/ZVtJ t)D j^r o zaključujemo poslovno lelo 1964, je prav, če vsaj na hitro IC roko pregledamo, kaj nam je prineslo to leto, v čem smo uspeli Jb Ufa in kaj bi bilo treba še storiti, da bi hitreje napredovali in da bi v novem — jubilejnem letu, saj bomo prihodnje leto slavili dvajsetletnico podjetja, dosegali še večje uspehe. sam številčni rezultat kaže, kako velik napredek smo dosegli. Realizacija o letu 1964 je znašala čez 19 milijard dinarjev, kar je vsekakor velik uspeh, vendar le ni tak, da bi mogli biti z njim povsem zadovoljni. Dosegli smo ga namreč z dokajšnjim ekstenzivnim povečevanjem proizvodnje, se pravi, da smo se tudi številčno širili. Glede produktivnosti torej nismo dosti ali skoraj nič napredovali. In prav to je tisto, kar kazi naše vsestransko zadovoljstvo glede uspehov v preteklem letu. Produktivnost in njena rast sta namreč tisto, kar omogoča tudi rast življenjske ravni. Če namreč vsak posameznik napravi prav toliko kot prej, potlej seveda ni ustvaril večjega dohodka in naposled se to pokaže v tem, da tudi osebni dohodki ne morejo biti višji. Skrb za rast produktivnosti nam torej ostane kot ena izmed poglavitnih nalog v prihodnjem letu. Kljub vsemu pa velja le reči, da smo namreč tudi v tem 1964. letu postavili kot eno izmed poglavitnih nalog prav rast produktivnosti in v začetku leta smo podrobno določali, kako ne bi smeli povečevati števila zaposlenih, da je treba iskati notranje rezerve, dosti bolj izkoriščati našo mehanizacijo, vse to z namenom, da bi dosegli večjo produktivnost. Vendar se to, kol zdaj ugotavljamo, ni zgodilo. To pomeni, da se subjektivni faktor ni dovolj zavzel za tisto, kar smo sklenili v začetku leta. Naj bo torej to leto nauk, da bomo v prihodnjem zares temeljito poskrbeli in vse storili, da bi produktivnost močno narasla. To nam narekujejo še drugi razlogi, ki nam jih je tudi prineslo preteklo leto. Investicije so se namreč preteklo leto že tako stopnjevale, da so presegle ose zmogljivosti. Tako so prišle restrikcije, ko so ustavili gradnjo vseh tistih objektov, za katere ni efektivnih sredstev. Restrikcije seveda najbolj prizadevajo gradbeništvo in narekujejo trezno politiko gospodarjenja pri nas samih in še toliko bolj poostreno skrb za produktivnost, za to, da se dohodek na zaposlenega ne bi zmanjšal. To paje moč doseči na dva načina: ali dobiti toliko dela, da dohodek ne bi padel in da bi produktivnost lahko ob istem številu zaposlenih celo narasla, ali pa reducirati število zaposlenih. Kot vidimo, spričo restrikcij ni računati na to, da bi mogli zagotoviti dovolj dela. Pričakujemo sicer lahko, da našega podjetja restrikcije morda ne bodo tako močno prizadele, vendar si glede tega ne kaže delati prav nič utvar in že sedaj vse storiti, da uskladimo razmerja med številom zaposlenih, dohodkom in rastjo produktivnosti. Nekaj nam bo vsekakor pomagala iz zagate gradnja stanovanj za tržišče. Predvidevamo, da bi prihodnje lelo gradili 800 takih stanovanj, in to o Novih Jaršah, v Celju, na Jesenicah, Mariboru in morda še kje. Pogoj pa je seveda, če bomo dobili lokacije, vtem ko na ustrezne kredite lahko z dokajšnjo gotovostjo računamo, saj se celotna investicijska graditev preusmerja prav na graditev objektov za standard. Druga stvar, ki je značilna za preteklo poslovno leto, je vsekakor ta, da smo se uveljavili z našim delom v tujini. To je vsekakor zelo perspektiven uspeh, položili smo si soliden temeljni kamen, na katerem bomo o prihodnje lahko še veliko gradili, zlasti pa nam omogoča dosegali dosti enakomernejše proizvodne rezultate, kot pa smo jih dosegali doslej, ko smo bili odvisni od nihanj domačega tržišča. Dalje bo to za nas poseben vir deviznih dohodkov, s katerim bomo mogli pokrivati vse večje potrebe po mehanizaciji. In naposled je delo v tujini visoka šola naše kvalitete, kar se bo nujno odrazilo tudi na delu doma. Tisti delavec namreč; ki bo pedanten v tujini, bo prenesi to tudi doma. Vrh tega pa se naučimo tudi v praksi drugačnih, sodobnejših delovnih metod, kar tudi nikakor ne smemo podcenjevati. V perspektivi pa si moramo nabrati s takim izvozom toliko izkušenj, tako podrobno spoznati razmere na tujih tržiščih, da bi se tudi samostojno pojavili v tujini. Z nadaljnjo graditvijo naše notranje zakonodaje smo to leto tudi storili pomemben korak naprej. S sprejetjem statuta smo dobili ustavo našega podjetja, velik korak pa smo storili tudi v notranji delitvi dohodkov, ko smo spet uvedli instrumente spodbudne delitve za organizatorje ptoizoodnje. Razen tega smo se naposled odločili za načelo, naj bodo mernla za delilen osebnih dohodkov in start pri tej delitvi za vse enote v podjetju enaka. Ta sistem notranje delitve osebnih dohodkov bomo morali vsekakor še močno izpopolnjevali, in tudi to bo ena izmed osrednjih naših nalog n letu 1965. Seveda ho treba še nadalje izpopolnjevati našo mehanoopremljenost, glede česar se je v preteklem letu stvar naposled le obrnila na bolje, dotlej nam osla ja naloga, ki je nikdar ni moč preveč naglasiti, to je strokovno izobraževanje. Le tu je namreč pot k napredku in zato tudi najemo sorazmerno zelo visoke vsote, ki gredo čez sio milijonov dinarjev na leto. Vsekakor ne bomo smeli pozabiti na naše delovne ljudi, na stanovanja zanje, glede česar smo dosegli zadnja leta že dokajšen napredek, toda še vedno je dosti problemov odprtih. Če bomo uspeli vsaj o teh poglavitnih zadevah, potlej si lahko obetamo, da bo tudi prihodnje 1965. leto uspešno. Prilagodi levilo zaposlenih predvidevanjem za prihodnje leto Neodložljiva naloga, od katere je odvisna produktivnost celotnega podjetja Po dosedanjih rezultatih našega dela lahko pričakujemo, da ho Gradisova realizacija letos znašala nad 19 milijard dinarjev. To je vsota realizacije naših poslovnih enot, pri čemer pa se seveda usluge obratov gradbenim enotam pojavljajo dvakrat. 1965. Vsem članom kolektiva pa želim prav tako veliko uspehov v letu ing. HUGO KER?.AN, glavni direktor To delo je bilo izvršeno s poprečno 5.400 delavci. Leto 1964 je bilo zelo ugodno, kajti povsod je bilo dela dovolj, večinoma pa celo preveč. To je navajalo večino poslovnih enot k temu, da so najemale vedno nove in nove delavce tako. da smo letni plan delovne sile prekoračili za okrog 500 ljudi. To se sicer odraža tudi na prekoračitvi plana, vendar pa ne v taki meri, ko bi to pričakovali glede na toliko več zaposlenih. V letu 1964 smo poslabšali kvalifikacijski sestav Pri najemanju novih delavcev se je nesorazmerno povečalo število nekvalificiranih delavcev. Namesto da bi povečali delež kvalificiranih delavcev v številu vseh delavcev, se je v letošnjem letu ta delež zmanjšal. To se seveda odraža tudi v produktivnosti dela. Pri nas navadno število, ki pove vrednost gradbene realizacije na zaposlenega delavca, imenujemo »produktivnost dela«. No, in to število, če odštejemo vpliv višjih cen, je po dosedanjih računih letos naraslo zelo malo ali pa nič. Prekomerni delavci zmanjšujejo koeficient mehanoopremljenosti Se drugo negativno posledico je imelo prekomerno prevzemanje del in najemanje novih delavcev. Kapacitete podjetja sestoje iz žive de- lovne sile in mehanizacije. Pri nas neprestano ugotavljamo, da imamo premalo strojev, in da je naša me-hano-opremljenOst za večkrat manjša od zahodnoevropske in celo manjša od mehano-opremljenosti večine ostalih večjih gradbenih j>o l-jetij v Jugoslaviji. Če smo v l.^Kti*^ Tu pa zopet ni lokacij in zaradi tega ne načrtov. Razen tega pa sumimo, da direkcije nekaterih stanovanjskih skladov zadržujejo oddajo del in čakajo, da bodo cene gradbenim storitvam padle. Vse to skupaj kaže, da je treba računati z manjšim obsegom del v letu 1965. Naš plan za leto 1965 — 16 milijard Premalo imamo še podatkov o de- povečevali število zaposlcnjli bi ustrezno sorazmerno vilo novih strojev, ficient naše zmanjšali, produktivnos no narasla. Kako pa Ker je in 1964 prekoračila, mo, da bomti^-U kot j vada — zašli v 1. 1965 nost, to je, da b z njimi grgd^efli^ normalo. V te! jeni ukrepi^ terih gradenj, Saos glede zagotovil fi denj, blokacija sreds do 40 %> investicijske vre velik del novogradenj in drugi ukrepi. Govori pa se obveznih posojilih iz sredstev sklh-dov podjetij republiki in federaciji. Tudi novi predpisi o gradnji na potresnih območjih, ki zahtevajo velikokrat predelavo načrtov, bodo nekaj časa omejevali gradbeno dejavnost. Rečeno je bilo, da naj se zmanjšajo investicije v osnovna sredstva v korist sredstvom za standard, to je za stanovanjsko gradnjo. nadaljevala ali na 1. 1965. Zato tudi za-dokončno ne moremo [parno, da bomo to ■Marja. Vendar z kapacitete ne bi ijard, to je okrog bo letošnja realiza-analize tržišča ka-vrednost bilo tudi' o nekaterih poslov-i še precej slabši, el a mo analize in delavcev potiebu-o 16 mili j jard di-cenali. Seveda akih 20 % manjše ‘ seja. sanje števila aposlenih Ker srno tik pred začetkom mrtve sezone, je seveda treba čimprej uskladiti število zaposlenih s predvidevanji za prihodnje" leto. Kaj ukreniti, da bo to čimprej urejeno in za prizadete čim manj boleče, to bo verjetno centralni problem na decembrskih zasedanjih delavskega sveta podjetja in delavskih svetov poslovnih enot. Nadaljevanje na 2. strani ZADEVA JE RESDA Pri enem od nedavnih pregledov na nekem našem gradbišču smo na važnih konstruktivnih betonskih konstrukcijah ugotovili zelo nizke trdnosti betona. V tem primeru je vsa zadeva še toliko bolj neugodna, ker je beton v tej konstrukciji polno izkoriščen in tudi pri obtežbi ni nobenih rezerv. Zadeva je torej resna in jo bo treba na nek način rešiti. Tu pa bomo ponovno skušali navesti razloge, ki so gradbišče pripeljali do tega neuspeha in načine, da bi d prihodnje preprečili podobne nepravilnosti. Iz strukture betona obravnavane konstrukcije je razvidno, da je imel mineralni agregat preveliko količino mivke, tj. drobnih frakcij, za katere vemo, da vpo-žirajo« cement. Zato bi moralo vsakemu povečanju drobnih frakcij slediti tudi ustrezno povečanje doze cementa in pa seveda, ponovna preiskava zrnavosti mineralnega agregata. To je vsekakor prva naloga vsakega tehnika, ki se bavi z betonom. Drugo, kar bistveno vpliva na kvaliteto betona, je količina dodane vode. Iz vsega našega dosedanjega dela vemo, da imajo na gradbišču radi take betone, ki lepo zalijejo konstrukcijo, ne da bi se bilo treba malo bolj potruditi. Vemo pa pri tem tudi to, da s količino vode močno upada trdnost betona in da bi morali takrat, kadar želimo uporabljati tekoči beton, dodajati tudi več cementa. Ta količina cementa pa bi bila tolikšna, da bi bila neekonomična, zato si izberemo normalno tak beton, ki se da ravno še dobro ugraditi. Kadar pa nastopita oba zgoraj opisana primera skupaj, je negativni učinek obeh tak, da zahtevana marka betona ne more biti dosežena oziroma, da je celo tako nizka, da je treba misliti na sanacijo konstruktivnih elementov. Nastopajoča škoda je v takih primerih trajna, ker: — je treba slabe konstrukcije nadomestiti z novimi, kar stane več, kot če bi konstrukcijo že prvič naredili tako, kot to zahteva projekt; — ker izgubimo za obnovitev konstrukcije delovne in strojne ure in — ker podjetje in posamezniki izgubljajo s takim delom dosedaj ustvarjeni sloves. Poleg zahtevane marke betona in lepega videza mora imeti beton tudi tisto obliko, kot jo predpiše projektant. Tu so mišljeni na primer stebri, ki imajo kvadratni prerez, ki pa dobijo zaradi površne izdelave opaža na gradbišču obliko paralelograma ali trapeza, kot se je to zgodilo na enem od ljubljanskih gradbišč. Poleg tega pa je, kot pravijo zidarji, »,še pihal veter« in stebri dobijo še poševno lego. Razumljivo je, da tak steber ne ustreza zahtevanim pogojeni in da bo zahteval pri končni obdelavi tudi več dela in materiala, kar bo gotovo zopet dražje, kot če bi bili opaži narejeni tako, kot je treba. Nadaljevanje s i. strani S stališča podjetja je jasno, da je pri tem stremeti predvsem za tem, da se popravi kvalifikacijski sestav. To pomeni zmanjševati število nekvalificiranih in manj kvalificiranih. To se nikakor ne sme nanašati samo na fizične delavce, kajti pri nas že dolgo opažamo, da ko poslovne enote zmanjšujejo svoje kapacitete, absolutna masa režije ne pada sorazmerno, v odstotkih pa raste. To je največkrat tudi razlog, da take enote stoje slabo. Pri normalnih razmerah fluktuacije bi bilo verjetno dovolj, če bi enostavno ustavili sprejemanje novih delavcev in pustili oditi vse tiste, ki to žele. Vsekakor je računati s tem, da bo tako stanje v vseh gradbenih podjetjih in, da bo tudi fluk-tuacijska vnema padla. Nekatere poslovne enote stoje bolje od drugih. Čeprav ie to težko zahtevati, vendar i mm iiar lil Čas, ki ste ga prebili med nami, je dolga vrsta uspehov in tudi vi ste prispevali svoj delež — Deset in petnajstletniki iz KO Ljubljana s šefom Repšetom I 1 |NAŠI USPEHI V ŠIŠKI Več lepih stanovanjskih zgradb pred vselitvijo V Ljubljani v Šiški je »Gradis« doslej zgradil že precej lepih stanovanjskih objektov. Vse pa prekašajo po lepoti in udobnosti nove stavbe, ki bo- ,. m : II Al A, Želimo, da bi bili vsi naši upravljavci sposobni in zavestni graditelji naše socialistične domovine. Udeleženci prvega dela seminarja za člane delavskih svetov PE Letna konferenca komunistov Seminar Gradisa bo januarja 1965 upravljavcev V prostorih samskega doma PE Maribor je bil 26. nov. sestanek vseh sekretarjev osnovnih organizacij ZK skupno s sekretariatom aktiva ZK našega podjetja. Na sestanku, na katerem ni bilo le sekretarja OOZK iz PE Koper, smo predvsem obravnavali trenutno problematiko našega podjetja, kakor tudi gradbeništva spričo restrikcij. Bil je v drugi polovici decembra na Pohorju sicer 2 štirisobna, 32 trisobnih, 81 dvosobnih, 6 enosobnih ter 16 garsonjer. Seveda ima ta V ponedeljek, 14. decembra, je bil naš počitniški dom na Pohorju zopet polno zaseden. Tu se je zbralo 30 predstavnikov in članov organov de-Zaradi spremenjene invesii- enem izmed zadnjih zasedanj, lavskega samoupravljanja da V tem času je tudi zasedal si na enotedenskem se mina r- dopolni jo potrebno /na-tako imenovanih neproduk- dal marsikaj, kar bo treba nje, ki ga kot organi nprav-tivnih objektov pa sploh obravnavati. 1 jan ju potrebu jejo pri reše- ustavl jena in ko bodo pred- Po končanem kongresu ZK] vanju vsakodnevnih perečih vsem večje investicije za hotno komunisti prav gotovo gospodarskih in ekonomskih osebno potrošnjo, tj. v glav- dobili tudi nove naloge in vprašanj nem za graditev stanovanj, bo smernice za nadaljnje delo. ki potrebno storiti marsikatere spričo situacije, ki jo priča-korake, da bomo pravočasno kujemo v letu 1965, najbrž ne Stili Š VIII. plenim, CK ZKS, ki je „ bil že maja letos vseljen največji stanovanjski blok v Ljubljani B-l, v katerem je po projektu 137 stanovanj in '• 1 „ v,- • devetetažna stavba ves kom- pripravljeni na novo sezono, bodo prav lahke. tort, od dvigal in centralne kurjave do plina. Vsako stanovanje ima tudi svoj zaprt balkon (logio). Drugi blok, B-2, bi bil lahko vseljen že konec tega leta, če ne bi na- Z organizacijo seminarja za člane delavskih svetov v bistvu nadaljujemo lanskoletna predavanja s področja družbenoekonomskih ved Od lanskih udeležencev vseli se- stopile pri projektih spremembe. Kljub temu pa se ing. Šircelj bi bilo pri tej akciji skrbeti predvsem zato, da hi osnovni stalež podjetja ostal nepjkr njen ne glede na poslovil, enote. . -slllLS Ni razloga za paniko Daši so ukrepi, ki jih je potrebno storiti, hudi in nikakor ne prijetni, pa se zdi, da te redukcije ne bodo prizadele bodo stanovalci v blok B-2 vselili že prihodnje leto marca. Naj še dodamo, da je bil drugi blok, čeprav je to zares gigantska zgradba, zgrajen zelo hitro; graditi smo ga začeli lani junija, te dni pa je že praktično dograjen. Nasproti remize v Šiški pa sta prav tako tik pred vselitvijo dva petetažna bloka — Gradis 62. V vsakem je po 30 stanovanj, in sicer triinpolsobna, dvoinpolsobna ter nekaj enosobnih. Za razliko od ostalih stanovanjskih zgradb, ki jih projektiramo v zadnjem Času, so v bloku Gradis 62 res udobna in tudi prostorna stanovanja. Tako imajo največja kar 88 m2 površine, dvoinpol 1 t-, I nj V, » UZ1J nel^® izvodu j e, o selekciji našega kolektiva, o izbiri kandidatov sprejeti Aktiv je nadalje v razpravi Ker se v tem času priprav-obravnaval tudi nekatere pro- ljamo na letne konference bleme v zvezi z novim pred- osnovnih organizacij ZK, ka- . . . . , logom pravilnika o delitvi kor tudi na občne zbore sin- romarjev jih je tb,; /nodgo osebnih dohodkov — startnih dihalnih podružnic, bo dovolj v°rilo na vprašan je s A ii ruti-osnovah, o pravilniku o na- priložnosti, da bomo članom *e potrebo po nadaljnjem izo-grajevanja organizatorjev pro- našega kolektiva pojasnjevali brazevanju, da bi lahko bolj izvodu j e, o selekciji našega in tolmačili ukrepe, ki bodo uspešno sodelovali pri delav- za zboljšanje pred- skem upravljanjur< z »da«, ter da je to osnova nadaljnjega dobrega dela upravljavcev. Na seminarju so v glavnem razpravljali o nalogah In metodah dela delavskega sveta, delitvi dohodka, organizaciji dela itd. Poleg strokovnjakov podjetja sodelujejo na predavanjih tudi strokovnjaki delavske univerze »Boris Kidrič«. Potrebe po takem načinu izobraževanja nam narekuje družbena stvarnost in perspektive našega podjetja. Pri sestavi programa seminarja smo se predvsem opirali na naslednje elemente: Tudi nas ne bo pregnal mraz, so dejali železokrivci na ljubljanski toplarni enosobna stanovanja so za naše razmere zelo prostorna 48 m2. Vsako stanovanje ima — profil kot izhodišče, nivo dosedanjega druž- tistili, katerim je gradbeništvo ZQprt' balkon, seveda je edini vir preživljanja. Tudi če bodo cene nekoliko padle, pa imamo povsem realne možnosti, da bomo dvignili produktivnost. Kljub vsem omejitvam pa bo podjetjem in drugim ostalo le precej sredstev za gradbene namene. Tudi ni namen zveznih in republiških planerjev gradbeni trg preko mere zapreti. Mislimo, da ni razloga za paniko, najmanj pa za tako brezglavo za dela v Nemčiji, o problemu vsem našega standarda, kakor sobna pa še vedno 67 m2. Celo stanovanj za borce NOV. Raz- tudi gospodarstva. * veseljiva je bila ugotovitev, Končno se je aktiv tudi od- da v našem podjetju nimamo ločil, sklicati konferenco ko- benoekonomskega znanja, več borcev NOV, ki ne bi munistov našega podjetja v imeli primernega stanovanja, januarju ali začetku februar- — potrebe, ki se kažejo iz, Sekretarji OOZK so tudi ja 1965. Na vsakih osem čla- analiziranih problemov naše-p red lagali, naj bi se delo nov ZK bi izvolili po enega ga dosedanjega dela, osnovnih organizacij bolje po- delegata poleg sekretarjev , , , . ... , vezalo s sekretariatom aktiva OOZK. -potrebe, ki jib narekuje kongresom Po tako aktivni politični de- ”rt,zba’ da bo tudi javnosti v času pred Vlil. kon- _ želje posameznikov in stavbi centralna kurjava, plin in ves ostali komfort. V kletnih prostorih je urejenih tudi nekaj garaž. Kot rečeno, ZK. V zvezi s Vlil sta tudi oba bloka Gradis 62 ZKJ se pričakuje, glavnem dograjena, prvi novi statut ZKJ bolj ločno gresom ZKJ, po letnih konfe- organov upravljanja kot ce- stanovalci se bodo lahko vse- preciziral, kako organizirati renčali OOZK, po sprejeti reso- ]ote lili že v marcu prihodnje leto. aktive komunistov v takšnih luči ji o razvoju gradbeništva, , podjetjih, kjer so osnovne or- bo materiala, o katerem bo Čeprav so bili navzoči sko-in ce j dodamo se 14-nad- ganizaeijc enot razporejene potrebno razpravljati, dovolj raj preobremenjeni s šludi- stropno stolpnico v Siski ob p0 raznih občinah. in potrebno bo samo najti na- jeni, je čas hitro potekal. J1UJ1,1U11J F„ lulv„ „,„6le,y bloku B-l, ki je tudi že pre- Predlagano je bilo sekretar, čin, kako pristopiti k delu, da Kandidati so se z novo pri- nastopanje na licitacijah, kot ceJ v'6oko »pognala iz tal«, jem, naj bi na sestankih raz- bomo s skupnimi močmi pri- dobljenim znanjem zadovolj- je bilo to v 1. 1956. ’ smo lahko zares ponosni na pravljali o resoluciji o raz- šli k zaželenemu cilju — čim- ni vrnili v svoje poslovne naše uspehe pri gradnji sla- vojn gradbeništva, katero je prejšnji izgraditvi socializma, enote. O drugih seminarjih ING. JOŽE URŠIČ novanj v Šiški. sprejela skupščina SRS na M A, bomo še poročali. IZ LJUBLJANE - »Fantje, nikar preveč hitro. Pazite na a...IlliPtllfl} 1™tl!; L AVTOCESTE - Gradisova težka mehanizacija svoje zdravje!« dragic takle f<,™ajnn-tP1est”“noS‘1”ef^«>('jo<|P«s1e> da aas Ile reševati včasih res težavne situacije! mora Laž kr§ a e noge Pri sprejemu je težko izbi-rati novega delavca, ker mu ne vidiš v dušo. Če ustreza telesno in strokovno, pa je vprašanje njegova moralna plat. Zato se pač dogodi, da se v naše vrste vsako leto vrine kakšen človek, ki gleda samo na svoje koristi. Takšni ljudje so več ali manj z otopelimi čuti do interesov skupnosti in kolektiva. Zaradi tega se pač poslužujejo vseh mogočih zvijač in laži, da bi dosegli svoje cilje. Ponavadi takšnim kaj hitro stopijo na prste, ostane pa nezaupanje tistih, ki jih je takšen delavec hinavsko pre-oaril. Brez dvoma bo na ta račun prikrajšan marsikateri pošten delavec, ki bi na poziv domačih moral domov, pa ne bo imel pravega dokaza, da gre za resničen primer. To bom podkrepil s pismom našega bivšega delavca, ki osvetljuje enega najpogostejših trikov. Takole se glasi v prevodu. Ravne, 28. IX. 1964. Dragi kolega Čaja! Oglašam se Ti s tem pismom in sporočam, da sem zdrav, kar tudi Tebi želim. Meni je kar dobro v Sloveniji, večkrat sem pijan in če je prilika, se stepem in sem bil zaradi tega krajši čas v bolnišnici. Namen mojega pisma je, da Te kot prijatelja prosim za uslugo. Ker ne delam stalno, o tem letu nimam dopusta, opravičen izostanek pa ne dobim brez pravega razloga. Na vsak način pa hočem priti za nekaj dni domov. Zato Te lepo prosim, da mi do petka popoldan pošlješ telegram naslednje vsebine: SIN PRIDI DOMOV MAMA UMRLA oče. Telegram mi pošlji tako, da prispe v petek, da si na podlagi tega lahko izposlujem o-pravičen izostanek. V soboto popoldan me pričakaj na postaji, pa ga bomo zopet pili in se o vsem pogovorili. Prepričan sem, da mi narediš to uslugo. Sprejmi mnogo lepih pozdravov od kolega. Temu tokrat ni uspelo! Vendar pa naj vedo vsi tisti, ki bi jim prišlo nekaj takega na misel, da ima »laž kratke nogei! L. L. Planirati OB POSVETOVANJU NA POHORJU O ZAPOSLOVANJU DELOVNE SILE Tik pred prazniki — 26. in 27. novembra — je bilo v našem počitniškem domu na Pohorju dvodnevno posvetovanje, ki ga je sklical republiški odbor sindikata gradbenih delavcev in so se ga udeležili predstavniki nekaterih večjih gradbenih podjetij, republiškega in občinskih zavodov za zaposlovanje ter nekateri člani republiškega odbora, med njimi tudi predsednik Lojze Capuder. Namen tega posvetovanja je bil predvsem ugotoviti stvarne potrebe po delovni sili v gradbenih podjetjih v prihodnjem letu ter globje analizirati nekatere pereče probleme v zvezi z zaposlovanjem delovne sile v gradbeništvu. Precej izčrpna razprava, v katero je posegel tudi predsednik Capuder, je osvetlila več aktualnih in perečih problemov, zlasti hitro naraščanje števila zaposlenih, v glavnem nekvalificirane in pol kvalificirane delovne sile, ki doteka skoraj stoodstotno iz drugih krajev. Ta pojav seveda poraja v gradbeništvu vrsto že znanih problemov, predvsem ekstenzivno rast proizvodnje in s tem v zvezi razmeroma nizko stopnjo pro-duktinvosti, nizko akumula-tivnost podjetij in podobno. Jasno je, da si pred tem pojavom ne moremo in ne smemo zatiskati oči, kajti ta pot slej ko prej vodi v slepo ulico brez izhoda. Seveda je treba ob tem takoj pribiti — in to so tudi poudarili govorniki v razpravi KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE PRENIZKO Naše podjetje je leta 1957 zavarovalo člane kolektiva za nezgode. V tej kolektivni pogodbi so zajeti vsi delavci in uslužbenci, ki so v delovnem razmerju s podjetjem »Gradis«. Za kolektivno nezgodno zavarovanje plača podjetje za vsakega člana 10 din po stanju zaposlenih in temu primerna je seveda potem tudi premija za primer nesreče ali smrti. Tako n. pr. dobi že po možu, ki se je pri delu v podjetju smrtno ponesrečil, le 28.000 din kar je zdaj sorazmerno zelo malo. Kolektivno zavarovanje za primer nezgode, smrti ali delovne invalidnosti je bilo v zadnjih letih takole: Plačane premije din: Izplačana idškodnina din: 1960 578.030 292.560 1961 555.620 69.720 1962 538.510 252.368 1963 574.070 280.316 Res, da je izplačana odškodnina dosti nižja kot vplačane premije, v današnjem hitrem tempu življenja pa moramo biti vedno pripravljeni na vse. Z dinamičnim razvojem gospodarstva, z mehanizacijo dela in razvojem prometa so nesreče vedno pogostejše. Samo majhna neprevidnost že lahko povzroči človeku najhujše posledice, smrt ali trajno invalidnost, zato bi bilo prav, da bi vse člane kolektiva ponovno zavarovali, in to za večji znesek. Jamstvo pri takem zavarovanju obsega vse posledice nezgod, ki so se pripetile zavarovancem na delu ali izven dela. Po novem predlogu zavarovalnice se zavarovanci uvrste v pet nevarnostnih razredov. Nove premije pa bi bile takele: a) pri vplačani premiji 200 din poprečno na člana za smrt 344.000 din, za invalidnost pa 688.000 din; b) pri vplačani premiji 100 din na člana za smrt 172.000, za invalidnost 344.000 din; c) pri vplačani premiji 50 din na člana za smrt 140.000, za invalidnost 280.000 din. Pri stari pogodbi tj. 10 din na člana pa znaša premija za primer smrti 28.000 din, za invalidnost pa 56.000 din. Tudi o problemu kolektivnega zavarovanja bodo morali na enem izmed prihodnjih zasedanj spregovoriti organi samoupravljanja.. — da za omenjene neskladnosti niso v celoti kriva gradbena podjetja. Marsikdaj jih v tako usmeritev silijo neustrezni instrumenti, marsikdaj si ni mogoče pomagati drugače kot s surovo delovno silo, kor take in take mehanizacije doma ne dobiš, »luksuz« uvoza gradbenih strojev si pa podjetja še ne morejo privoščiti. Kljub temu pa bi gradbena podjetja že v danih pogojih vendarle lahko več naredila in dosegla večje uspehe, kot so jih doslej. V zvezi z zaposlovanjem delovne sile je prišlo večkrat na tapeto vprašanje: kaj z ljudmi spričo sedanjih restrikcij? Ali naj večji del delovne sile odpustimo ali naj jo zadržimo in tako »preživimo« nekaj sušnih mesecev? Tako, kot bi bila zdaj nespametna kakršna koli panika, češ, prihodnje leto bo za gradbince takšna »suša« kot še nikoli, bi pa bil tudi neumen pretiran optimizem in računanje, da bo na spomlad prihodnje leto spet vse tako, kot je bilo letos poleti. Zato bo verjetno najboljša zelo trezna in realna pot, ki naj bi jo pri tem ubrala podjetja. Prav gotovo prihodnje leto ne bo več takšne konjunkture kot je bila letos, ne bo se pa tudi vse podrlo. Kljub restrikcijam bo treba prihodnje leto in v naslednjih letih še veliko zgraditi. Seveda pa bo naloga vsakega posameznega podjetja, da zelo dobro pretehta stanje in temu primerno ukrepa. Pretiran optimizem in tudi prehud pesimizem ne bosta obveljala. Prav gotovo ne bo podjetja, ki bi se odločilo, da odpusti stare, marljive in dobre delavce, kvalificirane in tudi polkvalificirane strokovnjake, ki so že leta in leta navezani na svoj kolektiv. To dobro jedro bo vsako podjetje upravičeno skušalo zadržati, saj je večji del podjetij v ta kader že več ali manj investiral. Povsem druga stvar pa je z ljudmi, ki begajo od podjetja do podjetja in gredo drugam, če jim tam ponudijo dinar več na uro. Tudi nekaterih delomrznežev in raznih »zabušantov« se bo vsak kolektiv v teh trdih časih nedvomno iznebil. Vsekakor morajo podjetja pri tem, ko bodo planirala svojo delovno silo za prihodnje leto, ukrepati zelo premišljeno in trezno. Najbolje bo pač ravnal tisti, ki bo celotno proizvodnjo za leto 1965 planiral po realnih, solidnih kapacitetah, po tem, koliko ima mehanizacije, strokovnja-kov-organizatorjev proizvodnje in po tem, kolikšen obseg realnih del se odpira v prihodnjem letu. Isto načelo pa bi se moralo uveljaviti tudi v dolgoročni programski politiki, ki mora sloneti na resnično realnih zmogljivostih v mehanizaciji in kadrih, pri čemer naj bi bila orientacija vse bolj v modernizacijo proizvodnje, v optimalno izkoriščanje vseh kapacitet tega ali onega kolektiva. Kdor bo šel po tej preudarni poti, ne bo odpustil niti preveč ljudi, niti se ne bo na pomlad leta 1965 kesal, da mu je množica ljudi, ki jih je zadržal čez zimo, brez potrebe in brez haska »pojedla« težko pridobljene sklade. Dragi tovariš Tito! Ob ponovni izvolitvi za generalnega sekretarja ZKJ Ti komunisti Gradisa, Ljubljana, iskreno čestitamo z željo, da bi nas še mnogo let vodil po zmagoviti poti do izgradnje socializma. Obljubljamo, da bomo sklepe Vlil. kongresa ZKJ dosledno izvrševali. Komunisti gradbenega podjetja »Gradis«, Ljubljana DELITEV PO PRODUKTIVNOSTI Osmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije je razjasnil mnogo stvari, glede katerih so bili prej morda še dvomi, postavil je jasno linijo glede tistega, o čemer so bila še tavanja ali celo zastranjevanja, in končno je kongres zelo precizno opozoril na tiste naloge, ki jih je treba opraviti v nadaljnjem socialističnem družbenem napredovanju. To so kajpak zelo splošne ugotovitve, za stališča do posameznih vprašanj pa se bomo še dolgo vračali o kongresno zakladnico, zato bi se tokrat dotaknili le enega vprašanja, ki bi utegnilo koga spodbuditi k razmišljanju. Tovariš Tito je npr. dejal tudi tole: »Skoraj splošen pojav je, da so naši proizvajalci o primerjavi z — recimo — zahodnoevropskimi delavci v poprečju slabše plačani, kot je naša poprečna produktivnost nižja od zahodnoevropske. Razlaga za takšen položaj je bila — pa tudi danes jo je ponekod še mogoče slišati — da je to potrebno zaradi večje akumulacije in zaradi hitrejšega razvoja. Prej, zlasti n prvih letih po osvoboditvi, so bila takšna stališča lahko normalna pa tudi potrebna. Danes pa je prišel čas, ko morajo biti takšna stališča zastarela in premagana. Vir za večjo akumulacijo moramo iskati predvsem v socialističnem nagrajevanju, ker bomo z njim materialno zainteresirali ose proizvajalce, s tem pa dosegli tudi večjo intenzifikacijo dela, večjo produktivnost dela in proizvodnjo. Eden izmed poglavitnih virov našega hitrejšega razvoja je v osvoboditvi dela. v uresničitvi načela dohodka, ne pa n podpiranju svojevrstnega mezdnega odnosa. To je hkrati tudi najpomembnejši del odgovora na vprašanje, zakaj je socialistična družba sposobnejša od kapitalistične, da sorazmerno več akumulira in se hitreje razvija.c Tovariš Tito je torej povedal tisto, kar osi vemo, česar pa si na glas ni upal nihče povedati, da namreč produktivnost o marsikaterem podjetju prav nič ne zaostaja za produktivnostjo v kateri izmed zahodnoevropskih dežel, da pa tam ljudje dosti več zaslužijo kot pa pri nas. To vemo prav dobro tudi pri Gradisu, saj nam naši ljudje, ki delajo o naši poslovni enoti v Zahodni Nemčiji, vedo povedati, kako je s to zadevo tam. Ljudje, ki so bliže italijanski meji in ki hodijo o Trst, pa vedo, kako je s to zadevo o Italiji. In tovariš Tito je tudi povedal, da je treba to odločno spremeniti. Glede tega je sam odprl več problemov. Prvi je med drugim predvsem ta, da je treba spremeniti tako imenovano prvo delitev dohodka med podjetjem in skupnostjo, torej, da je treba spremeniti instrumente obdavčenja podjetja in mu pustiti več sredstev. O tem so na kongresu zelo veliko govorili in je tovariš Tito o zaključni besedi dejal, da je med prvimi nalogami kongresa prav ta, da se čimprej uskladijo gospodarski predpisi s tem, o čemer so na kongresu govorili. Seveda pa je to le ena plat vprašanja. Če bo imelo podjetje več sredstev, bodo organi samoupravljanja tudi več razporedili na osebne dohodke ter se ravnali po sosedih. Druga plat pa, na katero je opozoril tudi tovariš Tito, je v tem, da je treba za višje osebne dohodke predvsem zgraditi tudi spodbuden mehanizem notranje delitve osebnih dohodkov. To z drugimi besedami pomeni, da je treba delavce gmotno spodbuditi h gospodarjenju in višji produktivnosti, kar bo dalo podjetju tudi več ustvarjenih sredstev za osebne dohodke. To je najrealnejša pol in predvsem najbolj zdrava, ker ni usmerjena na doseganje višjih osebnih dohodkov s cenami ampak produktivnostjo in zmanjševanjem proizvodnih stroškov. Prav zdaj je pri nas široka razprava o delitvi osebmh dohodkov in smo si tudi v našem podjetju, kar tokrat lahko ugotovimo, postavili načela spodbudne delitve. Kongres je dal tudi glede tega veliko misli, delegati so povedali precej izkušenj iz delovnih organizacij tako, da bi marsikatero izmed teh lahko s pridom uporabili tudi v našem podjetju. Tovariš Kardelj npr. poudarja glede tega, naj bo sistem delitve osebnih dohodkov tak, da bo omogočil delovnemu človeku in delovnemu kolektivu majvečji možni neposredni vpliv na vse faze posameznega in združenega delat. Torej je graditev spodbudnega sistema delitve osebnih dohodkov tudi pot k višji produktivnosti, k varčevanju s sredstvi, skratka, k zniževanje stroškov in s tem do večjega dohodka in večjega osebnega dohodka. S te plati se nam prizadevanja za zgraditev sistema delitve osebnih dohodkov pravzaprav še niso tako jasno pokazala. »Poglej, Janez je padel!« »Kje pa! Samo rotira.« »In kako vaše gospodarjenje? Gre dobro?« »Ne!« »Potem gre slabo!« »Ne!«, »?« »Ga sploh nimamo!« IZ CENTRALE - I. NADSTROPJE »Kam pa ti s hoduljami?« »V poplavljeno stranišče, ki ga uspešno popravljamo že pol leta.« Razprava o problematiki strojne operative v Celju Ker smo že večkrat ugotovili, da sestanki, ki so sklicani na centrali podjetja, niso tako uspešni, ker si hoče vsak, ki pride v Ljubljano, urediti tako, da bi urejal vse zadeve, ki jih ima na centrali ali pa celo izven podjetja, so se strojni referenti znova sestali v PE Celje, kjer so imeli najboljše možnosti za uspešno delo. V glavnem smo se na sestanku spoprijeli z novim pravilnikom o delu z žerjavi, kakor tudi z uvedbo celotne vzdrževalne službe v podjetju. Novosti pravilnika Po novem pravilniku o vzdrževanju žerjavov so žerjavi vse premične in nepremične naprave za navpično dviganje, prenašanje ali spuščanje visečega bremena na ročni ali motorni pogon, z nosilnostjo nad 100 kg, ki delujejo po načelu navijanja jeklene vrvi ali verige na boben, prilagojene pa so za delo s kavljem, grabilcem ali drugim prijemal-nim ali nosilnim sredstvom brez vodil. V našem podjetju imamo takšnih strojev, ki spadajo »pod udar« tega pravilnika, 292. Za vse te stroje je potrebno uvesti matično knjigo kakor tudi knjigo za vzdrževanje žerjava. Določeni so dnevni, tedenski, mesečni, polletni, letni, generalni in izredni pregledi žerjavov. Vse to pa nalaga gradbeni operativi, da bo morala omogočiti strojni operativi, da bo lahko vse te preglede izvršila, kakor tudi, da v prihodnje ne bo mogoče ignorirati predpisov ter dovoljevati, da bi s stroji za dviganje delali, kar bi se komu zljubilo. Škripec ni žerjav Po tem pravilniku so vsi strojniki, ki upravljajo s stroji za vertikalni transport, podvrženi posebnim predpisom, po katerih morajo izpolnjevati strokovne in zdravstvene pogoje za delo z žerjavi. Res je, da je ostalo odprtih še nekaj nerešenih vprašanj, predvsem glede ugotovitve, ali npr. stolpni vrtljivi žerjav s kabino, ki ima izprašanega VK žerja-vista in žerjav nosilnosti 45 t/m, lahko istovetimo s škripcem nosilnosti 100 kg, katerega lahko upravlja PK strojnik. Strojni referenti so dobili nalogo, da morajo skupno z gradbinci predelati ta pravilnik in ugotoviti eventualne nejasnosti, da bi se potem nadalje posvetovali z republiško inšpekcijo dela. da so glede tega že napravili vse, ali pa mislijo, da problematika strojne službe ni tako važna, da bi jo bilo potrebno obravnavati na seji upravnega odbora enote. Posledice restrikcij Mislim, da ni potrebno poudarjati še posebej, kakšne posledice nam bodo prinesle restrikcije investicij. Razumljivo »Kakšne cigarete kadiš?« »Morava.« »Jaz pa prižgane.« Na Savi sedem novih elektrarn Na nedavnem sestanku v Podvinu so predstavniki hidroelektrarne Moste in Medvode sklenili, da se bodo združili v eno podjetje »Savske elektrarne« s sedežem v Ljubljani. Novo ustanovljeno podjetje »Sav- je, da bomo morali verjetno spremeniti tudi našo dosedanjo investicijsko politiko okrog nabave nove mehanizacije ter poskrbeti, da bomo to mehanizacijo, ki jo imamo, znatno bolje izkoristili pri delu v dveh izmenah, kar pa zopet pomeni, da bomo morali imeti bolj urejeno pripravo dela, da bomo stroje pravočasno premikali z delovnega mesta na drugo delovno mesto, kakor tudi, da jih bomo morali mnogo bolje vzdrževati. Delo strojev v dveh izmenah nam bo na eni strani dvignilo produktivnost strojev, na drugi strani pa, če ne bomo poskrbeli za pravilno vzdrževanje strojev, med samim obratovanjem, kakor tudi med posameznimi izmenami, pa lahko napravimo neprecenljivo škodo. Za vse to, pa so potrebni boljša organizacija, večji nadzor in boljši strokovni kadri. Začenjamo organizirano delo Zanimivo je, da so v obratu gradbenih polizdelkov že vpeljali vzdrževalno službo strojev, ker so njeno nujnost sami uvideli in jim ni bilo prav nič treba to naročati z vrha navzdol. Na centrali podjetja je že zasedeno mesto referenta za vzdrževanje, v teku je tečaj strojnikov, ki jih bomo po priključitvi lahko zaposlili v drugi izmeni (tečaj bo trajal eno leto), v enotah pa se problem strojne službe nikakor ne premakne z mrtve točke. Poudarjam pa, da se bo vse to, kar sedaj pripravljamo, obrestovalo šele v letu 1966. Zato z odlašanjem tega problema z vsakim dnem zamujamo. Kolikor upravni odbori enot ne bodo pravočasno ukrepali, bo moral upravni odbor podjetja ukrepati drugače. V pripravi je pravilnik o vzdrževalni službi v podjetju. Potem ko ga bo upravni odbor podjetja sprejel, bomo organizirali kratek seminar za referente za vzdrževanje strojev. Strojni referenti so se v razpravi dotaknili še problema obratnih električarjev, Dejstvo je, da obratnih električarjev nikakor ne moremo zadržati v podjetju spričo velike odgovornosti, ki jo imajo pri vzdrževanju elektrostrojev, naprav in instalacij in spričo razmeroma slabih osebnih dohodkov. Ob sprejemanju novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov bo potrebno posvetiti tudi posebno pozornost, kako stimulirati obratne električarje kakor tudi vse drugo strokovno osebje, da bomo dosegli kvalitativno in kvantitativno raven teh strokovnjakov. Vzdrževalna služba Na sestanku so nadalje zelo veliko razpravljali o vzdrževalni službi v podjetju. Oddelek za strojno službo in obrate v operativi na centrali je predložil 6. novembra 1963 upravnemu odboru podjetja razne predloge, ki so bili tudi sprejeti in zato tudi obvezni za vse enote in se nanašajo na ureditev strojne službe v podjetju kot celote ter s tem v zvezi pravilno zasedbo delovnih mest strojnih referentov in referentov za vzdrževanje. Od vseh poslovnih enot našega podjetja je edino upravni odbor poslovne enote Celje dal kot posebno točko na dnevni red zasedanja: »Obravnavanje problematike strojne službe na edinici«. V vseh drugih enotah namreč mislijo, ske elektrarne« bodo nosilec investicij za vse nove elektrarne na Savi na področju Slovenije. Prvi program izgradnje obsega 7 novib elektrarn od Renk do Krškega. Nove elektrarne bodo opremljene z horizontalnimi turbinami, d očim so v elektrarnah Moste in Medvode turbine grajene v vertikali. Gospodarski banki je predložena že vsa dokumentacija za odobritev potrebnih kreditov. Vzporedno z gradnjo elektrarn bo regulirana tudi struga reke Save. (Press) Ob zaključku sestanka strojnih referentov in drugega osebja strojne službe smo se dogovorili, da se bodo znova sestali takoj v začetku prihodnjega leta, ko se bodo lahko konkretneje lotili posameznih. nalog. M. A. Dopisuj v svoje glasilo Gradisov vestnik" In iDiiiioriam ing. T. Pogačniku Ni še dolgo tega, ko sva bila skupaj na Bizeljskem. Polna soba je bila tvojega smeha in ob kozarčku pristnega bizeljčana smo preživeli lep in prijeten dan. Ves nasmejan in polno načrtov za prihodnost je vrelo iz tvojih besed. Zato tem teže verjamem, da te ni več med nami, toda resničnost je vedno kruta. Boleče je tisto rano jutro po vsem kolektivu odjeknila vest — umrl je naš Tone. V hudi bolečini smo onemeli, posebno pa še tvoj kolektiv v Zalogu, s katerim si preživel vrsto let. Pogrešali bomo tebe — Tonetadelavca, Toneta človeka in tvojih šaljivih in vedrih zgodbic. Bil si skromen in eden izmed tistih, ki se niso silili v ospredje, temveč si segel d roko vsem. ki so čutili s teboj. Bil si izmed tistih mož, ki nikoli ne klonejo. Verjel si v nepremagljivo moč ljudstva, zato si tudi o času borbe stal vedno o prvih vrstah. Ko so utihnili topovi, nisi mislil na to, da bi se oddahnil, temveč si se poln energije vključil o obnovo porušene domovine. Utrujen si se včasih oglasil pri meni in le za trenutek potožil o tem, kar te je bolelo. Zdaj te ne bo več ... In kot je na dan tvoje smrti napisal . tvoj delavec Vinko Plastič: »Našega šefa nema više, ali ipak če uoek živeti u našim srcima«. Da, prav ti ljudje te bodo najbolj pogrešali, Kako smo te imeli radi, je pokazala tudi tvoja zadnja pot. ko smo se zadnjič poslovili od tebe, preden le je pokrila hladna zemlja. Lojze Cepuš Zahvala Vsem članom kolektivu »Gradis«, ki so v tako velikem številu spremljali na zadnji poti mojega ljubega moža ing. Aniona Pogačnika in mu poklonili toliko vencev in cvetja, moja iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujem še poslovni enoti Zalog, sindikalnemu odboru in centrali podjetje za izkazano pomoč. Posebna zahvala glavnemu direktorju ing. Plugu Ker-žanu in tehniku tov. Damjanu za njune tople besede. Za vse izraze plemenitega sočutja vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča žena Marija Planski barometer za november A. Uspeh podjetja V mesecu novembru 1964 je izvršilo podjetje skupni plan 111 %, gradbena dela 111 % obrtniška dela pa 111 %. Skupnega letnega plana je izvršeno 121,66 % ali za 9,§0 % več, kot je planirano, gradbenega letnega plana je izvršeno 100,73 % ali za 9,65 % več, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa je izvršeno 103,51 %>, ali za 10,47 % več, kot je planirano za to obdobje. Pri skupni realizaciji je upoštevati tudi vrednost 93 milijonov din gradbenih del v Skop ju, ki niso bila zajeta v letošnjem planu podjetja. Planski pokazovalci so izračunani na podlagi rebalansa plana, ki je bil sprejet na II. zasedanju delavskega sveta podjetja. Podrobnejši podatki posameznih enot so razvidni iz posebne tabele. B. Uspeh gradbenih enot Gradbišča so kot celota izvršila skupni mesečni plan 112 %, gradbeni plan 113%. obrtniška dela pa 111%. Skupni letni plan so gradbišča izvršila 103,03 % ali za 11,42 % več, kot je planirano, gradbeni letni plan 102,89 % ali za 11,72 % več. kot je planirano, letni plan obrtniških del 103,51 % ali za 10,47 % več, kot je planirano za to obdobje. Podrobnejši podatki izvršitve plana za posamezna gradbišča so razvidni iz posebne tabele. PREGLED REALIZACIJE PO POSLOVNIH ENOTAH ZA NOVEMBER 1964 A. Gradbišča Planski pokazovalci It II v Realizacija v % za november 1964 kumulativno Letni plan: a) skupna dela b) gradbena dela c) obrtniška dela Produktivnost za november 1964 6 ■ O “ j časa. č) V členu 14 pod a) naj se besedilo popravi, da se glasi: »Vrednost ocene po kriteriju: — 2 točki — nepopolna obremenjenost z delom, ni popolnoma strokovno sposoben za opravljanje nalog in 0 točk — normalna obremenitev z delom, je strokovno sposoben opravljati svoje delo«. Zadnji stavek naj se črta. d) V členu 14 pod e) iniciativa, iznajdljivost, uporabnost — naj se popravijo postavke: namesto 1—3 točk je navesti 1—4 točke, namesto 4—6 točk je navesti 5—9 točk. e) V členu 15 pod tč. 3 se namesto pike postavi vejica in pripiše: »oziroma se ocenjujejo po določilih Čl. 14 tega pravilnika«. Točka 4 naj se črta. f) V prilogi I. se pod merili pod tč. 3 pod a) vpiše pravilno: finačno knjigovodstvo norma/h — 5 knjižb; pod e) pa: materialno knjigovodstvo norma/h — 6 knjižb. 9. Delavski svet podjetja je na svojem XI. rednem zasedanju dne 30. aprila 1963 odobril redni proizvodni program gradnje stanovanj in poslovnih prostorov za trg. V tem programu je pod 7 točko zapopadena gradnja poslovne stavbe v Ljubljani ob Titovi cesti nasproti »kozolca« v vrednosti ca. 1,2 milijarde dinarjev. Dodatno k temu in v zvezi z rušenjem starejših objektov uprave v Bohoričevi ulici za potrebe bolnice sklene delavski svet, da se bodo centrala podjetja, biro za projektiranje, študij in razvoj in uprava gradbenega vodstva Ljubljana preselili v novo poslovno stavbo ob Titovi cesti. Sredstva za nakup teh prostorov se bodo dobila iz prodaje obstoječih objektov, iz sredstev poslovnega sklada in amortizacije podjetja ter z najetjem kredita. Delavski svet ugotavlja, da glede na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarsko-planskih ukrepih v letu 1964, ki v čl 38/a prepoveduje gradnjo novih administrativnih in upravnih stavb v času veljavnosti tega določila z gradnjo cit. poslovne stavbe ne bo mogoče pričeti. Začne pa naj se gradnja takoj, ko bo glede na 1 zakonske predpise možno. Dela na izdelavi tehnične dokumentacije naj potekajo normalno tudi naprej Besedilo tega sklepa je uporabiti tudi za utemeljitev in obrazložitev vloge za izdajo lokacijske odločbe za provizorij ob Koryt-kovi ulici. 10 Delavski svet vzame na znanje informacije o sodelovanju podjetja z Zavodom za produktivnost dela SRS pri konzulacij-sko-raziskovalnem delu organizacije podjetja, njegove proizvodnje in poslovanja. 11 Glede na perspektivno gradnjo stanovanj za trg na območju Ljubljane, naj ustrezne strokovne službe podjetja pristopijo k pridobitvi vseh potrebnih soglasij za dodelitev soseske S-4, S-5 Fužine v občini Ljubljana-Moste-Polje. kjer bo v večletni etapni izgradnji mogoče zgraditi 3000 stanovanj za trg. Poleg pridobitve tega zemljišča za Gradis naj se pristopi k urbanistični in komunalni obdelavi te soseske. Začetni stroški v zvezi z navedenimi pripravami in obdelavami se začasno krijejo iz obratnih sredstev podjetja. 12. Delavski svet podjetja daje soglasje, da se stroški strokovnih ekskurzij za tu- in inozemstvo v višini 2,768.845 din krijejo Iz sredstev sklada skupne porabe, s katerim razpolagajo posamezne poslovne enote. Predsednik DSP: Božo Lukač Overovatelja: Ing. Rudi Cerkovnik Osvin Novak UO podjetja SKLEPI V. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 24. novembra 1964 1. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni, oziroma so v izvrševanju. 2. Upravni odbor podjetja predlaga delavskemu svetu podjetja v potrditev poročilo o periodičnem obračunu za III. tromesečje 1964. V zvezi z obravnavo je posebej poudarjeno povečanje zalog materiala, ki znaša po stanju na dan 30. 9. 1964 1.088,064.588 dinarjev in je sprejel sklep, da se ukrene vse potrebno, da se zaloge zmanjšajo ker pre-občutno vežejo obratna sredstva podjetja in zmanjša vrednost nedovršene proizvodnje, ki predstavlja 882 milijonov dinarjev. 3. Obravnavanje poslovanja gradbenega vodstva Maribor je opravil upravni odbor iz predložene analize centrale in poročila ' enote. Poročilo se vzame na znanje. Upravni odbor daje gradbenemu vodstvu priznanje za aktivno sodelovanje pri zagotovitvi potrebnih kadrov za dela v inozemstvu in na toplarni v Ljubljani. Ugotovljena je pravilna skrb za delavce, zlasti glede razdeljevanja toplega obroka. Kljub temu, da kaže analiza v posameznih postavkah de- litve dohodka v obravnavanem obračunskem obdobju za to enoto določena odstopanja od poprečka v celotnem podjetju, smatra upravni odbor, da bo enota uspešno zaključila poslovno leto in tudi nadalje v prihodnjih letih uspešno poslovala. Odstopanja so nastala zaradi nepriznavanja razlik v cenah s strani nekaterih investitorjev. V bodoče naj bodo pri obravnavi posamezne enote navzoči šefi njihovih enot. Obravnavanje poslovanja splošne službe na centrali podjetja. Splošni službi centrale podjetja se daje priznanje za uspešno sodelovanje pri izdelavi statuta podjetja ter izdelavi pravilnikov. V prihodnjem delu se mora splošna služba centrale podjetja ožje povezati s splošnimi službami poslovnih enot. Na centrali podjetja nastopa poseben problem v arhivu, kjer tehnični arhiv z izvedbenimi projekti, zapisniki o prevzemnih ter zapisniki o kolovdaciji objektov nimajo prostora za celotno podjetje. Vprašanje prostorov za arhiv bo moralo biti reševano vzporedno z reševanjem prostora za tehnično pripravo dela, strojno službo in biro za projektiranje, kateri se ne morejo razvijati naprej, dokler ne dobijo ustreznih prostorov. V podjetju je urediti enoten sistem administracije. Zaradi tega se predlaga, da se v letu 1965 priredi seminar za administrativno osebje. Snov tečaja je študijsko temeljito pripraviti, da bo potem stekel enoten sistem administracije. V bodoče je vse zapisnike in sklepe samoupravnih organov poslovnih enot dostavljati na splošno službo centrale podjetja, in sicer 2 izvoda sklepov samoupravnih organov in 1 izvod zapisnikov Dostavljanje zapisnikov in sklepov vsem ostalim naj odpade, ker bodo sklepi redno objavljeni v Gradisovem vestniku, ki bo izhajal odslej ob plači. Vse zapisnike in sklepe samoupravnih organov poslovnih enot je dostavljati najkasneje do 8 dni po seji. Za zapisnike in sklepe, ki ne bodo dospeli v tem času, se smatra, da niso bili dostavljeni Nekatere poslovne enote doslej niso dostavljale sklepov in zapisnikov o delu samoupravnih organov. V bodoče naj se to ne dogaja več! Za zaposlene v podjetju bi morali imeti kartoteko Za strokovne kadre in druge visokokvalificirane bi morali voditi karto- teko na centrali podjetja. Za polkvalifici-rane in nekvalificirane pa na poslovnih enotah. Vse to bo podrobno obravnavalo pri obravnavi kadrovske službe podjetja. 4. Za delo v ZR Nemčiji se sklene okvirna pogodba s firmo Holzmann za leto 1965. Po tej pogodbi bo potrebno v letu 1965 za dela v ZR Nemčiji ca. 2,30 ljudi Celokupno število ljudi iz posameznih poslovnih enot, ki bodo v letu 1965 zaposleni v Z RNemčiji, podajmo v razpredelnici: Upravni odbor predlaga, da pred odhodom v ZR Nemčijo informiramo vse kadre o pogojih dela in razmerah ter nalogah, ki jih čakajo Informacijo lahko izvršijo ob sodelovanju kadrovske službe tudi povratniki iz ZRN. Za delovodje, ki bodo izbrani za dela v ZR Nemčiji, je postavljen pogoj, da obvladajo nemški jezik vsaj v glavnih osnovah, ker je sicer otežkočeno sodelovanje s kooperantom. Po možnosti naj se organizira tečaj nemškega jezika za ta kader. 5. Pritožba tov. Ivana Gajšta iz poslovne enote Maribor se odstopi za pripravo predloga v reševanje splošni službi centrale podjetja. 6. Kadrovska služba centrale naj poskrbi, da bodo vsi strojniki, ki preko zime nimajo zaposlitve na strofih in izvajanju gradbenih del, dobili zaposlitev v servisnih delavnicah, remontnih delavnicah in tečajih za izobraževanje strojnikov tako. da bo strojniški kader bolje kvalificiran za dela v letu 1965. Zlasti je važno, da se mlaiši kader priuči in spozna s stroji, da bi bilo v letu 1965 manj okvar in popravil na strojih Predsednik UO podjetja: Dipl. ing, Rudi Cerkovnik RAZPORED DELAVCEV, KI JIH PRISPEVAJO POSLOVNE ENOTE »GRADISA« ZA DELO V NEMČIJI V LETU 1965 Delovodje: Jesenice ....... 2 delovodja Ljubljana...............2 delovodja Maribor ....... 1 delovodja Celje ........ .J delovodja Ravne 1-delovodja 5 A Delavci: S 8 lil 5 M ■s 3 N O Iv m S I Ljubljana . . . 9 15 5 0 10 39 Maribor . . . . 24 15 — 4 — 43 Celje . 12 12 3 3 — 30 Ravne . . * . . It 6 6 — — 23 Jesenice . . . . 17 15 2 2 4 46 Kranj .... . 2 2 4 — 6 14 Koper .... . — — 4 1 5 10 OOP Ljubljana . — — 3 2 — 5 Ljub.-okolica . . 4 4 3 2 5 18 Skupaj .... . 79 69 30 14 36 222 V tej zadolžitvi je zapo-padeno 15 % delavcev za rezervo preko sklenjenega dogovora v zadolžitvi so všteti delavci, ki že delajo v Nemčiji. UO Ljubljana SKLEPI V. redne seje UO gibčnega vodstva Ljubljana, z dne 3, XII. 1964 1 Ugotovi se, da so sklepi IV. redne seje Uo gradbenega vodstva izvršeni. 2. Vzame se na znanje poročilo o SU letnega obračuna proizvodnje podjetja. $ V zvezi z zahtevkom tov. Drage Keršič bo odškodnini za dobljeno poškodbo pri delu, se imenovano obvesti, da svoje zahte-Ve lahko uveljavlja p veko sodišča. Uo se načeloma strinja, da se zaradi Ustavitve del na posameznih gradbiščih zni-ža stalež zaposlenih delavcev na gradbenem vodstvu. 5- Pritožba na odpoved delovnega razmer-•la tov Beka Kadra, Eljaza BitiČa, Luke Pe-r°viča, Luke Ramljalca, Ivana Galoviča, Slobodana Zdravkoviča, Sndrija Kamberja in Dl'agana Todorova se ne ugodi. . 6- Pritožbi na odpoved delovnega razmerja tov Bijadera Hamidoviča se ugodi in od-°čbo o odpovedi razveljavi. 7- Pritožbi Muharema Morina na odpoved olovnega razmerja se ne ugodi, vendar se UO strinja, da se delovno razmerje na željo imenovanega prekine sporazumno s 26 XII. 1964 8 Prošnje za stanovanje tov„ Viljema R-e-ceka, Sulejmana Tufekčiča, Stefana Leskovarja, Roze Grabrovec, Petra Magdiča in Fabjana Petriča se odstopijo stanovanjski komisiji gradbenega vodstva v nadaljnji postopek. 9. Na vseh gradbiščih in obratih se z 2. XCI. 1-964 uvede zimski delovni Čas od 7.00 do 15.00 ure. Na upravi gradbenega vodstva ostane delovni čas neispremenjen. Ljubljana, dne 5. XII 1964 Predsednik UO gr. vodstva: Maks Mlakar UO Ravne SKLEPI 3. redne seje UO »Gradis« gvadb. vodstva Ravne z dne 17, XI. 1964 1. ODS se predlaga potrditev tričetrtlet-nega obračuna gradbene dejavnosti in dejavnosti DUR. 2. S 1. decembrom 1964 se ukine kreditiranje uslug DUR. Za realizacijo tega sklepa so abonenti dolžni vrniti že izdane jedilne bloke, namenjene za čas od 1. do 25 decembra. Ob dvigu novih blokov 1. 12. 1964 so abonenti dolžni plačevati hrano vnaprej. Vplačana varščina v znesku 4500 dinarjev se izplača spomladi 1965. 3. Pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec november se podeli gibljivi del OD, in sicer: a) na podlagi poslovnega uspeha 3/4 letnega obračuna se predlaga delitev kvote 14 milijonov din bruto (100 ®/o) ostanka čistega dohodka ter b) 20 9/» gibljivega dela po mesečnem obračunu za november 1964 4. V torek, dne 24, 11. 1964 ob 10.30 uri se skliče seja ODS PE v prostorih sektorske pisarne kapitalne izgradnje. 5. Delovodjem se naroča, da podrobno proučijo predloge za selekcijo delovne sile. 6. V okviru praznovanja dneva republike se priredi proslava dne 26. 11. 1964 ob 16.30 url v prostorih DUR. Ob tej priložnosti se podelijo spominska darila podjetja 7. Za vzdrževanje telefonskega omrežja PE »Gradis« Ravne se s tovarišem Ivanom Podričnikom sklene pogodba z mesečnim honorarjem v znesku 18.600 din bruto. 8. Rešitev prošenj: a) Tov. Antoniji Kočet se odgovori, da bo odkup opažnih plošč »iz razhoda« na skladišču baze, in sicer na dan, ki bo za to naknadno določen. b) Prošnja tov. Jožeta Uršnika za prodajo rabljenih pločevinastih sodov se zavrne, ker jih nimamo na zalogi. c) Tov. Ivanu Perčasu se odobri prodaja betonskega železa, in sicer: 306 kg 0 10, 306 kilogramov 0 8 in 260 k 06. č) Tov. Ivanu Mlakarju se na vloženi prošnji odgovori, da predloži spisek celotnega materiala, ki ga potrebuje za individualno gradnjo. Odobri se prodaja zidne opeke, vendar šele po izvršeni demontaži barak in ugotovitvi dejanskih količin. Odkup opažnih plošč se bo vršil iz zaloge razhoda v baznem skladišču. d) Prošnja Milana Grobelnika je zaradi predhodne nabave betonskih cevi brezpredmetna. e) Prošnja tov. Ivana Miklavca za odkup odpadnega materiala se zavrne zaradi nepredvidenega podiranja bivše upravne zgradbe. f) Potrdi se prodaja 1006 kg cementa in 16 ml betonskih cevi tov. Ferdu Kališniku. Glede prodaje inventarja starega del. naselja pa za zdaj ne moremo odločati, g) Prošnje tov, Petra Petrušiča, Franca Breznika in Filipa Havleta za odkup rabljenih vrat se odložijo do časa podiranja stan. barak. h) Tov. Elizabeti Jug se odobri prodaja 30 m kvadr. železa 0 8. i) Tov. Karlu Langu se odobri prodaja 40 kos. betonskih cevi 0 15. j) Prošnja tov. Jožeta Bolteta za prodajo betonskih cevi se zavrne, ker omenjenega materiala ne potrebuje za lastne potrebe. k) Tov. Mariji Kranjc se odobri prodaja 1 sobne peči iz zaloge stare upravne zgradbe. l) Tov. Jožetu Kupljenu se odobri prodaja betonskega železa — 600 kg 0 10. m) Prošnja tov. Milana Novaka se s pri poročilom odstopi G V Maribor. n) Tov. Ivanu Grabnerju se odobri: 15.060 kilogramov cementa, 5030 kg žganega apna, 1600 kos. opeke NF 2-krat žgane, 1000 kg armature do 0 12 mm, 12.506 votlakov MONTA 16, 133 m* salonit valoviti, 11 ml slemenjaki salonit, posojilo stroja Liebherr za izkop gradbene jame ca 5 ur, posojilo 45 kos. stojk za podpiranje stropov, 2 m» odpadnega opažnega lesa ter usluge pri prevozih gradbenega materiala. Iz zaloge razhoda na baznem skladišču se odobri tudi prodaja 80 m* opažnih plošč. o) Potrdi se prodaja 106 kos. opeke porolit tov. Antonu Samplu. p) Potrdi se prodaja 256 kg cementa tov. Dežiju Krištofiču. r) Potrdi se prodaja 260 kg betonskega železa 0 10, 206 kg betonskega železa 0 8 za tov. Ivana Capla. s) Tov. Slavku Horvatu se odobri prodaja raznih rabljenih polic. š) Prošnje tov Hermana Gomboca in tov. Došana, Florjana Kotnika, Jožeta Rusa. Staneta Rihtarja in Franja Iglarja se zavrnejo. 9 Stanovanjska razmerja: a) Potrdi se vselitev tov. Slavice Kren v stanovanje, ki ga je zasedala tov. Regina Strmčnik ter vselitev tov. Neže Slavič v stanovanje, ki ga je zasedal tov. Lang, b) Prošnja tov. Matije Rožmana, ki se poteguje za stanovanje Rudolfa Benka, se bo naknadno obravnavala po izselitve tovariša Benka. e) Prošnja tov. Marice IržiČ za dodelitev stanovanja tov. Langa, oziroma tov Kališnika, se za nedoločen čas odloži. č) Potrdi se vselitev tov. Langa v stanovanje, ki ga je zasedal tov. Feliks Gagran. 10 V svet šolske skupnosti »IVANA DI-TINGERJA« Ravne se imenuje tov. Adela Simon. 11. ZVVI Ravne se odobri uporaba prostorov jedilnice za občni zbor, dne 29. 11. t. I. od 9.—13. ure. 12. Potrdijo se člani domske skupnosti, ki so bili izvoljeni na sestanku stanovalcev Samskega doma I. in II , dne 23. 10. 1964. 13. Potrdi se predlog kadrovskega oddelka za kaznovanje delavcev, ki so kršili določila hišnega reda. Denarne kazni se jim zaračunajo kot stroški čiščenja. 14. Vajenci PE »Gradis« Ravne dobijo poleg rednih jedilnih blokov še posebne .bloke za kruh. Predsednik UO: Karel Ficko BS Ravne SKLEPI IV. redne seje ODS »GRADIS« gradbenega vodstva Ravne na Koroškem z dne 26. IX. 1964 1. Potrdi se tričetrtletni obračun poslovne enote. 2. S 1. decembrom 1964 se ukine kreditiranje uslug DUR. Abonenti so dolžni vrniti že izdane bloke namenjene za čas od 1. do 15. XII. 1964. Ob dvigu blokov za prehrano 1. XII. 1964 so abonenti dolžni hrano plačati vnaprej. 3. Pri izplačilu osebnega dohodka za mesec november 1964, se podeli gibljivi del OD in sicer: a) Na podlagi poslovnega uspeha po V« letnem obračunu se podeli kvota 14,000.060 din brutto ostanka čistega dohodka, ter b) 20 •/« gibljivega dela po mesečnem obračunu za mesec november 1964. 4. Odobri se nabava simboličnih daril za novo leto. 5. Od meseca januarja do marca 1965 se začasno ukine prosta sobota. 6. Tov. Dragu Tomažiču so dovolili, da zamenja sobi v stanovanjski baraki. Predsednik ODS: Nikola Novak DS OGP SKLEPI V. redne seje delavskega sveta Obrata gradbenih polizdelkov z dne 21. XI. 1964 1. Od 23 milijonov čistega dohodka se nameni 10 milijonov brutto za razdelitev na osebne dohodke, kar se deli na vse delavce, ki so bili v delovnem razmerju in sicer grupno po ekonomskih enotah, upoštevajoč efektivne ure, brez nadur, bolniške in dopustov. Tako dobljeno vsoto delijo Sveti EE po že znanih načelih med poedince. 2. Stroški obdaritve otrok ob Novem letu, račun za venec pokojnega ing. Pogačnika ter račun za dve plinski peči, se krije iz sklada skupne porabe. 3. V mesecu decembru se izvedejo nadomestne volitve za člane DS, ker jih je pet odšlo (dva — prekinitev delovnega razmerja, trije so prestavljeni v PE v Nem-čijo). Predsednik DS OGP: Vlado Osolnik UO Zalog ZAPISNIK I. izredna seja upravnega odbora poslovne enote Ljubljana-okolica, ki je bila dne 19. XI. 1964 ob 7. uri na upravi PE v Zalogu Prisotni so bili: Vinko Damjan, Bruno Co-lovini, Vinko Plastič in Mehmed Kadirič. Izredna seja je bila sklicana zaradi smrti šefa gradbišča ing. Toneta Pogačnika. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. da nosi PE stroške za objavo osmrtnice v »Delu« v velikosti */« strani; 2. da nosi PE stroške za 1 večji venec (v imenu uprave gradbišča in samoupravnih organov); 3. da se konča delovni čas dne 26. XI 1964 ob 12. uri, tako da se s tem omogoči vsem članom kolektiva udeležba na pogrebu. Nadalje je bilo sklenjeno, da se po potrebi podpre imenovanje tov. Jožeta Zajca za novega šeta, to je v primeru, če ni nobene prijave na osnovi razpisa in če bi imenovani na to pristat. Predsednik UO: Vinko Damjan DS Škofja Loka SKLEPI V. redne seje delavskega sveta poslovne enote Gradis LIO Škofja Loka, ki je bila dne 26. XI. 1964 V zvezi s 1. točko sprejme ODS naslednje sklepe: 1. Sklep CDS, ki določa delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade, je za razdobje od 1. I. do 30. IX. 1964 na podlagi obračuna sprejemljiv s tem, da se pri končnem letnem obračunu spremeni razmerje delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade, kolikor sredstva za osebne dohodke ne bi zadoščala dejanskim izplačanim osebnim dohodkom, zaradi česar se ne more smatrati razmerje delitve čistega dohodka na osebne dohodke : sklade določeno na IV. rednem zasedanju CDS, dokončno veljavno. 2. Sredstva za osebne dohodke, ki ostanejo in s katerimi razpolaga na podlagi sprejetega sklepa CDS na IV. seji, DS po-, slovne enote Gradis LIO Škofja Loka, se v višini 11,707.134 din razdele na osebne dohodke po uspehu za III. trimesečje 1964 v višini 7,593.085 din, razlika pa ostane nerazdeljena. 3. Izplačilo osebnih dohodkov po uspehu za III. trimesečje 1964 naj se izvrši skupno z osebnimi dohodki za mesec november 1964 pred praznikom republike 29. novembrom 1964 po posebnem izplačilnem seznamu. Pod točko 2. dnevnega reda sprejme ODS sklepe: 4. Upravnemu odboru poslovne enote Gradis LIO Škofja Loka se naroča, da obravnava disciplinske prekrške tov. Antona Peternela in Jankota Bernika, zaradi vinjeno- sti med rednim delovnim časom ter določi kazni, za kar je izdati pismene odločbe. 5. Disciplinske prekrške, katere je obravnavala disciplinska komisija in predloge za kaznovanje se potrdi. Izdati je prizadetim pismene odločbe o kaznovanju. 6. Do prihodnje seje ODS naj komerciala zbere podatke o stroških vratarsko-čuvajske službe, katero opravljajo uslužbenci podjetja »Varnost« Ljubljana, ter ugotovi smotrnost, da to delo izvršuje še naprej »Varnost« Ljubljana. 7. Potrdi se sprememba predloga plana investicij za leto 1965, katere je dostaviti komisiji za investicije pri CDS podjetja. Zapisnikar: Anton Demšar Predsednik ODS: Vinko Florjančič Overovatelji: Bohinc Anton Anton Bohinc Darko Flander DS Jesenice SKLEPI XIV. rednega zasedanja delavskega sveta »Gradis« — gradb. v. Jesenice, ki se je vršilo dne 20. 3. 1964 1. Poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje se vzame na znanje. Prav tako se vzame na znanje poročilo, da se je sklep 8 spremenil v toliko, da se je cena hrane zvišala z dnem 16 . 2. 1964 po sklepu UO, vzporedno z izplačevanjem povišanih terenskih dodatkov in ne s 16. 1. 1964, kot je bil prvotni sklep. K sklepu 2 se vzame na znanje informacija, katero nam je posredovala komisija DS podj. za analizo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, da razpona osebnih dohodkov za finančne knjigovodje ne more spreminjati, ker vsi zaposleni po poslovnih enotah »Gradis« na teh delovnih mestih ne zadovoljujejo tako visokemu razponu. V tej zvezi se sprejme sklep, da se z ozirom na pogoje p>i nas izplačuje OD tov. Puklukarjevi — fin. knjig, po razponu, ki ga je določila komisija na našem gradbenem vodstvu in sicer od 400—500 točk. 2. Delavski svet potrdi zaključni račun za ieio jwe s tem, da zadolži komercialo, da pierve-Ti uokod izhaja razlika v odprtih terjatvah. Dnupna gradb realizacija znaša 1.165,000.000 din 3. Potrdijo se maksimalni razponi terenskih dodatkov predlagani od delavskega sveta podjetja z dne 27. 9 1963, is.: 80 TD — pripada delavcem in uslužbencem, ki stanujejo v naselju, kjer je organizirana prehrana m stanovanje. 70 Ve TD — od 8u *h terenskega dodatka, ki se smatra kot lOti •/• — pripada vozačem nad 10 km oddaljenosti od delovnega mesta in kateri na vožnji in za čakanje porabijo več kot l uro, prav tako za povratek iz delovnega mesta domov Obenem potrošijo velike denarja za prevozne stroške. Sklep UO p e je tudi, da 50 *U TD — od 80 6/e terenskega dodatka, ki se smatra kot 100 % — pripada vozačem od 4 do 10 km oddaljenosti od delovnega mesta. Delavski svet )e k temu dodal tudi sklep, da se člane kolektiva, ki delajo v operativi, kateri so v proizvodnji potrebni in katerih delovno mesto se menja in znaša poprečna oddaljenost njihove zaposlitve od 4—10 km, smatra tudi kot upravičence znižanega terenskega dodatka. Pristojnost odločanja, komu pripadajo te terenske (popreč oddalj. 4—10 km), se pooblasti sektorskim vodjem, šefu gradb vodstva in šefu komerciale. Vendar DS PE vzame na znaje opozorilo centrale, katera nas opozarja na protizakonitost sklepa UO glede izplačevanja 50 •/# TD vozačem od 4 do 10 km oddaljenosti od delovnega mesta Istim pripada le povračilo potnih stroškov oziroma potni pavšal Pri tem se sprejme naslednji sklep: Najde naj se zakonita rešitev za še nadaljnje izplačevanje 50 •/• terenskega dodatka Toda zaenkrat se z izplačilom istega prekine ter se namesto Istega uvede potni pavšal 4. Vzporedno z zvišanjem osnov osebnega dohodka in terenskega dodatka in sklepom, da je treba cene za hrano in stanovanje postaviti na ekonomske cene, se potrdi tudi naslednji sklep UO: S 1. marcem 1964 se uvedejo v tukajšnji delavske uslužbenski restavraciji 5 obroki hrane in sicer: zajtrk, kosilo in večerja Dosedanji obrok — malica se glede na visoko nabavno ceno živil ukine. Delavci in uslužbenci naj si malico sami organizirajo. Glede izposojenih delavcev in drugih »Gradisovih* p. e. se sprejme sklep, da se jih tretira pri določanju cen hrani in stanovanju kot domač, kolikor prejemajo terenski dodatek, kolikor pa prejemajo dnevnice pa kot »Gradisove« tuje. 5. Potrdi se tudi sklep UO, ki omenja, da se novim delavcem, ki nimajo denarja za zdravstveni pregled, omogoči zdravstveni pregled na račun »Gradisa« Znesek zdravstvenega pregleda naj se jim pri prvem izplačilu odtegne. V slučaju, da kdo od delavcev po zdravstvenem pregledu odide, se ta znesek knjiži v breme osebnih dohodkov 6 Poročilo o problematiki gradbenega vodstva, ki ga je podal tov. šef. se vzame na znanje, v tej zvezi se sprejme tudi sklep, da se s ponedeljkom, dne 23 3. 1664 prične z. delovnim časom od 6 do 14 ure. 7 Prošnja 4 zidarjev, ki prosijo za posojilo, ker so bili obkradeni — se odstopi sindikalni podružnici ker uprava nima sredstev. 8 V zvezi z opozorilom obč skupščine Jesenice, da moramo 1 izvod zapisnikov DS pošiljati tudi občini, se sprejme sklep: Sklepov občinski skupščini Jesenice ne bomo pošiljali, ker imamo centralni delavski svet v Ljubljani (n bi v tem primeru lahko kršili merodajnost podjetja in centralnega delavskega sveta. 9. Sprejme se nadalje sklep, da se naroči »Gradjevinski pregled* 1 izvod za upravo. 1 izvod za sekt., 1 izvod naj naroči sindikalna podružnica Kolikor za zunanje sektorje še ni naročen časopis »Delo« in »Vjesnik u srijedu«. naj se isti naroči po i izvod Ce je na sektorju zaposlenih manj kot 5 ljudi, se časopise ukine. Do prihodnje seje se vodja splošn odd zadolži da DS predloži seznam naročenih časopisov. Predsednik DS: Stane Simeonov Andrej Merc iz kovinskih obratov v Mariboru je bil edini gradisovec, ki smo ga med prazniki srečali na srednji Dravi V Hajdošah en sam človek V Hajdošah, na gradbišču hidroelektrarne Srednja Drava, stoji že od poletja delavsko naselje, sestavljeno iz več barak, V dveh velikih, lepo urejenih barakah spijo delavci, ki delajo na tem velikem gradbišču. Vendar pa smo za praznike — bilo je 1. decembra okrog iO. ure — zaman iskali »živo dušo«. Šele v servisni delavnici smo odkrili živo. bitje — tovariša Andreja Merca iz kovinskih obratov v Mariboru. »Kaj ste vse praznike preživeli v naselju?« smo ga vprašali »To pa ne. Pač pa sem vsak dan Prišel sem pogledat, če je vse v redu,« je pojasnil tovariš Merc. »In kaj ste delali tu v naselju?« nas je zanimalo. »Veste, za servisno delavnico sem" pač odgovoren,« je odvrnil, »zato sem moral pregledati to in ono etvar. V nedeljo sem pregledal vse stroje in tovornjake, če je voda v hladilnikih. Iz vseh strojev sem izpustil vodo, za vsak primer, če bi Ponoči pritisnil mraz in bi se temperatura spustila pod ničlo.« tovariš Merc je še dodal, da je bilo v soboto 28. novembra, naselje skoraj prazno že ob 11. uri. Večina strojnikov, ki so zaposleni na tem velikem gradbišču, je že opoldne izkoristila vlake in avtobuse, ki odhajajo proti Ljubljani, Celju ]n drugim krajem. Vendar pa so mnogi v petek delali še pozno v noč, celo do 22. ure, tako da so že v petek zvečer nadoknadili vse tisto, kar Jih je čakalo v soboto. Iz vo site nam pišejo Ko tu v vojski prebiram naše glasilo, z veseljem zasledujem uspehe, ki jih je »Gradis« do-segel v letu 1964. Ponosen sem na to, da sem član tako velikega kolektiva. Zanima me vse, kar pišete, posebno me je zanimal članek o izobraževanju odraslih. Ko se bom vrnil iz vojske, se tudi jaz želim vključiti v šolo in postati dober član »Gradisa«. Ob novem letu iskreno čestitam vsem članom kolektiva. Klipič Smail, VP 2048 Bjelovar Po strukturi zaposlenosti je naš kolektiv na Ravnah precej mlad. Med nami pa so tudi starejši, ki se postopoma poslavljajo. Ti so svoje moči pustili na delu doma in v tujini. K imenom sodelavcev naše poslovne enote, ki so odšli v svoj zaslužen pokoj ob koncu preteklega leta in letos, smo pripisali še tri nova imena, in to: zidar Valentin Pušpan, strojnik Martin Zadravec in betoner Anton Šinko. Vsi trije delavci so se že kmalu vključili v naš kolektiv, posebno pa tov. Pušpan, ki je že leta 1947 postal naš delavec in je tudi prejel spominsko darilo, ki ga podjetje poklanja deset in petnajstletnikom. Vsi so bili marljivi in vestni delavci, zato jim je sindikalna podružnica PE dodelila nagrado v znesku 20.000 din kot priznanje za vložen trud. Ob tej priložnosti smo povabili Pušpana na kratek razgovor. Mož vesele narave in zdravega videza nam je povedal naslednje: Že skoraj leto dni bo poteklo, odkar sem prekinil delo pri vas. Moram reči, da sem se z vsemi dobro razumel in da so bili odnosi kolektiva do mene dokaj prisrčni. Še vedno mi moj bivši kolektiv nekaj pomeni, saj stepi prebil na delu pri njem od vsega začetka. Marsikdaj je bilo težko, vendar se to pozabi, ko se lahko spomnim več lepih trenutkov. Nerad sem zapustil delo, vendar ima človek na stara leta le rad nekoliko miru. Končno pa lah'-ko potegnemo delček od socialnega zavarovanja, saj sem dosti vplačal. Vsakdanja vožnja iz Dravograda na Ravne me je utrujala, posebno pa ker sem moral zgodaj vstajati. Moja življenjska pot je bila dokaj trda, zato se po 40 letih dela malo le pozna. Delal sem doma in v tujini, kakor je pač naneslo. Včasih, ko ni bilo stalne zaposlitve, smo pač hodili »s trebuhom za kruhom«. Ko sem se po osvoboditvi ustalil, sem si postavil na Viču pri Dravogradu hišico, kjer sedaj v miru uživam svojo zasluženo penzijo. Še vedno se počutim zdravega in da čas prej mine, še vedno kaj »fušain«. Saj veste, kako je, ko se dosti gradi, zidarjev je pa malo. Zelo rad grem tudi k znancem v Avstrijo in ne utegne mi biti dolgčas. Dokler bom tako pri zdravju, se ne bom mogel pritoževati. Končno pa je čas, da lahko počenjam to, kar mi srce poželi. Ob tej priložnosti vam vsem bivšim sodelavcem — upokojencem v imenu poslovne enote izražam prisrčno zahvalo in najlepše želje, da bi zdravi in zadovoljni prebili1 jesen svojega življenja. Zahvala Dragi tovariši! Pozornost, katero ste mi izkazali po tov. Brunotu Wabru, me je v moji hudi bolezni več ko presenetila. Vaše želje za moje skorajšnje okrevanje in še veliko toplih besed, ki mi jih je tov. Wahra izročil, ne bom nikoli pozabil. Tak obisk ti s toliko topline vlije resnično veliko optimizma v ozdravljenje, posebej če veš, da nisi niti trenutek pozabljen od članov kolektiva, kakor je naš GRADIS. Zahvaljujem se tudi za denarno pomoč v znesku 20.000 din, ki mi jo je osebno izročil tov. Wabra. Ob tej priložnosti, ko stopamo v novo 1965 leto, želim vsem članom sindikalnega odbora, članom podjetja veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Še enkrat srčna hvala za vse, Vaš član Boško Pivčevič Franjo Hnzjak se je pripravil na ples Morda bom šol na plos! Za praznike, zlasti če praznujemo več dni skupaj, tako kot smo jih ob nedavnem dnevu republike, 29. novembru, gre vsak rad domov, k sorodnikom in znancem in sploh — kot pravimo — na lepše. Če delavci kar tri dni nimajo dela, tako kot je bilo za dan republike, se nikomur ne zljubi sedeti v samskem domu in prodajati dolgčas. Radovednost nas je gnala v nekatera delavska naselja, da bi videli, kako je tam ob takšnem prazniku, kot je dan republike. Ravno v nedeljo 29. novembra smo okrog poldne prišli v delavsko naselje v Celju. Pred barako je stal mlad fant, lepo oblečen in počesan. Takoj smo ga seveda zapletli v pogovor. Franjo Huzjak je povedal, da je že poldrugo leto pri našem podjetju. Doma je približno 15 km vstran od Varaždina. Zaposlen je na Otoku, kjer sta bili letos dograjeni prva in druga stolpnica. »In zakaj nisi šel za praznike domov?« »Se ne izplača. Škoda denarja za vožnjo,« je odvrnil. »Saj grem itak že 18. decembra domov. Grem na dopust za mesec dni ali še nekaj več.« »In kako boš preživel praznike? Kar doma, v naselju?« smo ga pobarali. Odvrnil je, da si bo že poiskal kakšno razvedrilo. »Morda bom šel v kino,« je dejal. »Morda pa bo v mestu tudi kakšna plesna prireditev. Če bo kje priložnost za ples, bom verjetno šel.« Povedal je še, da ni edini, ki je ostal v naselju. Tako kot on je ravnalo še nekaj tovarišev, ki bodo decembra odšli na dopuste in jim ni kazalo, da bi dobrih 14 dni pred dopustom zapustili naselje in se odpeljali v domače kraje. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis, Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Med prazniki (29. november) v Hajdošah. Delavci so odšli, ostali so le stroji V Mariboru pozornost tudi stanovanjski gradnji Dolgoročna naloga Maribora: orientacija (udi na gradnjo stanovanj — Nadaljnji aktualni nalogi: hitra usposobitev samskega bloka in ustrezne betonarne Za večino naših poslovnih enot in nasploh za naše podjetje lahko trdimo, da smo se doslej v glavnem ukvarjali z gradnjo industrijskih in sploh gospodarskih zgradb. Sicer pa to ni nič nenavadnega, saj je bila vse doslej naša splošna investicijska politika usmerjena zlasti v izgradnjo gospodarskih objektov — industrije, cest, skladišč, silosov, hidroenergetskih in drugih objektov. Vse pa kaže, da bomo v prihodnjem obdobju bolj poudarili gradnjo objektov družbenega standarda, torej izgradnjo stanovanj, šol, bolnišnic, objektov družbene prehrane, otroškega varstva in podobno. Ta preorientaeija v splošni investicijski politiki pa bo terjala določene spremembe tudi znotraj našega kolektiva. v Tudi v Mariboru so doslej razmeroma malo pozornosti posvetili stanovanjski izgradnji. To, kot rečeno, ni nič čudnega, saj je bilo doslej nalog na področju izgradnje gospodarskih objektov več kot dovolj in smo se morali zato bolj specializirati za takšne naloge. Pomembne spremembe v naši splošno ekonomski usmeritvi pa bodo nedvomno terjale tudi v Mariboru določene premike, S tem seveda še ni rečeno, da bo PE Maribor povsem opustila gradnjo industrijskih in sploh gospodarskih objektov ter se izključno specializirala zn gradnjo stanovanj. Tak »salto mortale« bi bil prav-gotovo nesmisel, prvič zato, ker bo nedvomno tudi v prihodnjih letih treba zgraditi še precej industrijskih objektov, čeprav morda ne toliko kot doslej, drugič pa zato, ker je v Mariboru že nekaj specializiranih podjetij za gradnjo stanovanj. Gre le za to, da se elastično prilagodimo situaciji, da iščemo de- majhna, saj ua uro pripravi komaj okrog 8 kubikov betona, tako da krije približno le potrebe dveh gradbišč, Vrh tega pa se bo z izgradnjo nove elektrarne na Dravi tako dvignila višina Drave, da bo voda zalila sedanjo gramoznico. Nujno bo torej poiskati ustrezno rešitev v novi betonarni, ki bo večja in sodobnejša od sedanje, ki je le na pol avtomatizirana in terjajo nekatere delovne faze še ročno upravljanje. In za konec še nekaj besed o letošnjem delu in o nalogah v letu 1965. Letošnji plan v višini 5,5 milijarde dinarjev bo PE Maribor nedvomno izpolnila in tudi nekoliko presegla. Za leto 1965 Mariborčani niso preveč v skrbeh, čeprav bo seveda precej dela treba še poiskati. Na mariborskem področju se bo še v prihodnjem letu nadaljevala izgradnja nekaterih večjih objektov, kot so HE Srednja Drava, farma bekonov v Turnišču, vinski kleti v Ormožu in Ljuto- Abdulali Harum in Beriša Riftelj na toplarni lo tam, kjer se nam bo ponujalo. Gre torej le za delno preorien-tacijo, tako da bo stanovanjska gradnja dopolnilo dosedanjemu delu, gradnji industrijskih objektov. Mariborski kolektiv je o tem vprašanju že razpravljal in ugotovil, da bo ta korak slej ko prej nujen. Prvi korak je bil pravzaprav storjen že letos, ko smo začeli na Poljanah graditi stanovanja za trg na ključ. Seveda pa bo treba to smer še precej razviti in izpopolniti. Nedvomno se bodo Mariborčani lahko v polni meri naslonili na naše lastne izkušnje, ki so si jih pridobili naši kolektivi v drugih krajili, predvsem v Ljubljani (sistem Gradis 62 in 64), v Velenju, Celju, Kopru in drugje. V Mariboru bo možno v nadaljnjem razvoju uporabljati podobno ali isto tehnologijo, gradbene elemente, opaže in sploh koristne izkušnje od drugod. Po mnenju samih Mariborčanov so dani vsi objektivni pogoji, da se tudi v Mariboru »Gradis« uveljavi na področju stanovanjske gradnje zlasti s kvaliteto, solidnostjo in hitrostjo gradnje. Predvsem se bo treba orientirati na gradnjo manjših, razmeroma cenejših stanovanj (dvo in enosobnih stanovanj), saj podjetja, ki kupujejo stanovanja, ne vprašujejo, koliko velja kvadratni meter stanovanjske površine, marveč le za končno ceno stanovanja. Zato je utemeljeno upanje, da bi manjša stanovanja, ki bi stala od 4,5 do, 6 milijonov din, razmeroma hitro šla v prodajo. Razen te naloge, ki je bolj dolgoročnega značaja, sta pred Mariborčani še dve bolj aktualni nalogi: prva je v tem. da bo treba čim prej usposobiti novi samski blok, kajti barake na Pobrežju so že davno odslužile in jih je že večkrat »zbrisala« sanitarna inšpekcija. Nič čudnega, saj so bile te barake izdelane že med vojno za taborišče v Kidričevem. Druga naloga pa terja čimprejšnjo usposobitev nove betonarne. Sedanja betonarna poljske firme »Polimez« je že pre- meru in še nekaterih. Zato je že zdaj zagotovljenih za okrog 1800 milijonov del v letu 1965, torej približno polovica letošnjega plana. Za ostalo polovico pa bo seveda treba delo še poiskati. Precejšnje naloge so se pred kratkim odprle na gradbišču javnih skladišč ob Ljubljanski cesti. Znano je, da Maribor nima takšnih velikih javnih skladišč, kot jih imajo Ljubljana, Zagreb. Beograd in druga velika mesta, čeprav so takšni objekti nujno potrebni. Zato bo gradnja velikih javnih skladišč v Mariboru nedvomno precej dolgoročna in perspektivna naloga, ki bo trajala več let. Kot že uvodoma povedano pa bo treba precej dela poiskati še pri izgradnji novih stanovanjskih objektov. MALI INTERVJU Zelo sem srečna..., V stanovanjskem bloku ti-/ d Šiški smo pozvonili pri Simončičevih. Odprla nam je gospodinja. jKako se počutim o novem stanovanju?« je ponovila naše vprašanje. iPovem vam, zelo sem srečna.« >In kaj vas tako osrečuje?« »Fse je novo, stanovanje je lepo. Prej sem živela v hiši, ki je bila stara več kot 50 let.* Povedala je še, da so ob vselitvi kupili tudi novo pohištvo, prej so imeli staro in so ga prodali. »Kaj pa dvigalo? Deluje?« >Mi p prvem nadstropju ga ne uporabljamo,« se je nasmehnila. »Ampak kolikor vem, dvigalo deluje.« Ko smo precej časa »vrtali«, naj vendarle na novi zgradbi najde kakšno hibo, je povedala, da v bloku pogreša pralnico. Seveda, to je pač hiba projektanta oziroma projekta. iln kaj vam je r; novem stifno-vaniu najbolj všeč?« ^Zaprti balkon In kuhinja, d kateri imam plin, elektriko in še marsikaj. In seveda tudi centralna kurjava. V starem stanovanju smo morali ogreoati sobe s pečmi.« Zidarji in tesarji pred odhodom v Nemčijo Intervju s šefom PE v ZR Nemčiji tov. J. Lipovcem Med prazniki 29. novembra smo na centrali podjetja ujeli šefa naše poslovne enote v Nemčiji tovariša Jožeta Lipovca. Čeprav je bil ves čas močno okupiran, smo le ujeli nekaj trenutkov, da je za bralce »Gradisovega vestnika« odgovoril na nekaj vprašanj. (Piše naš priznani inštruktor Lojze Zorec) O delu v Nemčiji je bilo že dosti napisanega. Da dopolnim nekatere zadeve, se kočno tudi sam oglašam iz tujine, predvsem bi rad opisal delo tesarjev. Tesarji, ki so bili poslani za izvajanje opažerskili del v ZR Nemčijo, bi morali začeti z delom v Frankfurtu na gradbišču univerzitetne klinike, tu pa zaradi nedokončanih načrtov ni bilo posla. Tudi ob začetku dela ni bilo mogoče zaposliti vseh tesarjev na tem delovišču. Zaradi teh pomanjkljivih načrtov še danes ne moremo zaposliti vseh tesarjev na tem objektu, ki ga imamo prevzetega za tesarska dela. Naše prvo delo je bilo na gradbišču AFN radiooddajne postaje. Tu še danes dela skupina naših zidarjev. Tesarji pa so pred nekaj dnevi končali delo na tem objektu. Precej časa so delali tesarji na treh objektih. Sedaj pa delajo še samo na dveh gradbiščih: »Tiefgarage« in na univerzitetni kliniki. Za predstavo navajam nekaj številk. Stavba je dolga 142 m in široka 97 m, tlorisna površina meri 13,893 m2. V temelje je bilo vgrajeno 189.000 m2 betona, prav tako je treba opažev za čez 180.000 m3. Stavba bo visoka 12 nadstropij, v sredini, ob krajih pa se stopničasto končuje. Zanimivo je tudi to, da se že v kletnem prostoru gradi kopalni bazen z vsemi priključki in napravami za čiščenje vode. Izdelava opažev za ta bazen je dala tesarjem precej vetra, norme pa so bile nedosegljive. Spodnja klet je pod gladino reke Maine, ki je oddaljena od objekta ca. 80 m, vendar nimajo nobenih težav z vodo. Črpalke, ki so postavljene okrog, obratujejo brej nadzora. Sam objekt je razdeljen na detajle, ki meri jo od 800—1.600 m2 v tlorisu, med seboj pa so diletirani. Dosedaj je narejenih v spodnji kleti pet detajlov v zgornji kleti pa dva in ravnokar delamo en detajl v pritličju. Vsi opaži so sestavljeni iz cevnih odrov; na teh so pritrjene stojke s posebnimi sponami, vsak tak oder prevzame 30 m2 opažev za ploščo ali nosilec. Več o tesarskem delu v prihodnji številki. Tudi jaz želim vsem članom kolektiva srečno novo leto 1963. Zasluženo priznanje Šofer Peter Slabe, ki že vrsto let uspešno vozi po naših cestah, je nedavno doživel ponoven jubilej. Za njegovo vestno delo in za prevoženih 100.009 km brez popravila, ga je tovarna Mercedes-Benz odlikovala z zlato značko in mu dodelila posebno diplomo. Šofer centrale Peter, pod katerim imenom ga poznajo vsi gradisovci, je v podjetju že polnih 17 let. Od tega vozi za centralo podjetja že 14 let. Ob tej skromni slovesnosti mu je glavni direktor podjetja ob navzočnosti pomočnika glavnega direktorju ing. Jožeta Uršiča in Antona Martinška, glavnega inženirja za mehanizacijo, podelil posebno nagrado. Ko smo po tej skromni proslavi vprašali tovariša Petra, kako se počuti sedaj, ko je prejel odlikovanje, je skromno odgovoril: »Isto kot prej, samo še z večjim veseljem boru vozil in še bolj pazil na svojega konjička.$ Ob zaključku razgovora je dejal, da bi rad izkoristi! ta razgovor ter da želi vsem članom kolektiva veselo in srečno novo leto 1963. Peter, tudi mi ti iskreno čestitamo! Vprašanje: Kako vi, kot šef naše prve poslovne enote v tujini, ocenjujete naš prvi nastop izven naših meja? Odgovor: Če bi govori! na usta našega pogodbenega partnerja, tj. s strogo strokovnega stališča, potem pomeni naš nastop v tujini popolno enakovredno uvrstitev z ostalimi nemškimi podjetji. Ime našega podjetja je v Frankfurtu in daljni okolici dobro poznano vsem vodilnim članom našega poslovnega partnerja. Mnogi nemški delovodje se med seboj tudi skregajo zato, da hi obdržali naše fante in odrinili druge. Upravičeno trdim, da smo se popolnoma afirmirali. Tudi takole se prileže Vprašanje: Kako so se naši člani kolektiva vživeli v tamkajšnje razmere in kako so se zadržali kot Jugoslovani. Odgovor: Moram priznati, da so se vsi zelo hitro vživeli v razmere v tujini. Če bi pa naš nastop presojal z narodnostnega stališča, potem ga pa lahko ocenim le z najvišjo oceno. Izjem ni bilo. Vsi, do poslednjega, so se pokazali, da so dobro vzgojeni in narodnostno zavedni Jugoslovani. Če je bil kdaj s strani kakega tujca storjen poskus političnega očitanja, so nanj vsi kot en mož strnjeno .odgovorili z dostojanstvenim prezirom. S sedanjo homogeno ekipo smo prav lahko zadovoljni, ker je. dostojno repre-zentirala našo stvarnost. Vprašanje: Kakšne so perspektive in s kakšnimi upi pričakujete leto 1963? Odgovor: Tudi na to vprašanje mi ne bo težko odgovoriti, saj je nanj dal odgovor kar nemški partner, ko je povabil predstavnike našega podjetja v Frankfurt in jim predložil sklenitev pogodbe za angažiranje za naslednjih 200 novih delavcev. To pa pomeni, da bomo v letu 1963 najmanj podvojili sedanjo posadko in to takoj po novem letu, Tudi to je za nas veliko priznanje, saj smo v deželi zagrizenega konkurenčnega boja, kjer odločajo tudi desetine ali stotine DM, da se delo dobi. Seveda pa nobenih utvar, le s pridnim in vztrajnim dcloin, predvsem pa z razvitim posluhom za kvaliteto in smotrno organizacijo bomo obdržali že priborjen sloves, ker tudi v Nemčiji velja pregovor: Dober glas seže v deveto vas, slab pa še v eno dalj. Vprašanje: Naše bralce bo gotovo zanimal tudi finančni uspeh. Ali nam lahko o tem kaj poveste? Odgovor: Če mislite pri tem moj osebni dohodek ali dohodek naših fantov, potem je ta razviden v plačilnih listali. Ne vodimo dvojnega knjigovodstva. Kaj pa bodo izmlcli naši devizni mlini in ali nam bodo dali »otrobe« ali »nularco«, to bomo pa še videli drugo leto potem, ko bomo potegnili črto pod zadnjo številko. Vprašanje: Vaš zadnji odgovor pa zveni tako, kakor nekega naših sodobnikov, ki v nedeljskem »Delu« zabija žebljice, kako to menite? Odgovor: Čisto preprosto, tisti, ki v nedeljskem Delu zabijajo žebljice, so vendar naš! pomembni sodobniki, ki včasih previdno ali vztrajno zabijajo žebljice. Sicer pa sami vidite, kam te žebljice zadevajo. Mi pa po gradbeniško »ornk cvek« in ga zabijamo, če ni drugače, kar v sredo grče. Pa še nekaj, želim izkoristiti to izjemno priložnost, da vsem bralcem »Gradisovega vestnika« in pa članom kolektiva želim v novem letu 1963 mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. Šofer Peter Slabe s svojim mercedesom »GRADISOV VESTNIK« * Stran 6 e YU-LJ 293-45 Poslovna enota v Nemčiji ima tudi svoj avtomobil. Ne more se trditi, da je posebno reprezentativen, tak je, kot jih srečujete na stotine po domovini, tu v Frankfurtu mu pa še nismo videli brata. Ker ni reprezentativen, mu nalože vse, kar poslovna enota potrebuje. Komnibus ima ljubljansko registracijo Lj 293-45, in to je edinstven primer v Frankfurtu, kakor tudi na avtomobilski cesti v smeri proti Kasselu, Avtomobili z našo registracijo so zelo redki. Pripetilo pa se je nam že mnogokrat, tako v mestu, kot tudi na odprti cesti, da so nam nepoznani avtomobilisti trobili ali nam mahali in nas pozdravljali. Včasih smo ujeli na uho tudi kakšno besedo veselo razpoloženega potnika, ki je tako nepričakovano srečal v tujini košček domačega. Prav otroško so se veselili in to samo zaradi YU Lj 29 . . . Šofer Slavko Kupljen, vulgo »Slave«, pred prihodom v Nemčijo dolgoletni šofer sedemtonskega Saurerja na gradbenem vodstvu v Mariboru ni imel ob prihodu v Frankfurt malo težav. Toliko let je prevažal samo »šoder«, in še to po cestah brez posebnega voznega reda in brez šema forov, sedaj pa je kar naenkrat »prešaltal« na osebnega, in da vozi po takem mestu, kot je Frankfurt, kjer si je tako vse podobno in kjer začno zadnji takoj neusmiljeno trobiti, če le za hip neupravičeno ustaviš vozilo, da bi se na primer orientiral. Sicer pa največkrat vozi itak sitnega šefa. ki se mu vedno mudi in bi bil komaj zadovoljen, če bi že kar prvi dari vedel za vse ulice v mestu. Pa te nemogoče »Umleitunge«, še pred eno uro ni bilo tabel, sedaj je pa že »obvoz«. Pa jo Slave le vozi brez hujših težav in karambolov, le skrbi ga kar naprej, kako bo šel čez Alpe. ko bo zapade! sneg. Iz Ljubljane do Frankfurta je vozil tri dni in sproti popravljal sam ali pa iskal pomoč pri servisih. Razumljivo, saj avto je bil še skoraj nov. pa se »mrha« nikakor ni hotela vpeljati. Pa bo že nekako, komaj že čaka, samo da bi že enkrat vedeli, kdaj bo tisti dan X, ko bomo šli domov. • Pohod v neznano Junghofstrasse 2e kar prvi dan po prihodu v Nemčijo je bil tov. Ludvik določen, da bo delal še s tremi drugimi tovariši na objektu Hessische Landesbank ki je v centru mesta v Junghofstrasse. Čisto enostavno je to. Mar ne? Posebno za tov. Ludvika, ki ni znal niti besede nemško. Od naselja do te stavbe tudi ni dalj kot sedem kilometrov. Greš najprej kakih 300 m do tramvajske postaje, potem sedeš v tramvaj št. 14 in se pelješ do opere. Tam izstopiš, greš po Neu Maizerlandstrasse naravnost, ko ta zavije proti severu in se že približaš Gotheplatzu, pa zaviješ v levo in že si v pravi ulici in skoraj ne moreš zgrešiti gradbišča, Da, danes je to seveda zelo enostavno, takrat pa, takrat pa je le bilo drugače. Hrabri »mutci« so se pa le podali po popisu v neznano smer in se po dolgem tavanju zopet vrnili na izhodišče. Bila je to tudi sreča, kar tako niso izgubili zaupanja v instinkt orientacije in ponoven, še bolj zagrizen pohod jih je le pripeljal na cilj. • Družbena prehrana V čl. 15 pravilnika o delitvi dohodkov delavcev podjetja .Gradis«, poslanih na izvajanje investicijskih del v ZR Nemčijo, tudi piše, da mora vsak delavec poravnati, poleg obveznosti do nemške države, tudi svoje obveznosti do »družbene prehrane«. Seveda so ob prihodu vsi z zanima njem iskali družbeno prehrano. Prvi dan je še nekako šlo. aktovke so bilo še nabite dobrot in »bir« se je nekako zdel vsem čudno poceni, komaj 50 Pl za steklenico. Nekatere je le skrbelo, kako se bo iz telesa premaknilo ko že nekaj dni jedo le suho hrano. Pa saj bi še šel pojest kaj toplega v gostilno, pa ne veš, kako bi vprašal. Drugega dne se je iz pisarne raznesla vest, da bo zvečer topla večerja. Zvečer so vsi navdušeni hiteli v jedilnico, kjer naj bi se delilo nekaj posebno dobrega, rekel bi skoraj svečana večerja. Razočaranju pa ni bilo zlepa konca, ko je kuhar preko krompirja polil neko rjavo brozgo iz katere so tudi štrlele kosti. Nekdo je celo pripomnil, da je to piščanec v omaki, morda je bil tudi vrabec, točno nihče ni vedel. Naslednjega dne pa je že stekla lastna »družbena prehrana«. Tov. Križnik, zidar, nekoč pri vojski pomožni kuhar, se je pod silo prepričevanja le spomnil kaj vse so dajali pri vojakih poleg »pasulja« še v »kazan«. Od takrat pa do današnjih dni teče družbena prehrana kar zadovoljivo. Skrbi ima le kuhinjski odbor, ki mu nikakor ne uspeva pripravljati še cenejše hrane. Jedilnik tudi ni posebno pester, fižol lahko obračaš le na malo načinov. K sreči ga še vsi radi jedo, pa niti ne napihuje ne seveda najboljšo lastnost ima pa zato, da ga ni potrebno niti lupiti. Problemov pri družbeni prehrani torej niti ni. • Direktor je prišel Napovedan je bil obisk glavnega direktorja. Končno. Sedaj bo 1 nastopil cas, da mu vse povemo, ne samo težave, tudi krivice, ki se nar god^o, pa da se ta nesrečno sestavljeni pravilnik popravi tako, da bom vedeli,^da smo daleč od doma, da smo samo mladi možje, da smo pustil doma še mlajše žene in še in še. .. Seveda, kaj se to pravi, niti teren skega dodatka niso predvideli in tako daleč smo na terenu, pa če ne gr v DM, vsaj v din. Seveda tudi na dopust so popolnoma pozabili Kaj č bi kar jaz »spustil« en konstruktiven predlog, pa za vsak teden bivanja Nemčiji dobimo po en dan izrednega plačanega dopusta recimo ne>= podobnega, kot je bilo pri delih v Skopju. In še in še so se delali sklec kaj vse moramo povedati glavnemu direktorju, tako da bo vedel za mnenje ... in popravil vse krivice hkrati. Seveda Je prišel glavni direktor, veder in nasmejan kot vedno Ka P?3*"1 „sm0 °ko11 nlega m se pogovarjali o vsem, kaj se dogaja po svet m pri nas doma, pa o perspektivah in o novem delavskem svetu in š kar- se lcPo in rado posluša. Seveda nam je tudi poveda kupovati zato Sreh«.kaVaml z5služlti in DM podjetje ne bo mogl topih in maiali t?dni daše lz,gube' Počasi pa vendar sigurno so s direktor prav ‘" skleci m na koncu le vsak le potrdil. da ima eiavn ® Pod stalnim zdravniškim nadzorstvom vue uotgo let nazaj ni nobena skrivnost da ima v. NemčFji svojega posebnega konjička. Kar naprej bi vrtal pod kože včasih tild1 kaj prerezal, ali pa vsaj stiskal kake ture. zdravil revmatik vsak bolnik osebno javiti, že da bi zdravniku tolmačil bolezenske pojave kar vsakega postreže v svoji »ordinaciji«. Prvo, kako je s temperature Nič, potem ne bo hudega. Rebra te bolijo? Si padel — siedi primerenpri jem m »pacient« ne čuti nobene bolečine. Vidiš če bi imel počeno a bial?emyoMo.rebr°’ M 16 °b t6m StiSkU iskal nekje pod Tafo^om l a£ . Tako se razvijajo dialogi. Pa se javi nekega dne nekdo, seveda m je nerodno povedati, tam kjer hrbet dobiva drugo ime tam ga prav bol ?odee h, fmafr Stran' hudega’ ščeP=c kamelic bol dalVpol Utr pod20 mln^t In ielin £edel b0Š ter Se namakal enkrat na da ni več rabil' 1 JG m° poslusal- Cez teden dni je že vrnil lavor, ker g ker ni’lŠnii-niiSCrfiEEt„m"J6 domačl pogodbeni zdravnik že prišel na sleč razgovoru ^ ?r,?dl?0,Vega Pacienta na pregled. Ob zadnier mochtejauch mei°n Ge,Mle££ “u tud^ra^^er^em^h^p^ to mStli1 kmalu konec.^0 n0V °Pel Admirak T°rej' privaine praks Jo - vec iravil. Straža bdi ni, ca si i mtrali ni vesi £magu/ii> lljlllUUllll slavo pojmo do ne Tisto pa še kar di da soglašajo na h ko pa,$e domov p vsak po svoje dvif To naš je 'direktor glavni, ki pravilnik sam stori, to konjiček mu je slavni, cvenk od njega ne leti. Zdaj razcvet se čudeži se še gode. W irtschaftsmunder Stari vabi v goste. Strojev to bo cele znanja polne vse Uresničene vse u potešene vse To deviz bo in bomo delali pet Indija se nam Koromandija dehti. Al, da čudež bo neznanski: nam na mah se razjasni, da za srečo velikanski znoj potreben, roke tri. Gričar velik je pisatelj, Gradis ves ga že slavi. Vseh okrožnic je zbiratelj, tolar sploh mu ne diši. Kajii sicer bi spremenil svoj poklic in šel bi tja, kjer za malo vrst naplenil, morje tolarjev, zlata. V klubu naših lileratm le še takle jim fali, da med družbo takih bratov koga delaf nauči. Ravnikarja ni brez banke, banke ni brez lkota, Orden velike opanke banka čaka, da mu da. V enotah godrnjajo: iBančnih potrdil še ni.* Iko: >To je, ker imajo v glavah le po ščep soli.* In skrbi vsak mesec sproti, da bilance so nared. Naj nikogar nič ne moti, če zahteva vzoren red) Ata Uršič za načelo, da je malo le princip, a da treba plačat delo, kar si storil, tisti hip. Vsega tega ni pozabil, se je trudil in potil, bika za roge je zgrabil, se pravilnik je rodil. Jože Uršič res je sila, kar si zmisli, to drži. Zraven tudi kakšna kila odločitev podkrepi. Anton inženir je glavni, prvi strojni komandant. Menja Drave strugi davni tok, ta Tone — naš U Tant. Na poliFko se razume, dialektiko pozna, aktivira silne ume, če se kje kaj zavozla. V delu ga močno zanima, kaj krog njega se godi. Ni vse prav, če kdo pokima, kadar ni na liniji, Alfred glavni je podjetja inženir, ki ga skrbi, kaj še tega se stoletja na objektih lahko stri. Na pripravi dela grozna je pobuda, da kipi kar čez vrata, okna ... Kdo zna. kam se jim tako mudi? Silna je možgan kopica elektronskih in naprav še drugih, ki kot ptica rešijo še tak sestav. Vrh tega pa še bo dobil čisto novi satelit, da lahko jo bo usmodil, kamor zdaj ni mogel prifl To bodočnosti je slika, tisto pa, kar zdaj velja, je Petelna res odlika, Gradis da preklet pozna. Sever čez je dobil kadre. Vse na nitki jih petja. Je vsem skupaj oče — padre, kartoteko vsak ima. Kaj, ko s kadri taka zgaga: malo jih je in preveč. Tožba, prošnja ne pomaga, šefom vsem ni moč ustreč\ Zdajle naj zaupam eno (in to čisto na uho): kava v zvezi ni z oceno pa čegrajj jo pijejo. utonil p, podamo, je dviga hrup. Zdaj pa na vrsti so naše enote, naj se obvarjejo kurje slepote. Tole se nam je zares pokazilo, vsakdo si pisal je svoje merilo. Vsakdo po svoje si točke je pisal, kakor da mucko in miško bi risal. Zdaj smo se vendar drugače zmenili. Tokrat principe enotne zgradili. Druga zadeva, ki ni se skazala, gre za merila, ki so še ostala, norme, akorde in druge vrednote, vsak jim po svoje spet pisal je vsote. Ta naj poslej bi bila res enotna, a le o osnovi, ne pa celotna; vsak ima nekaj, kar dela človeka, kar drugi pač nima, ker ni od peka. Strašno se v Ravnah bojijo, da kdo bi javil se tam in podrezal v njih hobi. Tako, denimo, podjetje še eno, ki bi mešalo račune in štreno. Bazo, naselje najzaljše imajo, svojih ljudi le od sebe ne dajo. Znani so tudi po šefu in kavi in še po kakšni veliki proslavi. Na Jesenicah jim ose gre na juriš, pri njih si oglej, kako si zakuriš. Blooming valjarno na Belcali gradijo, iLabaoo nema*, tega se držijo. V Skop ju je Francelj zaslužil kolajno, svoje ljudi on priganjal je vztrajno. Kar koli že bilo pred njim bi razgrnil, Vovk pa: »O, o, to pa ne,* bi odvrnil. Burje, tajfuni, visoki valovi, koprska barčica pa še kar plovi. Gor na Šal ari ose hiše enake, ni se jim treba puliti za dlake. Naj bo že dobro, a V slabo, ni' hudo, za Gabrijelčiča tako ni čudo. Lepa beseda njegova je vsaka, vemo za zvitega tega lisjaka Na barikade Kranj trdno je stopil, v boju za delo se skoraj potopil. Je kvaliteta rešila jih zlega, To pa zato, ker Fras večkrat jih krega. Vse to izvleklo jih bo iz težave. A sindikat, ki odprte je glave, ni znal politično delo voditi, važno je — mislijo — le da so siti. Zalog zares je najbližji Ljubljane, z rožicami poti mu niso postlane. Dnevnic za Zalog ne da se pisati, torej tja nihče se noče peljati. Dela jo sami, kol zn avi vejo. njih pa restrikcije najbolj tepejo. Nove so Jarše jim zvezda vodnica, žalostno to je — pa vemlar resnica. Zdaj že na vrsti so naši obrati, OOP naj bo la prvi med brati. Za elemente montažne grajeni, z vsem so mogočim zelo zaposleni. Upajmo, letos da šlo bo na bolje in da montaža zorano bo polje. Organizacija taka je dela. prosta sobota jim skoraj bo pela. Končno zapihale druge so sape, novi se stroji podali čez grape. Strojno prometni obrat posojila dobil je, vsem so se lica zvedrila. Potlej vse skupaj je slana pobrala. Šef kar sam plače razvaža in tala. In še nadure teko jim kot žganje pa disciplinsko neznano ni pranje. Včasih kdo v Loki tako je zaružil, da nas z »Jelovico* s silo bo združil. Letos se prvič tako je zgodilo, vse nas pri miru živeti pustilo. Lesa ne manjka, si zidajo halo. O, da bi cvenka se več kaj nabralo. Dobri so gazde, a včasih bi cene morali videti, če so iz pene. Nova v kovinskih obratih pometa metla v Ljubljani in mnogo obeta. Pridni so in disciplino poznajo, zlasti z remontom svoj delež nam dajo. Nekaj pa treba za grajo je reči, streha nobena ne smela bi teči. In če na strehi se luknja je skrila, kaj, če kuverta bi luknjo dobila? Maribor — tudi kovinski obrati. Med sabo si znajo perilo oprati. Včasih je komu poguma premalo -pismo podpiše naj, da bo držalo. Z nemimi stroji opravka si dajo, stare pa včasih na stran zapet ja jo. Kaj naj še rečem, da brihtne so glave, junaško se rinejo skozi težave. Mlad še biro je pri nas, Benjaminček, gori na Pohorju zapil spominček. Silno veliko jih strašno študira, vmes pa se tudi še kaj sprojektira, Drug že vrh drugega — taka je gneča (cela še rebra imajo in pleča) Taka Ljubljana je, saj vsi že veslih £**g zel° Tfd razl(Ar‘e’ letos se spravila je še na ceste. 2raoen se kakma nadura pr,,^ne' Zelezokrivska enota se bliža, druzba se *or‘. >e zbrala-. kaže, da tole kaj dolga bo viža. - I v wc’leJ}ozn^°’ Bera pri >gnarju« bila je bolJ pičla, h* 1 W “ i sfi * ?%ZTCS ŽS .. Mnmdtf&hFŽ .to,pa, - zdaj velik, *• "opprekk, >„,» preMe,,. s Zda> *m° pri koncu, kosti smo ozrli, in šJ za rtJfhMugžvfŠMJ marsikateremu trebuh odprli. V Dinskil^kleteh (dveh) na vino iz Cc ,e kateri hudo kaj zameril, V vinskih kleteh (dveh) pa mnojet^ z novim bo letom počasi odmeril. a vse brez avta, ker to gor je - moda. Dos* seved* seJe [e godilo. . J preden se leto je okrog obrnilo. V Celju, hura, gredo usta narazen, Vsega napisati ni,več mogoče, tudi mošnjiček za letos ni prazen. parsikajfbilo bi tud, prevroče. aU že* zdaflTTsiirjimm^C^ (¥ ogledalo nam vsem sem postavil Ne verjemimo vsega zlim prerokom, * nw0V€mu J?*uu a^° nazdraDi/: suši se bodo postavili v okom. j * veseUa bodi posestnik, Mladega šefa so letos dobili. ‘ 1 ,z srca zeli Hiša za trg jih rešila bo v sili. GRADISOV VESTNIK Spet se leto je usulo, skupaj zavežimo culo in preglejmo, kaj smo zbrali, da se ne bi goljufali. Saj ne bo prevelik greh, če odremo se na meh? Taka prva je beseda: letos je še polna skleda. Bog nedaj, da bi zabavljal čeznjo, ali se postavljal, ker za drugo leto vrag nam obeta potnih srag, Ni bilo še leta konec pa je bil že počen lonec. Počil, res, da ni na sredi — kdo se znajde v hudi zmedi: strela z jasnega neba bila je restrikcija. In tako že spet smo v kaši, kdo nam luknjo to zamaši? Kaj! Na prazno so gradili, zdaj se v mišje luknje skrili. Plača naj pa — ljubi brat, če ga žgal je birokrat? Maja — da se ne pozabi -cvenka vedno več se rabi. Delavski je svet odločil in takole je naročil: »Dvajset jur jev in še pet, manj nihče ne sme imet’* Junija smo čisto resno na izvoz se vrgli besno. Štiri leta govorili, zdaj smo posla se lotili. Gradis vendar ni od muh. Žep aV poln bo aY suh?* Nove svete izvolili, stare dobro smo zapili. Blizu tisoč jih odloča, rešeta vprašanja žgoča. Pa centralni je organ iz uslužbencev izbran. Julija, kaj ne bi spaka, svojo vsakdo rad namaka. V Poreču špetir imeli, deske izpod r ... so vzeli. Šefe tri za Ankaran moral menjat je Keržan. Oh, avgusta le smo spekli listo, kar smo večkrat rekli Nekaj smo le krivi sami, r Str okovu jakom po uspehu* pozno je, ko vsak se zdrami, (včasih moraš pa po grehuj da čez plan gre‘zaposlitev -Smo začeli pike štet, in da je na vrsti britev, zdaj ni važno, če znaš pet. ko bo treba v živo seč, X 4 dati dosti jih za peč. n septembra pse smo dali ter si družno pomagali. Naj dovolj bo perspektive! Ak’ nas čas bo pustil žive, bomo krizo lo prebredli, če ne bomo vsega snedli. Se pogled naj bo nazaj, kje se je zgodilo kaj. Januarja smo vrteli, kaj v statut si bomo deli. Dolge bile so razprave: težko najti člene prave vsak je hotel prav imef, kot da je le sam na svet'. Februar bil v znaku pusta. Mi pa le velika usta, kak5 bi skrajšali si teden. Marsikdo še zdaj je zmeden. Gradis je dobil kolajno, v Skopju delal je sijajno. ■Marca sindikalni davek gor doživel je popravek. Zenske so svoj dan slavile, zraven fejst se ga napile. V Kranjski gori pa še Vovk smučarjem je rekel: Horogh. Aprilu nič se ne verjame, le bilanca se izvzame. Stari je na Nemško vandral, tam se je za delo nshandlal*, V Miinchen šlo je kup ljudi, da se >nekaj* nauči. Na toplarni solidarnost je premagala nevarnost. Gradis je le huda moč, če je treba skupaj skoči Hm, oktobra, kaj naj pravin športne (S1G) trofeje slavir. Spet začeli smo razprave, spet so polne naše glave: nov pravilnik je končan, kdaj bo videl beli dan? Ja, novetribra o baraki, — no, pa le ne čisto vsaki — dosti je bilo besede. Navsezadnje take bede ni nam treba, ni nam v čast. zdaj, ko vse je naša last. In decembra konec leta vsak si boljšega obeta. Z obračuni vsi hitijo, da denarja nalovijo. Vse, kar miga ino gret, seje, beli si glave. Kdor uspehe bi našteval, kdor pregrehe bi preštet, tale dolgo bi samevat in gotovo se uštel. No. pa lo naj nas ne moti, da le Gradis gor drži in da nas po pravi poti vodi zvesto. Z njim smo vs. Li k&j m ms vrbua noaj@; VS65CICC SMBRNi IKDtLSlS ooo vP> RWJ y> §r§ o.. M ^ZAHa c -X ?<Ž>" M/ w> X/ %SS& MILAN INGRID PRAVI. DA NI PRI PRAVI, ,KDOR S SMUČMI HITI K£R ZLOMI 31 KOSTI! xx Statut gradiš svoj ima PRAVICE SVOJE VSAK POZNA A PO STARI JE MODROSTI 9 ^NOTER TUD* PRECEJ DOLŽNOSTMI C iMRTEtffr um 31!M GM&lgTP&IBlL uam ruiipiG] M/ SfiŠff IF&MILi NOVI D sp mvo & v f to [?7/W_2Šyb#iz sum V P©QC©3>, I V JIPA! 5LS3,K^5C@ 13 skom sascsmM a, WRfl0l|lNCBrO»IB®flf \pKMl B- 1 St c ilHlTj®' V ‘GOnU^3’ lL. 99 ovi RAVIl NIK OS-P< ■&1 U(S)&t