Celje - skladišče
D-Per
159/1982
^	1119820613,35
informator
■m
nje nje ss - nje gorenje gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št.35.—Leto XVII.—Titovo Velenje, 7. 7. 1982
ZAVZETO NAPREJ!
Kmalu razprave o gospodarjenju
Minilo je prvih šest mesecev letošnjega leta in pred nami so razprave o gospodarjenju. Opraviti bomo morali polletni obračun dela.
Čeprav je napočilo že pravo vroče poletje, pa lahko rečemo, da poteka proizvodnja kljub temu prizadevno naprej. V nekaterih obratih in temeljnih organizacijah je več dela, drugje manj. Se vedno ostaja prva naloga — proizvodnja za izvoz! Tega se gotovo zaveda sleherni delavec in temu smo letos namenili tudi največ pozornosti.
Kakšni bodo uspehi, bo kmalu znano. Resnici na ljubo moramo povedati, da na izvoznem tržišču ne dosegamo takšnih uspehov glede dohodka kot v domači prodaji. Toda z izvozom si zagotavljamo devize in s tem možnosti uvoza reprodukcijskega materiala.
Razpravam o poslovanju smo v Gorenju vedno posvečali več časa in tako naj bo tudi odslej. Poslovodni organi in strokovne službe bodo tudi tokrat pripravili ocene poslovanja in z njimi se bomo seznanili v samoupravnih delovnih in sindikalnih skupinah. Povsod, v vsakem okolju, bomo morali spregovoriti o lastnem delu. Ob obračunu dela bomo morali posebno pozornost posvetiti predvsem postavljenim planom in pogojem, kako te plane kar najbolj učinkovito izpolniti.
Res je tudi to, da leto 1982 pomeni enega najtežavnejših v skoraj polnih treh desetletjih obstoja Gorenja. Vendar tudi včasih ni bilo nič lažje. V Gorenju nikoli nismo vrgli puške v koruzo in je tudi zdaj ne smemo! Nasprotno, strniti moramo vse sile za dosego kar najbolj smotrnih ciljev. Enotni, z elanom, moramo stopiti na skupno začrtano pot! Zavzeto moramo naprej brez omahovanj!
V takšnem času smo v Gorenju navadno imeli tudi kolektivni letni odmor. Letos tega ni. Kljub temu pa je že veliko delavcev na zasluženem oddihu. In prav je tako! Novih moči si moramo nabrati kjerkoli; v naravi, ki nam daje moč!
IZ ROKOVNIKA ZA OBRAVNAVO POLLETNEGA POSLOVANJA
Izvršni odbor osnovne organizacije ZSS Delovne skupnosti skupnih služb Gorenje TGO je na redni seji 24. junija sprejel predlog rokovnika za obravnavo polletnega poročila.
Tako bi naj do 10. julija pripravili poslovodno poročilo, obdelano po sektorjih.
Razširjena seja izvršilnega odbora je predvidena 13. julija, do 20. julija pa bi naj bile zaključene razprave po sindikalnih skupinah.
Do 25. julija bi naj bilo izdelano tudi finančno poročilo, delni oziroma zbori delavcev pa morajo biti opravljeni do 30. julija 1982.
NAS POGOVOR
o zmanjšanju proizvodnje v TOZD Štedilniki
SPREMENJENI POGOJI DELA
O začasnih ukrepih v omejenih pogojih gospodarjenja smo se seznanili v začetku junija in o tem obsežneje poročali v Informatorju, štev. 29 (8. 6. 1982).
Pogoji dela so bili takšni, da smo morali sprejeti začasne spremembe planov proizvodnje v juniju. Ponekod smo proizvodnjo povečali, drugod zmanjšali. V tozdu Štedilniki so zmanjšali proizvodnjo in o tem smo se pogovarjali z nekaterimi sodelavci v tozdu. Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili, pa naj bi že v avgustu vzpostavili normalno proizvodnjo in tako bi tudi uresničili željo delavcev, da bi znova uvedli delo na četrtem montažnem traku, ki so ga v začetku junija ukinili.
V tozdu Štedilniki so pred nedavnim zmanjšali obseg proizvodnje. Po prvotnem planu bi morali dnevno izdelati 1560 štedilnikov, sedaj pa je trenutni dnevni plan 1200 kosov. Zmanjšanje proizvodnje so izvedli na ta način, da so ukinili delo na tako imenovanem četrtem montažnem traku. To je praktično pomenilo, da so morali za 65 delavcev tega montažnega traku najti drugo delo. Delavci, ki so se v petih letih ob montažnem traku dodobra spoznali in dosegli lepe uspehe, so se morali ločiti od dosedanjega dela. To gotovo ni bilo lahko. Vendar, kot so zatrdili v našem pogovoru, upajo, da bo kmalu spet,stekel „četrti" trak. O tem smo se v tozdu Štedilniki pogovarjali z nekaterimi sodelavci.
Branimir Drev, mojster ukinjenega četrtega montažnega traku. V Gorenje je prišel leta 1969, ko je končal osmi razred osnovne šole. Začel je delati v „stari" hali kot delavec v montaži štedilnikov, bil je kontrolor plina. S preselitvijo proizvodnje v nove, sedanje prostore, je dobil novo delo. Do leta 1973 je bil transporter, občasno je nadomestoval mojstra Po vrnitvi iz JLA leta 1974 je opravil interno kvalifikacijo ključavničarja, leta 1977 pa je postal mojster montažnega traku. O sedanjem ukrepu je povedal takole:
„0 tem imam svoje mnenje. Če je treba zmanjšati proizvodnjo, se strinjam. Vendar, če mora biti tako, naj nam točno pojasnijo. Če ni materiala, moramo to vedeti. Če naši izdelki niso več zanimivi na tržišču, tudi o tem naj nam dajo strokovni delavci pojasnilo. Tu je bilo 65 sodelavcev. Vendar
smo se dogovorili in problem rešili tako, da brez dela ni ostal nihče. Mislim, da so sedaj vsi zadovoljni. Kljub temu pa bi radi znova delali skupaj, tako kot smo preteklih pet let. Težav ni bilo nikoli in tudi sedaj so sodelavci razumeli odločitev."
Jože Verdev, obratovodja stiskalnice, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. V Gorenju je zaposlen od leta 1967.
„Spremembo plana proizvodnje smo sprejeli z razumevanjem, vendar bi bili delavci danes pripravljeni delati še več, seveda ob zagotovitvi vseh potrebnih materialov. Ko pa je prišla ta sprememba, smo se odločili, da naših delavcev ne prerazporedimo v druge tozde, temveč jih zaposlimo na delovnih mestih v celotnem obratu. Tako je bila oblikovana skupina približno 20 sodelavcev, ki imajo delo pri popravilu, sortiranju in prebiranju nekurantnih polizdelkov in drugega materiala. Nekaj jih dela tudi v drugih oddelkih, v glavnem pa smo jih prerazporedili na preostale tri montažne trakove. Tam se je tudi povečala dnevna proizvodnja za okrog 40 kosov.
Tako sedaj delamo na montažnih trakovih samo dopoldne, v stiskalnici pa smo opustili nočno izmeno. Le v emajlirnici je delo ostalo nespremenjeno. Seveda pa je želja ena: čimprej preiti nazaj na normalno proizvodnjo!"
Mira Tomašek, sestavljalka na montaži, v Gorenju od leta 1980.
„Na montažnem traku sem delala kot sestavljalka s sodelavkami, s katerimi sem se lepo razumela. Ko smo izvedele za odločitev, da bo naš trak ukinjen,
nam je bilo težko. Seveda smo lahko tudi same izbirale, kam bomo šle delati. Tako sem bila razporejena v skupino za predelavo, popravilo in prebiranje nekurantnega materiala. Sedanje delo sicer m težko, navajena pa sem prijeti za sleherno delo. Tako sem danes opravila delo tudi ob stiskalnici v surovinskem obratu. Danes sem bila prvič pri stiskalnici in ni mi bilo težko. Glede osebnega dohodka še ne vem, ali bo kaj manj. Vendar je najpomembnejše to, da je sedaj glede premeščanja vse urejeno, da imamo vsi delo in lahko delamo!" Branko Kralj, oddelkovodja emajlirnice, v Gorenju od leta 1968.
„ V tozdu smo se skupno dogovorili in tako je bilo lažje pri odločitvi. Sprva je obstajala bojazen, kam s sodelavci. Vendar je k razrešitvi tega vprašanja pripomogel tudi sedanji čas dopustov in to je tudi veliko lažje za normalen potek dela. Po zadnjih informacijah pa naj bi že v avgustu prešli nazaj na prejšnjo proizvodnjo."
Ob koncu pogovora v tozdu Štedilniki smo dobili občutek, da se vsi zavedajo le enega dejstva: Pomembno je, da imamo delo!
..INOVACIJE ZA STABILIZACIJO”
TOZD PRALNA TEHNIKA, TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI IN TOZD ELEKTRONIKA PREJELI PRIZNANJE - INOVACIJSKO VERIGO
Na razstavi ..INOVACIJE ZA STABILIZACIJO", ki so jo organizirale Ljubljanska banka, Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica, so bili razstavljeni tisti uspešni dosežki prenosov raziskovalnih dosežkov v prakso, ki so bili kreditirani s strani Raziskovalne skupnosti Slovenije in Ljubljanske banke.
Namen podpore organizacijam združenega dela je predvsem vzpodbujanje prenosa domačij znanstvenih in raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo ter tako doseči dogovorjene cilje v smislu prestruktuiranja našega gospodarstva, ki naj z lastnimi programi manj intenzivnih tehnologij zagotovijo višji dohodek, manjšo odvisnost, drugačno strukturo zaposlenih.
Organizatorji so ob zaključku razstave v Ljubljani izročili inovacijske verige, javno priznanje inovatorjem, raziskovalnim organizacijam in organizacijam združenega dela za pozitiven odnos do domačega znanja in konkretno realizacijo prenosa raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo.
V naši delovni organizaciji so omenjeno priznanje prejeli trije,tozdi.
MOTOR ZA POGON PRALNIKA
Tozd Pralna tehnika in tozd MGA Nazare za razvoj kolek-torskega motorja za pogon pralnika.
Inovacija je nastala v sodelovanju TGO Gorenje s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani.
Kolektorski motor za pogon pralnika s permanentno magnetnim statorjem je vsaj 3-krat lažji od sedanjih asinhronskih motorjev. Motor predstavlja prihranek energije zaradi manjših priključnih moči motorja.
Elektronska regulacija omogoča fleksibilnost pogona in prilagajanje potrebni dinamiki pranja perila v pralniku in ožemanje perila z 800 do 1000 obrati v minuti.
Z izboljšanjem karakteristik na svetovnem tržišču obeta boljšo uvrstitev
ELEKTRIČNI STIMULATORJI
Priznanje je prejel tudi tozd Elektronika za razvoj družine električnih stimulatorjev.
Stimulator Recticon se uporablja v primerih, kjer je za uhajanje urina krivo preslabo delovanje zapornih mišic. Izkušnje kažejo, da se tovrstni stimt lator uspešno uporablja pri zdravljenju bolnikov obeh spolov.
Stimulator Recticon O je namenjen zdravljenju urinske inkontinence pri otrocih.
Stimulator Vagicon je namenjen neoperativnem zdravljenju urinske inkontinence žensk s pomočjo električne stimulacije.
Stimulator Vagicon X je edinstven vaginalni stimulator za spodbujanje mišičja medeničnega dna. Zaporne mišice urinskega trakta spodbuja k večjemu delovanju in jih krepi tako, da se potreba stimulatorja pojavlja vedno redkeje, pogosto pa jo je moč opustiti.
Vsi štirje stimulatorji so v proizvodnem programu od leta 1980.
Stimulator Mi krofes je ortopedski elektronski pripomoček za izboljšanje hoje bolnikov z okvaro zgornjega motoričnega nevrona zaradi poškodbe centralnega živčnega sistema.
Stimulator omogoča s pomočjo električne stimulacije pe-ronealnega živca dvig prizadetega stopala v nihajnem delu koraka.
V proizvodnji je od leta 1980 v TGO Gorenje.
Stimulator Unifes je prenosen, baterijsko napajan aparat in predstavlja osnovno opremo fizioterapevtovega delovnega mesta. Bolniki ga lahko uporabljajo kot obposteljni stimulator brez neposrednega nadzorstva medicinskega osebja na svojem domu ali v primeru hospitacije ob bolniški postelji.
Proizvaja ga tovarna TGO Gorenje od jeseni leta 1979.
Stimulator Hemifes je namenjen odpiranju prizadete dlani s pomočjo funkcionalne električne stimulacije. Hemifes je terapevtski pripomoček bolnikov s poškodbo centralnega živčnega sistema kot na primer po možganski kapi.
Stimulator MES je namenjen operativnemu zdravljenju okvar spodnjega urinskega trakta, diagnostičnemu testiranju električne stimulacije ter raziskavam.
Proizvodnja se bo pričela v letu 1982.
Stimulator TES je kompleksna elektroterapevtska naprava s širokim aplikacijskim področjem za elektroterapijo. Stimulator ima akumulatorski izvoz energije oziroma lahko obratuje neposredno s priklopom na omrežno napetost.
Stimulator bo na trgu zamenjal precej podobnih uvoženih aparatur, po lastnostih pa je konkurenčen enakim v tujini in nudi proizvajalcu izvozne možnosti in prodor na nova tržišča.
DELO IN PROBLEMI RAČUNALNIŠKEGA CENTRA
Pod pojmom Računalniški center se v Gorenju še vedno smatra IBM , zato bi želel vsem tistim, ki niste pravilno uporabljali tega izraza, predstaviti naš Računalniški center, delo, ki v njem poteka, in probleme, s katerimi se soočamo.
V	sektorju organizacije in informatike v DSSS TGO Gorenje sta med oddelki tudi oddelek AOP in oddelek informatike.
V	oddelku informatike so v glavnem zaposleni programerji (ki pišejo programe in vzdržujejo programe) in organizatorji (ki po pogovoru z uporabniki računalniških storitev napišejo navodila za programerje.).
V	oddelku AOP (avtomatska obdelava podatkov) delavke prepisujejo podatke iz vhodnih dokumentov (VK-jev) in jih prepisujejo na magnetne trakove. Poleg njih so še operaterji, ki skrbijo za izvajanje programov na računalniku.
Torej, kadar rečete, da greste na IBM, greste po vsej verjetnosti v oddelek AOP, v katerem so instalirani računalniki:	IBM 370/135,
B1855 in B6800.
Kadar boste želeli v vašem programu kakšno spremembo ali nov program ali začeti obdelovati podatke iz vaše sredine na računalniku, boste prišli v oddelek informatike.
Prvi računalnik je prišel v Gorenje leta 1968. Torej smo v Gorenju zelo zgodaj začeli z elektronsko obdelavo podatkov.
Gorenje se je širilo, razvijalo, vedno več podatkov se je pojavljalo, vedno več programov je teklo na računalniku. Že pred 5 leti je bila količina podatkov in število programov tako velika, da je računalnik delal 24 ur na dan, če smo želeli opraviti vse delo.
Ker pa se je število podatkov in programov še naprej večalo, smo morali misliti na nov, zmogljivejši računalniški sistem. Ob nakupu novega računalniškega sistema pa smo naredili napako!
Kupili smo računalnik firme Burroughs, namesto da bi kupili računalnik firme IBM, kakršnega smo imeli do
takrat. Delno se da nakup opravičiti s tem, da smo planirali proizvodnjo Burroughsovih računalnikov, ki pa je splavala po vodi, ne da pa se nakupa opravičiti, kadar govorimo o kompatibilnosti, zamenljivosti računalniškega sistema.
Zakaj? Če imate doma avto Fiat 750, ker znate sami malo popravljati avto, ste imeli doma v rezervi dve kolesi z zimskima gumama, rezervne svečke, platine, itd., vendar kot nobena stvar ni trajna, tako je tudi vaš avto odslužil, pa tudi družina se je povečala in potrebovali ste več prostora kot ga je nudil fičo. Odločili ste se za nov avto. Vi, ki ste gledali iz praktične strani, ste predlagali novo 101, ker bi določene rezervne dele fiča še lahko uporabili, pa tudi garaža bi se prenesla Stojadina.
Vendar pri hiši je tudi še žena, ki je rekla, da je bolje, če kupite veliko žabo. Vemo, kaj ste kupili — matriarhat — torej žabo. A ne le, da je bila dražja, vsega tistega, kar vam je ostalo od fiča, niste mogli porabiti, garaža je bila premajhna. Morali ste jo povečati, na prvem servisu se je pokazalo, da je dobro, če imate devizno knjižico, ker na servisu določenih rezervnih delov niso imeli,. . .
V strokovnem jeziku bi rekli, da avtomobila nista bila kompatibilna (ena stvar se ni dala brez velikih popravkov uporabiti na drugem avtomobilu) in vzdrževanje drugega je postalo izredno drago in nerodno.
No, in sedaj poglejmo, kako je s to kompatibilnostjo pri IBM in Burroughsu:
Lahko rečem, da sta skoraj povsem nekompatibilna. Kaj to pomeni? To pomeni, da je potrebno:
—	približno 1000 programov, ki zadovoljuje vaše zahteve, napisati ponovno za Burrougs
—	teh 1000 programov, dokler ne bodo na novo napisani, vzdrževati na IBM.
—	spoznati nove računalniške sisteme Burroughs (B1855,
B6800) in B80
(Računalnik B6800 je trenutno edini v kopnem delu Evrope, edini v Jugoslaviji, kar pomeni, da bo vzdrževanje tega sistema tudi izredno trd oreh za zastopnika Burrougsa).
Vse te naloge leže neposredno na 11 ljudeh (ostalo je operativa, tako da pridejo 3 delavci na en računalniški sistem.
Da boste dobili malo občutka, koliko časa je potrebno, da se nek računalniško podprt informacijski sistem vzpostavi od začetne ideje pa od trenutka, ko ga začnete uporabljati vi, poglejmo tale primer:
Za vzpostavitev računalniško podprtega kadrovskega informacijskega sistema bi potrebovali 5 človek/let časa. To je „merska enota" ki pomeni, da bi 1 človek to naredil v 5 letih oziroma 10 ljudi v 6 mesecih, pod predpostavko, da delajo le na tem projektu.
Sistemski prostor za računalnik B 6800 in IBM 135/370 v novih prostorih v upravni zgradbi sozda Gorenje
Vedeti pa morate, da je tudi informacijski sistem živa stvar, da ga ne postavimo enkrat za vedno, potem pa imamo mir z njim in ga le izkoriščamo.
Kot vsaka druga stvar ga je treba vzdrževati, spremljati in čez čas (morda nekaj let) zasnovati na novo, kar nam narekujejo razmere v informacijskih tokovih in nove možnosti računalniških sistemov, ki se pojavljajo na trgu.
Koliko nas bo stal prehod iz IBM na Burroughs?
Citiral bom del članka iz revije Praksa št. 9, letnik 1981, stran 65, kjer je navedena ocena takega prenosa:
Rezultati primerjave so jasno različni, ker je treba upoštevati cel niz faktorjev, ki vplivajo na stroške (nivo tekočih obdelav, razlike v jezikih, datotekah itd.).
Vendar stroški za prehod na sistem drugega proizvajalca predstavljajo 8 — 12-krat večji strošek od stroška za prehod na večji sistem istega proizvajalca.
Čas, ki je potreben, da se prenos izvrši na sistem drugega proizvajalca, je ocenjen na 2—3 leta.
To pomeni, če bi želeli priti do istih rezultatov na novem sistemu, bi morali vložiti 2—3 leta in sredstva, v danem trenutku približno 40.000.000 din.
Če bi takrat, ko smo se odločili, kupili zopet IBM računalniški sistem, bi to pomenilo isto kot če bi vi kupili 101. Prenos programov bi bil
kompatibilen, narejen bi bil v nekaj tednih, mi pa bi se lahko že 2 leti ukvarjali s postavitvami novih Rpis.
Mislim, da je vsak komentar odveč. Praktično vse aktivnosti še vedno tečejo na starem dobrem IBM, kateremu se ramena šibijo od bremena, ki ga nosi, in od utrujenosti.
Da pa je tega toliko, niso krivi le velika količina podatkov, temveč tudi:
—	nesmotrna uporaba programov
(dva programa, ki dajeta slične podatke, je možno združiti v enega)
—	nekontrolirano naročanje programov
V	Gorenju nimamo službe, ki bi imela evidenco nad tem, kdo lahko naroči kakšen program, ali ga ni morda že naročila sosednja pisarna, niti, koliko to stane.
V	lanskem letu smo porabili
600.000.	000 starih dinarjev za računalniški papir. (Letos planiramo
800.000.	000).
In zakaj? Ker se morda nekomu zdi pomembno, da ima računalniški izpis ne glede na to, da ga morda rabi le enkrat ali dvakrat na mesec.
Žal je naš računalniški sistem v tem trenutku postal tiskarna. Ker pa smo mi del skupnih služb, ki jih vsi financirajo, imajo s tem tudi vsi pravico koristiti naše usluge.
Primer, ki sem ga morda neupravičeno izbral, ampak bode v oči:
—	enkrat letno izpišemo nomenklature
—	izpišemo j ih v 60 izvodih
20 x 3 izvode
—	vsak izvod ima 2500 strani
—	za tri izpise porabimo 2 uri in pol računalniškega časa
—	en list — trojnik, stane 5 din
—	ena ura računalniškega časa stane 5000 din
Izračunajmo:
—	papir 2500x20x5 din 250.000din —računalniški čas
20x2,5x500 din	250.000 din
500.000 din
Takšnih, oziroma podobnih primerov je še veliko. Mislim, da pri nas, v našem oddelku, nismc upravičeni dajati sodbe, ali je nekdo upravičen do nekega programa ali ne, zdi se mi pa pravilno, da na to stvar opozorimo.
Če bi mi vršili usluge proti plačilu, bi verjetno vsakdo prej dobro premislil, ali res vse to potrebuje, še preden bi se odločil, da bo naročil nek program.
V Gorenju teče na računalniškem sistemu IBM trenutno 24 obdelav (kadrovska, materialno poslovanje, osebni dohodki, servis fakturiranje, osnovna sredstva, sestavnice, tehnološki postopki, obračun proizvodnje, lansiranje proizvodnje,. . .)
Torej, delamo veliko, a učinek še daleč ni takšen, kot bi lahko bil.
Nakazal sem vzroke stanja računalniškega sistema v Gorenju. V naslednjem Informatorju pa bom poskusil nakazati rešitve iz te pat pozicije.
Peter Rebernik
Zajemanje vhodnih podatkov na magnetne trakove (luknjal niča oddelka AOP)
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD AVTOPARK, n.sol.o., Titovo Velenje
oglaša prosta dela in naloge
VZDRŽEVALCA VOZIL IV
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	KV avtoelektričar
—	najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	zaželen je odslužen vojaški rok.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazli o izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov:
GORENJE TGO, Kadrovski sektor, 63320 TITOVO VELENJE
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku roka za prijavo.
Iz predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na svoji seji dne 13. maja 1982 obravnaval in sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih in ga poslal v nadaljnjo obravnavo Skupščini SR Slovenije, ki naj bi ga obravnavala, dne 14. julija 1982.
Predlog zakona predvideva med drugim naslednje bistvene novosti, upoštevajoč tudi spremembe in dopolnitve glede na osnutek zakona, in sicer:
• Temeljne organizacije združenega dela so mnenja, da ni primerna sedanja zakonska ureditev, ki veže prerazporejanje delavcev iz enega kraja v drug kraj na dva kumulativno izpolnjena pogoja t.j. na privolitev delavca in če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogoji njegove družine. Zaradi učinkovitejšega prerazporejanja delavcev iz enega kraja v drugi kraj predlog zakona predvideva, da naj bi delavci v samoupravnem splošnem aktu lahko določili, da se delavca razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve ob pogoju, da je razdalja med krajema manjša od 30 km ter da je zagotovljen prevoz na delo in z dela s sredstvi javnega prometa oziroma s sredstvi temeljne organizacije združenega dela in pod drugimi pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu (npr. upoštevanje delovnih in življenjskih razmer delavk z manjhnimi otroci, zdravstveno stanje delavcev, delovnih invalidov, s čimer bi zagotovili, da se ne bi poslabšale življenjske razmere delavca in razmere njegove družine). Če pa bi bila razdalja med krajema večja od 30 km, bi se lahko delavca prerazporedilo na delo iz enega kraja v drug kraj samo z njegovo privolitvijo ali če se s tem ne bi bistveno poslabšale njegove življenjske razmere in življenjske razmere njegove družine. V predlogu zakona je nanovo predvideno, da delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu tudi druge pogoje za prerazporeditev delavca iz enega kraja v drugi kraj in da sami določijo v tem aktu, kaj se šteje za bistveno poslabšanje življenjskih razmer delavca in njegove družine. Zakon namreč ne more opredeljevati bistvenega poslabšanja življenjskih razmer zaradi specifičnosti, ki se pojavljajo v posameznih organizacijah združenega dela, zato je prepustil to opredelitev samoupravni regulativi.
V predlogu zakona pa ni upoštevana v osnutku zakona predvidena varianta, da naj bi se delavec prerazporedil na delo iz enega kraja v drugi kraj samo v primeru, če v to privoli ali če se s tem bistveno ■3 poslabšajo njegove življenjske razmere in razmere njegove družine, t.j. alternativno, ne pa kumulativno, kot to velja po sedanji zakonski ureditvi.
• Uresničevanje pravice delavca, da preide na delo iz ene temeljne organizacije združenega dela v drugo temeljno organizacijo združenega dela,je po sedanji zakonski ureditvi mogoče le v okviru delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela, kar pa v praksi povzroča veliko problemov oziroma je preveč togo.
Potrebe temeljne organizacije združenega dela pri reševanju ekonomskih težav, v katere je zašla organizacija združenega dela zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, zaradi njene združitve ali zaradi drugih izrednih objektivnih okoliščin, ki so povzročile popoln ali delni zastoj delovnega procesa ali zaradi katerih se v temeljni organizaciji združenega dela pojavlja problem t.i. tehnološkega presežka delavcev, narekujejo takšno zakonsko ureditev pravice delavcev, da preidejo na delo iz ene temeljne organizacije združenega dela v drugo organizacijo tudi zunaj okvira samoupravnega organiziranja in združevanja organizacije združenega dela, v kateri so delali, zato tudi predlog zakona predvideva možnost zagotovitve pravice dela z družbenimi sredstvi takim delavcem tudi zunaj sestave delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela in naj bi se izvajala na podlagi sporazuma organov upravljanja obeh organizacij združenega dela. V takih izjemnih primerih bi prenehalo delovno razmerje delavca v prejšnji organizaciji združenega dela, sklenil pa bi delovno razmerje v novi organizaciji združenega dela brez oglasa oziroma javnega razpisa.
Predlog zakona pa predvideva novo določbo, po kateri ima delavec pravico, da na podlagi predhodno sklenjenega sporazuma organov upravljanja obeh organizacij združenega dela preide na delo v drugo organizacijo združenega dela zunaj delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela tudi v primerih, ko mu je temeljna organizacija združenega dela po zakonu dolžna zagotoviti delo, v okviru temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela pa ni ustreznih del oziroma nalog, ki bi jih tak delavec lahko opravljal. Pri tem pridejo v poštev predvsem individualni poslovodni organi, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali delovni invalidi, ki po poteku dela oziroma nalog, za katere so bili imenovani oziroma izbrani, niso ponovno imenovani oziroma izbrani, delavci, ki ne izpolnjujejo več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, ki so jih opravljali ipd. Tem delavcem se namreč ustrezneje zagotavlja uveljavljanje pravice do zaposlitve.
• V temeljni organizaciji združenega dela se pogo-, sto pojavljajo potrebe po začasnem prerazporejanju delavcev na delo za določen čas v drugo temeljno organizacijo združenega dela zaradi zmanjšanega obsega dela in je hkrati potrebna pomoč drugi temeljni organizaciji združenega dela, zato se tudi v predlogu zakona predvideva, da je delavec v primerih in pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu, lahko začasno prerazporejen na delo v drugo temeljno organizacijo združenega dela za določen čas, največ pa za 6 mesecev. Začasna prerazporeditev delavca na delo v drugo temeljno organizacijo združenega dela je mogoča po predhodno sklenjenem sporazumu organov upravljanja obeh temeljnih organizacij združenega dela. Tak sporazum pa mora vsebovati določbe o pravicah pri razporejanju ustreznega dohodka na podlagi združevanja dela delavca v drugi temeljni organizaciji združenega dela ter o načinu zagotavljanja pravice do samoupravljanja in drugih pravic v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. Delavec, ki je začasno razporejen na delo v drugo temeljno organizacijo združenega dela, ostane v delovnem razmerju v matični temeljni organizaciji združenega dela in tam uresničuje tudi vse pravice, obveznosti in odgovornosti.
Predlog zakona dodatno določa, da se začasna prerazporeditev delavcev lahko izvaja tudi med organizacijami združenega dela s področja družbenih dejavnosti. Alternativno v osnutku zakona določeni pogoji za začasno prerazporejanje delavcev so v predlogu zakona spremenjeni v kumulativne. Prav tako predlog zakona zaradi enostavnejšega prerazporejanja delavcev opušča v osnutku zakona predvideni samoupravni sporazum, ki naj bi vseboval določbe o medsebojnih razmerjih pri skupaj ustvarjenem dohodku in predvideva samo obveznost sporazuma organov upravljanja obeh temeljnih organizacij združenega dela predvsem v primerih statusno nepovezanih temeljnih organizacij združenega dela.
Primeri, pogoji in način začasnega prerazporejanja delavcev med temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela pa naj bi bili urejeni v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela.
IZVOZNIKOM PREDNOST PRI UVOZU SUROVIN
V trgovinah bodo kmalu večje količine kave, na črpalkah pa bo dovolj derivatov
BEOGRAD, 5. julija (Tanjug) —Tovarne, ki uspešno prodajajo svoje izdelke tujim kupcem, imajo pa težave pri preskrbi s surovinami, bi lahko uvažale reprodukcijski material, če izvažajo večje količine dokončanih izdelkov. S takšnim „uvozom zaradi uvoza", bi uspešnim izvoznikom zagotovili še boljše možnosti za večji izvoz. To so med drugim poudarili na sestanku sekcije SZDLJ za gospodarska gibanja in
razvojno politiko, ko so govorili o nedavno sprejetem predpisu o začasnem uvozu strojev in druge opreme za izvoznike.
Letos je ZIS sprejel 55 različnih predpisov, pripravlja pa še 35 takšnih, ki naj bi ublažili gospodarske težave. Pričakujemo lahko tudi ukrepe za izboljšanje preskrbe domačega trga z izdelki široke porabe in z energijo. V trgovinah bodo kmalu, kot so dejali na sestanku, tudi večje količine kave, na črpalkah pa bo dovolj naftnih derivatov.
(Delo, 6. 7. 1982)
KOLESARJENJE
Na največjem kolesarskem maratonu v Jugoslaviji je sodelovalo tudi 98 zagnanih kolesarjev iz Gorenja, ki so v nedeljo prevozili 150 kilometrov dolgo pot in tako skupaj z 2254 ljubitelji kolesarjenja sklenili živ obroč okrog Pohorja. S seboj so imeli tudi spremljevalno službo in serviserja, saj pot nikakor ni bila lahka. Na maratonu, ki jih je vodil skozi kraje ob vznožju Pohorja, je namreč kar 11 kilometrov makadama in 12 klancev, ki pogosto tudi najbolj utrjene kolesarje prisilijo, da kolo potiskajo ob sebi. Maraton, ki sta ga skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in mest ob trasi organizirala ZTKO Maribor in KD Branik,letos že četrtič postaja tako tradicionalna manifestacija moči in vzdržljivosti ter hkrati predstavlja povezanost pohorskih vasi s pohorsko legendo ter obeležuje tako tudi 4. julij, dan borca. ,
RAZPIS PRVENSTVA GORENJA V PLAVANJU ZA LETO 1982
Tekmovanje bo potekalo v dveh delih, ker želimo mogočiti udeležbo tudi tekmovalcem, ki bodo v času prvega dela na letnem oddihu.
Pričetek prvega dela bo v soboto, 10. julija 1982, od 9.30 — 11.30, drugi del tekmovanja pa bo v soboto, 31. julija 1982, ob istem času.
Prvenstvo bo ekipno in posamezno, v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah.
Tekmovanje bo v disciplini 50 m prosto.
Prijave bomo sprejemali na letnem bazenu v Titovem Velenju pol ure pred pričetkom.
Vsi tekmovalci morajo imeti tovarniško izkaznico. Nagrajene bodo po tri najboljše ekipe in posamezniki v vseh kategorijah.
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V BADMINTONU ZA LETO 1982
ŽENSKE, KATEGORIJA „A" (do 30 let)
1. mesto Irena Zemljak, DSSS— GRS; 2. mesto Irena Šve-ner, DSSS—GRS; 3. mesto Ana Kliner, Kuhalni aparati; 4. Sumedija Hodič, Plastika; 5. Danica Urbanc, Kuhalni aparati; 6. Ljubica Donko, DSSS—GRS; 7. Andelina Živ-kovič. Plastika; 8. Jolanka Vivod, DSSS—GRS; 9. Antonija Skledar, Galvana; 10. Mihaela Čas, Plastika.
ŽENSKE,KATEGORIJA „B" (nad 30 let)
1. mesto Dragica Oder, Kuhalni aparati; 2. mesto Doroteja Jakob, Plastika; 3. mesto Angela Skela, Plastika; 4. Anka Škrlin, Plastika.
MOŠKI,KATEGORIJA „A" (do 30 let)
1. mesto Brane Slivar, Kuhalni aparati; 2. mesto Anton Zemljak, Kuhalni aparati; 3. Ivan Turnšek, DSSS ; 4. Branimir D rev. Štedilniki, 5. Tone Oder, Kuhalni aparati; 6. Jože Venek, Štedilniki; 7. Vlado Vajdič, DSSS; 8. Franc Hribernik, Orodjarna; 9. Filip Goldman, Kuhalni aparati;
10.	Štefan Hrastnik, Štedilniki; 11. Anton Filač, Kuhalni aparati, 12. Asim Huremovič, Kuhalni aparati; 13. Mirko Hertarič; Kuhalni aparati; 14. Andrej Koželj, DSSS; 15. Grgo Vukoja, Kuhalni aparati; 16. Rasim Hasičič, Galvana.
MOŠKI,KATEGORIJA „B" (od 31 - 40 let)
1. mesto Franc Višnjar, Štedilniki; 2. Zvone Pečnik, Kuhalni aparati; 3. Franc Jančič, Kuhalni aparati; 4. Branko Bla-gotinšek, DSSS; 5. Alojz Jelšnik, DSSS.
MOŠKI,KATEGORIJA „C" (nad 40 let)
1. mesto Vili Jagodič, Kuhalni aparati; 2. Štefan Kotnik, Kuhalni aparati; 3. Peter Kodre, Kuhalni aparati, 4. Franc Divjak, Kuhalni aparati; 5. Jure Mogilnicki, DSSS, 6. Franc Oštir, Galvana, 7. Jure Veršec, DSSS.
ŽENSKE EKIPNO
1. mesto Kuhalni aparati (Kliner, Urbanc, Oder), 2. Štedilniki (Forštner, Žohar, Kuplen), 3. Plastika (Živkovič, Ho-dič, Jakob), 4. Galvana, 5. DSSS-GPS III., 6. DSSS - GPS
11,	7. DSSS-GPS I.
MOŠKI EKIPNO
1. mesto Kuhalni aparati I. (Slivar, Zemljak, Pečnik, Jančič, Jagodič), 2. Kuhalni aparati II. (Oder, Oprešnik, Pri-mon. Kodre), 3. Galvana (Vrabič, Jelen, Zajc B., Zajc J., Oštir).
VABILO FOTOAMATERJEM
Leto je naokoli in spet je pred nami čas dopustov. Nekateri ga bodo izkoristili delovno, drugi bodo uživali na morju, v hribih ali na potovanju. Kjerkoli in kadarkoli lahko vzamete v roko fotoaparat in napravite posnetek, ki vas bo spominjal na prijetne ali zabavne trenutke, na enkratna doživetja v naravi in drugod. Fotoaparat naj bo vaš sta/ni spremljevalec.
Ni treba poseči po dragem barvnem filmu. Lahko ostanete pri črnobeii fotografiji, kjer vam že pravilno izbrani motiv nadomesti vse bogastvo barv.
Pričakujemo, da boste sodelovali na naši razstavi, pa čeprav z eno samo fotografijo. Nikar ne zavrzite negativov, ker jih bomo še potrebovali pri povečavi.
Razpis za razstavo fotografij,,Poletje 82"
Služba za rekreativno in kulturne dejavnost v TGO Gorenje razpisuje natečaj za razstavo fotografij pod naslovom „POLETJE 82" in pod naslednjimi pogoji:
1.	Sodelujejo lahko delavci vseh temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja SOZD.
2.	Fotografije z letovanja, potovanja, z dela doma ali drugod, v velikosti 8x13 cm, so lahko posnete v barvni ali črno—beli tehriki.
3.	Fotografije morajo biti opremljene z naslednjimi podatki:
—	naslov fotografije (opis, kaj predstavlja)
—	ime in priimek avtorja, naslov, TOZD/DSSS in interna tel. št.
4.	Rok oddaje fotografije 17. september 1982. Fotografije borne avtorjem vrnili. Organizator si pridržuje pravico objavljanja fotografij v Informatorju.
5.	Posebna komisija bo izbrala fotografije, ki bodo povečane v velikosti 30 x 40 cm in razstavljene v jedilnici 1.
6.	Avtorji najboljših fotografij bodo prejeli posebna priznanja.
7.	Fotografije prinesite ali pošljite v Službo za rekreativno in kulturno dejavnost, ki je v prostorih Servisa, I. nadstropje, telefon 132.
S prve razstave fotografij na temo ..Počitniške fotografije''
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.