SUBSCR!P TlON; U- 5»- Cartada & Mexi One year . ^, Six months Thr-e« nionlhs Foreign Countries: On® ycar <= s , , Smgle Copy 2 čents. ico; $1— -00 • —25 VOL. IX. No, 20, (SL.OVBN1C PEOPI.E) ‘ir Pliones Cortland 51SS- NEW YORK — PITTSBURO. PA„ četrtek, 8, julija; miursday, July 8.) 1915. Geslo: ,,Slovenijo Slovencem". Leto IX. Št. 20. KALI ITALIJANI POGANJAJO. SLOVENSKIH TLEH. tr Zle posledice ligaškega zastrupljanja že gredo v klasje. Velikosrbsk a propaganda, katero so razširjali tudi naši lk je priskutila že tudi vladi Združenih držav. Razni hrvaški in srbski ligaši so s podpiranjem ocT slovenske strani jeli nabirati Slovence, Hrvate in Srbe za vojsko proti lastni domovini — proti Avstriji. Vlada Združenih držav je uvidela, da se’ s takim posto¬ panjem krši zakon nevtralitete. In zaprla je v Chirac. ?a| PSŠhjiUaJSPV. ki so se dali zapeljati in speljati na led ligaške svojati, * > .* , * Toda pravica ne počiva. Prejdlisiej zmaga. In zmagala je tudi v tem slučaju. Glavne krivce, takozvane »»jugoslovanske' 1 voditelje je že doletelo, kar so zaslužili. Policija Združenih držav jun je prišla na sled ter zaprla pel takih prevročekrvnih ligašev prepojenih z naduto idejo velikosrbske propagande. V sredo je dosel ukaz iz Washmgtona državnemu com- inissionerju Houghtonu, naj utakne v luknjo Antona V. Se4 bivajočega na 52 W. 47 St., v New Yorku. V Bis- bee, Arizona so djali pod ključ dva ligaška tiča, in sicer B. Martinovica in Gjuraškoviča. V Portland, Oreg. sta prišli pravici v roke dr. Matanpvic in Peter Luburič. IZ PRESTOLNEGA MESTA MEHANSKEGA, T t-. - , i 1 1 • h ..siovcaskiii.i saKscrjf, sla naglo poskrila vsa tozadev V Pittsburghu, Pa. je nastala med kontarji hrvaške pod porne enote velikanska zmešnjava in zbeganost. Koritarjc Marohnič in Unkovič, ki sta v tesni zvezi s priprtimi „jugo d1 • - ža dan obračuna, in da je bila Sak serjeva arogantnost samo trenut¬ na. iin da bo Sakser prej ali slej ugriznil v kislo jabolko ter nam tako pomagal povedati slovenske¬ mu ljudstvu resnico. To povzema mo iz njegovega poizkusenega in obenem ponesrečenega zogavora. Možakar hoče potom svojega lista obrniti pozornost na ljudi in do¬ godke. ki niso v prav nikakšn: zvezi z nami. Nadalje vidimo tndi da se prav sistematično izogiblje odgovoriti pravemu vprašanju: Naravno nas sili ta okolščina po novno staviti Sakserju vprašanja ki smo mu jih /. - tolikrat za£"u šili v obraz: Frank Sakser, povejte vendat že enkrat Slovencem, koliko de¬ narja ste iztrgali — ali ta kore koč ukradli iz ust ubogim otro Čičem jn njihovim materam, k' \ trpe pomanjkanje kruha in nde ka. ko ste skubli in odirali pc štir dolarje več, kakor je bilr prava ceha, pri vsakih sto kio nah uboge delavce, ki so zaupa li -svoj težko prisluženi denai vašim rokam, da ga ndpošljete v staro domovino ! Frank Sakser, ali ste priprav¬ ljeni dovoliti komiteju dobre poznanih Slovencev, da preiščd vaše knjig,- ter ugotovi, kolik? je vsota onega denarja, katere ga ste'preveč izaračunali, z na inenoni da ga vsaj deloma po vrnete ljudem, ki ste jih siste¬ matično in .doslovno oropali? Frank Sakser, ali hočete do voliti komiteju, da pregleda va še knjige v svrho ugotovitvf vsote, doslovno ukradene, in po tem poslati del te vsote Rdeče mu križu" v Ljubljane? Sakse ’ - jzkn s e. varati ljudi v vsakem oziru. ■ Ijrdje gre do celo taki daleč, da e-,e, •••■■s. da gre • • le j e m skoz njihove roke v f * >dn*iš!,j. -jTrinrtfo I; !l‘--i -- .s,- .- Aj«, riki.. ki ■> v kupč-j-•. e ah s slovenskim ljudstvom. To „e ne sramna laž Kajti odkar je prev zel ..Slovenski Narod" odgovor nost nase. da gleda Sakserju v de iiaruih mahinacijah na prste, ve fao. da so se denarni prejemki se¬ sedli na manj kakor $">.000 neka; tednov ih da mu to denar priba ja edinole iz takih krajev, kateri! ni'še dosegel ..Slovenski Narod" Tu z zadoščenjem konštatirnmo da se je ta novica liki ognjena iskra t a 'širila in da skoro dosežd ušesa vsak,- slovenske kolonije \y. celi Amerik' in l'anadi. Precej ob vesti! že imamo v rokah, da je mur go Slovencev, ki -o poslali denar Sakserju že pred dvema, tremi ir več meseci, a še do danes up vedo je-li prišel denar v prave roke. al' rie. P.ržko dobimo še več faktov v roke. nameravamo započefi sodni postopanje, da dožem-mo. >e li n Frank Sakser dolžan temeljito ra ln/iti in raztolmačit; *o zavlačeva nje in odlašanje. !■ rank Sakser j, i. , v svojem odgovoru, da je bi) eden izmed iza rotnikov v družbi Masa Rossett k je f otiral za &600.000, ali tako ne kako sama zato da uniči dobri znano hrvaško tvrdko. To pojos- 1 nilo je dobrodošlo - saj čez se dem let vse prav pride — toda n : ina prav nič posla z obstoječim dejstvi, in ta so da je Frank Sak ser meseče iti mesece, odkar se h pričela evropski! vojna, slepari' in skubel naše ljudi no štiri dolar je pri vsakih sto kronah ter let; in leta v preteklosti pri prrobrodt nib in žeh; ■; škili voznih listkih in pri vsem. karkoli je prodajal /e enkrat prej smo rekli, da n : Sakser zaslužil niti enega dolarja ki hi ne bil krivičen in umazan. Vzpričo dejstva, ja nudijo pošt ni uradi Združenih držav našjir 1 ljudeh) silno velike ugodnosti i: varnost, in vzpričo dejstva, df! tmajo mnoge vi/like narodne ban¬ ke posebne oddelke za Slovence ter so pod kontrolo in nadzor¬ stvom vlade /,di i: ,i dišav, ni¬ kakor ne moremo rarmmeti./poče- m» je se vedno nekaj tako neum¬ nih, da zahnajo den^r Franku Sto k ser j n in njemu podobnim tičem. BODITE BREZ SKRBI i i PISMO SLOVENSKEGA TOPNIČARJA 2 ITA¬ LIJANSKEGA BOJIŠČA. Slovenski topničar, ki se bori za čast domovine proti izdajske- mu Italijanu, piše svoji sestri: Ljuba sestra! Smo se že začeli! In veš. kaj so Italijani proti nam poslali? Nekaj dimnikarjev, to je zamorcev 1 iz Afrike. Ti divjaki so ras naskočili, a nagnali smo jih tako, da včeraj in danes niti na spre »led ni nobenega več. S to črno svojatjo nas Italijani pač ne bodo! 'sam se je zdelo, kakor da bi gledali kak cirkus in smo se na ves glas -rnejali, ko smo jih nagnali. Pri nas sta dva moža malo opraskana •rnei so pa pustili pet mrtvih na mestu, ostale so pa vlekli s seboj Imeli so precejšnje izgube. Zdaj rečem samo to: Naprej do zmage ‘olentar si bo zapomnil, kdaj je stegnil roko po naši zemlji. Rusi nas ■e poznajo, sedaj bomo pa še Italijanu pokazali, kaj zna Avstrijec ,-<» brani svojo drago domovino. Bodite brez skrbi: branili vas lionru lo zadnje kaplje krvi. Bog in sreča junaška ! Tvoj brat Joško. PISMO IZ GORICE. Slovenski častnik, ki se bojuje ob goriško-italijanski meji, spo ■o e a svojcem v Ljubljano naslednje zanimivosti: Gorica, 25. maja zvečer. Kako je v Gorici? Vojska z Italijo se je pričela. Pa ne smete mi- .liti. da smo v kaki nevarnosti... Naši nastopajo zelo previdno, sat bil ih izkušenj v Galiciji in Srbiji. Danes sem opazoval interesanten boj naših strojnih pušk za i tali ansko letalo, ki je krožilo na periferiji mesta in katero so naši po mn pri Gradiški sestrelili na tla. V letalu je bilo precej bomb. e» ■stoik in njegov spremljevalec... Pobrali smo že precej italijanskih ogleduhov in sumljivih oseb ntere pošiljamo naprej. Naši ljudje se tolčejo, kakor je rekel naš general v javnem loka n: ..Glanzend". Vsi trdno upamo, da jih dobijo prav pošteno. Zdrav sem in naravnost vesel, da poslušam zopet to godbo, ke 'm, da v,si naši streli dobro zadevajo. Danes je 25. maja in prepričan sem, da se govori po Ljubljani a je Gorica že italijanska in ne vem kaj še. Mi pa smo še vedno tri i ravno sedaj pijem pivo pri ..Jelenu". Pri sosednji mizi se pogo ti rja jo o vojski, častniki in civilisti. Ljudje so čudovito mirni in brez strahu. Naravnost čudno se nr di. da ni nebenega razburjenja. SLOVENSKI ZRAKOPLOVEG UTEKEL SMRTI IN UJETNIŠTVO. Jakob Fras, doma od Sv. Ruperta v Sl. gor., sedaj dodeljen c •r. avstrijskemu zrakoplnvnemu oddelku, letalna stotnija štev. 8 ojno-poštni urad št. 60. piše dne 4. maja č. g. Francu Rampre. kap mu v Sevnici ob Savi: D ag:: Zjutraj, dne. 27. uprli a, ob pol 5. uri. sem odplul z g. vrne oiočuikom pinti bojni eni. Bila sva že daleč čez bojno črto nad " Ikovo Ježem kakih 2000 m visoko. Sr aimeU. 'in svinčenke sr ••r .!>-••. ..LS-irf 7nri.I. Kiišbr bpazf a'.T!tpon.^iTh, iLVje per' i krogli ure'rgčh-: na. levem, krilu iica ni da jo porot predrta. Isto '•no opazim- fuc. jaz -spredaj na motorju, da reče olje iz posode • .poro 1 -« i iki.j . .. -n m-.-.n zrakoplov. Bn je že ZiUinj i s za to. kajti začela sva že padati navzdol. K sreči je vlekel ugoder eter. Bila sva že nad bojno črto. V tem trenotkn se je še stroj na nega zrakoplova ustavil, ker je primjan j kovalo olja. ki .je že večino ia izteklo. Nahajala sva se pa/še 500 m visoko. Trudil sem se m o sito. da spravim zrakoplov na naši strani na tla. kar se mi je ko ceno res posrečilo — priletel sem kakih 300 korakov za našo bojnr rto ne posebno rahlo na tla. G. nadporočniku se ni nič pripetilo, z iz sem se precej pretresel. Morali so me s samodrčeni odpeljati. Da es sem že sedrpi dan v postlji. A 7 ročica me muči 1 in tudi glava mi je ■In ležka. Pa mislim, v bolnišnico mi ne bo treba radi lega, bo že oeasi boljše. Sedaj sprevidim, da mi je prav gotovo pomagala Mari in moj zvesti angel varuh, drugao bi sedaj že gotovo v tuji zemij uriva), ali se bi pa nahajal v ruskem ujetništvu. Ali se že kaj sliši o miru? Tukaj sem ne izvemo' nič. Prosim, spo- dajajte se me v molitvi! Tisoč pozdravov'! žja in svetle bramibe, neprestano prihajanje in Odhajanje — tako so si to mislili. Privažanje kočij in klicanje straže: ..Gevvehr he- raus!" A nič se ne zgane. Največ da se prikaže preprosto oblečen sluga v livreji iz rjave ruševine na terasi in odpre kako lkno, ali: na grajsko dvorišče se pripelje hiter nvtp. cisto navad no. poslovno. brez klicanja stra¬ že, in ču< ..bele stopnice" zg-ino gospod' v fraku, ki se mn očivid- 10 mudi, z zvežnjem spisov pod jazduho: ministrska avdijenca. V začaranem gradu, ki navidez -lo spi pravljično spanje. so od ranega, jutra do'pozne noči neu¬ trudljivo dela. Izmed vseh hiš ve-. ! ike.g a mesta se tu najprej zažari nč v delavnici: oh L4. -jutraj: Cesar je vstal i Opravi se vojaško naglo. Po¬ čni sledi preprost zajutrek. Voj vi kruh? Cesar je bil osebno nakazal, la mora imeti ves dvor ž.iijim sa¬ ni itn vred ravno' tako kakor zad¬ nji državljan, krušne liste in me¬ sa ni kruh. Ostalo je pri krušnem listu. Za IVorjanstvo. ki mu oif ppčetka! 'ojoe pripada tudi soproga prestol on asledni k o va. mli d voj v o - linja Žita je ostal v veljavi tu¬ li vojni kruh. Z., cesarja samega se je njego- ,-einu osebnemu tadravniku dr. Cerzlu končno posrečilo izposlo¬ vati preje običajno pecivo vsaj k -tajutreku. A 7 več Frane .ložef m irivolil. In sreča je da. njegovi t-dravje tudi več ne potrebuje, »eprav zahtvea vojn a od cesarja /ečjih fizičnih naporov nego mir. Ze ob štirih prične delati. Do •edinih je treba obdelati 'brzojav¬ ke. iki so došle ponoči. Posebno važne vesti mu morajo predloži 'i tudi ponoči. Zapovedal je’ po sobno. d a ga morajo ob takih pri 'ikah zbuditi. Točno ob sedmih pride kurir (sel) s „svežimi rečmi", točno o!b devetih vstopi prva uradna oseba: načelnik vojaške, pisarn« reneral Bolfras. Temu sledi naj Zdravje Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se neka* te,o bolezni, kakor je sifilis ah zastruplje- njc krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno- 5 mehurne in ledvične teškoče, nalezljive m druge mršketer ženske bolezni na sprdno-.mnarn. h organih, vspino iravi.il> privatno doma in * majhnimi »troski., Pove. tudi o našem vspešnem zdravljeipiu dimgA bolezni, kakor so nevednosti želodca m jeter, zolemoa, aapek,. Jata šila, revmatizem, katar, paduha m slične teskoce. ALI na katerem izmeri sledečih simptomov bolečineJJanžu, ralbuiionos nervoznost in ruzUraženost, onemoglost ob jutrih črn. kolobar.,! pob očmi, sramežljivost h, izogibanje rtriižbe, nemarnost, bojazen m sreaa Ingaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem m v redu m da p e bujete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačne, knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teškoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči im svežosti da so zopet možje. Zaloga znam.-ti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki st- name* ravnin ženiti. Tz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše’ teškoče obvladale, črtajte to knjiži, ... kažipot k sdravju, in okoristite' se z njo. Pošljite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICF. CO-, S 1002 . 208 N. 5 ih Ave.. CLicaUo, 1 , 1 . * Cenjeni doktorji:— Pošljite mi takoj -vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime. Štev. in ulica ali Box No. Mesto Država RAZNE ZANIMIVOSTI, LETA 1S6C. NA LAŠKIH BOJIŠČIH. h < 'sJi a on Se j be ••ni rtiojsL- icsri. nače s.true, pote 'nsebnih av rev bore b Bilo j<*leta 1866., ko so naši oče tje marširali ipo beneških in lom¬ bardskih ravninah ter pričakovali boja s Pijem on teizi. Naše. Avstri¬ ja je bila takrat od dveh strani zapletena v vojsko. Na severu mr.čtr,- Vru«! jn dotedanja za vezni« J.PBP 0 V 1 C CLEVELAND. OHIO 2537 St. Clair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50c in $1.25 Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno ali pismeno na: L'M j/G 7 IWj nroi n rnujnfnovanjih v armadi od poročnika l\AlvU L\1\ uC5r.il rnATilj do armadnega poveljnika. JOŽEF V VOJNEM tJASU. Veliko vrtno pritličje pred „za- havuiim gradom" Sehoienbrunn. 5 el i kant: ki četverokotnik. Krog- inkrog starodavno drevje* s po- oolnoma novim zelenjem. Cetve- ro-vogla.ta drevesa kajti vršiči, /eje tu vejice *n po šestilu,i vri aats.ki umetnosti Li- Notr -ja ob •o/ani. Otroei se. igrajo v pesku na po- jeh. posutih z drobnim p-odeem. Grmske iz 'bližnjih olcmj, v serle' po klepeti. Nad vnem 'tern pa {točiva širo¬ ko. veselo, ‘svetlikajoče se opt.iJ nistienosol' tee.teh spomlac anskih lur Tiad o'trači in rnaterai li. nad •vptlicanji in drevjem ter nad rine nirm ste.',arrjj gradu z. zelenimi od- nrtiini, okni. "sira straža koraka ob graj¬ skem pročelju o-or in dol. Stfrnn ena ! Kn grajski orožnik stoji pred nos 1 .o' i.jein. An- se ne zgane, nič se ne prt \ nakne v tej sokični lučj poznega popoldneva. Zilj se ti. kakor da, Ga grad tri gaj začarana. teh devetih mesecih nisem/ nikjer tako močno, s tako goto vosi p, občih il miru kakor pred terr oknom, za katerim so. skle¬ pajo zadnje odločitvi- o vojni, o n o* r nji in zvnanjj politiki, o v- Tarn gori v drugem nadstrop¬ ju. v levem krilu je to okno: ok¬ no Avstrije. Vedno dobiš koga. na širokem trgu. ki ti je pokaže, češ: .Po¬ glejte, tam. tam za oknom se¬ di naš cesar". f Pa^postojiš, poln pričakovanja da zagledaš morda .skdzi špranje ohoknie cesarjevo postavo ali vsaj senco njegovo. Cele gruče sivih vojakov se zbi¬ rajo. A 7 skupinah so bili v ..me¬ tna žeriji", obiskali rjavega med- eda, hišo z opicami, pestokrilo hreščeče papige, nasmejali jn na- šatili so se med glasnim -kriča¬ njem rjovečih živali., zdaj pa jih objema veliki, svečrtrti.. pobožni mir trga preit cesarjevim oknom, de se skoro np upajo dihati. Ci¬ sto tiho stoje tukaj: kmečki si¬ nov; iz Štajerske, kmetje iz Ogr¬ ske. iz Galicije in Bukovine. V tem' gradu stalnrje njihov najviš¬ ji vojni gospod. Id so se zanj bo¬ ril i, zanj tvegali življenje zanj krvaveli: stotine, tisoči,. milijoni vojakov. En vendar ga. varuje —' kakor se -zdi — en sam vojak. Blcoro nezaščiten je, Samo Tjnbezrb njegovega ljud¬ stva njegovih Dunajčanov ga va ru je. In kmečki voiakj iz Štajerske m Galicijo in z Ogrskega majejo z glavami - -ztvre:-:, ..najvišjj dvor¬ il' stan" so si mislili drugačen, obdan z verigo straž, ovenčan fl r • k i'. -.n 11 j u cjt-iii* vojske in o ime-1 parado in sijajem, vse polno oro- ieilink. naeeluiKi resortiv mi. j Zlasti eden je zdaj skoro vsak- lanji gost: elegantni državni voj li minister pl. Krokati i. spreir, .jan od. nekoliko gospodov iz ge leralnega štaba z mapami in zrm je vidi. Na podlagi podrobnih na 'rtov in nalašč iza to napravljeni! ;kie poroča vojni minister česan 'u o položaju. 1 Mnogokrat trajajo ta poroča¬ nja, pri katerih Frane Jožef, ko’ lajstarejš-i general svoje armade te prikriva svojega mnenja, di Ive uri. ' Šele ob 12. liri opoldne, p« j-semurnem delu, si privošči prv' odmor navideznega miru, me katerim mu na pisalno mizo pri tešejo drugi zajutrek. eno mer.n 1 jed in čašo avstrijskega, vina. Na 'o sledi do 1. ure iztprehod, ki s< je po zimi vršil v visokih, zrač 'tih sobanah ..velike galerije." In ziojiet delo do o. ure: dva najsi ni' na dan. Neumoren ol nedeljah kakor ob delavti-ikih Življenje za vetemieami tihe¬ ga. gradu je zelo intenzivna. ..Sl." ŠEST RESNIC. 1. ) Samo en Krist je, a hi je T1 v nonižnifc oblačilih hodi silno ve hko po svetu 2. ) Z a , šmarnim kozlom smrdi te eno uro nadaleč. 3 ) Sraka ima oduren glis, lj j bi liadvse zlate predmete ter se neznansko rada šopiri s pavjim perjem. 4.) Ljudje, ki podnevi lenuha ri.io. se zvečer na rovaš ljudskih žuljev do blaznosti pijani valjajo pod mizo, ali si bude pohotnost no dvomljivih lokalih, drugo ju tro se pa hlinijo pred ljudstvom kot na-jsvetejši svetniki, so naj v ečii lopo v i pod božlim solncem 6.) Podli ljudje sodijo najrajši svojega bližnjega po sebi. 6.) l astna hvala se pod mizo valja, - levica naj ne ve, kaj stori desnica, ali beraško plačilo za po 1 šteho delo ni bilo še nikoli in ne bo nikdar dobrota. V tt iOc' hil popolnoma ji. p.. , je inoTiš a YO.;.sk.j / La-rikega luteti, n a ver. O,stal ie za obrambo Boce ] tJ | ‘ n ki se je v zvezi - trdnja¬ vami toliko časa ustavljal 250.000 /ah odi, dokler s severa zopet -J 'oš!a pomoč. X jiižnib Tiivjah je '\nh:i z 12.000 loo/ni' o lbi i a ] b'i 'žp- ev. Is; , K kjer »o •IR-Jlf 1 POZOR! KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v posefa nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. - Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vsel vladarjev na zemlji, — Slike vseh predsednikov Združeni! držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr žav na zemeljski krogli i t. d. Kdor naših-naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročniki m P° šl j e dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1.-), a upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevii brez vsakih nadaljnih stroškov. BREZZCNI BRZOJAV V VOJSKI. m/ l l i m-' vino •ade 35.000 Gari v'njer.,e je bilo iu 'še lc i •ra š An t! j, "e mečn.c ia ”t v ie. Trt-k.6 je š'bki- - šn ka n?ša. večin ara« b ; v 'euski junak; pn-ni dkri Spomini n: 'šh aav,,!!, „,-. ( , {n j m m pravijo. Via smd m ostali za njimi. M maska voj- j ul slo- I sovriz- bomo <000 AVSTRT.TFKTH TOPOV NA GALIŠKFM BOJIŠČU. B< ’!•'•> ra tsk I listi ;-j i i,. ; n : (' bi' ka. k; ■ > S' bi i hi :., v (]. j;,.; i. n.riveč in V c-!i -i - elovi,; zv ido, vini in je 1udi na j Imli krvava v *<*!' vojski. Število.vojakov, ki se ldeležu ie jo. 1 ■ i B; e naša tri mil i- jc-ne. Stinio skupno; slr-vilo t'opov avstrijske armadi- zmeša čez 4000, Kakšnega, pomena je bve-z.žičn-; brzojav se je pokazalo že v zad¬ njih vojnhh. ^ -ak a vojskujo-ča se moč si jo :p vpflno prizadevala, da I.i Jin jči- 1; ' ‘»rzojavne naprave svojega pro' iivuika tu mh tako onemogočila nagla porc-canje. Grilca r je v rabi brezžični hrzo tv -e pokončevan je brzojavnih zv. ; onemogočeno; nevidno švi ua,„ brzojavn a poročila preko nr-j,,n-trnkov glav v poljubne da- Za, ° 1 e brzojav še ^»jrr kar TiS, T ■'*"" :i w ... urzav nnajo: •Ai>Sujjj 1572 eelie 'p , ' An L3i.i,, vri ril. H Navedene celiee do inale» a ‘ l -J° v miru za spl osno k„„ V vojnem času ifh Sp ° 7 ’- ta -»s* cct poizve- >;a. d oval nega delovanja, zato pa nesejo aparate brezžičnega Java na avtomobile, a e rol itd., kjer so vojskujočim sc a (lam velikanskega pomena ! T do je samo po sebi. da je ]’ ( poštnih golobov jako padel kar ie Marconi izumel bre® b r z o j avl j en j e. •Še v zadnji francosko-ne vojni leta 1870-71. so posred pisemski stik. med ohleg* Parižani in ostalo Francijo e' b‘ poštni golobi, ki so jih id 1 ■> iz mesta, s pomočjo balo Pitsija jo rabila rajše sokole *o hitrejši in vztrajnejši °d bov. Ga pa niso poštni golobi l^o iznajdbi brezžičnega h 1 ’ Z( ' brez pomena, jiriča.j-o'vo.jašk' veilbe raznih vlad, ki ne Joj' neupravičene reje poštnil lobov. maščevalnost. ^ 1‘liš. Ester. David pra' nii je /al. ker je raizbil tvoj 11 e". Zato želim, da mu odi 111 ; S|l, ,o rada to storim, i T»oiproj Tnu moram še P r ' ! PO glavi". Ovčk Slovenci in Slovenke, naročaj na '»Slovenski Narod“, slovenski list v Amerik STATEMENT OF FIR S T-S E G 0 N D NATIONAL BANK O F PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS MARCU RESOURCES iscounts ... $ 8,795.087.70 . 10.69 at Par. ... 3,151.000.00 3 and Bonds 4,597.826.22 Furniture i es . 1,203.214.19 4,000.000.00 1,131.311.03 489 389.66 13,933.962.85 4,607.274.74 1501)00.00 $22,504.413.54 50. 250.00 2,949.750.00 $22,504.413.54 . SLOVENSKI NAROD", 8. julija 1915. —- . ■Tr - tn sas — Vpoklican za vojnega kurata. po 100 K 16 po 20 K in drobiža! v skupni vsoti 565 K. Ker se sumi, C. g. Izidor Cankar je vpokli- da je ta de®ar nepoštenih virov, ea u za vojnega kurata in je danes] i lajnarja e Idali ukrajneurin *o-« odpotoval iz Ljubljane. Idi en v Kranju. Navedeni, i-- z.io- Inji ea* hodil po Dolenjskem. Nt>- •StaUje mest ll e hianihnce ljubljan¬ ske koncem leta 1914. Mestni svei ljubi jamski je odo¬ bri! računski zaključek mestne htani l.iiec ljubljanske za leto 1014 Glav tu poslovnega poroeda gori omenjenega denarnega zavo¬ da komet m. 1. 1014. vložno .slan.je mestne hranilnice ljubljanske 4! milijonov. 385.004 K 11 v. \ pri- nnri z onim iz predlanskega leta se j; z obrestnim pr bit kr m kajii-i talizovruib obresti izvišalo za iiS iisoe 203 K 30 v. Po odbitku uprav nili stroškov in davkov, v skup¬ nem znesku 172.463 K 31 v . se je izkazal ne oziraje se na kurz n e diference prebitek' v znesku 103 tisoče 8 K 37 v., v splošnem re¬ zervnem in menzijskeni fondu m« prebitek 48.614 K 87 v. Skupni pribitek za leto 1014.'znaša torej) ]51.621 K 24 v , — 30.762 K 20 v. manj kakor predlanskim. Celo¬ kupno premoženje mestne hranil¬ nice ljubljanske, izkazano v bi¬ lanci za 1. 1913. v vred uriti 46 milijonov 657.567 K .1 v., se je te¬ kom 1 1014. pomnožilo za 050 ti toč 240 K 1 v., ter znašalo kon¬ cem istega leta 47.616.807 K 2 v! Skupni denarni promet 1. 1014. je znašal 43,653.501 K 14. v. Iz upravnega sveta mestne hra¬ nilnice ljubljanske so izstopili to¬ kom leta 1914. radi preobložen ja' drugih poslov gg. Edmurtd Kav¬ čič, dr. Azitom Švigelj in Ivan Yr hovnik. Njihova mesta so zavzeli gg. Franc Kraigher, dr. Frane Novak in Lovrenc Šare. [majskem iti ljubljanski okoll:\ - * -- — Ponesrečil se je. GORENJSKE NOVICE. Sumljiv lajnar. Nekako v sredi meseca maja jd| orožništvo prijelo nekega okoli 60 let starega lajnarja, ki je v Trbo¬ jah kupil od nekega posestnika) prašiča za 150 K. poleg teg a je pa imel še pri sebi dva bankovca Po .h iiečll sr je v •petek dne til bulija na Vrzdeacu pri Horjulu •bees,postov, li posestnik Janez Logar. Pirkueail se je nanj voz. žen z brezevinij mlajčki in ga nkfi' lievrirmd po*kl'-loval. da jd kmalu na to umi 1. s Rorarski umor. |e 22 0« gu v župniji <*a: \’ zelo imiovit; Maruovi zgodil okoli polnoči od maja t. 1. Sledilo se.je i-va, najbrž n Sta bila od dal c. ki sta prišla iz gozda nad hišo. pol Izkušala vlomiti pri Straussih vra¬ tih. e si bile za.plohune nakar sta ni strehi od branila opeko in pri¬ šla v hi-o. L večji sobi je ležala že si tem let bolna stara mati He¬ len:, Primože. stara nad 83 let. Eden lopov ii je s trdim orod'em. zadal na glavi globoko . zeva j 'čo rano. vsled česar je nastopila, smrt. V stVanski sobi je ležala ujel na hči Frančiška Primožič, tudi ona je dobila na glavi globoko ra¬ na.' vsled česar so jo prepeljali v* deželno bolnico, kjer se p t 25. maja še ni nič zavedla in je malo- verjetno, da bi ostala pri ževijej nju. Lopova sta po stanovanju vse odprla* vse prebrskala in prevr¬ nila. a morala mend& praznih rok oditi proti Litiji. Komisija je na šla denar in devetnajst hranilnih knjižic. Izsledilo se jih najbrž zo pet ne bo. DOLENJSKE NOVICE. T Jožefa Hribar. Fmrla je 26. majnika po vsem Dolenjskem dobro znana gostilni čarka in posestnica gosp a Jožefi Hribar, rojena Košak. ; ,pod Ga¬ brom 1 L Pokojna je bila sestra u- mrlega našega poslanca Ft*. Kol Ša,k iz Grosupjja in Josipa Košak .z Mirne peči. Kiio m poznal prijavne in po¬ ti ež.ljiv.e .Jerajeve mame'' pod la! mm? Vsakdo se le rad oglasi-- v pošteni i.: vzgled ni gostilni, pa je bil tudi skrbno postrežen. Nje- ia hiša je bila še ena izmed tistih gostiln, kjer so se shajali popot- >.i k i ra znih stanov in so sp tudi hko mirno in pošteno pokrepča Ii. F uiilji-ua je bila posel.-no do re cž.i*'.'. dfmačib in tujih. Koliko' uljih potnih siromakov se je ogla¬ tih dan na dan v njeni hiši, vsak e dobil kako podporo. Dolgo vr- -to let je vodila sama velika go¬ spodarstvo vse v najlepšem re 'hi • to vedo posebno posli, za katere 1 je skrbela kot dobra krščanska "osnodinin. Kako piljitbljena da je bil a daleč na okrog je pričal njen velik pogreb. Počivaj mirno poleg svojega soproga v Velikem Gabru! -- ymrl. 1'nul ie v Cerkljah na Dolenj¬ skem gosp. Alojzij Marinček, po- '- + nik. gostilničar in načelnik žitne braml • >. Pogreto je bil 22! maja. da je te dni prišlo v Maribor veli¬ ko beguncem z italijanske meje. Tuidi v Ljubljani in drugod pn Kranjskem jih je polno, — Mariborski l. Utpdjenik. iz Pivke 90 !>ri Postojni poteg¬ nili truplo nekoga vojaka, najbrže nekega Štefana Trummer. ki je padel v vodo. ko je lovil rake. Štajersko. MARIBORSKE NOVICE Dne 26. maja so zaprli v Mari¬ boru državno realko in državno gimnazijo. — V Mariboru je skočil v vodo čruovojnik Alojzij Smrekar, biv¬ ši delavec v ljubljanski tobačni tovarni in utonil. Vzrok samoumo ru ni znan. - V sredo, dne 2. junija, je po¬ tom nekega vojaškega transporta prišel v Maribor vojak, ki je obo¬ lel na sumljivih znakih kolere Maž ji' dne 3. junija umrl. — Mestni ubogi dobijo od magi¬ strata vsak teden merico krompir¬ ja zastonj. Pojasnila se dajejo na', magistratu Dne 3. junija ie umrl 70 letni nižji poštni uradnik Anton Mle¬ kar. — ) Na Težim bo vojaška uprava da la podreti večino drevja na tamc- šnjeim vežbališču. — Mariborska Straža' ‘ poroča. je pa je bilo opažati vsaj v zadnjo« naj času, da se preveč bavi s politike in premalo z društvenimi vprašal nji. To so opazili celo člani sami kakoč je bilo citati v nekaterih do piših. © IJiadno poročim povsem katol' ško enot p si sicer prizadeva skr beti po svojih načelih svojim ela noju za duševno brano, vendar s opaža vsak dan bolj pomanjkanj« strokovnih in društvenih člankov Prevec pristransko sc mi dozdeva njegovo pisanje in premalo st vat¬ no. Saj se lahko piše tudi na ka¬ toliški podlagi povsem stvarne it strokovne članke Obe glasili pa grešiti v tem, d; siliti s pri-občevanjem rdtnih ogla sov v zelnik političnim listom. Te 1-i naj opustili, ker jima je itak zagotovljen obstanek. Saj so vsi člani, če se ne motim, primorani biti naročniki omenjenih glasil. Glasilo konservativne enote pa odgovarja edinole v priobčevanju strogo uradnih poročil svojemu namenu. O kakih stvarnih in za¬ družnih člankih, tikajočih se dru¬ štev in enote, ki jo zastopa, pa ni duha ne sluha. Vse tri enote pa prav slabo skrbe za svoje člane v podrobnem duševnem delu. Tu menim namreč nredavanja. Na tem polju je še ze¬ lo veliko ledine. Enote naj bi raje znižale svojim uradnikom letne plače ter deloma same prirejah! poučna predavanja, deloma pa v- olivale na krajevna podporna' društva, da bi tudi le-ta kateri- krat priredila, takšna predavanja. (Dalje prihodnjič.) ZLOČINEC FRANK MOLJ Sl JE SAM PRETRGAL NIT ŽIVLJENJA. Kakor že znano, se je v soboto popoldne pripeljal Frank Holt pred hišo v Glen Gove, L. I., ki je poletno bivališče največjega ame¬ riškega. finančnika,, Johna P. Mor¬ gana. ter zahtevat vstop do njega. Ker mu ga’ Morganov sluga ni dol -volil, je šel kar brez dovoljenja v notranjščino bogataševega stano¬ vanja. Z zločinsko nakano je potem na¬ letel na Morgana ter ga napadel. Zločincu se ni posrečil napad. Si¬ cer je oddal več strelov, a le dva sta zadela svoj cilj, vsi drugi sj m izgrešili svojo smer. Strela sta le lahko rauila finančnika, ki bo skoro odkreval. Časopisje poroča, da je Frapk Holt identičen z Erich Muenter- jem, profesorjem nemščine na Harvvard-vseučilišču, ki pa je leta 1906. neznano kam izginil. Napad na Morgana je baje političnega značaja. Zločinca so odpeljali v zapor v Mineola, L. I. Tu si je v torek zvečer sam pretrgal nit življenja ter tako odnesel marsikatere važ¬ ne podatke svojega čudnega živ¬ ljenja s sabo v neznano večnost ' Umoril se je z razstrelivno pa- ti-ono, katero je toliko časa žvečil da je eksplodirala ter mu razdre bila gornj i del lobanje. _ SLIKE L BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO DOBITE POPOLNOMA BREZPRAČNO. Vsakemu našemu naročniku, ka¬ teri nam najde novega naročnika vsaj za pol leta in pošlje njegovo ime in naročnino (najmanje 50c) oa upravo bode dobil na zahtev gori imenovane bojne slike za pok Ion brezplačno in poštnine prosto Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski narod", AVSTRIJSKI GORSKI GREBEN ITALIJANSKI MEJI, Kakor se da posneti z gornje slike, so avstrijske gore ob italijanski meji tako strme, tako nedosežne, da si bodo Italijani pobili vse glave, preden dosežejo le en avstrijski vršac. m ** Kakor vse kaže, so to že izprevideli Italijani sami ter se raje vrgli na niže ležeče avstrijske obmejne utrdbe. Ali tudi tu brezuspešno. VSI SE PEHAJO ZA VAŠIM DENARJEM, POSLUŽUJEJO SE VSEH MOGOČIH IN NEMOGOČIH SREDSTEV, DA SE DOKOPLJEJO DO VAŠEGA ZAUPANJA IN DENARJA. .. . .. ■—t -4 Veliko število neodgovornih bankirčkov in šifkartasev je pre- plavilo naše kolonije po Združenih državah s cirkularji ali okrož¬ nicami, s 7 'katerih prav po kramarsko ponujajo najnižje cene za od¬ pošiljanje denarja v staro domovino. Zavedaje se svoje dolžnosti smo že večkrat opozorili naš narod na to, in "Slovenski Narod” je edini slovenski list, ki neprestano svari naše ljudi, naj se nikar ne dajo preslepiti potom imenovanih cirknlarjev. Zato tudi ne mara prinašati oglasov- takih dvomljih ban¬ kirčkov, da si sam trpi vsledtega škodo, a narodu koristi mnogo. Kako smo že poudarjali, je sedaj čas, ko morate dodobra premi¬ sliti, preden poverite komu svoj denar. Kadar prejmete cirkular, spisan v slovenskem jeziku, ki vam ga je poslal kak zakotni bankirček, s.e ne smete dafti takoj- speljati-na led ter mu poveriti svoj denar. — Vi dobite tak cirknlar od bankirja, ki ga prav nič ne poznate. Le-ta je mogoče pošten, ali njegovo bančno podjetje mu lahko vsak čas izpodleti, in vaš denar zapleni potem pristojna oblast, od katere ra ne morete dobiti tako riaglo. Ali prav pogosto se pa tudi zgodi, la je tak bankirček nepoštenjak, in v tem slučaju je izgubljen ves denar, katerega ste zaupali temu sleparskemu bankirčku. Po tem zdravem premisleku vam svetujemo, da poveravate svoj denar bančnim zavodom, ki so pod nadzorstvom naše države. Take nštitucije so na primer narodne banke. Vsaka »Narodna banka" je pod neposrednim nadzorstvom kon¬ trolorja- of the Currency v Washingtonu. Ta pregleduje natanko njene knjige, in ona mora podajati natančen račun vladi, Združenih držav o -svojem denarnem poslovanju. Izrečno vam priporočamo First-Beeond National Banic, Gor. ?ifth A ve., and Wood Str, Pittsburgh, Pa. ker je ravno ta banka os¬ lova la in peljala slovenski oddelek prve vrste, kjer so nameščeni llovenci, ki razumejo vaš jezik, dopisujejo z vami v vaši materini govorici ter vam morajo biti vedno in v vsakem slučaju uslužni. Nje¬ ne zveze s Slovenijo v starem kraju so take, da more hitrejše doposla- ti vašim dragim kakor katerikoli drugi denariii zavod. Zato gojimo nado, in to pa le v vašo korišt, da se posluždte tega našega nasveta in da boste nam še hvaležni, ker smo vam pokazali pravo pot. Prava in najvažnejša banka, v kateri opravite vse svoje denar ne zadeve v svojem materinem jeziku je torej First-Second National Bank, Cor. Fifth Ave , and Wood Str. Pittsburgh, Pa. A. ZAVEZNIKA PREGANJATA NEPRESTANO PORAŽENE RUSE. t ' ih' in snaha sta dospe¬ la šele v zadnjih trenutkih ge¬ neralovega življenja k smrtni po¬ stelji. Generalovo truplo bodo prepe¬ ljali v Mehiko. Alj všled sedanjih mehikanskifh razmer se skorogo- tovo ne "bodo mogle izkazati Časti na poslednji poti moža, ki se mo i’a prištevati največjim hiožem v mehikanski zgodovini, Kaj tj Poro firio Diaz je tisti, ki'je uvrstil Mehikance med svetovne indu¬ strijske narode ter dal Mehiki li¬ ce moderne države. Izmed onih mož, ki so pomaga¬ li vladati generalu Diazu ia kj so pod plaščem njegove mogočnosti in veličine obogateli, ni bilo niti enegh ob njegovi smrtni postelji. Bivši mehikanski finančni minil ster< Jos,« T ves de Limantour sel mudi v Londonu. Francisco ide la Barra, bivši začasni mehikanski, predsednik in . svojecaesnj mehi¬ kanski [poslanik v Združenih drža vah, in Guillermo de Lan da, biv¬ ši governer mehikanskega zvez¬ nega distrikta, bivata v franco-, slcgm kopališču Biaiirit/z, Razen članov njegove družine ni skoro nihče 1 vedel o resni generalovi obolelosti, da, celo .tega. ni vedel nikdto, da živi v Parizu. Porfirio Diaz se je rodil 15. septembra 1830. v Oaxaea. Vzgo¬ jen je bil v liekerm duhovniškem seminarju, se posvetil' pravnim študijam ter se pbtem kot odvet¬ nik priklopil liberalni stranki. Boni se je kot, vstaSki vodja pro¬ ti klerikalcem in potem proti) Francozom, L. 1865. so ga zajeli v Ooxaea, odkoder je ušel. Ude¬ ležil se je tudi strmoglavljenja cesarja. Maksimilijana mehikan- skega ter poveljeval' nekemu od¬ deljen republikanske vojske. Ob¬ legal je Pnebla, doeim je bil Ma¬ ksimiljan- v Queretaru, pobil ce¬ sarjevega generala Marqueza ter dne 2. april«, 1867, z naskokom z-avzel Puebk. Zatem je odšel pred ^lehiko, koder je naletel na tr-dovratcil odpor . Kajti šele po dvemesečnem obleganju ie prisi¬ lil-medo, da se mu je vdalo. Tj. 1871. je nastopil Diaz kot tekmeci dolgoletnega, predsednika Juare-l za', m ledje le-ta meseca' julija v letu 1872. umrl, je poizkusil za netiti vstajo. Ker pa je našel le malo pristašev, se je moral pod vrečj predsedniku Lerdo, nakan je odšel v Severno Ameriko. Ko se je 1. 1876. Iglesias dvignil zo¬ per Lerda, se je Diaz vrnil v Me¬ hiko,- potolkel Lerdove čete 12. novembra pri Huamantli, a one uiparnPra IgteSiasa 3. decembra pri Guanajnatu. Meseca svečana 1. 1877. je bil izvoljen predsedni¬ kom za dobo do 30. novembra 1. 1880. Tačas je organizoval stalno vojsko, pomnožil državne dohod¬ ke ter dosegel'- zo-petne diploinati- čne zveze s Francosko. Tudi je pričel s pomembnimi javnimi de¬ li, zlasti z gradnjo mnogoštevil¬ nih železnic, L. 1884. je -ponovno stopil kot 'predsednik 'državi 'na¬ čelo ter bil potem neprestano iz¬ voljen predsednikom ob vsakih novih volitvah. Mehika se mora le njegovi odločni vladi -zahvaliti za to, da je uživala mir dolgo vrsto let. 1901. se je posrečilo Di- aizu uravnati diplomatične zveze z Avstrijo. Osetomajstič in zadnjič je bil Diaz izvoljen z a . mehikanskega predsednika leta 1901. Ta izvoli¬ tev, je zanetila vstajo severnih mehikanskih pokrajin' pod vod¬ stvom generala. Francisca L Ma- dera. Revolucija je zadobivala! danzadnem več tal in vstajniki sp se vedno bolj bližali glavnemu mestu inehikanskem. Prihodnji dan je Diaz predložil mehikan- ske-mu kongresu svoj odstop, ki je bil tudi sprejet, Nato je zapu¬ stil mohikansko prestolico ter odšel' v Vera Cruz, odkoder se je 1. julija odpeljal na nemškem- parniku v Evropo. Odtlej je živel v raznih evrop¬ skih mestih, (zlasti' p a v Biarritzu in Parizu. Dostikrat se je trdilo, da, se osivelj general povrne v Mehiko. Toda. Diaz je vse te po¬ zive vselej odklonil. OKLI DL Uradu« oklici c, kr, oblastev v tari domovini, so velike važnosti ;a tistega, kogar se tičejo, Ker se degna zgodit 1 , da bi ta ali oni v .klicih prizadeti rojak ne čital lašega "tista, opozarjamo cenjene itatelje ,,Slcv- Naroda", naj do- ionika obvestijo o oklicu, ki se fa tiče. 1407 C 27115 1, 28jic,i. 29]l5il. O l< l I C, Zoper Janerra Dacar ia Gor. Dupelj, -ig-av l.-i-.aiišre j« neznano, se je pe- lala pri c kr. okrajtji šočlniji Tržif jo a«) Ignacu Dacar, Marj-ani Dacar n lleleiu Smolej iz «>or. Dupelj tožba air.-irll 'Uij IC lil h,x40u K in 195 K 19 h i r«r. Na podstavi tožTie se določi narok ia 7 julij?. 1915, op. ob ib, uri. V ohranilo pravic toženca se po¬ ta vij;«. za. skrbnika, gospod notar M. tarinček v Trži.?«, Tn skrbnik 'ro -.«- topol toženca v oznarnenjeni pravni tvari na nic-.zov., nevarnost fr «rroŠ- . «• dokler se., ta a!i ne oglasi pri - 'i- i i * .ali ne imenuje poobvo«'-. s O. kr. okrajna sodnija Tržič, nt« iuni;.--. 1915. 1554 C 35hSM. OKLIC. Zoper Franceta Zorc C« -n ojegu bivališče je neznano, se. je j-o- ala pri e. ki-, okrajni sodniji v/Višnji -'ort - po Ani Zurc, perici na SeUH pri ,j ubij ant št. 42, Tožba radi 607 K 77 h. Na podstavi tožbe določil se je na- •ok za ustno razpravo na dne 1. junija 1915, ib 10: uri dopoldne pri spodaj pod¬ pisanem sodišču soba št. 2. V obrambo pravic toženca se postav 'ja. za skrbnika gospod Ignac Verbič, oosestnik in župan na Bregu v Teme- lici- Ta skrbnik »o zastopal toženca v oznarnenjeni pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasi pri sodnij^ ali ne imenuje si oooblaščenca. C. kr, okrajna sodnija Višnjagora, ?dd. II, dno 27, maja 1915. 1329 VELIK USPEH AVSTRIJSKE¬ GA VOJNEGA POSOJILA, Dunaj, 29. maja. (Kor. urad.) Začasna sestava doslej dospelih podpisov kaže, da bo uspeli prej. šn.jega posojila per 2200 milijo¬ nov. Naval občinstva pri podpi- sovalnih posTovnicdh, ki se je v zadnjih dneh .zvišal, traja neome¬ jeno dalje in neprestano dohaja¬ jo nove prijave. V teku je tudi veliko pogajanj glede najema hi- pofečnih (>GS-ojiI, Honnbardiranja vrednostnih papirjev itd, za voj' no posojilo; prijavljenih j,, tudi veliko podpisov raznih uradov in korporacij, ki jih mora še formel no potrditi sodna ali druga kom¬ petentna oblast. Istotako so pri¬ glašeni številni podpisi -z bojišča. Vse to je nagnilo finančnega mi- hist-ra, d,a ustreže nujni splošni želji, da ostane podpisovanje šc nadalje odprto; poštna hranilni ca in druge pošlovnicc sprejema-' jo prijave-za vojno posojilo tudi v naprej do nadaljne odredbe. C II 12I'I6il OKLIC. ^oper Jožefa Vrček \z Bršijina š 38, iscdaj v Ameriki neznanega biva '.išča, se je podala pri tej sodniji p Hranilnici' in posojilnici za Kanti j in okolico v Kandiji, zastopani po di Ziteku, tožba, radi 600 K s pri-padki. Narok za , ustno sporno razpravo tožfbi določil se je na dan 17. junija 1915. dop, ob 4. uri pri c, kr, akrožner sodišču v izbi št, 30. V obrambo pravic toženega Jožef Vrček se postavlja gosp. Ivan Smoli v P.urlolfcvem, ki ga bo zastopal v tc pravni stvarni na njega nevarnost i 'troške, dokler se ne oglasi pri soini tli ne imenuje pooblaščenca. S-> VVLU-Una. sp«$imja v Rudolfov er Pdii. II, dne 24, maja' 1915. ' E 198114 |X5 OKLIC. Zoper neznano kje v Ameriki od šotnega Antona Logar iz Podklanc ; t. 1 so se pri podpisani sodniji p, Kmetijskem društvu v Rovtah zara-d izvršljive terjatve 215 K 78 h s pi naperile izvršbe s prisilno vknjižb, tasta,vne pravice na njegove vi. št. 2 n 120 k. o, Dole iti 77 in 84 k, o, Opa e ter s prisilno dražbo istih. N obrambo pravic zavezanca ,po ?tavljen skrbnik g, Valentin Kržišnil -" Eačevi št, 14 ga bo zastopal, ao-kle se ah no oglasi pri sodniji ali ne ime nujo pooblaščenca. L i:r - okrajna sodnija v Idriji ?dd, IT, dne 18. maja 1915. Slovenci in Slovenke, naročajte ia ..Slovenski Narod", najbo slovenski list v Ameriki! od cenj čitalcei nima In ka a aj< padlih vjetih e rojakov v sedanji ev« opski vo naj istega naroči. Nadaljev tega imenika izhaja sedaj v ,. venskem Narodu". Cena 1. 2. zvezku je 50 e. Naročite jih naravnost od u ce lista, ali pišite ua naslov FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St, Ne vv ¥ NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam ie doli- veliko vprašanj glede vojaški! zadev. Mnogi naši rojaki s o nar priložili tudi zneske po 50 e-., sni sleč, da tudi mi računamo z,a pa stopinj na avstrijski konzulat p 50 c., kakor je to storila svojca Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo rojake prei nepotrebnimi stroški, naznanja mo vsem naročnikom „Slovensk£ ga Naroda", da izvršuje uredn: stvo ,.Slovanskega Naroda" vs zadeve, ki so v zvezi z avstrijskii konzulatom in katerih, ne morej opraviti naši naročniki sami, pc polnoma BREZPLAČNO. Le č ie treba vrniti listine po pošti na nam prileže poštnih znamk v pr merni vrednosti. Uredništvo „Slovensk e ga Nar* _ 4 »*r(r*a jglija 191S - SLOVENSKI NAROD (8 L O V E N I C P E O P L E ). Establlshed 1906- Publlshed every Thursday- PubJlshed by Slovenski Narod Publlsliing Co- — Fetlx Dolinar. Owner- AMERICAN IN ŠPIRIT. 1'ORF.IGN IN LANGUAGE ONL.Y- The beet advortlslng Medlum to reach the Slovenlc people in the United States and Canada-_ Entered as second Claes of mali matter at tho New York Post Office under aet of Conrress of March 3- IS79-_ Naročnino poSljile po Post.. Exptess- ali Bank Money Orderju. ali P a v resi stri rajnem Dismii na: „8L0VENSKI NAROD" 45 Vesey St. N e w York, N. Y. gi 9th YEAR Thur*lay, July 8. 1918. — No. 20. /j LIGAŠKI OSTANKI Sl PRIZADEVAJO UBRATI NAŠO SMER. Kakor smo napovedovali dosledno v vsaki številki „Slovenske ga Naroda", odkar je pričel izhajati v New Torku, tako se je tudi zgodilo. „Slovenska" liga je jela bolehati na jetiki že takoj ob svojem sila težavnem izpočetju, ali še. ptreden smo pričakovali, je izdihnila svoje vlačugarsko in nenravno življenje. In sedaj se samo še kakšna jetika iz tega ali onega kota Združenih držav oglasi v tem ali onem protislovenskem listu v prilog bivši in takozvani slovenski ligi, ali onih bobnečih fraz, onih »visoko&enečih" in ljubezni se penečih be¬ sed za edino izveličavno Srbijo in Rusijo ni ve$ sslišati. Valovi ligaškega navdušenja so se polegli ter izginili brez od¬ meva kakor mila pena. Kesanje in trezno premišljavauje je prišlo na vrsto. V oficijelnein glasilu hipa „siuwin^ke"..ljge se je pribilo dejstvo, da so ga ligaši s svojo nezrelostjb in nerodnostjo silno polomili. Iz- prevideli so po dolgem blodenju 5n slepomišenju, da se Slovenci ne moremo zanašati niti na »vseslovanskega" Rusa, niti ua fanatičnega Srba, pa tudi ne na Italijana, katerega so' še predkratkim prav na istem mestu in v istem listu proglasili za edinega zaščitnika avstrij¬ skih Jugoslovanov. Izpregledali So ter bojazljivo pricapljali za nami. ki smo takoj izpočetka trdili, da je ruska »jugoslovanska" misija naj¬ večji nezmisel pod božjim soln«ein in samo izmišljotina bolnih mož¬ ganov. ! Kdor ni poznal kramarske, zahrbtnosti angleške politike, komur ni znana samoljubnost Fraucoztov, kdor je toliko slep, da ne vidi sa- mopašnih nakan ruskega carizma in absolutizma, kdor je tako stra¬ šansko zaljubljen v idejo jugoslovanske države, da ni videl srbske¬ ga fanatizma in svetovnoznane srbske duševne zaostalosti, in kdor je bil tako silno neroden in nepreviden, da je pozabil dolžnosti, ki jih terja domovina od nas vseh tale človek, in edino-le tak človek je mo¬ gel zabresti v kramarske mlakuže in zagaziti v smrdljivo ligaško blato. Le tak človek je z mimo vestjo odobraval nečedno ligaško gonjo ter se docela strinjal s podlo pisavo ligaškega časopisja in z nadutim vpitjem in kričanjem nezrelih ligaških petelinov in neved¬ nih ligaških kramarjev. Pricapljali so za nami, spno rekli v gornjih vrsticah. Slepa kura najde včasih tudi kako zrno. Mi jim sicer čestitamo oh tem njihovem izpoznanju, ali pristavljamo pa, da se jim je prepozno odprla glava. Kajti v ospredju vidimo še vedno iste ligaške stebre in stebrič¬ ke. Dokler je pa to, dokler se ho pelo in kadilo najzabitejšemu in na- nerodnejšemh poglavarju rajnkje lige, dokler bodo nekateri slovenski listi blatili Avstrijo na dosedanji način ter obenem sramotili sloven¬ sko ime, toliko časa jim ne bo zaupalo, slovensko ljudstvo, in toliko časa je zaman tudi njihovo prizadevanje popraviti napake, ki so jih naredili na rovaš slovenskega naroda. Vemo, da se ciganu ne stori nič hudega, če'*se ga tudi'vtakne v luknjo, vemo pa: tudi, da ni ligaškim stebrom prav nič žal, če so jo tako strašno zavozili s svojim ligaškim krošnjarstvom. Ali, ljudje božji, ni nam za to, da bi vas spravili na pravo pot, pač pa se tru dimo in pehamo za edinim ciljem, da preprečimo vaše nadvse škod¬ ljivo početje ter da tako rešimo slovensko ljudstvo ligaških trotov in kloščev, ki so se nameravali zajesti v telo slovenskega naroda ter se pasti na njem. In skoro se nam je že popolnoma posrečilo to. Uvidelo je že naše ljudstvo, da ste mu hoteli zadušiti vsa ona čuvstva, ki mn gore za domovino v prsih, izpoznalo je, da ste mu hoteli vcepiti povsem nov in za Slovenca sramotilen evangelij. Napraviti ste hoteli iz naših ljudi »gubce" ter jih preustrojiti iz poštenih državljanov v upornike in izdajalce. Tudi te vaše slednje nakane je še v pravem času izpo¬ znalo naše ljudstvo ter vam obrnilo hrbet. In prav je tako. Sedaj, ko si je ljudstvo na jasnem, ko ve, kaj ste hoteli s svojo Slovensko ligo, sedaj, ko ste že marsikateremu rojaku škodovali gmotno in duševno, sedaj ste se šele napotili pred »Canosso". Ali naši rojaki vas ne marajo več. Naše ljudstvo ne mara časo¬ pisja, ki je zdaj to, zdaj ono, ki obrača svoj plašč po vetru. Naši ljud¬ je nočejo imeti posla z listi, ki se na prvi strani sicer zavzemajo za Avstrijo, na drugi pa nosijo pečat, da so še vedno ligaških nazorov, nosijo reklamni naslov za »slovensko" ligo, katerega je izdelala prav tista podla roka kakor ono nesramno in ničvredno karikaturo, priob¬ čeno, oziroma natisnjeno v šifkartaški reklamni plenici na Cortland Streetu, v kateri se na tako ostuden način predstavlja avstrijskega vladarja, listov, ki skrivajo na prvi strani, da se strinjajo s proti- avstrijskimi in tako tudi protislovenskimi nabori. Zato ste jo zaman ubrali za nami, in zato tudi tisto pesem »Le vkup, le vkup uboga naša gmajna, zaman hrešči naglas ligaška lajna". NARAVOSLOVJE, TEHNIKA IN VOJNA, sedaj pa s)uži za materijal edinole železo najboljše kakovosti. Topov¬ ske krogle so izpremenile svojo obliko, težo in vsebino, a silno je narastel njihov učinek. Bojne ladje, podmorski čolni, torpedovke. vodilni zrakoplov in zračna letala rabijo v vseh svojih neštetih delih le prvovrstni in vsem zahtevam; odgovarjajoči materijal. Čimbolj zasledujemo napredek na različnih poljih moderne teh nike, tembolj se moramo čuditi, kako težke in navidezno nemogoče probleme so rešile moderne naravoslovne vede. Tako je nastala v vojnem znanstvu nova samostojna disciplina, ki proučuje edinole kemične sestavine pa lastnosti kovin in zlitin, ki služijo vojaškim svrhaui. V javnost seve mnoge pridobitve s tega poprišča niso pri¬ šle, ker vsaka država v svojem lastnem interesu čuva taka izkustva kot dragoceno skrivnost, če pa tudi nimamo natančnega pogleda v vsako najmanjšo podrobnost, vendar si lahko v obče ustvarimo pri¬ merno sliko o velikanskem aparatu sodobnega orožja in vseh eksplo¬ zivnih snovi, ki se uporabljajo v sedanji velikanski vojni. Ker bi utegnilo marsikoga zanimati, kako je znal človek v svojo obrambo uporabljati naravne sile in v zemeljskih plestev ležečo mrtvo snov, hočem v naslednjem podati kolikor mogoče jasno sliko o velikem napredku vojne tehnike. Predvsem se hočem baviti z vojaškimi eksplozivnimi in razstrel umi snovmi. Tu se nam naenkrat odpre cel svet najrazličnejših sno¬ vi, ki čuvajo v svoji notranjosti neizmerne množine kemične ener¬ gije. To latentno energijo lahko, ako znaš, poljubno zbudiš k živ¬ ljenju. Tukaj se šele pokaže, kako strahovite učinke povzročajo n'e- jrzdane naravne sile, učinke, katerim se ne more ustavljati nobena stvar. Ko je vladal še trdeu mir, sta se trudila znanstvo jn tehnika iz ooljšati smodnik in ustvariti snovi, ki bi ga nadomeščale ali pa ceh, irekašale. Tu je bilo treba velikega kapitala, duševnega dela in mno¬ govrstnega orodja. Kemiki so poizkušali že skoro sto let sestaviti iz nalo prvotnih snovi ali elementov, nova, komplicirana telesa. Doda ics se jim je posrečilo sestaviti že nad 150.000 kemičnih snovi. Vsako iovo telo se preizkuša potem v vseh njegovih lastnostih. Tako so lobili v zadnjih desetletjih mnogo teles, ki takoj ob udaru, sunku Ti pa segrevanju razpadejo v svoje prvotne sastavine. Tako je dobil :e 1. 1846. Schonbein, ki je namočil bombaž v salpetrovi kislini, sila ločno eksplozivno snov, ki jo je imenoval strelni bombaž. Italijan iobrero je odkril še močnejše eksplozivno telo, takzvani nitroglice in, katerega je 1. 1863. začel tovarniško izdelovati po svojih pleme litih ustanovah znani Nobel. (Dalje prihodnjič.) ŽALOSTNO POLJSKO DELO. DOPISI. V sedanji svetovni in največji vojni vseh časov bosta zopet odlo čevala železo in smodnik usodo držav in narodov. Železo in smod nik sta v širšem pomenu besede še dandanes edino orožje, s katerim se bore milijonske armade. Kljub velikanskemu napredku v spoznava nju naravnih sil in kljub dovršeni tehniki se do danes še ni posre čilo izumiti takega orožj'a ali takih sil, ki bi v kratkem času zlomile odporno silo nasprotnika. Vendar pa je bilo mogoče, v zadnjih desetletjih ustvariti s po¬ močjo naravoslovnih ved razne vrste silnega orožja in razstrelivnih snovi, ki v svojemj učinkovanju daleč prekašajo vse, kar se je upo¬ rabljalo v prejšnih vojnah. Omenim le 42 centimeterske možnarje, ki so se. izdelali v Kruppovih tovarnah, dalje strahovite učinke mo¬ dernih šrapnelov, granat, bomb, torpedov i. dr. Tu je bilo treba sil¬ nega duševnega dela na vseh popriščih naravoslovnih ved, da so se dosegli zaželjeni uspehi. V prvi vrsti se tu odlikuje kemija, ki je v različnih spojinah našla najmočnejša razstrelivna sredstva.' Semkaj spadajo n. pr. brezdimni smodnik, nitroglicerin, dinamit, trinitro- toluol, pokalno živo srebro, pikrinova kislina i dr. Pa tudi tehnika orožja je mogla doseči svojo veliko stopinjo popolnosti le na pod¬ lagi popolnega poznanja vseh lastnosti najrazličnejših kovin in nji¬ hovih zlitin. Kakor, znano, so se v prejšnjih časih izdelovali topovi iz brona-, New-yorški pomenki. — Kljub' esnim časom, v katerih živimo, se moramo zdajpazdaj -vendarle nasmejati prav dodobra. Za to krbe razni ljudje in razna slo¬ venska društva. Pevsko društvo ,Slavec" jo izdalo slovenski jav-J nosti oklic, v katerem je povabi- o vse greater new-yorške Slo¬ vence na svoj izlet v Forest C-ity, Pa, Taki izleti so zelo koristni in' izobraževalni, če se jih priredi za- es v izobraževalne svrhe. Ali v o- menjenem oklicu se izraža vso' Iruge namene. In ravno to nas je silno ogorčilo, a obeneln spra¬ vilo v neznansko dobro voljo. Veliko nas je stalo ■miriolo ne- leljo dopoldne na vogalu devete ceste in druge A ve. v New-Yorku. Pomenkovali amo se o tem in o- uem, in govorica je nanesla tudi ua j,Slavcev" oklic. Bučen smeh ■je je »zleknil po ozračju, ko jo nekdo omenil, da pojde znani švicarski kramar in poglavar po¬ gorele ligaške šupe na »Slavče- vein" poletu v Forest Citv ledi¬ no orat. Ko se je smeh nekoliko »olegel, je nam povedal' neki hn- lotnušuež. kako ho .kramarski po-, glavar oral ledino v Forest City. Naš »slavni" kramar,,je dejal laš prijatelj, ho takole oval ledi- 10 v Forest Citv. ! On sam ho držal za. drevo — a Slovence črtalo mu bo av-' trijska koša, lemež razne ..izo¬ braževalne" bukviee — Vodiška: Tolianca — Škofova brošura po f‘l. — — Župnik proti škofu — ‘ 'td» itd., za plužno si je izvolil >evsko društvo »Slavec", za vpre jo je določil kozla VIktorina, za ooganjača pa dušnega in teles- lega pastirja le-tega. i’ Smeha ni hotelo biti konec. Marsikdo je še katero prav krep¬ ko priložil, in dobra volja je na¬ raščala boljinbolj. Tako smo 'začeli kritizirati tu¬ li naš cenjeni list »Slovenski Na¬ rod". Vsi smo bili mnenja, da sc' locela prav obnaša napram na¬ šemu »dobrotniku" in kramar j o) la izborno piše v prilog našemu narodu,' da neustrašeno pollnja li¬ gaško svojat, ki je tako nesram¬ no šlikal a osivelega in od vsega sveta spoštovanega cetearja av¬ strijskega, da se neumorno pote¬ guje za naše ljudi v vsakem ozi¬ ru, in to rezko in odločno, da po¬ ve vsakomur naravnost in brez ovinkov, kar mu gre. Nekateri so omenili, da bi naj pustil duhovščino v miru. Večina p a nas je bila mnenja, da se je vsak list dolžan braniti, pa če gel napade tudi duhovnik, ki je ho¬ tel krasti poštenje njegovemu, uredniku. Vere še ni »Slovenski Narod" napadel nikoli, in upamcl da je tudi ne ho, ker je že enkrat {grvedal, da. zna natanko ločiti vero od nevrednega namestnika božjega. božjega. (Z vero ne maramo poli¬ tiko vati, ker se nam zdi prevaviA šena in presveta. —- Op. ur.) Ko siiio se izedinili, da ima »Slo venski Narod" tudi v tem ozir 1 prav, da ima pravico braniti svo¬ je nazore tudi napram temu al' onemu patru, ne da hi s tem nal padel' vero, ,sino jo mahnili dalje po drugi avenue v živahnem po¬ menku. Nekdo je omenil med po tjp, da so pred cerkvijo delili va¬ bila na „pic-nic" »Samostojnega podpornega društva". Vsi drugi pa smo se začudili kako to, da ne vemo ničesar o njem. »Saj nismo ničesar čitali o tem) v »Slovenskem Narodu", se je cu¬ lo iz ust nas vseh. »No, Se je »samostojno" samo za ligaše, pa naj ho. Mi gremo saj mo na takšne izlete, ki jih pripo¬ roči »Slovenski Narod 1 ‘. »Je čisto prav. Zdaj vsaj vemo, kam moli »Samostojno" svojo taico. So pač vsa uradniška mesta v ligaških rokah. Zato ne marajo neligašev v svojo sredo". »Zato je tudi pametno, da se jih pusti čisto satoe". »Popoldne bo najbrže hrelz dež¬ ja. Ali bi ne bilo pametno, če bi šli v Astoria?" Komaj so bile te besede izgo¬ vorjene, je bil tudi že predlog sprejet. Skoro kakor velik slovenski pic-iiic je izgledalo potem na „As- toria"-travniku. Veliko število slovenskih družin iz Ne\v-Yorkal se je bilo zbralo ter se do mraka prav podomače zabavalo. Na večer se je vsa družba vr¬ nila ter se ob razidu dogovorila, da se udeleži izagotovo’ pic-nic-a, katerega priredi podporno dru¬ štvo ,,Orel" na 18. julija. Po New-Yorku se širi govorica, da se skoro ustanovi slovenska čitalnica v sredini greater-nertv- voških Slovencev. Mi iskreno po¬ zdravljamo to plemenito idejo ter želimo, da se kar najhitreje ure¬ sniči. Ko se mi spet kaj nabere, se zopet oglasim Vam vdani „Avstrijsko-sloveUska ko- ' renina" Cleveland, Ohio, — Cenjeno uted ništvo »Slovenskega Naroda"! Upam, da nam ne zamerite, če Vam tudi mi, Slovenci iz zapaunA strani Clevelanda, poročamo, kaj počnemo. Tretjega julija je Mr. Jure Kof- falt priredil svojim nečakom dru¬ žinsko zabavo ali piknik. Koštru se je vabljivo obračal na ražnju kakor pri Treh farah na Belokranj skem, pa tudi ječmenovca nam ni manjkalo. Navzoči so bili priredi¬ teljevi nečaki z družinami, in si¬ cer Janez, Jurij in Jože Mlaček, Jože Radakovič in Leo. Koren s svojo ženo, t. j. zet in hči. Seve je 'bila ta prireditev popolnoma dru- V tej strašni vojni sta najhujše prizadeti Galicija in ruska Poljska. Ta zemlja je prepojena s krvjo in pokrita z mrliči. Cvetoča in pestra pomlad je prišla v deželo in kmet jo je vsako leto prisrčno poz« dravljal. Z veselim srcem, polnim sladkih upov in nad na bogato žetev sc je lotil oranja in sejanja. Ali letos mora pobirati člaveške kosti, kakor nam kaže današnja slika. Ker so naši rojaki povečini bili kmetje v stari domovini, morajo občutiti, če se do¬ cela poglobijo v, sliko, globoko sočutje z nesrečnimi kmeti v Galiciji in na ruskem Polj¬ skem, kjer besne najsrditejši boji, kar jih pozna svetovna zgodovina. zimskega značaja. Toda Belokranj i smo zelo gostoljubni ljudje ter smo kaj radi sprejeli oh tej p.rilri ki v svojo sredo potovalnega za-, stopnika »Slovenskega Naroda". Nekaj časa se je branil sesti za. mizo, pa ni vse nič pomagalo. Pri¬ sesti je moral k nam ter poseči po kpštrunovi pečenki, ki je tako za¬ peljivo dehtela po* sohi. Kmalu za njim je prišel med iras prav tako ponevedoma Mr. R. Murn z družino, nato A. Kra¬ šovec in nazadnje še naš priljub¬ ljeni gostilničar Mr. F. Kmet s svojo družino. Pelo se je, pilo in ugibalo i)( ukrepalo o sedanji nesrečni vojni! Ali prepira pa le ni bilo, ker smo bili vsi enega duha, vsi za našo milo domovino in mogočno Avstri jo. Tako so nam silno potekale ure oh iskreno prijateljski zabavi Vra| Šali smo se šele pofzno v noč v svo¬ je domove. Veliko besed se je izre¬ klo v prilog našemu izbornemu li¬ stu »Slovenskemu Narodu", ka¬ terega hočemo citati spridoin ter si še bolj ukoreniniti njegove edi no prave nazore. Če bomo spet imeli drugo leto takšno družinsko zabavo, bomo tu li Vas, .g. ureldnik »Slovenskega Naroda" prav zagotovo povabili. Zazdaj pa nam ne (zamerite. G. Koffalt. Pittsburgh, Pa. — Cenjeni g urednik »Slovenskega Naroda", prosim, da priobčite ita-le mali dopis iz naše naselbine. Z delom se tu ne moremo bog- ve kako pohvaliti. Zato imamo dovolj prostega časa, d a tem pri- dneje zasledujemo politično gi-i banje med Slovenci ter pazljivo prebiramo časopise. Najbolj si seve, zanimamo 'za naš »Slovenski Narod" ter smo neizrečeno vese^ li, da smo 'dočakali vsaj euega poštenega slovenskega lista, ki se tako jodldčno poteguje za našo ljubo domovino, ne pa za ropar¬ sko Srbijo in nesramno Rusijol Veseli pa nas tudi, da stopate ta¬ ko pošteno Franku Sakserju na grabežljive prste. Kajti t a človek je popolnoma pozabil, da so mu Slovenci napolnili malho ter mu postavili krasno in nadvse udobno vilo. Sram naj ga bo! Namesto da bi nam bil hvaležen za naše krvave žulje, katere on razkošno uživa, pa nas zmerja in psuje, ker smo za Avstrijo, kot svojo'širšo domovino, ker smo Avstrijci. Se¬ ve on ta lahko vpije in udriha čez Avstrijo in čez avstrijske Sloveu- ce, ker je švicarskega ali nekako takšnega pokolenja. V Avstriji mu ni prav nič všeč. le naš denar •mu je povolji. Avstrijska ustava je za vse avstrijske narode epa-, ka. In če nimajo Slovenci tistih pravic, ki so jim zajamčene v li¬ sta vi, so si # jpouajveč krivi sami. Zakaj si pa niso volili dobrih* in nesebičnih poslancev v državni zbor? Poče mu' so se klestili med sabo, namesto da bi združili rod?! Videti se niso mogli drug drugega, a Nemec in Madžar se je smejal v pest ter dobil in do segel vse, karkoli mu je dovolila ustava. Medsebojno kavsanje je pogibel za slovensko ljudstvo. Kranjec ne more Štajerca, ta ne Korošca, in vsi trije kaj radi gle-i dajo postrani Primorca. To .se zlasti opaža v društvih, in. po ea Listnica uredništva, A. P. Lorain, Ohio. — Z nazori, ki jih izražate v svoji pesmici; se 'locela strinjamo. Ali pesmice sa¬ me ne moremo priobčiti, ker hi bi¬ lo preveč še dela, preden bi bila godna za tisk. Želeli bi, da ne še : ‘kaj oglasite, to pa v nevezani be¬ sedi. — S slovenskim polzdravom! AMERIKA, ŽITNICA Izkaz glede izvoza, živil iz Zdru-; Ženih držav v Evropo nam kaže, , da se je tekom .zadnjih enajst me¬ secev prepeljalo v evropske drža¬ vo raznih živil za ogromno vsoto 724 milijonov dolarjev. , Pšenice se je ekspovtiralo 249l sopisju kar dežujejo najnesram- J milijonov 576 tisoč bušlov za 319 nejše psovke. Kakšna zmešnjavi! I milijonov !JG1 lisoč dolarjev, ali bi bila šele tedaj, čp bi prišli Slo¬ venci pod Srba., Rusa ali Italija¬ na ! V psovanju iri lažnivem poro¬ čanju se odlikujejo ligaški capi¬ ni s kramarskim poglavarjem na¬ čelu. Kar je odbornikov prismo¬ jene lige, so sami taki ljujde, ki ne smejo y staro ‘domvino. Č<| se je kak pošten Slovenec vpisal v »slovensko ligo", je to storil samo radi ligaške nadležnost/i, ne pa vz dobre volje. Dobro bi bilo, če bi se ligaške-, ga poglavarja vprašalo, kaj je z zavetrn iško blagajno? Zakaj se tako silno peha za Srbe? (On si| ne peha ne za to ne za -ono stran, nego-le za svojo bisago. —• op’ ur.). Posvetil naj bi rajši svoje denarne sile v dobrobit našemu ljudstvu tukaj in v stari domo¬ vini, ce se že hoče na vsak način imenovati slovenski Lincoln. Tu kakor tudi v stari domovini je mnogo ljuidi, ki nimajo hiti koš¬ čka kruha, da hi si potolažili se¬ stradani želodec. Ali' ligam So sa"\ mi vetrnjaki, sami pustolovci, ki varajo pod narodno krinko naše ljudi. Zato pa nas Bog obvaruj teh garje v ih ovac, Bog živi po , steno Avstrijo, blagoslovi trijL orožje do konečne zmage! Tebi pa »Slovenski Narod" pa želim kar najobilnejše število novih m ročnikov. (. . d ' Naročnik, 164 milijonov bušlov, oziroma za 1239.138.000 več kakor v istih mil secih prejšnega Teta. Čvs a Se je poslalo 86 milijonov in 428 tisoč bušlov za 51 milijo¬ nov 699 tisoč dolarjev. Ta izvoz' je narastel za 85 milijonov bušlov oz. $51.028.000. Izvoz moke znaša v omenjenih mesecih 15 milijonov in 77 tisoč •sodov v vrednosti $87,600.000, to! eej 5 milijonov sodov oz. $37 mili ionov in 638.000, več kakor lanil Sirita .je dala Amerika Evropi 43.718.000 bušlov (z a $34,542.000. Slanine je šlo odtod v Evropij 105 milijonov funtov, v vrednosti Ml,294.000, torej 122 milijonov funtov, ali 17.028.090 dolarjev ^eč kakor prejšnje leto v istotoli- kili mesecih. • Silno veliko se je odposlalo go¬ vedine, in sicer sveže 121 milij 0 ' ,10 . * * * * v j u 487 tisoč funtov, t. j- milijonov več kakor prejšnje to ‘ konzervnega mesa 65.359.000 funtov, osoljenega mes a 28 naj¬ lonov in 622 tisoč funtov, in s_v1 '. Ume 162 milijonov in 233 .tiso«i funtov. Masti se j e izvozilo 441 milij 0 ^ 11 ov 111 tisoč funtov v vrediE ^ $ 48,917.000. Narastek ^ 0?a J 1e l>n Mm predmetu le neznaten* leJ : ovenci in Slovenke, naročajte tla »Slovenski Narod", najbolj 51 slovenski list. v Ameriki! NAŠE PODPORNE ENOTE, Piše Zvonk* Novak. Pgmen in namen podpornih enot. Ce si np koliko odbliže ogledamo postanek, razvitek in obstanek, iz- kiatka e»l ustroj človeške dražbe, vidimo, da Se je vse to gibanje osredotočalo ter se še vedno o- sreclotoeuje v medsebojnem zdru¬ ženja. i>dka ( - obstoji človeški rod, bil njegov glavni cilj tes jfA&tfKS. julija 1915. KI?« t rm* w^ r ww:w Sdfcžs beti za svoje člane, na troje. Ena temelji na. povsem katoliški, dru¬ ga na -pekel-bi konservativni, in tretja na svobodomiselni' podlagi. 1 ovsem katoliška in pa svobodo¬ miselna enota imate vsaka svoj, uradno glasilo, konservativna p j priobčuje svoja uradna obvestila političnem in neuradnem listu. Uradna glasila imajo skrbeti z duševno naobrazbo enotnih elanov potom poljudnih razprav irvstro kovnih člankov na splošno. Uradno glasilo svobodomiselni . esna druži- stranke menda še najbolj odgo tev posameznih plemen y tej a i varja oni obliki 1 .ir svojemu namenu. Vendat j pa je bilo opažati vsaj v zadnjerv naletel ta smoter im j času, da se preveč bavi s politike razne zapreke, ki so več ali manj in premalo z društvenimi Seve je neugodno vplivale na dosfj uresničenje medsebojnega /■dru¬ ženja. \ endai je slonel razvoj in n;, roj človeške družic vedno no grencnil- nem temelju, na temelju medse bojnega združenja. Tako so je razvilo na tej gene. 1 , valili podlagi že v prastari dobi za družno življenje v ožjem pomenu besede. Posamezne ' družine so s< naseljevale skupno, in najstarejši član je bil načelnik take rodbin -'ke zadruge. Iz zadrug so nastali velike naselbine, iz teh pa so st polagoma iv.cimile vasi trgi, mesta dežele, državice in države. Ko so postala mesta, ko so na¬ stale države, se je jela razvijati seveda tudi trgovina in industrija obenem. Čim večji obseg pa je za dobila trgovina in industrija, tem več je bilo treba zveznih sredstev, tem več je bilo treba delavskih rok — tem več prolet prijat a, Proletarijat — delavstvo — je naraščalo danzadnem boljinbelj, in danes je obstoj držav, torej človeške družbe, takorekoč docela' odvisen od proletarijata. Država ima nalogo ščititi svoje državljane v vseh ozirih, jamčiti jim mora varnost njihovega pre¬ moženja ter jim dajati na dolžno¬ sti, ki jim jih naklada, tudi isto¬ vetne pravice. Ali ta državna zaščita je le splo sna. V vprašanjih njihovega golči ga življenja pa jim ne nudi ta dr¬ žava nikake zaščite. Ali človek, zlasti oni, ki je od¬ visen samo od zaslužka svojih rok. nj bil s t,em zadovoljen, V ve dni živi jenski nevarnosti je izprevidcl da je treba nekaj storiti, ki bc- zasiguralo njegovi družini obstoj tudi v slučaju njegove smrti. In ponovno se je zatekel pod okrilje že prastare ideje, ideje združenja. Ustanovil si je stanovske orga¬ nizacije. ustanovil podporna dru¬ štva, ustanovil podporne enote. Vsi kulturni narodi imajo že ta¬ ke enote, v vseh kulturnih naro¬ dih igrajo dandanes take delavske 5*1 . . - -__ x v p ras a nji. To so opazili celo člani sami kakoč je bilo čirafi v nekaterih do piših. # Hladno poročilu povsem katol' ško enote si sicer prizadeva skr beti po svojih načelih svojim čla noju za duševno hrano, vendar sr opaža vsak dan bolj pomanjkanje strokovnih in društvenih člankov Preveč pristransko se mi dozdev? njegovo pisanje in premalo stvar no. Saj se lahko piše tudi na ka¬ toliški podlagi povsarn stvarne ir strokovne članke. Obe glasili pa grešiti v tem, d; siliti s priobčevali jem rfhnih ogla sov v zelnik političnim listom. To 1-i naj opustili, ker jima je itak zagotovljen obstanek. Saj so vsi člani, če se ne motim, primorani biti naročniki omenjenih glasil. Glasilo konservativne enote pa odgovarja edinole v priobčevanju strogo uradnih poročil svojemu 1 namenu. O kakih stvarnih in za¬ družnih člankih, tikajočih se dru¬ štev in enote, ki jo zastopa, pa ni duha ne sluha. Vse tri enote pa prav slabo s-krbe za svoje člane v podrobnem duševnem delu. Tu menim namreč nredavanja. Na tem polju je še ze¬ lo veliko ledine. Enote naj bi raje znižale svojim uradnikom letne plače ter deloma same prirejale! nouena predavanja, deloma pa v- plivale na krajevna podporna društva, da bi tudi le-ta kateri krat, priredila, takšna predavanja. (Dalje prihodnjič. 1 ZLOČINEC FRANK HOLJ Sl JE SAM PRETRGAL NIT ŽIVLJENJA, Kakor že znano, se je v soboto popoldne pripeljal Frank Holt pred hišo v Glen Gove, L. I., ki je poletno bivališče največjega ame¬ riškega. finančnikai, Johna P. Mor¬ gana, ter zahteval vstop do njega. „„ _ Ker mu ga’ Morganov sluga ni dol note važno vlogo z ekonomske«:! volil, je šel kar brez dovoljenja v n narodnega stališča. Enota krepi gospodarsko stanje r narodu, zbuja v enotnih članih ainozavest in ponos ter budi na -odnost. Narod brete šol in časopisja ni- na bodočnosti, je načelo prosvit,- jenega časa. Mi, ameriški Sloven i, pa še lahko pridenemo: in na! od brez podpornih enot ne more ibstojati.j Tako vidimo, da so za nas pod torne enote takorekoč zivljenske- ja pomena. Proletarski narod smo Sloven¬ ci tn v Ameriki, navezani na za- ilužek svojih rok. Redki so taki Slovenci, ki bi lahko in brez skrbi irieakovali svojo starost. Škorc ilednji naših rojakov gre nekake' i težkim srcem iz kroga svoje drn linice na delo v nevarne podize- neljske rove. Tolaži ga samo to la je član te ali one podporne mote, ki se zavzame v slučaju smrti za njegovo ljubljeno ženo ii.| drage otročiče. Če jamemo citati pravila te ali jno naše podporne enote, opazi¬ mo takoj izpočetka vrstice, v ka torih je zapisan enotin nafhen. Vse se strinjajo v tem, da imajo namen skrbeti 'za svoje člane gmo ino in duševno. Pod besedo gmotno se razumeva podpora v bolehni, v slučaju smrti pa izplačan je . zavaroval« inske vso fe članovim domačim. Pod besedo .Muševno" pa nam raztolmačit Je¬ jo pravila izobraževanja enotnih članov in zedinjevanje leteti. Tri enote hočem v vseh nadalj n ih vrsticah upoštevati ter primer jati njihova pravila. Te lahko razdelim tudi z ozirom na podlago, na kateri hočejo skl - AVSTRIJSKI GORSKI GREBEN ITALIJANSKI MEJI. notranjščino bogataševega stano¬ vanja. Z zločinsko nakano je potem na¬ letel na Morgana ter ga napadel. Zločincu se ni posrečil napad. Si¬ cer je oddal več strelov, a le dva sta zadela svoj cilj, vsi drugi si! pa, izgrešili svojo smer. Strela sta !e lahko ranila finančnika, ki bo skoro odkreval. Časopisje poroča, da je Fraiik Holt identičen z Erick Muenter- jem, profesorjem nemščine na Harvvard-vseueilišču, ki pa je leta 191)6. neznano kam izginil. Napad na Morgana je baje političnega značaja. Zločinca so odpeljali v zapor v Mineola, L. I. Tu si je v torek zvečer sam pretrgal nit življenja ter tako odnesel marsikatere važ¬ ne podatke svojega čudnega živ¬ ljenja s sabo v neznano večnost ’ Umoril se je z razstrelivno pa trono, katero je toliko časa žvecii. da je eksplodirala ter mu razdre bila gornji del lobanje. _ SLIKE K l BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO DOBITE POPOLNOMA BREZPRAČNO. Vsakemu našemu naročniku, ka¬ teri nam najde novega naročnika vsaj za pol leta in pošlje njegovo ime in naročnino (najmanje 50c) na upravo bode dobil na zahtev gori imenovane bojne slike za pok¬ lon brezplačno in poštnine prosto. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod", Kakor se da posneti z gornje slike, so avstrijske gore ob italijanski meji iako strme, tako nedosežne, da si bodo Italijani pobili vse glave, preden dosežejo le en avstrijski vršac. * & ** ^ jj§ $$ Kakor vse kaže, so to že izprevideli Italijani sami ter se raje vrgli na niže ležeče avstrijske obmejne utrdbe. Ali tudi tu brezuspešno. VSI SE PEHAJO ZA VAŠIM DENARJEM, POSLUŽUJEJO SE VSEH MOGOČIH IN NEMOGOČIH SREDSTEV, DA SE DOKOPLJEJO DO VAŠEGA ZAUPANJA IN DENARJA. Veliko število neodgovornih bankirčkov in šifkartašev je pre¬ plavilo naše kolonije po Združenih državah s cirkularji ali okrož¬ nicami, i' katerih prav po kramarsko ponujajo najnižje cene za od¬ pošiljanje denarja v staro domovino. Zavedaje se svoje dolžnosti smo že večkrat opozorili naš narod na to, in "Slovenski Narod” je edini slovenski list, ki neprestano svari naše ljudi, naj se nikar ne dajo preslepiti potom imenovanih cirknlarjev. Zato tudi ne mara prinašati oglasov-takih dvomljih ban- kirekov, da si sam trpi vsledtega škodo, a narodu koristi mnogo. Kako smo že poudarjali, je sedaj čas, ko morate dodobra premi¬ sliti, preden poverite kotuu svoj denar. Kadar prejmete cirkular, spisan v slovenskem jeziku, ki vam ga je poslal kak zakotni bankirček, se ne smete d^i takoj- speljati-na led ter mu poveriti svoj denar. — **• ~ Vi dobite tak cirkular od bankirja, ki ga prav nič ne poznate. Le-ta je mogoče pošten, ali njegovo bančno podjetje mu lahko vsak čas izpodleti, in vaš denar zapleni potem pristojna oblast, od katere pa ne morete dohiti tako naglo., Ali prav pogosto se pa tudi zgodi, la je tak bankirček nepoštenjak, in v tem slučaju je izgubljen ves denar, katerega ste zaupali temu sleparskemu bankirčku. Po tem zdravem premisleku vam svetujemo, da poveravate svoj denar bančnim zavodom, ki so pod nadzorstvom naše države. Take institucije so na primer narodne banke. Vsaka „Narodna banka" je pod neposrednim nadzorstvom kon¬ trolorja of the Currency v ‘VVashingtonu. Ta pregleduje natanko ujene knjige, in ona mora podajati natančen račun vladi, Združenih držav o svojem denarnem poslovanju. Izrečno vam priporočamo First-Seeond National Banic, Cor. ?ifth Ave., and Wood Str, Pittsburgh, Pa. ker je ravno ta banka os¬ lova la in peljala slovenski oddelek prve vrste, kjer so nameščeni jlovehei, ki razumejo vaš jezik, dopisujejo z vami v vaši materini govorici ter vam morajo biti vedno in v vsakem slučaju uslužni. Nje¬ ne zveze s Slovenijo v starem kraju so take, tla more hitrejše doposla- i vašim dragim kakor katerikoli drugi denariii zavod. Zato gojimo nado, in to pa le v vašo korist, da se poslužite tega našega nasveta in da boste nam še hvaležni, ker smo vam pokazali pravo pot. . Prava in najvažnejša banka, v kateri opravite vse svoje denar¬ ne zadeve v svojem materinem jeziku je torej First-Second National Bank, Cor. Fifth Ave, and Wood Str. Pittsburgh, Pa. A. ZAVEZNIKA PREGANJATA NEPRESTANO PORAŽENE RUSE. (Nadaljevanje s 1. strani.) ,,Na južnovzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen". „BESNI BOJI POD KRASNIKOM". Petrograd, 7. julija, preko Londona. — Uradno se poroča: . Okoli Muravieva in Šavlija, zapadno od srednjega Njemna, ra Narev-črti in na levem bregu reke Visle se-ni položaj skoro nič zpfemenil. Tuintam je prišlo do infanterijskega ognja, ki se je zdaj- razdaj razvil v salve. Tudi do neznatnih prask,in manjših spopadov je prišlo, a vse to je brezpomembno za splošni položaj. „Na bojni črti med Vislo in Bugom so besneli v nedeljo zvečer n v pondeljek zjutraj v okolici Uršendoy—Bihava (severno in se- /ernovzhodno od Krasnika) srditi boji. ,,Sovražnikovo prodiranje vzhodno od Krasnika so' naše čete vstavile ter zadale nasprotniku težke izgube. Zajeli smo več kakor 2000 mož, med temi 29 častnikov. Okoli 2000 mrtvecev našega sovraž- lika je ležalo na bojnem polju pred našo bojno črto. „Včeraj je poizkusil sovražnik preiti med Vieršem in Bugom 'cakortudi okoli vasi Krilov v ofenzivo, a so mu naši prekrižali ta račun. * ■ rA 1 ,,Oz zgornjem Bugu, ob Zloti Lipi in Dn j estru se niso vršili v *ne- leljo in v pondeljek zjutraj nikakšni spopadi". RUSKI MEDVED SE UMIKA ČEDALJE GLOBLJE V DEŽELO. London, 8. julija. •— Vesti iz Berlina in Dunaja ne soglašajo petrogradskimi zatrjevanji, češ, da se Rusi ob svojem umikanju ;ilno postavljajo v bran. Ali dunajska in berlinska poročila javljajo neprestano poraz za porazom ruske - arnjade. Zaveznika zajemala lannadan na tisoče ujetnikov in drugega bojnega.plena. Rusi se neprenehoma umikajo silnemu pritiskanju zavezniških cet, . __ ,_. # __ __ PORFIRIO DIA Z JE UMRL, Iz Pariiza je došlo 3. julija sem¬ kaj poročilo, da je bivši dolgolet¬ ni predsednik mehikanske repub¬ like, general Porfirio Diaz, pre-} minul 2. julija ob sedmih zvečer. Ob smrtni- postelji generalovi je bila navzoča njegova žena Se- n-ora Carmen Rocmero Rribio Di¬ az, njegov sin Porfirio in žen a te¬ lega. General Diaz je bolehal že dal.i časa, in njegovo Zdravstveno sta¬ nje se je smatralo v zadnjih dneh za jako nevarno. 'Njegtd, 1 ' in 'in snaha sta dospe¬ la" šele v zadnjih trenutkih ge¬ neralovega življenja k smrtni po¬ stelji. Generalovo truplo bodo prepe¬ ljali v Mehiko. Al; vsled sedanjih mehikamskiih razmer se skorogo- tovo ne bodo mogle izkazati časti na poslednji poti moža, ki se mo r a prištevati naj večjim ‘možem v mebikanski zgodovini. Kajti Por! firio Diaz je tisti, ki*je uvrstil Mehikance med svetovne indu¬ strijske narode ter dal Mehiki li¬ ce moderne države. Izmed onih mož, ki so pomaga¬ li vladati generalu Diazu in ki so pod plaščem njegove mogočnosti in veličine obogateli, ni bilo niti em ga ob njegovi smrtni postelji. Bivši mebikanski finančni minil sten Jose Yves de Limantour se! mudi v Londonu. Francisco de la Barra, bivši začasni mebikanski predsednik in svoječasni mehi- kanski ik v Združenih drža vab in Gnillerm-o de Landa, biv¬ ši governer mehikanskega zvez¬ nega distrikta, bivata v franco-,- sigem kopališču Biailritte. Razen članov njegove družine mi skoro nihče 1 vedel o resni generalbvi obolelosti, da, celo tega, ni vedel nikdo, da živi v Parizu. Porfirio Diaz se je rodil 15. septembra 1830. v Oaxaea. Vzgo¬ jen je bil v nekem duhovniškem seminarju, se posvetil pravnim študijam ter se potem kot odvet¬ nik priklopil liberalni stranki. Buril se je kot, vslaški vodja pro¬ ti klerikalcem in potem letu 1872. umrl, je poizkusil, za netiti vstajo. Ker pa je našel' le malo pristašev, se je moral pod¬ vreči predsedniku Lerdo, nakar, je odšel v Severno Ameriko. Ko se je 1. 1876. Iglesias dvignil zo¬ per Lerda, se je Diaz Vrnil v Me¬ hiko,- potolkel Lerdove čete 12. novembra, pri Huamantii, a one mparn^ka IgJfeSiasa 3. decembra pri Guanajnatu. Meseca svečana 1. 1877. je bil izvoljen predsedni¬ kom za dobo do 30. novembra I. 1880. Tačas je organizoval stalno vojsko, pomnožil državne dohod¬ ke ter 'dosegel zopetne diplomati- čne zveze s Francosko. Tudi je pričel s pomembnimi javnimi de¬ li, zlasti z gradnjo rnnogoštevil nih železnic, L. 1884. je .-.ponovno stopil kot 'predsednik državi na¬ čelo ter bil potem neprestano iz¬ voljen .predsednikom -ob vsakih novih volitvah. Mehika se mora le njegovi odločni vladi -zahvaliti za, to, da, je uživala mir dolgo vrsto let. 1901. se je posrečilo Di¬ azu uravnati diplomatične zveze z Avstrijo. Osetnmajstič in zadnjič je bil Diaz izvoljen ,z a . mehikanskega predsednika leta, 1901. Ta izvoli¬ tev, je zanetila vstajo severnih mehikanskiih pokrajin' pod vod¬ stvom generala Francisca. I. Ma- dera. Revolucija je za d o bivala! danzadnem več tal in vstajniki sp se vedno bolj bližati glavnemu mestu mehikanske m. Prihodnji dan je Diaz predložil mehikan- skemu kongresu- svoj ojstop, ki je bil tudi sprejet, Nato je zapu¬ stil mehikansko’ ' prestolico ter odšel' v Vera. Cruz, odkoder se je. 1. julija, odpeljal na nemškem' parniku v Evropo. Odtlej je živel v raznih evrop¬ skih mestih, Izlasti' p a v Biarritzu in Parizu. Dostikrat se je trdilo, da, še osivel) general povrne v Mehiko. Toda. Diaz je vse te po¬ zive, vselej odklonil. OKLI G L * Uradni oklici c. kr, oblastev tari domovini, so velike '*ažno=ti :a tistega, kogar se tičejo, Ker že itegna ^godit', da bi ta ali oni v Jeličih prizadeti rojak ne čitftl lašega tista; opozarjamo cenjene it a tel j e „S!ev. Naroda”, naj do- icnika obvestijo o oklicu, ki se la tiče. 1407 C 27 i 1 5 1 1, 28|ic;i. 29'1511. OKU C." Zapt-r Janeza Dacar ia Gor, Dupelj, ?ig*r hivaMšfe je neznano, se je pc- lala pri c. kr. okrajni sodniji Tržit >o ml r«$nacu Dacar, Marjani Dacar n Heleni Smolej iz Dor. Dupelj tožba larndi K IM lt. x 40 1 > K in 195 K i9 h i pr. N.-i podstavi tožbe se doleii narok ifi 7. julija 1915, ..‘op. ob lfl. uri. V ob ram t o pravic tožencu, se po-- tavlji! za skrbnika gospod notar M. larinfek V Tržiča. Tn skrbnik ro - i- top.-U toženca v oznamenjeni pravni tvar-i na. n jazov., nevarnost fn -trož- . e, dokler sp. ta ali ne og-le.-u pri - č- i.ii ali ne imenuje po©bb->;.i>'-..>n C", ki. okrajna sodnija Trži?, ne t. junij.-. 1915. 1954 C' 35hS ; 1. OKLIC. Zoper Franceta Zurc ir Cf n ojega bivališče je neznano, se je po¬ sla pri c. kr, okrajni sodniji v/Višnji ori, po Ani Zurc, perici na Seiih pri .jubljani št. 43, Tožba radi 607 K 77 h. Na podstavi tožbe določil se je na- ■ok za ustno razpravo na dne 1. junija 1915, rb 10. uri dopoldne pri spodaj ped- pisanem sodišču soba št. 2. V obrambo pravic toženca se postav 'ja, za s-krbnika gospod Ignac Verbič, posestnik in župan na Bregu v Teme- -lici. Ta skrbnik bo -zastopal toženca ? ©znamenjem pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se ali ne uglasi pri sodniji^ ali ne imenuje si -looblaščenca. C. kr, okrajna sodnija Višnjagora, odd. II, dno 27, maja 1915. Francozom, L. 1865. so ga zajeli v Ooxaca, odkoder, je ušel. Ude¬ ležil se je tudi strmoglavljenja cesarja Maksimilijana mehika.n- skega ter poveljeval' nekemu od¬ delku republikanske vojske. Ob¬ legal je Puefola, doeim je bil Ma¬ ksimiljan. v Queretaru, pobil ce¬ sarjevega generala Marque-z a • ter dne 2. april a 1867. z naskokom z-avzel Puebla. Zatem je odšel pred Mehiko, koder je naletel na trdovraten odpor. Kajti šele po dvemesečnem obleganju ie prisi¬ lil-mesto, d ;i se mu je vdalo. Tj. 1871. ie nastopil Diaz kot tekmec) dolgoletnega predsednika JuareA za, in ledje le-ta. meseca julija v VELIK USPEH AVSTRIJSKE¬ GA VOJNEGA POSOJILA, Dunaj, 29. maja. (Kor. urad.) Začasna sestava doslej dospelih podpisov kaže, da bo uspeh prej¬ šnjega posojila per 2200 milijo¬ nov. Naval občinstva' pri podpi- sovalnih poslovilicdh, ki se je v proti) zadnjih dneh .izvišal, traja neorae- 1229 C II 121'16il O K L i C, Zoper Jožefa Vrček iz Bršijina š 28, .sedaj v Ameriki neznanega biva ’.išča, se je podala pri tej sodniji p Hranilnici' in posojilnici za Kandij in okolico v Kandija, zastopani po di Ziteku, tožba, radi 600 K s pri-padki. Narok za , ustno sporno razpravo tožibi določil se je na dan 17. junija 1915. dop, ob 4. ori pri c. kr, -krožner sooišču v izb.i št. 30. V obrambo pravic toženega Jožef Vrček se postavlja gosp.' Ivan Smoli v Rudolfovem, -ki ga bo zastopal v tc pravni stvarni na njega nevarnost i -troske, dokler se ne oglasi pri sodni tli ne imenuje pooblaščenca. C,, 'h.pdjna. spfnija v Rudolfover odel. II, dne Ji, maja'1915. E 1981141] 5 OKLIC. Zoper neznano kje v Ameriki od šotnega Antona Logar iz Podklanc d. 1 so se pri podpisani sodniji p, Kmetijskem društvu v Rovtah zara.d izvršljive terjatve 215 K 78 h s pi naperile izvršbe s prisilno vknjižb, nastavne pravice na njegove vi. št. 2 in 120 k. o, Dole in 77 in 84 k, o, Opa e ter s prisilno dražbo istih. t ,.-hrambo prav-ic zavezanca .po davljen skrbnik g. Valentin Kržišnil Eafevi šL 14 ga bo zastopal, dekle :p , ali no _ »Siasi pri sodniji aii ne ime nuje pooblaščenca. i:r - okrajna sodnija v Idriji odd, It, dne 18. maja 1915. blovenci in Slovenke, naročajte sf m »Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! od cenje: čitalcev nima Ime kg ranjet padlih vjetih na rojakov v sedanji evropski vojs naj istega naroči. Nadaljeval tega imenika izhaja sedaj v „S venskem. Narodu". Cena 1. 2. ir zvezka je 50 e. Naročite jih nar- 'most od up ee lista, ali pišite na naslov: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St. Nev/ kor je-no dalje in neprestano dohaja,- jo nove prijave. V teku je tudi veliko pogajanj glede najema hi¬ potečnih jiosojil, IJjoimbardiranja vrednostnih papirjev itd. za vo.jl no posojilo; prijavljenih j e tudi veliko podpisov raznih uradov in korporacij, ki jih mora še formel no potrditi sodna ali druga kom- petontrifi oh-iast. Istotako so pri¬ glašeni številni podpisi z bojišča. Vse to je nagnilo finančnega mi¬ nistra, da ustreže nujni splošni želji, da' ostane podpisovanje še nadalje odtorto 1 ; poštna hranilni ca in druge pošlovniee sprejema-! jo prijave, za vojno posojilo tudi v naprej do nadaljne odredbe. NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam je doŠI veliko vprašanj glede vojaški zadev. Mnogi naši rojaki s<> nat priložili tudi zneske po 50 o., m: sleč, da tudi mi računamo za pa stopinj na avstrijski konzulat p 50 c., kakor je to storila svojca Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo rojake pre nepotrebnimi stroški, naznanj: mo vsem naročnikom „Slovensk< ffa Naroda", da izvršuje uredn štvo ,.Slovanskega Naroda" vs zadeve, ki so v zvezi z avstrijskii konzulatom in katerih ne morej opraviti naši naročniki sami, p< polnoma BREZPLAČNO. Le č ie treba vrniti listine po pošti n: nam prileže poštnih znamk v pr merni vrednosti. , Uredništvo „Slovensk e ga Nar* _ $ASXM“ t S. julija 1915- CUNARD nailMlrejsi parniki ua svetu „M A U R E T A N I A" NEW VORK*LIVERPOOL im j hitrejša proga preko Liverpoola xa 1//A\ LONDON, PARIZ, NAPOU, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODPLOV1TEV O R D U N A UlijH ZA LIVERPOOL TUSCANIA petek, 23. julija 5. p. m. O N 1 A julija 10 . a. m. pribrežje sc nahaja na podnožju VVest 14, ulice Nortli River, New York. Za daljuje podrobnosti obrnite se ua: THF. CUNARD STEAMSHIP C0MPANY ITD, 10. H. III. S A X bota. P tiske 21 24 STATE ST. N E W Y O R K, N. ali njene pooblaščene zastopnike. Y. dustično ministrstvo navaja s svojih lizkazih o spremembah kra j evni ti obrili, da se občina Sv. Ja kob v Slov goricah razdeli v samo stojni občini Gornji Jakobski do i u Spodnji Jakobski dol. Kakoi smo izvedeli na merodajnem me stu, st’ Im razdelitev občino izvr šila še le po končani vojski. Z; obe novouistaiiovljeni občini st bodo izvršile občinske volitve š le tedaj, ko nastopijo zopet red ne razmere. KOROŠKO. | KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS, Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli g Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta X in zaščite^ Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim ¥ ^jsačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. "^epiu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr- ^ niti na m, ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. KakršhbBgijojj sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to-najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, r V V X ameriški. Vsakdo SP more na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, v^nih j n prodajnih pogodb, izbri- £ sov, oporok itd. Nadalje gledeN^njižb in izknjižb, užitkarskih S in lastninskih pravic. Dalje glede jaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljer^ glede ki’st,nih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede iztcrj*^j a zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosvi, a u kakršno¬ koli sporno zadevo, naj sc obrne na nas ter nas vpraša za svet- V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeap, se obrnite na: * T 1 $ j f J T „S L O V E N S K I 1 i ¥ I ? I V V V v V I I j; I i N A R O D“. N E W Y O R K, N. Y. Blatni sluga napadel koroškega deželnega predsednika. Vencel Jiranek, sluga koroške¬ ga deželnega 'predsednika, grofa Lodrona je radi malomarnosti iz¬ gubil svojo službo. Vencel Jiranek je dne 2 . junija nepričakovane zblaznel, pograbil je za revolver svojega gospoda in je večkrat ustrelil n a deželnega predsedni¬ ka v njegovi sobi. Grozil je nate in zasledoval svoje souslužbence in je večkrat ustrelil na ravnate Ija pomožnih uradov deželne vla¬ de Heriimn a Wagnerja. V pošlo pju deželne vlade je ta nastop umljivo povzročil veliko razbur¬ jenje. Slugo je šele prijel doše’ oddelek šestih stražnikov, a prej je še 7: revolverom tolkel po glavi uradnika Millerja, drž. policije i„ ga precej poškodoval; nekega strojnika je pa ugriznil v roko in ga nevarno ranil. Odvedli so ga v deželno norišnico. $ 45 VESEY STREET. 4 »F * * ‘F * * * »F * * * * * * * * * * * ^ * * »:• * * * * 4 » * »J* * * * * * * * * * * * * * * *M 4 * »H* BOJNE MAPE EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI, SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga. 20 strani v barvah. Knjiga je velika. 14V 2 palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene silo vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev Vseh vojskujočih se držav in onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. 1 sedanji oz n ar*« i vsaka Na. žnikov. Na kjer’ s, ’ barvali ‘ porazdeljuje celo Evropo, kakor se v države, in kdo in proti komu se bori, je tudi etn prva mapa vojni grupirajo 0 v barvah- 1 ta stran obseda < *1 svet. rut kateri ju označeno, koliko ima ojujoča se država kolonij ali naselbin in kje se nahajajo- peti strani je v barvah -nemško tesarstvo, obkroženo od sovra- ki. se bojujejo. In kje se bojujejo. šesti strani je rtu>;ja z mejami Nemčije jn Avstro.Ogrske, sedaj bijejo «11 no krvavi boji- SAMO 5« CENTOV, pa dobile velikansko knjigo islolako s tolikim! stran- mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav, poleg te pa sc eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. Nji sredini le zemljepisne knjige je posebno natanko iu precizno izdelan zemljevid afstro-ogrske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. Razširjen preki s«d ‘ri Koroškem. , „N. F. Stimmen“ poročajo: Koroško deželno .predsedstvo objavlja po e. iu kr. armadnem poveljstvu objavljen razglas c prekem sodu nad civilnimi in vo ‘ jaškiini osebami za delokrog ar¬ made n a bojšču, torej iza celo Koroško. t Preki sod obsega vse vrste zlo-' činov vojaškega značaja osobito vohunstvo, zapeljanije lc deaerta- eiji. če se ne pokori vpoklicnemu povelju itd., nadalje vsi zločini 1 proti državni oblasti ali javne¬ mu redu, ki ogrožajo javne kori¬ sti. Med nje spada v gotovih slu - valjih tudi hudodelstvo tatvine, Razglasi, ki so povsod javno na¬ biti. Izrecno svare pred takimi zločini. Kdor bi jih zagrešil ga bo sodil preki sod. Nagla sodba: ,ri vojaško sodno postopanje, a sc -(izločuje od navadnega voja» škega sodneg a postopanja po o- krajšaneia postopanju in ker sol di.šee večinoma obsodi na smrt in sicer po načinu zločina, na vešala ali na ustreljen^. Razsodba te izvede, dve uri po proglasitvi, lej izjemoma se dovolj obsojencu še tretja ura. Proti razsodbi ni prav, ne pomoči, prošnja za milost ne, more zavleči postopanja. Ustavljen poštni promet. Ustavljen je promet sledečih'' koroških poštnih uradov: P.onta- hvl. Lužniea, Naborjet, Ukve in Žabrivce. Pi|šiljatjv&, naslovljeni iia označene pošte, se zavrnejo. Padel je na bojišču. Padel-je na. severnem bojišču r F. Meingast, profesor na. dri žavui višji realki v Celovcu. Padel je v bojih pri Drohobv- rzu polkovnik Franc Murko, ro¬ dom i.i Celovca Oklic za Oklic za sko stražo paa. ir. ,,Cr '.» F • ! prostovoljno meščan je izdal celovški xu PRIMORSKO. Umrla. Umrla je v Trstu gdčna, ElčA .\fazlu, stara 20 let: „Lega NazioMalc' '• . Tržaško namestništvo je pred- ožilo vladi. kakor se poroča, u-edlog, da se raspustj ..Lega Na- zionale“. Uvrstitev oproščenceri Tržaško cesarsko namestništvo je izdalo naslednji razglas: Vsi losedaj aktivne službe oproščeni nameščenci uradov, šol, industriji -kih. trgovskih in drugih podje¬ tij, katera so morala radi vojnih dogodkov svoje delovanje usta j viti, se morajo v ogib kazenskih lasledkov, takoj predstaviti svo¬ jemu 'dopolnilnemu krdelu, do Tiolnilnemu poveljništvu/ otdroma ■mo voj n iškemu poveljništvu. Iiin-ITI. ~~»«™****>^ PREGLEDUJEJO DENA RNI ZAVOD- OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PAVA DRUGA NARODNA BANKA 4 4 +■ * Zbor meščanske straže. ko¬ kelj za V Trstu ustanavlja c. in kr nisar zbor meščanske straže iboroženi iz vrše valu i organ javn; mir in red in zbor javne »omoči, ki naj deluje na pomir¬ jen je in za razno pomoč. Goriškj deželni odbor ua Dunaju.! Poročali smo že, da je goriški leželni odbor preselil svoje ura j de na I> dna j. Deželni glavar mon- siguor dr. Faidutti se je najprvo ustavil v Lipnici pri Gradcu, ka mor spravljajo begunce iz Gori¬ ške. V Upnici še je otvoril 'pose¬ ben urad deželnega, odbora k; nad zoruje prihod in razdelitev do- šlih beguncev. Posebno skrb pa obrača deželni odbor na to, kake vse begunce preskrbeti z živili. — Usoda gališkik ‘beguncev je goriškemu (^eželn,enui glavarju prinesla precej izkušenj, zato je takoj v začetku v imenu dežele prijel za delo. Preselenje čevljarske zadruge.i ° i- 2 . čevljarska zadruga v 'Minju pri Gorici se je preselila v Naza¬ ret pri Mozirju v ondotno grašči¬ no. Tja se je preselil tudi njen zal služili ustanovitelj preč. gosi), dekan in dež. poslanec, Rojec. HRVATSKO. Supilo se je oglasil. Znani hrvaški novinar Fran Supilo, ki je, izdajal reški „Novi List“„ apelira v „Birževija Vedo- mosti“ na rusko javnost, naj ne dopusti, da hj še avstrijski Jugo¬ slovani izročili Italji, kajti to bi bila, njihova narodna smrt. l{ habsburški monarhiji, tako izva¬ ja, si more v krogu mnogoštevil¬ nih’ majhnih narodov vask izmed njih ratomieroma lahko 'ohraniti svoj jezik in uveljaviti svoje naj rodne pravice, kajti til gre za medsebojne koncesije. Toda v narodno enotni Italiji ob podiv¬ janem italijanskem nacionaliz¬ mu bi bila usoda veje kake dru¬ ge narodnosti — politično hlap¬ čevstvo in narodn a smrt.“ — čudno, da g. Supilo tega prej ni vedel. v PITTSBURGU USTANOVLJENA 4 L. E T A SPREJEMAMO DENAR NA ULOZKE IN ’ J ’ ynp 0 11 4 _ ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE OLPOV—^ INOZEMN1 ODDELEK BANKE. ^ Pušiljamu uenar na vse kraje sveta uajsigiunejae, naj-Uti j 4 uajprimerntijših cenah. T Ta premet smo edaj aopet otv»rili, m vsakdo lahko pošlje tudi sedaj avoj 4 denar sko 2 i nas zavod svojcem v dorno ... , ** lenarneni vprašanju kakega sveta ali § inozemski oddelek v svojem FIRST-SEGOND NATIONAL BANK$ COENEE m-TH AVENUE AND WOOD ET. h Pl TTS BUR G, PA. , 5 «t>* V vsakem slučaju, kadar potrebujete pravne ipopioCi* se obrnite z, zaupanjem na- naš maternem jeziku. Pridite osebno Pišite po tiskovine za liošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. t«! SEZNAM MRTVIH, RANJENIH IN UJETIH SLOVENCEV V SEDANJI EVROPSKI VOJNI. (Pri bolnicah naveden je uradni in celi naslov. ) .‘. Sledeči vojaki bili so ranjeni in se .‘.nahajajo, ako niso že ozdravili v $| Poleg navedenih bolnicah. i I v 'f‘. I Ausitz Matija, peš 'doni. pip. 27 i*! ‘J K., irz Gornjega Jezera,' roj. X 1893., Marodenliaus in IUgrisch f, Feistritz. — Adamič Ivan. peš pp £ 87. 6 K. roj. 1887, v Kelladorf, ~Idnr torej 9e\\ prvo. TjojU.^a‘‘. naj «e takoj nar Upravo Slovenskega 4 N'a.ro mapo a.ll drugo, i.mapo s slikami z r pošlje obpnem 25 al.l 50 centov na vstreljen v vrat. Not Reserve Spi t*. ta’ in Cilli. — AntonichAugust, lov. polj. lov. bat. 20. 2 K., roj. 1 } % 1879, v Čcrovljah, nastreljen. Ve-, reins Res. Spital Triest, Soeieta! Triestina, Austria. Bergles Antan, jieš, pp. 26, 11 K., iz Konjic, roj. 1893 Reserve Spital No. 5 in Wien XX. — Bez¬ jak Ivan peš., pp. 87. 3 K., iz Zgor Dolca, okraj Slovenji Gradec roj 1886., Reserve Spital in Pettau. t- Buščak Anton, peš, crnovoj p. b. 154, 1 K,, roj. v Zgor. Ležečah Rekonvaleszenten-heim in Servo la bei Triest. — Benko Franjo, peš. pp. 96, 1 K., ri>j. 1892 v Maj čnem, Vereins Maroden Hans in Veldes. — Bogoli n Franjo, četo v pp- 17 odd. stroj, pušk 3 roj. 1890 v Cerklah, Iverem s Reserve Spi¬ tal in St. Veit a. d. Glan. — Bere EmR, polj, oskrl. mag. Kraka u rdj 1887, v Krapini, Garnšsons Spital No. 15, Krakau. — Blaznik Anton, lov. polj. lov. bat. 7, roj. 1892., v Krškem, obstreljen, Ve reins Rekonv. Hans in Sagor Krain. — Brečko Josip, peš. pp 87, 2 K., roj, 1877 v Okrogu. AH geni. offeiit. Krankenbauls iu Cilli. Čeme Anton, peš., pp. 87, 8 Iv., roj. 1884., v Dobrin j ah vstreljen v levo nogo. Zitaspital iu Buda- pest. Gonestabo Anton, priv. e k. čruovoj. zap. št. :> v Drvaci, roj. 1883., v Pregarjih, Vereins Reserve Spital in Triest, Soeieta Tri čistina Austria. — Golnar Va¬ lentin, pes. dom. pp, 27, 4 lv., roj. 1894, v Gešicah, Vereins Quarau- tane Spital in Budapest. Dolinšek Josip, koi-p., pp 17, 9. K., oj., 1884. v Žagarju ustreljen v desno ramo, Vereins Res. Spi¬ tal in G raz, Theodor Komer st ra sse. Ferluga Anton, peš. dom. pp. 5 roj. J 886 ., v Trstu, obstreljen, Vereins Res. Spital in Triest, So¬ eieta Triestina Austria. — Faga¬ nel Anton, peš., čruovoj., pp. 27, 2 K., roj. 1874. v Vrtojbi Reserv^ Spital in Nagy Kikinda, tačas v Slov Brod. — Ferluga Natko, peš pp. 7, 5 K., roj. 1888., v Trstuj ustreljen v desno nogo i n zlom iste, Vereins Hi.lfs und Kontumaz Spital in Triest. Ga-geo Franjo, train. voj. b h pp. 4, roj. 1885., v selu Sare, Ve- eins Res. Spital, St. Veit a. d. Glan. — Godec Anton, peš. sapp. odd. 3 4 K., roj 1891., prj vs Vol- benku, obstreljen, Vlereins Res. Spital St. Veit, a. d. Glan. —Go- mišček Kristjan, gef., dom., pp. ; 27, 2 K., Vereins Maroden haus n Bad Tbplitiz bei Rudolfsvvert. Gruntar Ivan, lov. polj. lov. bat 8 , 2 K., roj. 1883., v Kobaridu, ob, streljen, Vereins Res. Spital St. Veit a. d. Glan. — Gregorčič And peš. dom. pp. 27 6 K, roj, 1893., v Verstnem, ustreljen v levo kole-i no, Vereins Res Spital in Graz, heodor Kiimerstrasse, —Grego¬ rič Ivan, peš., pp. 17, 2 K., roj: 1893.. v Zatvar« Vereins Maroden ahus in tnzersdorf bei VVien. — Godina Jakob lov. polj. lov. bat. 25, 3 K, roj. 1881., v Trstu, Fes- tungs Spital No. 6 Krakau. — 1 Golc Ivan, -peš., dom. pp, 27, 5 K. oj. 1888.. v Zasipu na Gorenjs¬ kem, ustreljen v levo ramo, Ve¬ reins Reserve Marodenliaus in Veldes. - Greg-orič Ivan, peš. pp 87, 4. K, roj. 1888 v vila Dekani, ranjen v levo roko, Vereins HilfJ Kontumaz Spital in Triest. /.& taoi& etaoin& wkow d Hebar Alojz, korp. pp. 87, 4 K, roj 1881. v Vičancu, ustreljen. Garnis. Spital No. 17 in Budapest. Ivankovič Fabian, peš. dom. p. n. 27. 1 K., roj. 1892. v Stezi pri Kostenjeviei, umrl v Vereins spi¬ tal in Toro n tal Vasarhelv 'm p 0 j kopan na ref. pokopališču, gomi¬ la št. 2 . - Jeglič Peter, peš: črno- voj p p. 17, 3 K„ roj 1872, v S‘u- ialiču Vereins Rekonvaleszenten- haus in Laibach. — Jug' Simon, gefr. doni, pp. 4 16 K,, roj v Če¬ lu pri Borovljah, ustreljen v levo nogo, Reserve Spital in Ferlach. Juvan Andrej, peš. pp. 3, 3 K. roj. 1889., v Celovcu, Reserve Spi tal in Ferlach. Kersinar Anton, peš. pp. 17, 10 K. ; roj. 1882 v Ljubljani, umrl v rez. bolnišnici v Iglo in p okop an 1 na ta mo vnjem pokopališču, sku nina IT. vrsta 12 , gomila št. 12|15. — KasteUč Josip, lovec, polj. lov.’, bat. 7, 3 K., roj 1884. v Bruvaei Vereinsmarodenhaus Illvriscb Fei stritiz. — Kostrin Aloiz- peš dom ,lč& pp. 27. 8 K., roj. 1889 v Idriji, Ve reins j n a r o de n h a u s lllvriscdi 1 ‘ ei- Stritz. — Ko v ačeč Kan, peš. pp. p- ji. 87. 1 K , roj. 1876, v Zagorcu, okr. Ptuj. Reserve Spital Pettau. - Kačar Ilija, }>eš. dom. pp. 27, 1 K., roj. 1878, v Strmenu, lvonii- tats Spital iu Petrinja. - Klobasa Franjo, peš pp. 17, 6 K . roj. 1877 v Zapolju, Žita Spital in Budapest Kobe Josip, peš. p.p. 17, 4 lv., roj. 1890, pri Sv. Milielu, Žita Spi tal in Budapest. — Kimovec Fra-, njo, peš. pp. 17, 7 K., roj. 1894. v Smledniku, Reserve Spital in Kor rieuburg. --- Koprovcc Franjo, gel’ dom. pp 26, 5 K., roj. 1877, v Presjeneiii na Štajerskem, vstre- Ijen. v Tcvo stran hrbta Reserve Spital in Korneuburg. —; Kastelic Anton, črnovoj. del.. Štab Techh. 'triest; roj. 1885., v Ljubljani, Rekonv. Heivn iu Servola bei Ti v i- est. — Kočevar Ivan, j»eš. pp. 87, 1 K., roj. 1890. v Ložu, Allgem. offentl. KTankenhaus in Cilli. — Kadunec Josip, peš. pp. 17. 10 K.,, roj. 1890 v Ljubljani, Reserve. Spi tal No. 6 „ in Žižkov. - Kocjančič j Matija, peš. črnovoj. bat. 12, 2 K. roj. 1872, v Maresegi, zlomljena leva noga, umrl v civilni bolnici Trstu in bil ravuotam pokopan, — Kozamernik Valentin, peš doni pp. 27, 3 K., roj; 1880., v Selu na Kranjskem, Vereins Reserve Spi¬ tal in Graz, Theodor Korner Gas- se . 1 — Kozina Anton, peš. pp. 27. 2 Iv., roj. v Novemmestu, Vereins Maroden Hans in Bad Tbplitz bei Rudolfsvvert. Lavrenčič Ivan, peš. pp. 97, 3 K., roj. 1893, v Berejongi na Pri¬ morskem. Reserve Spital No. 5, in Wien XX — Leskovec Franjo, peš., dom pp 5 3 Jv., roj. 1891, v Trstu. Allgem offentl. Kranken- haus in Cilli. — Leban. Ignatz, peš pp. 97, 1 K., roj. 1893. v Tolmin¬ skem okraju, ranjen v obe nogi. Not Reserve Spital der k u k Ei- šenbahn und Stalilvverke in Dios- gyorvasgyar. Medle Franjo, peš pp. 17. 3 Ki roj 1890., v Brusnicah, Garnisons Spital No. 8 , in Laibacli. — Mer- ak Anton, četov. pp. 17, 9 K., roj. 1874.. na Drenovem griču, vstre- Ijen v desno roko, Vereins Rekon haus Laibach. — Maurin Vladi! mir, nadpor. polj. lov. bat. 7 ., roj. 1891. v Ti-stu, Vdreins Reserve SpltaL in Eperjes. — Majdič Fra¬ njo, patrf. lov. polj. bat. 20, 3 K., roj. 1895, v Trojanah, obstreljen, Vereins Rekonv. Haus in Sagor. in. — Markelj Josip, peš. dom PP 27, 12. K. roj. 1889, v Lanco¬ vem, okraj Radovljica, Vereins Marodenliaus in Veldes. Osterc Ladisl. mora. 2 razr vojna morn. stroj, šila, rojen 1894 Ljubljani, Marinc Spital ni Po- »• ■ -Okrogclmk Frank. dom >)>•, -k 7 K., roj. 1887, v V la.' I>1 7 V Prevalih! ustreljen h levo lice, Militar Hilfs J ; 0 ; 1 ” 112 - Ocepek Lo- cene, p es . 4 0 m., pp. 27 4 jr - 1 ^ 79 . v Kanderšah, Vereins R-ekon Haus m Sagor, Krain. - Ogiiek Peter, peš. pp. 87, 2 K., roj S 0’-' «v. Tvanu, ustretjen v d ' roko D,- r, '. v desno Vereins Res. Sirit ni t • Sehiitzenstrasse. - Oblak Gašper pes. dom. pp. 4 1 v . S P“‘ Rudnem pri Velikovcu' 1 ' R f 92 ’’ V Spital in Ferlach. ’ ■ ReserV( ' 7 TOnj. 1875’vb"' PP ' 27 > marcdenhaiis ^ 1 ifcz. — Petelin. Anton, lovec, polj. lov. bat., 20. roj. 1882 v Tomaju, T iirst M indiseh-Graetz Maroden- haus in Ilaasberg ;— Petrovčič Ivan, piri. pp. 20, 4 Iv., roj. 1883, v Dolenji vasi na Gorenjskem; Res. Spital No. 5, in Wten XX — Princ Josip, peš. pp. 17, 16. K, roj 881 ua Pristavi, Zweig-Vereins Reserve Spital in Rudolfswert. — Plevnik Hinko, vorm. trd. top. p. 3. 4 Bat, roj. 1891, v Poličanih, Ve rcin.s Reserve Spital, St. Veit a. d. Glan. — Pipan Hinko, peš. pp. 87, 6 K., roj. 1878., v Trstu, Živil Spi¬ tal in Triest. — Pogorelc Rudolf, nared. dom. pp. 4, 10 K., roj. 1891 v Laufen, K. k. Landvvelir Spital in Klagenfurt. — Potočnik Fra¬ njo, peš., pp. 87, 2 Iv., roj. 1886, v Konjicah, ustreljen v levo nogo Vereins Rekonv. Haus iu Gorm- bitz. — Perušin Ivan, četov. pp. 97, 5 K., roj. 1883., v Črvrnjanu, zmečkano koleno, Vereins Quaran tane Spita! in Budapest. — Pret¬ nar Stanko, peš. pp. 17, 4 K. roj. 1897., ustreljen v levo roko, Ve¬ rči ils Res. Spital in Littai Pono-\ vic. — Pegan Josip, peš. pp. 27, 3 6 K. roj. 18S7, v Gabriču, l-anjen v desno roko. Vcneins Hilfs umi Kontumaz Spital jn Triest. Rataj Alojz, peš. dom. pp. 27, 2 K.. ;z Novega Mesta, MavOden- haus Bad Tliplit/ bei Rudol£swert Rutnik Anton, peš. pp. 4 7 K,, roj. 1872, v Prevalih. Vereins- K cisc r ve Spital in St. Veit a. d. Glan. — Rožanc Ivan, korp. pp. 87, 14 K., roj 1889., v Št Vidu, Reserve Spital in Baja. Semlich Ivan, peš. pp. 27, 7 K., roj. v Nosovi na Štajerskem, Re¬ serve Spital No. 5, Wien XX. — Šošich Anton, peš. črnovoj ppl st. 5, roj. 1878, pri sv. Križu pri’ Opeiui, Rekonv. Heim in Servola I riest. — Stropnik Anton, peš. pp 87, 1. 4. K. roj 1891 v Topolšim, u- streljen v levo roko, Vereins Re¬ serve Spital in Graz, Theodor Kor iierstrasse. — Stopar Franjo drag dr. l». o, 1 Esk, joj. 1892, v Gori¬ ci. Vereins Rek 011 ^ Heim Schlos Hausampaeher. » Tkalčič Ivan, korp.. pp. 87, 3 K, 'roj. 1890, v Polstravi. Not Res, Spital in Cilli. — Tomšič Franjo, Peš., dom. pp 7 . \ K roj 1880., »a \ ačah, Reserve Spital in Lit¬ tai Ponovič. — Trstenjak Matijaj peš.,, pp. 87, 16 K., roj. 1889., v Adrijancih, Reserve Spital in Na- sy Kikinda tačas v Slov. Brod. ^ ne 7ic Martin, peš. dom. pp. 27 R., loj. 1884., v Viseji, Vereius- marodenhaus in Illvriscb Feistritz ~ krhanja Franjo, peš. dom. pp* “ . 1 K - roj, 1894 v Moraveči. V(| relnsinarodenhaus in Illyrisch Fei strd z. — Uršič Franjo, četov. dom pp. 27, 4 K., roj. 1882, v Stranjah ereinsmarodenhaus in Illyriscb eistritz. -- Uliernik Josip, Čast. sluga dom. pp. 27,. 2 K., roj. 18$>' v N uvemmestu. Resei*ve Spital No " (Filiale) in Wien VIT., Bu r ? : gasse. Valentič Filip, j>eš. dom. pp- ^ ■’ r °j. .1875, v Novem Mestu. °b streljen, Vereins Resei-ve Spital c d a te j i u Nova Gradiška fanko Anton, 'peš. pp. 97 . 3 K- ■'ril. 1888. v Portoli, Spital ..Not’' e am *“ ‘le Sion“ in Triest. -- mar Tatija, peš. odd. za obr. »hi ,. - . pes. odd. za _ ^ z ; la roj. 1876, v Barkoli, Rekon v e pital m Servola — Triest. LDalje pnhednič.) ..SLOVEITS&I' NAROD"?. »£ 'mj£ mali oglasnik. CLASSIFiED AD’S. Wanted: laborers. for one insertion ttomestic help ,, work inquires: for friends etc , other notices ,, ZA OGLASE Se’ PLAČA: Kdor išče: delavce- za vsakikrat . Služinčad .. delo prijatelje itd- ,, .[ za druge bbjave ,, . * 1 — — 50 — 05 — 25 — 50 $ 1 — — 50 — 05 _25 —-50 POD’ SVOBODNIM S 0 L N C E M. POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal Pr. Finžgar. Naš pooblaščen zastopnik z.a New-Yo r k in okolico je g. JOS LAPAJN AR, katerega cenj. rojakom najto¬ pleje priporočamo. Uprava. Ta vrlo zanimiv roman se je začel v šesti številki Slovenskega Naroda- Klor ta želi citati in ni prejel šeste in nadaljnih številk, naj si jih naknadno r--.očl (Nadaljevanje.) gospod! Jutri grem v vojnike “ . Naš pooblaščeni zastopnik za Cie-1 veland in okolico je gosp. N. C. SPIGELSKI, 1135 VViiliamson Bldg, Cleveland, Ohio. katerega priporočamo rojakom. Unrava. Vsak rojak, kateri želi Imeti kra- vsen spomin naj nam nazna ni svoje ime, priimek in točen naslov. THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK Cor, Fifth Ave & Wood Street. PITTSBURGH, PA. ■ aaiBMHHaaaanniinauiiaMianaHHi FRANK M:HE4JC . priporoča rojakom svojo dobro urejeno gostilno, v kateri toči .raznovrstna pristna vina, dobro pivo. fine likerje in ima naj f inejše smodke pri roki- Na razpolago velika dvorana za zabave' plese, ženitovanja, seje i t- d- Ples vcak četrtek* soboto in nedeljo zvečer 107 Hamburg Ave Vogel Starr St (5 blokov od Flushin Ave) BROOKLVN- N V- _ w JOSEPH Mi i't EL CAFE AND RESTAURANT Vina, likeri in smodke. Dva biljarda in soba za shode. 165 E. d t li St. Bet. 1 st, & Ave. A. N e w Y (fr k. Dobro znani hotel in prenočevališče z gostilniškim ohrtom in dovoljenjem točenja pijač. na. dobrem prostoru neposredni bližini kolodvorov- in pa niških pristanišč, posluje od leta 1841 se prodaja, zaradi ostarelosti lastnika ki namerava odpočiti se. Najpovoljnej- ši pogoji. Vprašajte al-i pišite na: F. E c o Narodni List, tli Park Ho\v, New Vork, N. V. C. in k. a.uetro/ogrski generalni kon zUlat v Ne tv Volku poživijo sledeče da naznanijo svoj naslov: Belsky Guida, — Fuchs Rudolph. Beč. Hoffmann Nasia, t-ieila, Lu hovzotv, Kokulski Josof, Lan koczi Juha, Kolgsdorf, — Patzner Ga stav, AVolfersdarf, — Ziobrowski Ka- simir, Krakau. NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK o IVAN POTUSBK. o potuje sedaj za nas list ,,Sloven¬ ski Narod*‘ po naših naselbinah Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. Unrava. POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop m na¬ birati naročnike za »Slovensk; Narod** v naših naselbinah pc Združenih državah in Canadi na, 1 nam to naznani. Uprava. ..Volil sohi. In očka?** •Ostane pri tebi ali se vrne domov — kakor mu ljubo!" ..Dobro. Še nekaj. Ali si zadovoljen, da ostaneš pri meni! a odličnega vojnika je treba znanja. Dam ti učitelja, ki te izuri ismu iri jeziku. V jutrih boš hodil na vežbališee, popoldne se bo' ei! znanosti!“ ..Kako si dober, gospod!** ..Pojdi! Jutri te spremim na dvor!"’ Ko sta sc ločila, je gledal Grk za Iztokom. Lokave oči so se pasli a junaških plečih mladega Sl o vena, lo da .je godec? Pevec? Pri Herkulu. ee ni ta pomagal ug..no¬ ti Hilbudija? Molči. On bo molčal. Ali njegov očka je klcp- .av •arije se in ga izda. Tedaj zlo na mladeniča. Upira Vda še o ::ti vro no — “. ' Fdanl je na srebrno visečo ploščo z zlatim kladveeem. ..Melhior. Sloveli naj se vrne, takoj!" Oskrbnik je odšel po uladeniča. — »Žal bi mi bilo mladega junaka! Zavarujem ga pred kremplji ['pravde — —‘*. ..Gospod, zgodilo se je." — Iztok je stal vnovič pred Epafrodi oni. ..Se imam govoriti s teboj!** ..Govori, poslušam!“ ..Ali boš govoril resnico?“ ,,Ne lažem, gospod!“ ..Povej, ali nisi bil ti med vojniki Sloveni, ki so za Donavo upro- >asi i!i Hilbudija. slavnega voja cesarja TJpravde?*’ ..Povedal ti je očka, da sva godca!“ Iztok ni trenil. Vzdržal je prodirajoči pogled trgovčev. Idee e mu ni pordečilo. ..Iztok!“ Epafrodit ga je prijel za roko in pritegnil k sebi. ..Iz ok. ali držiš prisego?" ..Na smrt. gospod!" ..Tudi jaz! Zato ti prisegam pri Kristu, svojem Bogu. da ne. izve z mojih živih ustnic nihče, 'kar mi boš zaupal. Vprašam te, ker tr ju bi m in se zate bojim. Povej mi. prisezi mi pri bogovih, ali si še vo ieval zoper Hilbudija ali se nisi? - Iztok je molčal. Njegove ustnice so bile stisnjene, oko mu je ža elo. glava se je dvignila ponosno. Slovesno je odgovoril: * , ..Kdo je vreden sin svojega naroda, da ne bi napel tetive v po ibel sovražnika. .." ..Ti si vojeval — r— —Ali veš, če se vzbudi sumnjij. zlo p< , . ftfitli !ft n m t ..Ne izve se!" ..Hagija Sofija naj varuje tvoje besede in besede tvojega oe tn 'pnfrodit bo čuval nad teboj!"- Ko je Iztok prišel v svoj stan, se je uprav povrnil Radovan. .V: isovi-halji so se sledite kaplje črnega viira-ObstatJr-^pTed IztoKom grabil z obema rokama sive lase, oči so se mu vrtele, kakor h’ po laznil. *■* ..Iztoče, Iztoče! Vsi volkodlaki naj ga srečajo in raztrgajo! Mo •ana naj počiva sedem let in mori njega! Iz njegove pasje čeljust ui.j sršeni napravijo gnezdo, mravlje naj mu razgrizejo jezik ! Iztoče li nisem rekel, da je kravjerepnik! Ali nisem rekel? Najmočnejš udič. ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep okrog vratu ii la.j ga zadavi! Iztoče, Iztoče!"... Zakotebal je Radovan in še zvrnil na preprogo ter klel in vzdiha* a ležišču. «•» v Iztok je gledal in poslušal. Ni razumel starca. ..Očka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je storil žalost? Po e j! Nož imam! Nadenj grem! Samo reci!" ..Hotel si nadenj, pa te nisem pustil. Oj, mene bedaka!" Udaril se je po čelu. ,.Nadenj sem hotel? Kdaj? Nad koga?" ..Ali ti nisem rekel, da je lopov, pes sentjavi? Reci, če hišen okel?" ..Kdo, očka? Ti si bolan!" ..Pa kako! Tako vino piti, zastonj, do sita. pa izve človek brki o reč in zboli na smrt. Oj, krvoses!" , , , j Iztok .je sedel k Radovanu in mu gladil razpaljeno čelo. > ..Vode mi daj!" Pil je z veliko žejo. Nato se je nekoliko pomiril. ..Tztok, kaj sem izvedel, zdajle, ko sem se namenil domov, d: j mirno počil od trpljenja". ..No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo!" ..Rlovene sem dobil izza Donave poštene Slovenc. In so povedali 'ia je Tnnjuš — tristo besov je v njegovi čapki — požgal H il hudi je’ nost čez Donavo in se napotil k Antoim. Vojsko zakuri, vojsko, ve uj mi. Iztok! Da bi mu izpila oči Jaga-baba! Oh. zakaj ga nisi? M« ie bedaka, da sem ti branil". ..Očka, ne toži! Nisem ga, ali pride čas. ko mi ga da Pernn v ■oke!" ..Kakor kragulja v hipodromu, naj ga prehode tvoja strelica - Ali zato morava sedaj hitro domov. Kdo ho vodil mladce?" ..Očka, jaz ne morem!", „Ne moreš? Zlo na sina, ki tako odgovarja očetu! Svarim umrje tlovcni ne zmorejo zoper Ante — in namesto gradišča dobiš krtov -omilo — in namesto sestre Ljubiniee dobiš ženo garjevega kožarja tal ost tebi, Iztoče!" ,,Svarun ne umrje in Rado, sin velmožnega Bojana, starega bo evnika, ve, čemu nosi lok, in ve, kako se bori tisti, ki ljubi Švaru iovo hčer. Perun bo z njim in Rojenice bodo čuvale Ljubinico. Ja: ist.ane.rn, očka, in ko se naučim vojske —", ..Ti ostaneš in ko se naučiš vojske... Prav... Ostani! Ee ostan .. Jaz grem in sporočim Svarunu, kako ga ljubi sin..." Jezen se je obrnil Radovan v belo steno. Od bdenja in vina si m bile težke trepalnice. Zaklopil je oči in že v polsnu godrnjal nera umljive kletve na glavo in življenje Hunu — iiašč, hamis, takisto od svile Sam Melhior mn ga je spel na desn’ ami z veliko, 'zlato zapono, V obliki grškega križa. Na križišču za : ,ope je gorel dijamant, na konceh so zeleneli veliki smaragdi. Tudi iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kodre so posi, ! i z dehtečim prahom in ga nato odeli v svileno haljico, nalašč sešiti iot so jih -nosili Sloveni od pražnja. Celo dopoldne so se pregibale roke sužnjev in suženj. Na ulici s e zbrala tolpa vogelnih postajačev. klicarjev in hvalilcev Epafrodit : h vrlin. Melhior jim je razdelil polna perišča obolov. jim po-tre J z vinom in sadjem. » Krog poldneva ,so se otvorila vrata. Cel sprevod Epafroditovih kslcev uslužbencev — je otvoril pohod. Za njimi je šla črna falan a kuharjev, nato nebroj sužnjev bogato oblečenih. Z vzklikom so s »»mešali mednje postopači in kričavi berači ter razglašali slavo Epr • 'Oilita - ljubljenca Upravde. Za vsemi je šla tolpa evnuhov in d v ostluiei: v prvi. preprosti je sedel Iztok, v drugi, iz .najdražje svih i bogato pozlačeni, Epafrod-it. Po cestah in forih se je zgrinjala množica. Ves klečeplazni B :ane je z e vedel. ie odlikovan Epafrodit. Tisoči so ga prekl i- ia 1 i s kletvami, ki jih jim je nareka vala bleda zavist. Ko se je p ribiiž.ii 1. so se mu klanjali in mu klicali navdušeno ter ga obsipa! najčastnejšimi ftaslovi. Epafrodit je uljudno odzdravljal. Ali jegovih svetlikajočih- se malih očeh je tiilo veliko poroge in večn 'le : Lazniki! hinavci! brezstidniki!... ■* . Vclikaši so slavili Epafrodita. narod je velieal Iztoka. Iz ostan n- zelenja po stenah, ki so bile okrašene za triumf, so trgali ve :ce tavora in jih metali v Iztokovo nosilnico. Iztegovali so za njin oke. jih dvigali kvišku, kakor bi prožili tetive, potem pa udarjali losk in navdušene vzklike. Pred bronastimi vrati se ,je spremstvo razdelilo in se umaknili ii desno in levo. Palatinski vojaki v blesteči opravi so pozdravili ežka vrata so se'otvorila, in nosilnici sta izginili v Juštinijanov uilaei. ^ klal Iztokov, nož in me iztrgal smrti. Zato njemu moja hvaležnost, ato biva pod mojo streho — in zato vem, da ni iz vrste onih, ki so so¬ mi žni ki velikemu despotu!" Po dolgem molku je dvignil Justinijan glavo. ..Iztok je in ostane eenturio, Azbad je in ostane poveljnik ih d danes moj tajni zaupnik! Iztok stopi v njegovo legijo!" Ves dvor je z vzklikom in občudovanjem poslavil in poveličal arjeve besede. Odlikovancema so čestitali in z naglasom slavili des- otovo milost in nedosežno razsodnost, ilz vrst dvorjanie je stopila ena in ogovorila Iztoka slovenski. ..Junak si, stotnice carske vojske! Tvoja pot se vije kvišku. Naj- • spremlja sreča !*“ Iztok, ki ni razumel ves čas ničesar, se je ob teh besedah zdramil, ukor hi se probudil iz sna. ..Ali si Vila iz naših logov, ali sj živa — oj, govori —", Irena se mu je pa samo nasmehijala in se ozrla v njegovo oči Zakaj dvignila se je že zavesa —- Epafrodit in Iztok sta se otaknila s čelom tal in odšla-. Po cestah ni Iztok videl množico, ni slišal vzklikov. Pred njim so orele modre Irenine oči in je trepetal smehljaj njenih ustnic. Njego- o uho je slišalo samo mehke besede, ki mu jih je izpregovorila ne- loznana, lepa kakor Vila pogorkinja — — —. Njegovo srce je pa b.jela sladkost, kot bi nad njim razpela cvetoče lipove vejice —tiha r esna. (Dalje prihodnjič' . - l PROSTOST! SAMOSTOJNOST! NEODVISNOST! Vse to najdete pri ameriškem farmerju. Kaj ne, da tudi Vi f hrepenite po tem? Zakaj bi toraj še dalje čakali. Kupite si far- C * * * * * * •:• * <- -t- * * * * ** t BREZPLAČNO I *| 4 pošljemo vsakemu, krlor nam | | naznani svoje ime, priimek in ❖ ¥ /točen naslov £ knivžico okrašeno «5» i kami- Pišite: X Cunard S. S. Co., Ltd. !• 21 ?4 State St- Dep- S- New Vork- krasno potopisno i ! ji i>% suz . dl Drugo jutro je v Epafroditovi hiši že zarana vse mr go i-jev in evnuhov. Melhior ni zatisnil očesa. Pazil je na slnžir e ni opila. Bolj ga je skrbel obisk pri carju kakor najbolj obloženi a d. j a njegovega gospoda sredi razljučenega morja. Epafrodit je zahteval najsijajnejše spremstvo. To je brez skrb mel edino bogataš in patricij, ki je imel doma varno spravljen.ca ičin. prstan in despotov pergament. ^ Zadišala je narda po vili, evnuhi so drgnili v kopeli Epafrodi ivo suho telo z najdražjimi mazili iz Egipta in Perzije. Redke, las o mu skodrali in posuli vanje zlatega praha. Tunika' je bila iz težk< vile Vanjo so uvezle najspretnejše vezilke iz zlatih nitk lotos it mimo, grmičke mirt, pave in galebe. Krog rame si je ogrnil dolg i vorhiki sužnji so poljubljali trgovcu roko. Nosilnici sta obstali; armorno arkado. Izstopila sta. Naznanilo se jima je. da sc b prejem vršil v Orlovi dvorani. Vedli so .ju skozi labirint poslopij Ivorov in dvoran, dokler niso prišli v čakalnico pred Orlovo dvo ■ino. Mnogo dostojanstvenikov, senatorjev, mladih dvornih patrici 'ev. diakoni in duhovniki — vse je klečeplazilo v čakalnici in ča :alo dolge ure, premnogi cele dneve, tedne in mesece, da se jim ,jf onudila prilika pasti v prah pred božanskim despotom in poljubit 'eodori nogo. Ko sta se pojavila Iztok in Epafrodit, se je dvignil roj dehte •ih dvornih prilizovavcev in ju pozdravljal z vznesenimi čestitkam n tiajponižnejšimi pokloni: vsa taista igra, polna zavisti in laži, preč vratini carja kakor spodaj na prostrani ulici. Ni utegnil' Epafrodit, da bi vse dostojno zahvalil. V prozorno tančica zaviti evnuh je odgrmil težko zavezo, dvorn' premoliijar,je. namignil trgovcu. — Vstopila sta. Pred njima je zablestela dvorana, da se je zmedel za trenotel mn bogati Epafrodit. Samo zlato in srebro, ob blestečih stenah dra ocene trofeje, zaplenjene zmaganim kraljem. Od zadaj velikanski lat rimski orel' z razprostrtimi perotmi. Pod njim na purpurnem pre tulu Justinijan — slok in suh. v težkem škrlatu, ob njegovi stran’ 'eodora, ovenčana z diademom. Preko škrlatne tunike, v katere rol o bili uvezeni sv. trije Kralji z zlatimi frigijskhni kapami na glavi ■ imela težek palij, ves posut z žlahtnimi kameni. Krog nje zboi Ivorjanic. krog carja vrsta dvornih ljubljencev. Epafrodit in Iztok sta pokleknila od daleč, drsala se po kolenih oti carju iu pred njim legla po dolgem na obraz. Iztok bi bil zaškri at 7 . zobmi in planil kvišku ter zadavil tega tirana, tako ga je pekli svobodnega sina prostih dobrav --to grozno, hinavsko po niža nje ..PrerT'tt^fcoj v prahu prosita miloštl božatTStvenega’ despota naj pvrednejša hlapca", je izpregovoril Epafrodit. Izvršeno je bilo počeščenje, Upravda je dal znamenje', da st.' stala. ...... v Tecjoriui pogledi so žareli bolj kakor dragulji v diademn in si osli lin Iztoku. Dvignila se je vsa njena preteklost, ko je še broiprf n bliii ii, ko je zamomljala na igralskem odru s prelestno lenefu ii ivela v razkošnih orgijah. Odložila bi diadem, slekla purppfTda h i mamilu tega Slove,na in si ogrela na teh junaških prsih plamene frast.i. s . Teodoro so se naslajale dvorjanice ob Iztoku. Na nasprotn •treni je zelenel jeze poveljnik Azbad. Ni zgre^V pogleda Teodore li to ga ni bolelo. Iskal je tiste modre oči. \> 'so ga včeraj zrle po- ilovalno. celo porogljivo, in mu privoščile poraz v hipodromu. Nje ovi pogledi so prosili in jokali pred tepst modrimi očmi in beračil milost. Toda Irena se ni ozrla. NjeiK ustnice so se smehljale, nje • oči so se zapletle v bujne kodre IzMokove in obvisele kot na skriv stnih nitkah ob vzornem šfoveau. ..Epafrodit. Krist ti je naklonjen! Obseneil te je sveti Duh. — lu jo kupila konje tvoja trgpčska modrost, kakor ji h je vredna veli a despojtlR. Zahvaljujem flebo za ta dar". . Božja Modrost je izbrala nevrednega hlapca, da poplača z drob- : nico veliko svetost in molitev ;despojne‘*. ...In .despot narodov te zahvaljuje vpričo jasnega dvora in ti ohetf • zojo milost do -konca!" ..Preveč je tvoje dobrote! Poplačan je hlapec zadosti, ko jf imel zreti v solnee vesoljnega sveta, ki vlada v pravici in modrosti atode!"/ .Ja tudi barbaru" — Justinijan je pokazal na Iztoka’ — ,.je na lonil Bog zmago, ker biva v tvoji hiši. In zavoljo Boga in svete Be ute poplača Justinijan njega s častjo — on -je-eenturio v pal.ptj.nsk i.jski in stopi... ” Azbad je prebledel ob teh besedah. Prekinil je samega carja iu kliknil : ..On je iz vrst Slovenov. ki so uničili Hilbudija!" Dvorjanom je zastala kri po žilah. Toliko žaljenje veliean- tvn! Azbad je zaigral glavo! Prekinil je nepozvan carja v besedi Teodora so je ozrla srepo s trona. Tudi Azbad je vedel, da .p vogal življenje. Iztok — njegov tekmec — centnrij v palatinski) rstali. Ne! Nikdar! Ob njem ne preživi dneva. Proč ž njim, pogi e! tekmecu — ali sebi. Smrtna zona ga je spreletela — vzkliknil je Jasno mu je bilo, da ta vzklik uniči njega — ali uniči Iztoka Zavladala je tihota. — Kakor pošast je legel strah na vsa srca ustrnijanu se je mračilo čelo.... Tedaj je Azbad padel na obraz pred tron. ..Despot morja in zemlje! Darujem ti glavo, ki mi jo vzame: ,»o pravici, ker sem žalil tvoje veličanstvo. Toda devet glav bi.še ra laroval. samo da otmem najmanjše nevarnosti tebe, o despot!" Azbad je ležal na tleli. Vse je drhtelo v grozi in čakalo sodbe. Tedaj se osrei Epafrodit. Ostal je miren — pripognil koleno in iritisnil čelo na preprogo. ..O despot, kdor ima take hlapce, tistemu bi moral ustvariti Bo; e eno zemljo, da si jo osvoji. Zakaj ta bo premajhna za tvojo moč!" Oba sta klečala pred tronom. Vsi so strmeli v carja ki si je na lonil glavo na roko in zrl predse. •..Govori. Epafrodit, odkod je ta. Sl oven! Res iz vrste barbarov i so mi uničili Hilbudija?" Upravda ni dvignil oči. ..Slabe so tnoje roke in leta so mi upognila hrbet in obeljen; lava ni več dom nerazhodnih misli. Ali tako gotovo, kakor me ču.j- ožja .Modrost, hi bil že vzkipel in sunil nož v srce Slovenil, če.bi bil; "Niiičua trditev AžbadoVa; ki- je skrben po pravici in poštenju. T; lloven mi .je rešil življenje. Preko Donave so se nagnali ostanki Sva- unove vojske in so napadli mene mirnega trgovca. In taiste Slovene X mo v enem najbolj rodovitnih krajev Amerike — v MenomineeJ. Michigan. < ^ CENA NIZKA. OKOLICA KRASNA. I* BODOČNOST ZASIGURENA. g t Ne kupite drugod dokler niste prejeli tozadevnega pojas-j- nila od nas. Pišite še danes. MENOMINEE FARM AGENCV, 116 Bakewell Building. Cor. Diamond and Grant Sts., PITTSBURGH, PA. ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer »hko ze ha prvi pogled vidite, kod se kretajo razne morr-Dce in premi¬ kajo razne vojske. Polegtega imate na tej mapi naslik* fte vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti ^sadanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografija^ ... Tudi so na tem ogromn^* 1 zemljevidu vse zastave in grbi v barvah vseh v boj zapisnih držav, pa tudi onih, ki utegnejo poseči v boj. Razentega je ?oleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od Washingtpwi pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset ve^kik slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti, to vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra- v<> »Slovenskega Naroda". Vsak, komur je mar svoje in svoje družine zdrhvje naj ima pri oki to naročilno polo in naroči eno škatlo Bartola, katera mu bode ibvarovala zdravje za 3 mesece. N A R 0 ČIL N A POLA PARTOS LEKARNE * 160 Second Ave., N e w York katere se morete poslužiti pri naročevanju zdravil. Na tej poli so navedena najpoglavitnejša zdravila in sredstva, katere se morejo dobiti v moji lekarni z najnižjimi cenami. — Pri naro¬ čilu označite spredaj število steklenic ali škatnlj zdravil, katere: želite, zadaj v stopcu pa ceno. 'enjeni gospod lekarnar! ., Prosim pošljite mi sledeča zdravila: Bartola, kri in želodec čistečih fablctov, cona $100.. . . . Liro, proti glavobolu, cena $1.00 . .... Bartolin I., zoper izpadanje las, cena $1.00 . ... . Bartolin II., za porasten.je brk, cena $1.00 .... Bartoeream, za mazulje po licu, cena 65c in $1.00 ... . . . . Bartosoap, milo, katero se rabi z creamom, 35c, 3 za $1 .... Bartowill, prašek za želodec, cena $1.00 .. .. . . Bartobrace, zoper posledice onanije in za jacenje moške krepkosti. Cena $1.00 .. . ... Bartocyl. zoper srbenje in mazulje, cena $1.00 . .... Francoske vode (FrenchAVater), cena 75c .. .... Bartocough, zoper kašelj, prsne in pljučne bolezni, cena $1.00.. .... Bartos bonbonov zoper kašelj, cena 15c in 25c ..... .... Rheuma balsam, proti revmatizmu, cena $1.00. .... Rheuma powder, proti revmatizmu, cena $1.00 .... .... Bartopain, proti gihtu, trganju po udih, cena $1.00.. .... Bartosweat, zoper potenje nog, cena $1.00 . .... Bartobisquits, proti zastrupljeni krvi (sifilis), $4.00. .... Triplets št. L, za akutni triper, cena $2.00 . .... ,, ,. 2., za kronični triper, cena $2.00 . .... ,, . ., 3., zoper polueijo (gub. semena), cena $2 ••• . . „ „ 4., zoper lieli tok žensk, cena $2.00 ... .... Elšaivater. zoper osivele lase, cena $1.00 . .... Orehovega olja, cena 50e . .... Barfuma (navedite, kakšnega) . Cene 50c, $1.00. $2.00 . .... Barto-Glor.v, zoper živčne bolezni, nervoznost in slabo spanje, cena $1.00 . .... Bartosov električni stroj, cene $4.00 do $25.00 .... .... Blaški) za obraz, bel, roza, krem, cene 50c in $1.00 . .... Bartnpile, zoper zlato žilo, cena $1.00 . .... Bartoherb, zoper bolezni ledvic, jeter in mehurja, $1.00 - Bartopain št. L, zoper,bolečine. Cena $1.00 .. L_ .... Indijske kapljice, zoper zobobol, cena 35e,3 za $1.00 cena 35c. 3 za $1.00.*. $ Pismu prilagam . dol.c. za označena zdravila. Ime in priimek .... i .Ulica ali Box .Mesto .Država. Vsakemu LEP DAR, kdor naročilu priloži ta odrezek, (S, N,) j .J -