zer-kev k’ Materi bosliji, ali kako milost profit, ali pak is obljube fe sahvalit sa prijete dobrote; ravn tako so sturili tud Ifirianzi, Dalmatinzi in Benezhani, pofebno tud Furlani, tako kteri po hribihkakor kteri v’ lepili dolinah prebivajo. Tako fe je torej lahko in kmalo poprejfhno ime posabilo, ter fo
vfi fploli pozheli, leta hrib Sveto Goro imenovati,
*
po kterim imenu tud fhe dandanafhni po fveti Ilovi. Ta flava, ktera fe je okolj in okolj rasfhirla, je gelida Kardinala Marka Grimani Portuanfkiga Shhofa in Patriarka od Akvileje, de je leta 1544- n°k predragi dar na S. Goro poflal, namrezheno lepo nialano, podopo prezhifte Divize Marije, ko fvojiga
boshjlga Sinka v’ narozbju derslii, in na Tvoji delni ftrani S. Joakima (k’ je bil Marijni ozhe ) in na levi S. Janesa Kerftnika ima. To je lifta imenitna podoba, ktera je od tajiftiga leta noter do sdaj v’ velkimu Altarju k’ opzbinlkimu pozhaftenju po-stavlena (*).
Menihi reda S. Franzifhka tamgor poklizani, de bi kloftber v’ pofeftev vseli in duhovno flushbo opravkih, kakor fino proprej flifhali, de njim je blo vfe to od Vifhi-Vojvoda Karla darovano; To bli posnejfhi od vlake teslie in fbtibre oflobodéni po milofti Vifbi - Vojvoda Ferdinanda III. kter je sa Karlam v’ poglavarflvo ftopil, kakor Te bere v, njegovima pifmu, fuirjenimn v’ Gràdizu 5i. Prolenza v’ letu 1609. Tut je on posnej, kader je Zefar postal, vfe kar je bil Karl daroval, in kar je on fam podelil, koker Zefar polerdil, tkakor je bilo v, Sboru, kter je fpet v’ Gràdizu leta i652. 01. Velkiga ferpana poklizan bil, fkleneno.
■' • ' • . *
(*) Do leta j544- ie bli v’ Altarju ena druga podoba Marije is Ida lepo sdelana; fctero je fhe viditi v’ Franzifhkanerfkim klofhtru aa Kaltanjavizzi blisu Gorize/
Raon tako je tud Zefar Leopold I. vfe to po-terdil 12. dan Grudna 1672. in je kot Ferdinand vfim shugal, kteri bi fe podvupali, ta fveti kraj dra-sbiti ali pofhkodovati, ter je tudi Roraarjara sa gotovo obljubil de bodo dobro fprejeti in od ftrafle menihov, kteri tamgor prebivajo, dobro poftrésheni. Ravn tako je tud Rari VI. odlozhil 20. dan liftov-gnoja 1732.
Kizh majnfhi ni bla persadeva Rimfkih Pape-shov povikfhati zhaft in imenitnoft tega boshjiga pota, in vneti verne Kriftjane, leto zerkev pogoftim objifkovati, ktera je mozhno obogatela s’ duhovnim sakladami, kteri pobosbne dufhe ofrezhujejo in so sraven tud ljudem krepki nagibi, ne farno fe varovati greha, ampak tud vfakiga nagnenja k’ grehu. Tako fo S. Ozha rimfki Papefh Pavel V. tega imena, bratóvfhini, ktera fe je bla pod savetjam ali varltvam Divize Marije pozhela, velik’ odpuftikov podelili v’ Buli Cum sicut accepimus t. j. Ter, kakor fmo svedili i. t. d. Klemen XII. fo vfim tiftim, kteri bodo en dan v’ letu to boshjo zerkev objil-kali, pod navadnim pcgojam popolnama odpuftik dodelili. In potem k’ so Benedikt XIII. leta 1726.
dopustili de fin e j biti v’ vfuki zerkvi Menihov S. Frazifhka en Oltar priviligiran, to je f pofebnim milostim in odpuftikam darovan, je Patriarh is Aquileje Dionis Delfino odlozhil, de imajo taki odpuftiki na S. Gori sa velki-Oltar veljati in fzer sa vedne zhase v’ pomozh vbogih dufh v’ Vizah 10. da n vclkiga Serpa n a 1721.
Unim pa, ko bi objifkali saporedama sedem v’ to odlozlienih oltarjev lete zerkve, ib podelili ravn tilti Papefh vie in pofebne odpuftike kterim listi deleshni postanejo, kleri objifhejo federn oltarjev zerkve S. Petra v’ Rimu, farno de bi to sturili ob enimu liltih dveh dni, ktere je le lam Shkof do nehej zliafa imel pravizo odlozhiti ; in v’ taki namen fo zheflillivi Palriark is Aquileje odlozhili drugo nedeljo v fu ki ga mefza. Oltarji pak fo bili s' milofiim in odpuftikami obdarovani od Rimfkih Papeshov Sista V. in Pavla V. (*)
(*) 'J akr..t je bilo dvanajft Oltajjev v’ zerkvi. Pervi ali \reiik -Oltar je bil Materi boihji pofvezhen; dragi na ftran S. Evangelja S. Mihelu Vifhim - Angelu in edini, k’ fe je bil pred podertijo ohranil; tretji je bil prefveti Trojizi pofvezhen; zheterti je bil od bratovfnine Oivize Marije; peti je bil S. Ane Oltar, sad fe je snajdel flovezhi kamen, k[;rg3 f^0 prej v’ m fel useli ; fhefti je bil S. Joshefa; sedem
Pofebno je tuj zbaft tega boslijiva pola in zerkve povikfbana bla, baJer je bla podoba Marije, kjo v’ velkim - Altarju, kronana. To fe je namrezh s’ vfim prasnizbenim prepravami obhajalo, lepi s’ rosbami in selenira zvetjam opleteni loki fo bili poba vieni, s’ topim ali kanonanii lo ftrelali, in lepe rnusike glaf fe je po zerkvi rasglafoval. To se je sgodilo G. dan rosbniga zveta v’ letu 1717. Tako fiavno okronanje Matere bosbje je bilo po unim na Terbi ti pervo v’ zelimu nenifbkimu Z,efarftvu.
So pikoli torej na Kapitel to je dubovfke poglavarje Rimlke zerkve 22. dan rosbniga - zveta leta i~i5. Od ondod fo kmalu Akvilejfkimu Patriarhu o d pi fai i in mu naloshili, de naj njim od vsiga, kar fo Franz'f ikanerji, varbi in cdkerbniki zerkve, fpos-nali in govorili, verjetne in saneflive pifma pofble, sa poterdili pozbetik ftaroft in fhtevilo zbudesba-Take sanefiive pifma fo bile narejene, v’ Rim pollane, in od Vatikanfkiga Rapitelna fprejele. Od tega je lilo fkleneno, de ni farno dopufbeno, ampak de
5. Franz'fhki Serafinlkiga; osmi S. Antona Patav'nfloga; deveti .c. Petra Alkantara; deseti S. Janesa Nejinmuzcna; ena/fci S. NotSurg-; in sadni S. Pefra Regalata. -Ti Oltarji fo bi i vezhdtlj blagoflav.eni ol 'J'e:'sb.-:rfk'ga Shkofa Ferdinanda Ourizzutti.
se more velìzlianfko kronanje stlajzi pozheti. Torej je blo to zhaftipolno opravilo po želim Auftriaufkim zefarftvo napovedano. Poboshno delo kronanja Marije je opravil vifokezhafti vredni Shkof Marotti, od kapitelna S. Petra v’ Vatikanu v’ to odlozhen, in tud od Papesbovga Nunzia uli Poflanika na Duneju per Zefarju K.arìu VI. svolen. Imenovan Kapitel v’ Rimu je od Grafa Alekfandra Sforza v’ Milani obilno jerbfhino dobil s’ dolsbnoltjo, vfe Krone prefkerbeti sa tifte podope Matere bosbje na bo-sbjih potih, per katireh bi se narbolj flovezhi zhu-desbi sgodili, in bi jem bilo tako kronanje odló-zheno. Slikofu fo per tem opravilo na strani stali; Opat Fattori, Tomafh Gorzer Profht is Seneblina in fajmofhter is Visentinfkiga fela, obedva s’ fhkó-favo kapo; verh tih vfe duhovfhtvo in menihi vfdi redov, bratvfhine, plemenitoft, foldafhina, mefhzhani in ljudftva bres fhtevila. Smed Gofpofke fo imenovani Graf Janes Joshef Wddenftein, Gorifhke Krc-
M
lije poglavar, Leopold Adam Graf Strasoldo meftni nameftnik, in Franz Anton Graf Lantieri. K’ tem prasnizhnim opravilu je bil lepi proftorni Kraj v’ Gorizi k’ le Travnik imenuje, svolen; satorej jo
'7
flie dandanafhni tarmi viditi lepi kamen f podobo Marije, kakor je na S. Gori, kteri kämen je od fpredej poflopja Grafa Hieronima Turn, takratniga vojvoda deshelje, usidan. Tud je bik v’ ta namen velik in proštom fhotor poftavlen in' olepfhan po podobi ■ tempelna Itariga Sàkona, potlej je bilo lepo priftolje napravleno, kamor je bla s’ veliko zhalVjo prenefbena in poftavlena podoba Matere boshje, in potlej je s’ navadnim fhegami, med ftrelanjam, ve-felim vpitjam in poboshtiim folsam, ktere fo brunmi Rriftjani tozhili, Mat bosbja s’ slato Krono okronana bla, in raven tako nje boshje dete s’ eno drugo Krono. Obedve krone fo ble s’, biferim ali shlahtnim kamnam nadjane, ktere je gofpa in Grafna Ana Katerina Selenburg is Lublane doravala. In potem k’ je "S. Podoba nekaj zlvasa k’; pozhaftenju poftavlena bla, pervjzh v’ v^lki-zerkvi, potlej v’ zerkvi per Kunah S. Urfhule, in sadnizh per Nunah S. Clare, ker šo te brumne divize tako shelele, je bla kronana podoba Jfhe tifti vezher s’.enako zhaltjo v’ Solkan prenefhena in v’ zerkev Ospizja (*) ali
(*) Lita 1590. i. dan Velkiga Serpana je bil po dopufhenju Zeferja Ferdinanda II. Hcfpizi ali en rral.i , klofherzhik ifsidan, v’ kterirn
maliga kloflitra ravn tiftih. Menihov kot na S. Gori, od tam je bla drugo jutro s’ veliko zhaftjo v’ pročelji na S. Goro nefena, in {kosi ofem dni na vi-fokimu priftolju ispoftavlena in s’ mnogoterim po-büShniai Gprsvüam pozhaftena, V’ letih ofem dneh je bil tako obilni f-liod romarjov, de fe je fto, tri in tridefet taushent fvetih hoftji potrebovalo per Snetima Obhajilo.
Rimfhi Papefh Benedikt XIV. pa ko njim je bilo leta 1748. od zhudeshov te Kronane Marije porozheno po Guardjanu P. Gafpari Pafconi v imeni žele hrovafhko-Krajnfke Provinzje reda S. FranZifhka, in ravn tako v’ imeni meftniga tako pofv?tniga ko klofhterfkiga duhovfhtva in žele Gra-fije, fo dovolili ino sapovedali, de fe ima sa naprej bosbja floshba, Mafha in Prašnik od imenovaniga Kronanja obhajati od menihov žele provinzje S. Krisha; in so tud potlej na Patriarhovo profhnjo, so. dan Kimovža 1749- to povelje rastegnili na zelo fhiroko Akvilejfho Shkofijo; in fhe sdaj le
__  ■	j .n 1
fo brat ji is S. Gore vezhkrat 'prenbzliili in lepo poftresheni bli. Vert in en lepi vinograd- je bil darova) Graf Rajmund Turn. To darovanje je b.V, -v’ l.fnji 'porejeno 'leta i6Sr>. S. dan maliga Strpana.
S 9
obhaja ta prašnik pod imenam. Perkasanja in Kronanja prezhifte Divize Marije na S. Gori; vfak lejt tretjo nedelo po binkufhtih. ... .^.
Zhe fi je Diviza Marija svolila, na te gori miloft profhena biti; zhe je ona perpravlena, nam bot dobrolliv.a matUajifteh she smiram podeliti; zhe le je savolj zlnuleshov ta boshji kraj zhaftiti po-zhel; zhe je zhes malo menj ko tri fto let toliko brumriih ljudi koker po farnim, tako tud v’ želih prozefjab tarngcr perhajalo, zhe fo dobrotlivi ljudje od vlili ftr.ani tako obilne darove v’ polepfanje tega S. Kraja pofhilali, tok fe bo pa tud moglo rezili, de je bla smiram in je tud fhe sdaj Diviza Marija obilna v’ podelenju dujhnih in telesnih dobrot, .ktere.vfo 'poboshni ljudje, vezhkrat na prezhudno visho v’ tem S. Kraju sadobili. In ako ravno bi jeft mogel takovih zliudeshov velik in prav llovezhih imenovati, jih o puf tim, de ne bom predolgi v’ mo-jjimu popifu; ter ie mi tud nepotrebno sdi dokase-vati, de je Marija v’ refnizi velik miloft ivojim po-boslinim flushabnikam podelila, kteri fo na ta boshji kraj, kterga ona pofebno ljubi, s’ sgrevanim ferzam pertekli ; ker ja tud okolj leshezhe mesta, in fela
in zele Ijndftva is mnogo térih flikofij, ktere fo notrajne sidove tega boshjiga tempelna s’ oblju-bnim-tabelzami fkorej do verha sakrili, leto sadofti Tpfizhujejo ; tako de, ko bi kdo to tajiti hotel, bi on drugi in vezhi zhudefh dopuftiti mogel, namrezh, kako ;bi bi o mogozhe verb tako fterme in fkorej nizli obdelane gore tako lepo in proftorno zerkev, k’ je gotovo od vifoke žene bla, issidati ; to bi bil zhudefh vlili zhudeshov Rasfutje in satrenje zerkve in klofhtra.
Nesapopadlive pa fo fodbe boshje. Leta lepa zerkev, kje bla nekdaj s’ breskonzhno vnemo issi-dana in k’ fplohnirnu sadovolju pofvezhena, je bla pa po fpremenlivofti zhàfa v' letu 1786. rafsuta in boshja pot saterta. Poboshni menihi, varhi zerkve, kteri fo do takrat boshjo flushbo ofkerbeli, so mogli, fe sna s’ lolsami v’ ozheh njih klofhter in zerkev sapustiti, in fe v’ Gorizo v’ en drugi klofhter prefeliti, v’ kterimu fo poprej Konventuali prebivali. Marijna podoba pak je bila is S. Gore v’ Salkan v’ farno zerkev prenefhena. Hitro in poprej, ko bi bil kdo miflil, je bil klofhter rasfut in podert, hifha, v’ kteri fo romarji prenozhevali, je bla rasdjana, in tud
zerkvl je bla ftreha odvzeta. Zelo veliko osidje lepe cerkve, ktero je nekdej petkrat fto taushent-,goldinarjev velalo, j,e Wo sdaj sa taushent in pet ito goldinarjev prodano. Poglavitni zerkvéni zidovi pa vender riifo bili poderti, anipak fo zeli oliali, ravn ko bi bli.botli fprejeti poboshnib dalli sdjhovanje, k’ je blo v’ njih iturjeno ; sak a j lepo, v’ refpizi je' blo v idili, koliko ljudi, defravp je bla zerkev napol poderta, je fbe smiram na S. Goro dohajalo, lama molit in mozbits’ folsami sapufbéne poderti j e.
‘	...	■	*	\	'	t*
Ponovlenje Žerkve ria fuéti Gori.
V1 " ■	' h bi. . kr: ; O.•!•!.:
N	'	»
Pob,oslini Gorifbki mefhzhani pa pod napelvan-jem imenitniga ■ Golpoda Grafa Turna, kter je lifli-krat Vladitel al Go vermi r Gorifhkc in, jGg^diijjkine Grofije bil, kak liilro jim je sliar upanja .spijal, Podobo matere boshje spet na poprejfhiH kr.aj ppsaj jioltaviti, iri bosbjo pot na S. Gori vnovjzli odpreti in tako brumnim dufham poverniti S. Saklado, po kteri fo vfi narodi s’ g o rezki m sbeljami hrepeneli; lo le berso f’ profivnim liftam na ranziga Fran-zifhka i. ozheta nafbiga miloftliviga fédajniga Ze--farja obernili: Svetli Zelar, kal,crga pobosbnoft je
bila she fama od febe nägnena, vfe kar h’ korifti S. Vere llusbi, pomnoshiti, fo profhnje meftniga ravnitelja ali Burgermojftra, meftnih fajmofhtrov, druge duhovfhine in vezli drugih fofefk, potem k’ fo tudi sasnali, kar je poboshni Gorifhki Shkof odkrito in rasumno okolj te profhnje porozhil, ufli-fhali in v’ lete splolme shelje pervolili.
Vfi bres raslozhka fo neskonzhno vefelje obzhu-tili in tudi s’ tem pokasàli, k’ fo vfe naglo ofkerbeli kar je blo v’ ponovlenje zerkve potrebno. Komej namrezh je bilo mcftni gofpolki ali Magiftratu ze-farfko pervolenje od »4- ga Sufhza 1790. k’ snanju perfido in je bilo naj pervo treba mifliti, pametniga ravnitelja ali Direktorja te boshje zerkve na S. Gori svoliti, fo visoke zhasti vredni Shkof zhestitiga Go-l'poda Joshefa Aloisa Gironkoli, k’ fo njegovo pobo-shnoft in vrednoft dobro posnali, Namest - ravnitelja ali Vize-direktora v’ duhovfkih opravilih sa smiram svolili, perdershavfhi Sàmilebi in fvojim naftopnikam Vifhi-ravnilvo lete zerkve. Posnejfhi ga je tud mestna Golpolka Ravnitelja v’ zhafuih rezheh sa smiram svolila. Pervi dan velziga - travna se je po-pravlanje in ponovlenje pozhélo in drugi dan ki-

movza rava tiftiga leta je bil slie tempelj toliko ozhéden, de fo mogli Podopo Marije vanj prenefli. 3N’ad tako liibrofsjo fe bo mogel vfak savseti, kter prendili, kako fterma in sapufliena je gora, na kleri je zerkev isddanà in kako telliko fe tjegor kaj pre-n a flia. (*)
Tako je s’ boslijo pomozhjo in na profhne prezhifte Divize, brumnih ljudi persadevanje teknilo, zlieftita podoba nebefhke kraljize je bla zhes fedem léj t in ofem mefzov fpet na foj poprej Clini kraj prenefliena in v’ velki-Altar poftavlena, sdaj ona tamu kraluje dobrolbva ko pervo; kakor je nasna-neno s’ napifam v’ kamni, kter je nad velkim vra-tam nsidan, kér fe berejo befeJe S. Pifma V. buk. Aloj s: poftav. X. V. io; Ego autem steti in Monte, sicut prius.
(*) Nafhih dni ni vezh tako tefhko na S. Garo hoditi, ali potrebne rezhi tjegor prenafhati, ker fedajni ravnitei Gospod Pavel Celioni ie puftil lepo zefto od Salkana noter do zerkve napraviti, de fe more lahko s’ vosam in tud v’kozhiji tjegor pelati. Tudi polepfhanje zerkve je sdajnimu Direktoru perpifat;, hter she zhes 3o. lejt sa zerkev po ozhetovo fkerbi.
24
IN a pervo je bil sdaj- vnovizli Oltar (*>) 3. Mihela blagolloven. Zerkveno flushbo je opravil zliafti % redni Gofpod Krishman, Shkofovi namefsnik ali General-Yikar. Zerkev pak je bla od zliafti-vred-niga Gospoda Franzifhka Fleger kožarja in velke-zerkve fajmoflitra na pervo blagoflovena : posnejfhi pak od vifoke zliafti vredniga Gofpoda Franzifhka luzaglii, Gorifhkiga Shkofa in Grafa f. Rimfkiga Zefarftva, polvezhena, 20. velkiga-Travna v’ letu
1798-	. i
Rje enkrat zerkev v’ hitrofti popravlena bla, le je na fhkofovo povelje Gospot Joshef Gironkoli, v’ Ranieft - ravuitelju odlozhen, 28. Riinouza 1790.
k
v’ Salkan podal, in je fhe lifti vezlier od Salkan-fkiga fajmoflitra okolj pete ure, tamo fpravleno Podobo Marije fprejel, ter jo je inibii ob ti kalili uri natihama prenefti, de bi fe kaj napzlmiga na
(*) Dandanafhni fe zhvetrre oltarjev v’ zerkvi ssajde. Lepi velki Oltar if sbraniga marmorja, je dar Grafa Antona Kafsis Faraona, Graf haimund Turn ga je F fojkr.i dnarji postaviti puftil. Lepi tabercakei v’ oltarju je bil od Gofpe Mariane Filipuzi darovan. Oltar S. Joshefa je dar Krefivnih Suetvazov. Oltar S. Ane je bil od Grafa Janesa Ko-ronim darovan. Zheterti Oltar t. j. S. Mihela se je bil pred podertijo ohranil. Marmorjevo prishnizo pak je bil Gospod Leopold tlaron Medina napraviti puftil.
potu ne pergodilo ; jo je torej lepo ogernil, v’ roke » prijel, in takò prati méftu pelati lui. Pa sabftoju je blo vfe to sakrivaiije, ker poboshniga lufdtva. ni takó lebka premotiti. Kmalo je blo zliuda Ijudftva, od poboshnofti pruti Marii vnotiga lkupej perderlo. Mefhz,liani lo s’ gorezhim fvezhami in baklami na-jirut perfhli, kmalo lo le Lud sgonovi po vfih zer-kvah oglafili, in fhe per belimu dnevi lo ble zelte ia nlize lepó ol’vetlene noter do velke-zorkve, ktero je bla S. Podoba pernefhena, in v’ velik-Ollar poltavlena. ’ INi ti blo drusiga Rifilati, kot; l’iavno prepevanje'Litanij in pobothna molitev S. Rosheu-kranza, tako de ni blo mogozhe poprej zerk.ve saprei), ko po ena'jfti uri na vezber.
Pribodno jutro, k’ fé je abiralfhe ljudi ponovilo in. zinnia ponanosliilo ker je bil rayn prašnik S. Mihela in sraven tud Nedelja, le je prezej po kon-zbaui peti-mjafhi prozefja pruti S. Gori pozheia. Sami vifok zlieiiiti Shkof, korarji, fajmofhlri, in vie drugo polvetuo in menifhko duhorfhtvo Ib bili praven. Smed obilniga fhtevila budi, kteri fo fe v’ obhodu snefhli, fe je pofebno fto in fhe. zbes deklizhov ra-elozhilo, klere fo, vfe v’ belim oblazhili in s’ mno-
gotero farbanim fvezhami v’ rokah, saporedama pobosbne pefme prepevale, klere l‘o ble k’ temu prašniku sloshéne. Med drugim fo fe tud odlozhili vifhi - poglavar gorifhke grafije, vèzh imenitnih go-fpodov in pervih mefhzhanov, kteri fo s’ duham prave poboshnofti na zhaft Marije teshavno pot na to vifoko in ftermo goro 1’turili. Frozeija je bla fzer savoljo lilno velike mnoshize in savolj desha, k’ fe je neprevidama uful, v’ Salkani nekolko sadershanaj pa kmalo fe je ipet fklenila in toliko pomnoshila, de je ravn tako obilna, kok*r fe je v’ Gorizi pozhela, tud na S. Goro perfida. Tamgor je bla na pervo Podoba fpet v’ velki-Oltar poltavlena, potlej je bla lafhka pridiga, peta mafha in potlej kfajnfka pridiga. Obedve pridige fo Gofpot General-Vikar dershali.
Tud fe more vfak, kter na S. Goro pride, sa-zliuditi, kako de fe je moglo toliko sidati ob zhafih fploline revfhine in nadlog, ktere fo ravn takrat desheljo sadcle; kader je v’ vfih rezlieh dragina blu; kader je-toliko domazhih vo,lhakov in tako pogofim lkos desheljo fido, klerim fe je mogel shivefh dajali, kader fo fe zlo fovrashniki tih krajev povlaftiti jifkali ■ ter zerkev s’ klofhtram in drugim
'2 7
pohifhtvam je gotovo Ito tavshent goldinarjev ko-fhtala. Sami mili darovi, ki Ib bb od dobrotnikov v’ popravo zerkve lkupej slosherii, fo le na 26,788 goldinerjev potekli.
Ja lahko verovati, de je leta imenitna boshja pot she od nekdaj od Rimfkih Papeshov f’ pofebnim miloftim obdarovana bla, koker fmo do sdaj vidili ; todej pofebne milofti ktere jo dandanafhni povik-fnujejo, nifo nizh roajnfhi, ampak sa pravo rezhi, fhe vezhi, ko nekdej. Take milofti ir» odpuftiki fo bili od Ss. Ozliov Papeshov Pia VI. in Pia Vil. k’ fo blasheniga Ipomina, podeléni.
To je, kar fe mi je fpomina vredno sdelo v’ mojimu kratkimu popifu. Sdaj drusiga ni treba ko de fe k’ vam obarnem, poboshni Gorifhki mefh-zhani! Gotovo je de vaf Marija pofebno ljubi! Ona vaf klizhe is verh gore, de is ljubesni do nje, telliko pot na S. Goro naftopite in tud dokonzhate. She vezli vam povem, ona je vafha liubesniva mati, pa tud vi fte nje preljubi otrozhizhi! V’ ponishnofti Ite volno prencfii, kader je bla ta S. Zerkev po-dea-ta, pa komej vam je malo upanja safvetilo, fte jo fpet vnovizli issidali, in s’ obilnim darovim.obo-
gatili ; in jo fhe srqiram objokujete. Velika zhait sa vie mefhzhane, take nima vlako mefto v’ nafhimo 1’birokimu zefarflva. Obernite ,fe torej k’ neba in sabvalite boga sa to prijeto dobroto. Bodite pa tudi hvaleshni in viele j svefli flushabniki miloftuib ze-1’arjev od Auftrie, ki ib vafhe pobofhne shelje in -ponislme proflme tako radi uflifhali ! !
Pa tud vi poboshni prebivavzi krajnike, koro-fiike in ftejerlke desbelje! In kar val' je fjpvenlkiga jesika okolj Tersta in v’ Iltrii, kLerem ta kratki popif v’ roke podam, nekar ne posabite, de io valili predniki v’ poprejfhnih letih pagolto na S. Goro hodili, fe na temu boshjimu kraju fvoj ih grehov zhifto ipovedat, in fe, P, Ipokorpim duham blateri boshji perporozlnt. Pa tud fo oni milob bres fhto vila, in v’ nar vezliih. potrebah, llilkili in bolesnih gotovo pomozli sadobili. To naj vam bo v.’ podbudu, de bote po isgledu vafhili prednikov pogolto k’ materi boshji, in nafhina S: Goro hodili, in tamgor molili, de bi nam vlim 1'kupej1 Bog dolgo in 'frezbijo shivlenje ino nasadne, tud lrezhno lmert podeliti hotel. Amen.
V. N. S. B. I. P. D. M.
OPOMIN.
Letà kratka Poveft je ispifana is bukev P. Ga-fperja Pafconi is reda S. Franzifhka: Od pozhetka zerkve in klojhtra na S. Gori, ktere fo ble v’ letu 1746.%’ Benedkah natifnenc. On je pa te sgodovine nekej is klofhterfkiga pifmo -hranifha, nekej pa is dvojih ftarejfhih bukev vsek Perve bukve fo od eniga Iranzifhkanerja, P. Glavinieh s’ irnenam. Od sazbetka Bosnianfke - hrovafhke Provinzje » pofebno v’ ras-delku « od klofhtra na S. Gori. Druge bukve pak, kterih fe je flushil, fo od Jakoba Ischia vifhi-ma-fhnika v’ Palmi, kter je sgodovine Gorifhke Grafije popifal. Obedvoje bukve fo ble v’ Vidmi, perve leta 1648. in druge leta 1684. natifnene.
& ■■ ■
J h fot
m
/j






/
. •
/
.... j .
.


% ;•_> I £ •
« ^

jL& c

* ■