Leo VIII , štev. 108 Celje, torek 28. sepiembra 1926. PoStnlna plačana v gotovinl. Izhaja v torefc, Četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20#—. Posamexna stewiika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA D0B1 Uredni&tvo in upravništvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Pašičeva izjava o Narodiiem bloku. Ovaclje pred Pašlčevem stanovanjem. — Pašlč obsoja Radlčevo delo. Beograd, 27. septembra. Bivši nii- nistrski predsednifc Nikola Patyc je imel včeraj dasjsi razgovor z bivškn finančnim ministrom. dr. Stojadinovi- cem, tekom katerega je Pašic izrazil svoje obzalovanje, da ie bi'la poliiika Narodnega bloka lard prekinjena in da je šel Svetozar Pribicevic v zadnjem času predaleč v svojem boju proti ra- dikal ni stranki. Včeraj dopoldne je prišlo v l)u- brovniku do spopadov med nacijona- listi in. člani radičevskega Hrvatskega delavskega društva. Postedi'ca tega je bila, da je priredilo občinstvo popoldne Pasicu ovacije pred njegovkn stano- vanjem. Ob tej priliki je imel Pašič na obcinstvo kratek nngovor, v katerein je med drugim indirekt no obsojal Stje- Pribičevlč na potu v Pari/. Beograd, 27. septembra. Včeraj je imet Svetozar Pribičevič velik shod v Ključu. Svoje agitacijsko potovanje pa je moral nenadoma prekiniti, ker mu je hčerka težko obolela. Pribicevic se je vrn.il v Beograd in odpotuje danes avecer s hčerko v Pariz. pana Radiča, češ da odvaja Srbe od Hrvatov. Pašič je izjavil, da mora do- biti naša država šest zelezniskih prog na Jadran in sicer morajo dobiti Su- šak, ŠibenJk, Split, Metkovič, Dubrov- niik in Boka Kotorska direktno zvezo z notranjastjo drzave. Ob koncu svoje- ga govora je Pašič obljubil, da bo pri- hodnjo leto zopet posetil Dubrovnik in tarn priredil velik zbor. Beograd, 27. septembra. Pašičeve ifcjave o Narodnem bloku so vzbudtfe v Beogradu precejsnjo senzacijo. Zani- mivo je, da poročajo celo radikalni li- sti, med njimi tudi »Vreme«, da so se I udeležili ovacij Pašicu pod njegovim oknoiin člani radikalne, samostojne de- mokratfike stranke in Orj'unasi. ____________ » Volitve v ljubljansko zbornico. Ljubljana, 27. septembra. Komi- sija za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je dane.s končala svoje deto v industrijski skupini. Ob 3. popoldne se prične skratinij. Re- zultati voliitev v industrijsko skupino bodo znani dunes zvečer. M. A. Bakunin. So pisatelji, umetniki in zname- nite zgodovinske osebnosti, čij.ih ianena so znana vsemu kurturnemn svetu, pri katerih pa ostane zmisel njihovega zi/v- Ijenja in delovanja baš tej večini pri- krit. Pravzaprav je zadela ta usoda skoraj vse geniije. Ljudje jih caste, ne da bi se zanimali ali vedeli, kaji so v življenju storift za človeštvo. Nekaj sličnega je bilo še nedavno tudi z M. Bakiminim v Rusiji, od ka- terega smrti je poteklo sedaj 50 let. To je razumljiivo, zalaj o Bakuninu se v Rusiji. ni smelo govoriti. Mesto debelih, zvezkov njegovih del so krožile med ljudstvom, osobito med inteligenco tanke brošure, ki so jrh rabidi največ apostoli raznih id-ej. Toda Bakunin v resnici ni pripadal samo Rusiji, mar- vec tudi Evropi. Saj, je baš v Evropi sh-il z največjo vnemo revolucijonarni duh. Izgnan je bil iz Francije, Švice in Nemčije. V Avstriji in Nemčiji so ga obsodih celo na smrt. In vondar v Evropi ni izšla o njem nobena knji'ga, če ne računamo krajših člankov lito- grafiranega življenjepisa njegovih učencev in naslednikov. Bakunin je umrl 1. ju'lija 1876. leta. Bakundna mtadost je bila doba, v kateri se ljudje obliikujejo, v katori do- zorevajo ideje in svetovni nazori. Ta doba spada med naiznamenitojše epo- he ruske zgodovine. Takrat je zapla- polalo v Rusiji celo sozvezdje imen, či- jih sijaj se doligo ne bo ugasnil, zakaj- nji'hove sanje se niti v Rusiji, niti v Evropi še niso uresničite To so bili znameniti pijonirji slovanske bodoč- nosti. Omenimo samo Herzena, Gra- noviskega, Stankovica, Homjakovske- ga, Belinskega in Aksakova. Ti so za svojo domovino delali1 in, jo skušali spraviti na pravo pot. Delili so se v dve skupini. — v zapadnjake in slova- nofife. Ta delitev je bila umetna in po- vršna, zakaj obe struji ste imeli sku- pen vir za filozofijo. Najboljši dokaz nam nudi baš Bakunin, ki je pripadal formalno zapadnjakom, v resnici pa 10 KRONIKA TRGA MOZIRJE OD NAJSTAREJŠIH DOB DO ZADNJEGA ČASA» Spisal Žlga Laj äkov-Mozi rskl. Leta 1822. se j režimom. Slovansko revolucijo in slovansko osvobojenje je smatral za izhodišce revoluciije v Ru- siji. Ujedinjenje srovunskih naTodov po njegovem mnenj.u ni bilo mogoče brez prejšnjega prevrata v Rusiji in popolne sprave med Rusijo in Poljsko. Kljub svoji instinktivni antipatiji do Nemcev je skušal pomiriti) Čehe z Nemci. da hi1 C-ehi ne imeli v Nemcih novega sovražnika. To so bili v glavnih obrisih Baku- nin a nazori v tetih 1848—1849. Te ideje je izrazil v svojem »Proglasu na Slovane« in pozneje tudi v »Izpovedi«, ki jo je poslal iz ječe ruskemu carju. S tern pa seveda še daleč ni izčrpano Bakunina delovanje. V splošnem Tjud- skem merilu je bil Bakunin pijonir anarhizma, ki pa ni imel nič skupnega z anarhisti, ki delajo z bombami. Res je tudi on zastopal stališče, da je tre- ba driavne oWike uničiti, toda glavna njegova zasluga je v opredeiitvi prin- cipa anarhije, ki je posfala v njegovi koncepciji znan.stve,no-politična teori- ja. Bil je svoboden človek med sužnji in tak je pripravljal pot bodoci svetov- ni revoTuciji, ki prihaja. Polifika p MADJARI SE PRIBLIŽUJE- JO. Madjarski tisk komentira na zelo simpaticen naein izjave jugoslovenske- gt delegata Avramovica v finančni ko- misiji Društva narodov. »8-orai Ujsag« piše, da zadoščenje, s katerim je Avra- movič U'gotovil finančno sanacijo Mad- jarske daje uipanje, da se bodo odnosi slop j a so se po novem stavbeno-poricij*- skem, redu soliidno zgradila. Kakor smo gori! pohvalno ome- nili novo briizgalno, morarao tudi tu- kaj še naftlašali, da. se je ista tudi v tern nesrečnem »lučaju. imenitno ob- nesfa. Pripomni se, da je tuk. gasilno društvo poleti. 1925. pra^novalo deko- racijo svoj.ih 12 zasluznih. članov za 25-letno delovanje v drustvu in da se je ob tej priliki tudi 100-lotnica te, še popofnoma uporabljive brizgalne ob- hajala. Stanje trga I 1842., popisano vsled ukaza c. kr. okrožnega urada v Cdju z dajo 3./7. 1843, St. 329 za toi^ografijo Štajerske, katero je iz- dajal Georg Göttl, profesor na >Jo- aneumu« v Gradcu. Zapisnik je sesta- \i\ naš tfikratni tajnik von Breitung. Te bel"ežke z raznimii dostavki in potrebnimi pridatiki podajam tukaj v slovenskem prevodu, kakor sledi: Trg je leta 1842. štol 69 his, od teh jte bilo 34 z opeko kriitih in 10 istotako z opeko pokritih drugili poslopij. Last- nib graščine na Brdcah je bil takrat An.drej Dežman, za tern Franc Smere- kar in potem Feliks Fsorjančič. Po vdovi tega je »kupil« ljubljanski škof taisto. Za časa Francozov in med sve- tovno vojno jo imel tarn zolnir »svoj frajkvartir«. Leta 1837. se navaja pr- vič kot pod h. st. 66 inkorporirana ta graščina v trškem seznamu. med obema državama še nadalje raz- čiiščevali na. obojiestransko zadovoljiv način, že sedaj se je nadejati, da se bodo Jugoslovani in Madjari sporaz- umeli v vseh gospodarskih in politič- nih vprasanjih. »Pester Ltoyd« nagla- ša, da ima Madjarska kakor Jugosia- vija velik interes, da se odstrani do- sedanja politična napetost med obema državama. Zato je velike važnosti prvi) vnanji znak sprave in sporazuina, ki ga jo podal oficijelni zastopnik kralje- vine SHS. Avramovicev govor so Mad- jari razumeli kot n-ajfopšo izpopolnitev govora drzavnega upravni'ka Hortya v Mohacsu. P SVOBODNA LUKA ZA MAD- JARE. Med jugosloveoisko in madjar- sko delegacijo so se začela pogajanja, da, se v enem izmed dalmatinskili prih stanišč uredi madjarska svobodna co-i na. V poštev prihaja to dve rešitvi tega vprašanja: ali se imenuje Sušak za svtobodno luko, aid pa so napravi mad- jarska pri^taniška cona v Spfitu. — Madjarska vlada se sicer ogreva za prvo resitev, pri čemer jo nemara pod- piTa Italija, vendar pa naši politični krogičnečdvomijo da se bo že v kratkem sklenrla tozadevna pogodba z Madjar- sko, ki bo za obe strani zadovoljiva. p UP0R V ALBANIJI. V gornji Albani'ji je izbruhnila revofucija. Med vladnimi četami in uporniki se vrše srditi boji. Upor je izbruiinil pri pie- menu Kastrati pri Skadru ter se hitro razširil na bližnja ozetnlja. Vodja upornikov jö bivši kapetan Bima Kof, ki je predsednika mesta Skadra v ulti- mttu pozval, naj mu izroči me&to. — Vs>l«l tega je prišlo do krvavih bojev med vladnimi cetami in uporniki. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Tiranska vlada je iz jwziie Albanijo pokficala več oddelkov vojske, da bi vd'usHa vstajo. Mnogo pristašev bivšega ministrskega predsednika Fan Nolija je bilo aretiranih. Bivši podpo- rocnik Koprinov, zaupnik Fan Nolija, je bil umorjen. V Tirani so neznanci napadili majorja Balija ter ga umorili. \^sa skadrska ravan in tri'je drugi okraji so v rokah upornikiov, ki so vladnim četam odvzeli en top in. dve slrojnici. Vladni krogi v Tirani zago- tavljajo, da bo upor kmalu vdušen. P RUDARSKA KRIZA V ANGLI- JI. Vlada je odktonila predloge rudar- ske zveze o zaključitvi stavke. Rudarji se namreč zadovoljujejo s predlaganim znižanjem plač za 10%, hocejo pa Župna cerkev se je leta 1762. pre- zidala in tvori z dvema stranskima kapetama kriz. Neznano je, kedaj- se je tukaj prva cerkev postavila. Kamenje in piošče za tlakovanje so dobili najbrž iz kamno- loma v Jazbinjah, kakor za gornje- grajsko stolnico. w Staro samostansko cerkev v Gor- n.jemgradu pusti.l je škof Ernst grof Attems (1743—1757) podreti in na istem mest'u sedan jo stolno cerkev se- zidati, Leta 1752. je stavbenik Matija Persky pricel z deli. Zanimivo je i.z- vedeti, da so se kamenite plošče za cer- kveno tlakovanje lomife v kamnolomu za Mozirjem, v Jazbinjah na Pistotni- kovem svetu in poleg taistega in je prejela Jera Pistotnikova kot odškod- nino 3 fr. Prostor, kjer so se te plošče lomile, ni več znan. V glavnem aharju moziirske žup- ne cerkve je slika sv. Jurja na korju (uTiietnisko delo), siohe svetnikov so v naravni velikosti' mojstrsko iiidelane, posebno pa štirje angeli. Prižnica, ki je iz nekega, od ce- sarja Jožefa II. razpuščenega samo- stana v Ljubljani, je visoka, vspodnji del iz najfinejšega marmorja. Ura-re- petiirka je bifa 1. 1857. napravljena. Orglje, katere hnajo 14 registrov, fa-got in flavto, izdelal jo 1. 1800 Anton' Scholz v Celju. Krizev pot je umetno slikarsko defo, moral pa se je umakniti Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 108. imeti slejkoprej sedemurni delavniik. V premogovni krizi sicer ni novih mo- mentov. V petek je rudarska zveza raz- pravljala o staLišču vdade in- navsezad- nje prepustila odlocitev pienarni seji rudarskih delegatov, ki se sestane v sredo. V pondeljek se je vršlla premo- govina debata v spodnji zbornici. Isto- časno se sestane rudarski izvrševalni odbor s parlamentarno frakcijo detav- ske stranke, ki se bo tudi posvetovala s svetom angleski'h delavskih orga- nizacij. Celjska kronika. c PREŽIVLJANJE PREBIVAL- STVA. Mesto Celje šteje sedaj z voja- štvom vred približno 8000 duš; poleg teh oseb pa se v mestu dnevno prehra- njujie še približno 1000 oseb. To so »tujci in potniki«. Dnevno se torej v niiestu prehranjuje približno 9000 oseb. Od teh je pribHžno 80 odstotkov siromasniih, 11 odstotkov srednje. in 9 odstotkov dobro situiiranih slojev. Držav.ne uradnike je vštel mestni ma- gistrat, od katerega imamo podatke, k siromašnim sfojem. Za prehrano zgoraj navcdenega probivalstva se je porabilo mesa: Leta 1923: 36 konj po 250 kg, 9000 kg; 2519 goved po 250 kg, 629.750 kg; 2552 telet po 50 kg, 127 tisoč 600 kg; 1344 svinj po 55 kg, 73.920 kg; 73 ovac po 25 kg, 1.825 kg; 47 kozlLckav po 4 kg, 188 kg. Skupaj 842.283 kg. Leta 1924: 61 konj po 250 kilogramov, 15.250 kg; 1966 goved po 250 kg, 491.500 kg; 2233 telet po 50 kg, 111.650 kg; 1115 svinj po 55 kg, 61.325 kifogramov; 27 ovac po 25 kg, 675 kg; 33 koizličkov po 4 kg, 132 kg. Skupaj. 680.532 kg, Leta 1925: 30 konj po 250 kg, 7.500 kg; 1955 goved po 250 kilogramov, 488.750 kg; 2657 telet po 50 kg, 132.850 kg; 1921 svinj po 55 kg, 105.055 kg; 38 ovac po 25 kg, 950 kg; 17 kozličkov po 4 kg, 68 kg. Skupaj 735.773 kg. Drugih življenskih potreb- ščin se je v letu 1923., 1924. in 1925. porabilo približno in sorazmerno: Zelenjave za osebo letno 100 kg, 900 tisoe kilogramov; krompirja za osebo letno 80 kg, 720.000 kg; raasti za osebo letno 10 kg, 90.000 kg; kruha za vse dnevno 4500 kg, 1,642.500 kg; jajc dnevno za vse 4500 komadov, 1,642.500 komadov; nileka za vse dnevno 4500 li- tröv, 1,642.500 fttrov; rib skupno letno 1.500 kg; sadja za osebo letno 25 kg, 225.000 kg. Drugih malenkosti, ki pri- padajio k življenskimi potrebščinam, se ni moglo ugotovi.ti. c OKRASITEV OKEN S GVET- LIGAMI. Olepševalno an- tuj«kcn-pro- metno društvio nam sporoča, da si je z ocenjevanjem okrasenih oken in bal- ! konov poverjena komdsija ogledtla I okna in balkone po mestu, ter podala na odborovi seji. dne 23. t. m. svoje po- ročilo. Na podlagi oeenitve jo odbor Sfclenil, da prizna razpisane nagdrade sledečim: I. nagrado (pa-hnp feniks): gg. lekarn-arjiu A. Posavcu, primariju dr. I. Rajišpu in bančnenru. ravnatelju Enrilo Splošno priljutoljen kaVni nadomesleK ohiusen i ce«en- Doblva sc v vsef} dobro osonlrcnlO Icoionilalnif) trgovlnaf}. A. Kunejiu. II. naigrada (filodendron): , gg. induetrljicu Dragu Siren, fotografu I. Martiniju in trgovcu F. Urcbu. — III. nagrada v znesku 50 Din se je pri- znala nekemu javnemu nameščencu. Poleg gori navedenih so bill pohvalno omenjenl še sl-edeci hišni posestniki in najemniki? Ppogovzdrževalna sekcija in pastaj-enacelstvo drž. železnice, dTU- štv.o »Celjski dom«, upravno sodišče, mestna hranilnica, ge. Tu;rnškova, Ge- rant in Matteis, gg. inž. Lindenthal, Kramar, sod. sv. Kotnik, M. Majcen, šoLski svetnik Lilek, FaganeMi, Loib- ner, Haselbach, Hönigmann, dr. A. Božič, F. Kolenc, E. Berna, Korošec, Cešmiiga in Žabkar, nadafje ravnatel> stvo meščanskih šol, vodstvo mestnih osnovnih šol, šola šolskih sester in rne- stni magistrat. Posebno priznanje za Lopo negovane cvetlične vrte se je iz- reklo: ge. dr. Kalanovi, dr. Sernečevi, g'g. Gradtu, Detičku, Selišku, Gabereu, Brežniku, Marinou, Sterineckeniu, jav- ni bolnici, Prvi lirvaški štedionici tor mestni osnovni in mesčanski šoli. — Ker namerava društvo v prihodnjem fetu razpisati zopet in še več nagrad, prosi že danes hišne posestnike in na- jemnike, da ga pri stremljenju, okra- siti meslo Gelje, čim najbolj podpirajo. c IZ »VODNIKOVE DRUŽBK«. Knjige »Vodnikove družbe« v. Ljublja- ni so tißkane. Te dni jih dobi v roke knjjgovez. Čini bo vezava kon.čana, jih prične pisarna takoj razpošiljati. Zato poziva clrnžba poverjonike, da takoj vrnejo izpolnjene vprašalno pole, ki so jih bifi pred kratkiun dobili od vodstva. c PREPOVED SKAVTSKIH OR- GANIZAGIJ V Š0LAH. Minister pro- svete je podpisal odlok, s katerim za- časno prepovedu.je delovanje skavtskih in planinarskih organizacij v všolah. Ta prepoved je posledica spora v skavt- skih organkacijah. Preje enotni savez se ]e razcepil v dva saveza, ki se ljiuto pobijiaita. Odfok prosvetnega ministra i bo veljal dotlej, dokl-or se ne doseže | onotna organ tea cija skavtskih in pla- ninarskih organizacij. Načelnik župe skavtov Vi Slovenigi zatrjuije, da se spor ! slovenskih skavtov ne tiče. c NOV PROGRAM ZA DVORAZ- REDNE TRGOVSKE SOLE. V mini- strstvu prosvolo so pripravlja nor uč- ni nacrt i'n program za dvorazredne > trgovske soi'e, ki se nahajajo tostran Save in ]")unava in imajo značaj na- daljtnalnih osnovniih šol s trgov.sko smerjo. ** c REFORMA POUKA NA OSNOV- NIH IN MEŠČANSKIH ŠOLAH. Z novim učnim programom za osnovne in mescaniske sole, ki ga je izdelalo mi- nistrstvo prosvete, bodo izvrsene neke reforme v pouku po novih vzgojnih nacelih in novih potrebah družabnega življienja. V osnovnih in meščanskih šolah fee bo posvečala večja pozornost poi^ebno ročnemu delu in tetesni vz- goj'i. V meščanske sole se uvede vr'n tega še en nov predmet, da bodo Lmelii gojenci vpogled v državljanske in so- cijalne dolžniosti. Pri raznih predme- tih, kjer je to potrebno in mogoče, pa se boclo tudii bolje u.poštevafe metode ek'-periinientalnega pouka. c SESTANKI KRÄJEVNE OR- GANIZAGIJE SDS V GELJU se vise zopet redno kakor dosedaj vsako sredo ob osmiln zveoer v khibovi sobi Geljske- ga doma. c ZVIŠANJE POŠTNIH PRI- STOJBIN. Minister pošte in brzojava je na podlagi odloka ministrskega sve- ta skl'Onil, da se s 1. oktobrom zvišajo poštne pristojibine v notranjeni in mod- narodnem prometu, da se tako najdejo sred.stva za pomoe poplavljencem. Zvi- šane pristojbine ostanejo v veljavi bajo le tri miesece. Kakor je doznal* »Trgo- vinski glasnik«, bo znašalo zvisanje ce- ne pri znamka'h za 25 par 0.25 Din, pri znamkah za 50 par, 1, 2, 3, 4, 5 i'n i 8 Din 0.50 Din, pri znamkah za 10, 15 in 30 Din 1 Din in pri dopisnicah za 50 par in 1.50 Din 0.50 Din, Pri- stojbina za navadno pisnio bo torej znašala 1.50 Din, za dopi'snico, oziro- ma razglednico pa 1 Din, navadna ti- skovina 50 par. Dosedanje znamke bo- do v tern smislu pretiskane. Sedaj bi \ pač že miorali za1 gotovo znati, če so začne zvi'sanje res že oktobra. ; c TRGOVINSKI REGISTER. Vpi- | sala se je slaščičarna »Jora« d. z o. z. ; v Gei'jiu, izbrisala pa tvornica müdrila F. Turin & Komp. v Celijm, d. z o. z. v likvidaciji, ker se je razdružila. ' c HOTELIRSKA SOLA. V]3iso- vanje gostilnicarskih, hotelirskih in kavarniskih vajencev se bo vršilo v pe- tek. due 1. oktobra od 14.—15. ure v ravnatelje,vi pisami deske meščanske sole. Zgi'asiti se morajo vsi, ki so dolžni poso-čati šolo. S seboj naj prineso zad- njie šolsko spri^evalo. Redni pouk se pricne v sredo, dne 6. oktobra ob 14. uri. c TUJSKI PROMET V GELJU. Od 1. januarja do 15. septembra je ob- iskalo Gelje 4-66 letoviščarjev, ki so bi- vali v mestu po 2 do 6 tednov. Naših državfjanov je bilo 198, avstrrjskih 211, italijanskih 22, češkoslovaskih 15, nem- šiih 10, matflzarskih 6, rumunski dr- žavljani so bill 3, ruski pa 1. c BREZI SLEDÜ JE IZGINIL. Prošeni snio, da objavimo: V sredo nekako ob pol osmih v jutro je odšel iz svojega stanovanja v KersniJtovi ulici upokojeni daveni upravitelj Zvonimir Gorinšek in se do sedaj ni vrnif. Ome- njeni se je opravil v najslabšo obleko, ter ni vzel ne ure ne denarja s seboj. S palico v roki je odšel. Okoli devetih dopoldne ifi-tega dne so ga videH hoditi za potokom v Lokrovcu, od takrat pa manjka sled za njim. Izginoli je manj- se rasti, a sicer izredno močne konsti- tucije. Ker je bil zadmje case zelo ner- vozen in pobit, se je bati, da ,se mu je kaj prrpetilo. Njegova rodbina v Gelju prosi za eventuelne podatke o njem. c Kaj je s stanovanjsktm zako- nom? Bliža se 1. november, ko pote- če veljavnost sedanjega stanovanjske- ga zakona. Najemniki so pohi skrbi, kako se bodo uredili njihovi odnosi. V spominu je še iiačrt novega stano- vanjskega zakona, kakor je bil pred- ložen odseku v spomladanskem zase- danju. Ta osnutek je za najemnike zelo neugoden. Sedaj se govori, da ga je minister za socijalno politiko umak- nil in da namerava sedanji zakon malo spremeniti ter ga zopet podalj* šati za leto dni. Vendar pa je treba sprejeti to vest z rezervo. Dne 2. ok- tobra se bo zopet sestal odsek in se bo videlo, kaj vlada namerava. c Sprememba posesti. Barvar [van TaČek je kupil hišo delniške družbe »Zlatarke« v Oosposki ulici. Svojo hišo v Zavodni pa je prodal poslancu dr. Hodžarju. c Kolodvorska restavracija na podlagi zadnje licitacije ni bila oddana. Nova licitacija se bo vršila 24. oktobra. c Knjižnica Ženskega društva v Celju preneha začasno z izposojanjem knjig zaradi preureditve v mestno knjižnico. Vse Clane prosi, c'a zanes- Ijivo vrnejo knji^e v najkrajšem času. Poslovne ure so vsak četrtek od 18. do 19. ure, ta Četrtek 30. t. m pa izje- moma od 19. do 20. ure. c Izreden občnl zbor Celjskega pevskega dru^tva se bo vršil v sredo dne 29. t. m. ob 20. uri v mali dvo- rarni Narodnega doma. Vsled najnih in važnlh zadev prosimo polnoštevilne udeležbe. c Žalni dan invaHdov. ObiČaj, ki ga je uvedla invalidska orjianizacija, da se spominja vsako leto enkrat pad- li'h vojnih žrtev, je lep. Krajevna or- ganizacija Udruženja vojnih invaüdov v ljibijisko ])odriiižnico. Sloviti šta.jerski slikar Wacht je cenil njegovo vrednost na 500 fr. Sedanji Križev pot je delo slikarja Bradaške, oceno prepuščarno Timetniškemu okusu občinstva. Zvonik je s plocevino pokrit in z rdečo osjinato barvo pobarvan. (Poz- neje j'e bila bakrena streha, katero so avstrijiski vojni« »pobiraMci« zepet s plocevinasto nadomestili). Visokost zvonika znaša 26 m. Takratni g. župnik Franc Dru- škovič je že naročil pri Samasi v Ljub- Ijani za olepšavo zvonenja nov 30 sto- tov težak zvon. Ta zvon nja'm je pel toraj samo 74 let, ker so ga med vojno avstrijski, kragulji odnesli. Mozirskim zvonovom v slovo zložil je pesnik Mozirski takrat sledečo poslovnico, katera naj tukaj sledi v spomin teh težkih časov: MOZIRSKIM ZVONOVOM V SLOVO. (l./X. 1916.) Zadnjič pel' vai» uias je milii ' danes nam iz stolpa lin, zad.njič ste se oglasili1 v slovo in briidak spomin. »Kar oU'oci smo niolili, prošnja majke, skrb moža, deve solza, jok naš v sili, jadi našega sreti« —. »Bogu bill ste znanilci, »sursuni corda!« vaš pozdrav: Bodite odslej nosifci venca nasi'h zmagoslav.« »Sprave in mini glasniki bili ste nam pamtivek, * pravde naše zdaj sodniki: Bodi nam pravicen rek.« Kakor jerihovska trublja döni bron črez hrib in plan, kakor »phoenix« so izgublja, dvigni dom naš poteptan! Po gorah in po poljani prošnje gl'as odmeva naj, da kot zmage veteran i vrnote se k nam nekdaj! . . . Zvon zapel jie — zora vstaja, čuj proroški jek glasan: S prvim »ave!« se porajia # triumfator —• Slave dan. Leta 1832. bila je sola s. pripomoč- jo župljanov brez konkuirencnega pri- spevka sezidana. V sol skein poslopju iiina stanovanje tudi kapl'an. Ko je bila sola dozidana, izkaza- la se je za največje in najlepše poslop- je takrat v trgu.. To poslopje je bilo po- noviljeno 1*. 1880., kakor pravi napis na glavnih vratih: »Narodna ucilnic-i, ponovljcna MDGGGLXXX«. Župnišče je starodavno poslopje, ki je 5. maja 166 popolnoma pogorelo ini potem bilo v razniih dobah (do seta 1859.) prezidano. Župnik lira mi tmke matrUce. Od teh sega ženitvanijska in mrliska knji- ga do 1. 1657., kr.stno bukve pa do le- ta 1664. V trgu se je nahajial sedež dežel- nega svobodinjaka (landschaftlicher Freisitz). Kot prvi imojitei'j tega se imenuje 1. 1727. Miklavz_Golicnik. Leta 1843. je bilo to posest-vo last Janeza Li/polda. V trgu je bila tudi; zaloga tobaka in kofkov, stanica c. kr. finančne stra- že in c. kr. loterija in sti'ri udobne go- stilne, zdravnik je bil g. Žiga Laykauf (* 1813, t 1886), ki je sledil svojemu ocetu J'ozefu Laykauf, iistotako zdrav- n.iku in zivinozdravniku, tukaj umrl 1./6. 1860. Iz mozirsike sole sta iz&la dva od- Ilčnjaka, katerima je prijateljska Mu- za — bila je Rojenica — Vila naših divnih plan-in položila v zibel pesniški ''¦¦ venec, katerega sta pozneje poklonila j svojemu rojstnemu kraju. Bisa sta to ' Jožef Lipold, ,po božji milosti pesnik in* pevec v talarjm in Florijan Vodov- ¦ ni'k, pesnik — vojak. Prvi je bill 29./I. I 1786 v Mozirju rojen, obiskoval je tu- j kaj šolo pri »šolmeštru« Jožefu Ilof- bauerjiu v Mozirju, dovrsif latinske nau-ke v Celj^u z »eminenco«, služil je potem, ko je bil 6./III. 1808 v maSnika posvečen kot vojaški kurat v doino- l)ranskem polku. v Gelju, kot kaplan v Konjiicah in od 1G./VIL 1815 do svoje smirti 8./I. 1855 kot žuipnik na Rečici v Savinski dolini, kjier ima Tep, na des- n,i strani v cerk-ev vzidan spomenik. Jožef Lipold je bil. zelo priljubljen pridigar in splošno znan ljudski pes- nik in pevec. Zapustif je cele folijante pesnij, nabožne in posvetne vsebine, opeval je vse žalostne im veselo dogod- ke v kraju, neštete so njegove prigod- nice jn zdravicice, ki še sedaj niso či- sto izumrle. Florijan Vodovnik bil je 12. a.pri- la 1824 v župniji Šmihelj nad Mozir- jem rojen kot sin čisto bornih, pri-pro- stih kočarjev na h. št. 38 pri posestni- ku Hudej p. d. Heber v Radegnadskem. Poslaili so ga kot zelo nadarjenega dečka v soi'o v Mozirji, katero je s »čast- niiui priiznanjem« zapiKstil ter se s po- mocj'O tukajsnjih dobrotnikov, po z »eminenco« dovrsenL celjski gimnaziji podal na univerzo v Gradec, kjer se je v modroslovno fakulteto vpisal. Tukaj ga j« zalolilo »noro feto« 1848. Vzgojen v avstrijskill, reakcijo- narn'Mi šolah, vzplanitel je v njmu ta- krat dull »avvstrijakantstva«, najbrže so ga pa vodi'li visokoleteči cilji mrade- ga sanjaca in je zategadelj v spomladi 1. 1848. vstopil kot prostak v 7. lovski batafjon in se prekrstil v »Karla von Siegenfeld«, katero ime je takrat dru- gače donelo kakor slovensko okorno »Florjan Vodovnik«. » Stev. 108. »NOVA DOB Äc Stran 3. počasti spomin padlih vojnih tovarišev v torek dne 19. oktobra z žalno maSo in z vzporedom, ki ga §e priobčimo. c PodruŽnica »Jugoslovenske Matlce« v Celju priredi v soboto, dne 9. oktobra t. 1. na predvečer KoroSkega dne spominsko prireditev. Vabimo vse narodne dame in gospode in prosimo za sodelovanje, da bo imela prireditev čim najlepši moralni in gmotni uspeh. Zadevna seja se bo vršila v torek dne 28. t. m. ob 6. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma v Celju ter pro- simo, da se je blagovolite po možnosti udeležite. c KONGERT V KAVARNI HO- TELA »EVROPA« priredi celj«ko olep- ševalno in tujsko-prometno društvo v soboto, dne 2. oktobra. Sviral bo pol- noštevilni orkester celjskega godbene- ga društva. Vstopnine ne bo. . c ARETACIJA NEVARNEGA TATU. Pred dnevi so tukajšnji poli- cijskii organi opazili sumljivega; tujca, ki je prodajal ponošcno obleko. Pri zasfišanjiu in preiskavi so ugotovili, da je to znani žepar Salko Hakič iz Sa- rajeva, ki jo bil v maju pobegnil iz moške kaznilnice v Mari bor u, kjer bi moral prestati štiriletno kazen. Pri njem so našli dokumente, ki se glase na imena Mifko Mitrovič, Henrik Ma- rek, Fr., Kunc, Ljubljana; Scheiner Josef, Schuhwarenhaus Wien; Ale- ksander Dabič, Ljubljana. Pri sebi je imel tudi stamp il'jko na ime Peter Ma- tič. Omenjeui dokumenti prihajajo iz žepnih tatvin, ki jib je izvrseval v vlakih. c MLAD NEPRIDIPRAV. Pred senatom okrožnega sodišča je stal te dni 15 set stari1 ucenec prve meščanske sole Jožef Marš, doma iz Sotelske pri Smarj'u. Deček je bil obdolžen, da je Uikradel Neži Lederer iz zaklenjene ka- šče 520 Din. V kaščo je udrl tako, da je razžagal zapah na vratih. Za denar si je kupir kolo. Fant je vztrajno in prebrisano taj.il krivdo in. trdil, da je dobil denar za kolo od matere in da so kupili kolo v kompaniji strrjo fantki. Ko pa se mu je neresničnost te trditve dokazala, je pravil, da si je prisi'uzil' denar z ministriranjem in prodaja- . nJL'in kruha. Pred kratkim je bilo ukradenih tudi posestniku Nucicu v Sobelskem izpod slamnice 100 Din. Te- ga dejajija je bil obdolžen dninar Blaž Gobec. Dasiravno je ta pri sodišču de- janj« odfočno tajil, je bil obsojon radi attviaie in je kazen tudi prestal. Sedaj so vsi znaki govorili za to, da je tudi to dejanje izvršil Marš. On je pa tudi< to tajil do zadnjega. Sole, ko je sodni senat že bil v posvetovalnici, je skesa- no vse priznal in prosil odpuščanja. — Mars je bil obsojen na dva meseca tež- ke ječe. primerno poostreno. Blaž Go- bec j>e dobil s tern popolno zadoščen.je in kazensko postopanje se bo m for- malnih ozirov proti njemu obnovilo. Kino» KINO GABERJE. V, pondeljek 27., torek 28. in sredo 29. septtembra se predvaja kolosalen film »Dunaj med vojno in danes«. llazkosje in beda v 7 dej. Opozarjamo vas na prekrasne, reklamne fotografije, razstavljene v našili izložbah. Ogromni stroski toga fii'ma in kljub ternu cene nezvišane! MESTNI KINO. Samo v ponde- ljek 27. septembra se vidi še krasen film »Clovek, ki ga ženske preganja- jo«. Veseloigra v 5 velikm dej. V glav- ni vlogi nenadkriljiki Raymond Grif- fith, — V torek 28. in sredo 29. sept, pa se predvajct naijboljsi Paramooint- film »Zgodovina njene ljubezni*. Eks- kluzivni fihii/ v 6 krasnih dej. V glavni vlogi Gloria Swanson. Oglejte si si ike v našili izložbah. Ne zamudite prtfike, katera se vain nudi! Ljudska prosvefa. 1 Enclklopedija o slovanskih na- rodlh. Že davno se živo pogreša stro- kovno dovršeno delo u siovanskih na- rodih. Da se odpomore tej potrebi, se je knjigarna «Vtsmir» v Pr^gi odlo- čila, da izda obsežno enciklopedijo, ki bi vsebovala vse, kar so nariciša na slovanske narode. Vsak narod bo iz- črpno cbdtlan v zgod )vnskein, na- rodnopisnem, političnerrii prosvetnem in ^ospodarskem oziru. S^delovsli bodo pri enciklopediji sarno prvi slovanski strokovnjaki, ker hoče založniStvo iz- dati zares prvovrstno, v vsakem oziru dovršeno delo. Enciklopcdija bo tudi ilustrovana n opremljena z zemljevidi. Kdaj delo, ki bo obsegalo dva debela zvezka, izide, 5e ni znano, najbrže tekom prihodnjega leta. UredniStvo tega znamenitega dela je prevzel rektor vseučilišča v Bratislavi dr. Miloš Wein- gart, znani odlični slavist, ki je ne- davno tega izdal o jugoslovenski knji- Ževnosti knjigo, ki je vzbudila splošno pozornost. 1 JACK LONDON: »ŽELEZ.NA PETA«, socijafni roman. Prevedel Ivan Vuk (IV. zvezek Leposlovne knjižnice). Pravkar je izšla 1. knj-jjga znamenite^a rornana »Železna peta«. Sloviiti pi-sat el j Jack London je tako ziian že slovenski čitajoči puibliiki, ia nam ni treba posebej govoriti o detih tega splo&no priljubljenega svetovne-, ga pisatelja. Jack London je Maksim Gorki Kal'ifornitje. Njogovi spisi so vedno vzbujali veliko pozornost in za- ložništva so se trgafa zanj. »Železna peta« je sijajno delo. Zato si bo gotovo ta roman naročil v«ak. Predgovor je napisaL^pisaitelj Bratko Kreft. Izdal;i ga je »Zadružna založba, Ljubljana, Aleksawdrova cesta 5«, kjer se ga lah- ko naroci. Dobwa se pa tudi v knji- garna.h. Gena 20 Din. 1 NEMŠKI GLAGOL. (Das dout- tsche Zeitwort.) Sestavil profesor Adolf Robida. 1926. Založiia Jugoslo- v am ska knj'iigaraa v Ljubljani. Gena 6 Dim. Str. 31 in velika tabofa. Danes občutimo že vsi, da je med nami Slo- venci znanje nemiščine močno naza- dovalo in da ni več daleč čas, ko pri- bodna generacija ne bo znala nobe- nega tujega velikega jezika v popolni meri. Zato so začeli nemščiino zopet botj gojMi, ne kot jezik prijateljskega naroda, ampak kot sv-etovni jezik ve- likega naroda. Vsakomur, kdor se uci nemscine, dela največ preglavice gla- gol, ki je zelo zapleten, deloma nepra- vilen im pohi i'zjem. Kdor se je pa na- u€Ü 2000 neniökili bosodi in obvlada glagol, laliko rece, da zna nemžčine že precej. Zato bo ta knjüica dobrodožla šoli in samouku, ker nudi v kratki, je- drnati obfiiki v«e, kar rabhno pri nem- škem gla.golu. Knj.i^a je sestavljcna prav praktično, ker je zrasla iz mno- goletne prakse na tern polju. Knjiigo »Nemiški gla,gol'« mora imeti brezpo- gojno vsak, kdor se hoče nemščino iic-i- ti ill svoje znanje izpopoi'niiti; pri-sla bo prav soli Ln onim, ki so šoli že ocl- l'asli. Knjiga se dobi v knjigarni Go- ričar & Leskovšek, Celje. Gospodai»«itvo« g KOLIKO DENARJA PRIDE NA OSEB0 V POSAMEZNIH DRŽA- VAII. Na dolarje preracuna.no prklo- jo naslednji zneski novcani'C (z uva- ževanjem žLrovnih obveznosti emisij- skiii zavodov) in. kovanega dcnarja na eno osebo: v Angliji 05.9, v Švi.ci 53.5. v. Franciji 30.8, v Švedski 28.4, v Nern- čiji 22.3, v Avstriji 22, v Češkoslovaškii 17.8, v Jugoslaviji 8.9, v Poljski 2.9; brez kovanega denarja v Španiijii 37.5. v Madžarski 10.3 v Rumuniji 8 do- larjev. g UPORABLJAJTE ClSTO GO- JENE KVASNE GLIVIGE V KEE- TARSTVU! Bliža se čas trgatve, zato je umestno, da se priipravtjamo vino- gradniiki nanjo. Če hočemo imeti do- bro prevreti vim ski most, je sedaj rav- no pra;vi čas, da naročimo čisto gojcne vinske drože pri kakem zavodu, ki jib goji im razpečava. Na pr. jiih lahko na- ročijo vinogradniki v mariborski obla- sti pri Kmetijski poskusni in kontrol- ni postaji v Mariboru. Posamezne cev- ke stanojo 2 Din, navodilo glede upo- rabe 1 Dim, ki pa je potrebno le onim, ki jih. še niso nlkdar narocevali, treba je le zaiprositi s 5 DLn koJekovano vlo- go. Večletna izknšnja nas uči, da oni, ki pravilno uporabljajo čisto gojene vinske drože, so ž njimi zelo zadovolj- ni in jih wsako leto naročajo. Istočasno se lahko rabijo tudi pri napravi sad- jevca, ki postane ž njLmi prevret sta- noviten in rma vec ai'kohola kakor öni sadjevec, ki je prevrel sam od sebo. ICna cevka zadostnje za prevrenje 3 polovivjakov. re se pravocasno in pra- vilno pripravi kipelni mast. Na more— bi'tna l^repozna narocila se ne bo ozi- ralo. To se daje na znanje zaniman- ccm, ki že sedaj po njih povprašujejo, kje in kedaj se dobi jo. Ogla^ujte v 5Novi dobiM Od ust do ust gre govorlca« kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po cenl dobim cdino le pri 10 5 Valentin Hindin CELJE, zraven nemške cerkve. širotn domovine. Š Trboveljska premogokopna dru- Žba in Slavenska banka. V zadnjem času je bilo zaznainovati naglo padanje delnic Slavenske b.xnke, ki so v teku 10 dni padle od 50 na 12 do 13 Din. Poročali smo že o pogajanjih z Ljub- Ijansko kreditno banko radi prevzetja Slavenske banke. Zadnje dni pa se je pogajala Slavenska banka radi pre- vzetja tudi z Zadružno gospodarsko banko. V zvezi s padcem delnic Sla- venske banke so pričele padati tudi delnice Trboveljske premogokopne dru- žbe. Kakor znano, ima Trboveljska premogokopna družba večiriG delnic Slavenske banke. Pravijo, da težkoče Slavenske banke ne morejo vplivati na finanČno stanje TPD, ker so delnice, ki se nahajajo v portfeju TPD, že v pred2adnji bilanci popolnoma odpisali. ä Gledališka sezona 1926/27 v ljubljanskem Narodnem gledališču se prične v soboto 2., odnosno v nedeljo 3. oktobra. Otvoritvene predstave in tedenski red obiavimo tekom tedna. 5 Smrt starega srbskega četnlka. V Beogradu je umrl te dni kapetan I. kl. Velimir Milovančevič, znani srbski četnik. Rodom iz Topole, se je že kot mladenič udejstvoval v četniškem gi- baniu. Udeležil se je vseh voin in je bil ponovno ranjen. Odlikovan je bil z vsemi našimi ter tudi številnimi ino- zemskimi odlikovanji. S Slovenec — vseučiHSki pro- fesor na Portugalskem. Naš rojak Rudolf Knapič iz Vidma pri Krškem, sin tamošnjega že upokojenega nad- učitelja, je imenovan izrednim profe- sorjem za germansko filologijo na uni- verzi v Lisboni. Imenovani je po kon- čanih Študijjih na ljubljanski realki ter eksportni akaderniji na Dunaju odšel pred trinajstimi leti na Portugalsko, kjer se je prvotno posvetil trgovinski stroki. Zadnia leta je bil tudi sourednik v Lisboni izhajajočega dnevnika Novi- dades. š lzum goriškega Slovene». Na§ rojak Adolf Kočevar iz Gorice je iznašel po večletnem Studiju pripravo, ki se z lahkoto nastavi ali odstavi na kolesa vseh vrst avtomobilov in preprečuje, da bi bilo občinstvo ob dežju ali na blatnih cestah oškropljeno od mimo vozečih avtov. Priprava, oziroma na- prava estetiki avtomobila popolnoma nič ne škoduje, nasprotno, isto olepšuie, kajti ne skrije niti četrtine kolesa. Na- prava služi za vse ceste, bodisi lepe deželne ali zelo slabe ali turistovske, lahko zadene ob do 25 cm visoke predmete. Lahko se pogrezne skoiesom vred v mehko ali trdo blato do iste in večje globine. Iznajdba je že patenti- rana za Anglijo in kolonije. Tamkaj kakor v Italiji bodo sedaj uvedli obli- g itnost aplikacije te naprave na vse avtomobile. š Komlsarijat za agrarne ope- racije. Minister poljedelstva in vod je postavil za komisarja za agrarne ope- racije v mariborski oblasti Ivana Po- korna, ki je že prevzel uradne posle. Uradni sedež komisarja ostane začasno v Ljubljani. TurjaSki trg 5t. 3. imel pa bo počenši z oktobrom t. 1. uradne dneve v Mariboru, v palači Velikega župana, soba St. 9, pritličje desno, in sicer vsak prvi četrtek v rnesecu od 10. do 13. ure. Stranke, ki imaio bližje v Ljubljani, se morejo zglasiti v na- vadnih uradnih urah tudi v Ljubljani. š D0BAVA DAVKA PROSTEGA SLADKORJA ZA P1TANJE ClEBEL. Prošnjo Cebelarskega društva za Slo- ven iijo za dobavo da,vka prostega slad- korja za pLtanjc čebel v letošnji skraj- no slabi letini je ministrstvo finaac v Beogradu za-vrni/to, ker za dobavo dav- ka prostega slaxlkorja ni zakonite pod- lage in zaradi toga ne niore iti čebe- larjem na roko glede dobave cenejšega slaxlkorja. Zveza čebelarskiih podruž- nic za mariborsko oblast opozarja vse podružnrrie in posamezne elane, da se nikdo fetos ne bo zanašal na dobavo cenejsega sladkorja ter si vsak pravo- casno pre-skrbel potrebno množino sladkorja za preziino svojiih cebel. Naj- pri'kladneje je pitanje s kristalnim s;Iadkorjein in sicer na kilogram stad- korjia liter ciiste vode. To tekočlno pu- stimo prevreti' ki jo damo mlačno v voeji meri (po 1 kg zvečer po zahodu solnca) cebelam. Pitaiiije naj se izvrši ciinprej, na vsak nački pa do konca tega meseca. a SLABO GOSPODARSTVO. Tr- govsko sodišče v Ljubl'jani je odredilo, dVi so zapreta lokaJa tor ustavi poslo- vanje »Ljubljanske po&ojilnice« na Mestnem trgu ter »Jugoslovanske za- varovalno liranilnice« na Mikfošičevi cesti. Ta odrtxlba je bila rzdaina na pod- lagi sodno izvedene revizije omenjenih zavodov. š NOVA ODREDBA GLEDE IZ- VOZA VALUT IN DEVIZ. Finaneni' minister je pod stevilko 18.700 izdal reseiije: Banke, ki so pooblaščeno za poslovanjc z deviaaini in val'utaini, in menjalnice smejio na podlagi potnih listov, ki imajo vizum one države, v kttero se potuje, prodajati našim dr- žavljanom i'nozemeka plačilna sred- stva v raznih valwtah, in sicer za Ru- muii'i'jo, Bofgarsko, Madjarsko, Grško in Albanijo do 8000 Din,, za vse ostale države pa do 12.000 Din. Ta odlok ve- lja, ko se objavi v »Službenih Novi- naJi« ter takrat nehajo vel'jati vse do- sod an je odred.be glede izvoza valut in deviz iz naše države, na podi'agi potniii listov. s PO^AREJANJE STOTAKOV. Polici'ja v Vršcu ye odikrila novo falzi- fikatorsko bando, ki je potvarjaJa sto- take. Pred dnevi se je zgi'asila pri ne- kem trgovcu zenica, ki je hotela pk- čati nakupljeno blago s stotakom. Tr- go\"ec je spoznal, da mu je žentea iz- rocila potvorjeno novčanico in je ku- povalko i'zrocitl poiV'iji. V toku preis- kave je pol'icija aretirala melianika Y O 1 ML O za ženske kostume, Icp karo m Din 43*—, enobarven Sevjot50"— .karirasto sukno 53'—, karira>t ševjot 60*—, močen pisan parhent 16'—, flanel 12'—, oksford 12- —, belo platno 10'--, klot, cvilh, gradl in vsakovrstno ma- nusakturo kupite najceneje v vcle- trgovini R. Stennecki. Celje. Oglejte si" izložbe! Primeren popust za po- vrnitev vožnje. llustrovani cenik za- stonj. Trgovci engros cene. tag iMm% tiMjsfti in 12 pseh dragth rndnmou dobovlja in ti^'h n M y ies(o Fran]o 3 0 Š t, CELJE, Aleksandroya ul. 4 Trpsfep yo]enca s primerno šolsko naobrazbo sprejme takoj Janko Klun, trgovec z rr.eSanim 3 blagorn, Slovenj^rad^c. 3 Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 27. septen.brom radi odpovedi lokala opusfU «vojo t^yc »jvso sc mo^o v Gosposki uK št, 28. Svojim cenj. odjemalct'm se najtopieje za- hvaljujem za njihovo nak'oiijenüEt in beležim z odličnin« spoStovanjem Franjo Pocaji zakupnik va)jčnega mlina v Medlogu prJ Celju. Stran 4. >NQYA DOBA« Stev. 108. Jiahorfo dolala ze Oasa jtara matt. bile je ßravilno. Kuhala ie svoio kavo sarno s Pravim Francknmkavnim piidatkont. Ta je danes se vedno Tako fin kakor izvrshen priclasek K zrnah' In žilrri kavi rer bo to Tucsi zmeraj osfial. Šmiha in njegovega sina. V svojem pri'znanju je Smih abdolžil nekega bo- gatega nomskega poses tniika v Vršču, ki je baj-e flnanciira] celo podjetje. — N em ški posestnik zavzema celo vis ok položaj v vodstvu nemško stranke v Voj/vodijü. * š »ITO« pasta za zobe — najbolja. a NESREČA NAŠIH LETALOV NA ČEŠKEM. Z velikhn navdušenjem jo bifa sprejeta v Pragi jaigoslovanska eskadrilja, ki je na svoji poti na Polj- sko in v Romimijo obkskala bratsko češkoslovaško repul)liko. Na eltališču je bila slavnostno pozdravljena in nje clani so užiivali gostol.iubn.ost in vso pozornost zlate slovanske Prage. — V eetrtek sc j€ pripravila na polet v Kra- kov. Dofooeno je bilo, da jo spreralja do meje eeškoslo