Letnik VI l.
V	Gorici dn6 lO. junija 1H99.
Številka V7.
..Primorski list11
izhaja vsaki BO, ', dan V mesecu. Cena Zi\ colo leto I ffl. 50 n., za Po1 leta 75 «• Posamezne številke se dobivajo v tabakavaah: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 uov.
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem,
Uredništvo in upravnico
mn jc v ilovici, Nuuike ulica št. io. — Nefran-kovana pisma »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračnjo. UpravnUtro sprejema oglase in naznanila po pogodbi
Vae m a varo, dom, cesarja 1
I
l
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij .Primorskega Lista11.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
PO
Že pred občnim zborom »Sloge" je pričelo nekaj vreti. 1'« in tam so šumeli glasovi oznanjajoči, da v narodnem taboru se je pričelo kihati. Nas ti pojavi niso prav nič presenetili. Mi smo že dolgo vse na tihem opazovali, ter tudi prišli do prepričanja, da mora priti do neke krize. A prišlo je preje, nego smo pričakovali. Pred občnim zborom je lastnik „Soče“ v svojem glasilu to naznanil slovenskemu občinstvu. Mi pa smo še vedno molčali, ker se nismo hoteli vtikati v domači prepir. Tudi na občnem zboru je vršelo in grmelo, a zjasnilo se ni, kakor trdi „Sučin- član-kar izven uredništva. Mi pa smo se za-ovoljili s tem, kar se je pojasnilo na-in po shodit.
Pred vsem moramo pribiti jedno dejstvo. Dr. Tuma je na shodu, napovedujoč svojo kandidaturo, povdarjal, da tieba več odkritosrčnosti. A ravno 011 je ravnal zelo neodkrito. Dr. Tuma je namreč pred shodom pisal nekaterim učiteljem pisma, s katerimi jih pozivlje, da bi delali med tovariši na to, da se za prihodui občni zbor „Sloge“ napravi kompromis, sicer zlezemo popolnoma v klerikalni tabor.
Pred vsem prosimo g. dr. Tumo, naj javno pove, kaj da razume pod klerikalizmom, ako že hoče strašiti ž njim.
To pismo nam pa jasno dokazuje, da je dr. Tuma nameraval s pomočjo učiteljev in svojih privržencev nek političen preobrat na Goriškem po svojem kopitu. On sam je torej ruval proti duhovnikom, sedaj pa prišepa v „Sočiu člaukar izven uredništva, ki pa je znan, ter trdi, da se je edino le duhovniška stranka hotela polastiti vodstvp, političnega društva. Duhovniki so prišli na shod kot člani političnega društva ter tamkaj glasovali po svoji prosti volji. Da niso glasovali za dr. Tuma, je bilo med drugim največ krivo njegovo protiklerikalno pismo.
Niti se jim je sanjalo, da bi se polastili vodstva „Sloge“. Kes pa je, da je dr. Tuma to nameraval; vsaj pismo do' učiteljev nas v tej sodbi opravičuje.
Ako je dr. Tuma na občnem zboru klical po odkritosrčnosti, pozivljemo ga po občnem zboiu tudi mi, naj bode tudi sam odkritosrčen Ako so mu »klerikalci1* tako na žalodcu, ako upa, da tudi brez duhovniške stranke pojde narodni voz naprej, naj javno nastopi proti njim, in spoštovali ga bomo, kakor sploh spoštujemo značajnega nasprotnika. G. dr. Tuma naj le nase obrne besede članka izven uredništva: „Tako pa se je na občnem zboru povdarjala prazna beseda : naloga-, dejanski pa se je .delalo na razrušitev, na razdor, na samovladje ene stranke (recte ene osebe). Bolj ko je bil ta namen skrit in tih, bolj je bil nevaren11.
Ako je torej kaplan g. Dermastia radi teh pisem interpeloval g. dr. Tumo, bil je njegov nastop do cela opravičen. Odkriti bodimo, ter se bojujmo z odprtim vezirjem. Kdor zahteva o Ikritosrčnost od drugih, naj bo tudi sam odkrit. Kdor pa sam zahrbtno nastopa, naj nikar drugih ne sodi ne sam, ne po člaukarjih izven uredništva po svojem kopitu!
Tudi se je dr. Tuma odpovedal od-bornistvu MSloge“, ker ni hotel sodelovati v društvu, ki nima nobenega programa, nikake energije, ki ničesar ni storilo itd. T^ko ne je glasilo odpovedno pismo, prečitano na občnem zboru „Sloge“. Kmalu na to pa je v drugem pismu izia-vu, da bi zopet vstopil v odbor, ako se mu zagotovi neka svoboda v delovanju. Kako svobodo za svoje delovanje zahteva, tega g. dr. Tuma ni povedal ne pred zborom, ne na zboru. Naštevši vse svoje zasluge, pa Ua občuem zboru proglasil 8V0J° ^ndidaturo. Bil je izvoljen, kakor v „boči trdi člankar izven uredništva, s pomočjo učiteljskih glasov. Zopet je v odboru. A „Soča*‘ povdarja, da ima dr. iuma ravno za to v odboru precej pro&te ruke. Z drugimi besedami: da bo hodil svojo pot. Mi v tem ne vidimo nikake resne želje po složnem delovanju.
Želja po skupnem delovanju se zrcali tudi v pozivu člankarja izven uredništva na svobodne posestnike, naj se organ izlijejo. V dotičnem članku je navedel nič manj ko štiri stranke, ki so se po njegovi sodbi pojavile na občnem zboru „Sloge11. Toda — v goreči želji j^-tfkup-nem delovanju poživlja posestnike, naj se organizujejo, ,.saj se pred vsem gre za njih kožo“ In sicer naj se organi/.ujejo proti duhovsivu in učiteljstvu, ker „ako prepuste odločevanje političnih in gospodarskih vprašanj zgolj duhovstvn in učiteljstvu. potem iie sinejo pričakovati drugega nego le to, da si rečena stanova med seboj delita politične vloge in po svojem naziranju delujeta za blagor po sestnikov*1. Ne zadostujejo mu štiri stranke, imeti hoče še „peto svobodnih posestnikov", da bode delo složnejše. Ta je pa res lepa ! Posestniki naj se organizujejo in sicer proti duhovnikom in učiteljem. Nastopijo naj torej kot posebna politična stranka, menda dr. Tumova. • Kdo pa pozna bolje rune, bremena in potrebe posestnikov ko ravno duhovniki in učitelji. Oni so večinoma izšli iz tega stanu, oni živijo v neposredni dotiki s posestniškim stanom, oni dele ž njim veselje in žalost. I11 sedaj nastopi člankar, ki je po splošni sodbi v najbližnjem duševnem sorodstvu z g. dr. Tumom, ter poživlja posestnike, naj se organizujejo proti onim. ki so v prvi vrsti delovali za gospodarski napredek kmetskega stanu. Smelo trdimo, da so ravno mlajši duhovniki pričeli s splošno gospodarsko orgauizacijo delavskih stanov. Dr. Tuma je na šentpeterskem shodu, ko-jega namen je bil, na Goriškem vzbuditi zanimanje za gospodarsko organizacijo, še mirno sede gledal, kako je nahujskana množica preprečila vsako redno zborovanje ko so duhovniki že delali za organizacijo posestnikov. Pozneje še le se je tudi on lotil delovanja na gospodarskem polju. Duhovniki in učitelji so se zavzeli za stvar in so med najpridnejšimi delavci za gmotni napredek posestnikov. Skrajno nesramno je torej pozivati posestnike na organizacijo proti dvema stanovoma, ki sta vsikdar delovala v prospeh in napredek kmetskega stauu. Ker gre za kožo posestnikov, želimo da se oni zdramijo ter pod vodstvom domačih razumnikov organizujejo. Drugače bi jih gotovi ljudje i‘6S deli iz kože.
Še drugo dejstvo moramo pribiti.
Nekateri gg.Jučitelji niso mogli več zatajevati svojega sovraživa proti duhovnikom, ter so dali duška na občnem zboru »Sloge«.
Ko je g. Dermastia javno vprašal dr. Tumo radi že omenjanih pisem, oglasili so se med učitelji posamezni glasovi : saj res lezemo pod klerikalni jarem, proč s farji, itd. A tudi med volitvijo v odbor »Sloge1* so nekateri gg. učitelji agitovali pod geslom : proč s farji. Delali so z vsemi silami, da bi noben duhovnik ne prišel v odbor „Slogeu. A. bili so le po-samniki. Vemo sicer, da večina učiteljstva s tem ni soglašala, da večina ni njihovega mišljenja. A pribiti moramo tudi to dejstvo. V svojem ognju so tudi ti pokazali barvo, in to nas veseli. Zdi se nam, da je to vse v neki ožiši zvezi s pismi dr. Tume. Sicer pa: Clara pacta, boni amici.
Dogodki pred in po zboru so nas prepričali, da se tudi na Goriškem name-ruje osnovati svobodomiselno stranko, ko-je geslo bi bilo: boj proti duhovnikom. Tudi „Slov. Narod' je v predvečer občnega zbora „Slogeu pozivni svobodomiselne elememe na Goriškem, naj se združijo. Prav! Mi se tega nikakor ne strašimo. Naša pot je začrtana.
Delovati hočemo in delovali bodemo nesebično v blagor in napredek našega naroda, a z vso odločnostjo odbijali vsak poskus z liberalizmom.
To smo hoteli omeniti .Vsako politično življenje zahteva zdrave, svobodne in resne kritike14 pravi „Sočinw člankar izven uredništva.
si a sil a m 1 m
i.
Za praznik sv. Resnega telesa so sklicali tržaški socijalni demokrat je shod v Trstu ,.AIla Meridiouale- pri postaji (gostilna tovariša J. Kopača) in so prav vljudno povabili tudi dr. Jož. Pavlica. Shod je razkril, da naši socijalisti plešejo, kakor dunajski judje godejo.
Sklicatelj Kopaš je pozdravil zborovalce rekoč, da ima biti razgovor o očitanju dr. Pavlice, da so socijalni de-mokratje na shodil v Gorici zatajili mednarodno načelo. Povabljeni ste bili priči Učekar in Gerin. Toda Gerin se je opravičil, Učekar je ostal doma. a o stvari sami ni nikdo črhnil. Lepa je ta! —- A še lepša je druga. G. Kopač je obljubil, da bo ua prihodnjem shodu povedal imeni onih dveh duhovnikov, ki sta iz lakomnosti izvabila umirajočim deuar. Toda Jožef Kopač je o tem trdo molčal. Začetek torej je bil jako slab ! —
Za predsednika so zbrali zborovalci,
—	od katerih je bila ‘A italijanov, ki niso umeli slovenskega in so prišli le ploskati Kristanu — g. Jedrejčiča, ki je za silo govoril slovenski. Prvi se je oglasil Etbin Kristan, zvezda tržaških socijalistov. Govoril je kar pišejo judovski časopisi o Luegerju in o dunajskih krščanskih socijalistih, katerim je očital, da so dali podpore za zidanje cerkev, a izobraževalnemu društvu (judovskemu) so odvzeli podporo. Dunajčane jo imenoval neumneže.
Trdil je, da so krščanski socijalisti sovragi omike in šole, očital, da smo na ljubljanskem shodu šli prosit škofovega žegna. — Trdil je dalje, da kat. vera ne bo nikoli dala svetu enakosti in bratftva, ker med duhovniki samimi je neenakost in hijerarhija. Kaj je ubogi kaplanček proti papežu ? kaplani stradajo, dočim se prelati mastijo.
Jezil se je, da svet razločuje razne socijalizme, ko je socijalizem le eden, namreč revolucija in kdor ni revolucijo-narec, ni socijalist. —
Odgovarjal je v enournem govoru dr. J. Pavlica. Potožil se je od začetka, da socijalisti niso držali besede, da držimo se naukov in ne navajujmo.poedinih dejanj, ki nič ne dokazujejo. Na podrobna dejstva ne bo odgovarjal, bodisi da so resnična ali da niso. Če so resnična, tedaj je s tim le dokazano : da greh je bil in bo; to nima zveze s programom krščanskega socijalizma.
Čudi se, da jo Kristana ugrelo razločevanje raznih vrst socijalizma, ko bi vender moral vedeti, da je bilo v tem stoletju že več vrst in imen socijalizma in da tudi dan danes ni edinosti ne v naukih in ne v imenu. Torej: Mi nismo krivi, če se Vi sami prepirate o programu in o imenu stranke, če pa niso dosegli edinosti Marx in drugi velmoži socijalne demokracije, tudi Kristan je ne dožene. Zatorej tovariš Kristan vpognite glavo staremu pravilu: Vsaka glava svojo pamet. Pojasnil je razmerja katoliške liije-rarhije iu rekel: Ne skrbite za nas duhovnike, nam se še precej dobro godi. Nadalje je govornik očital Kristanu, da si je trikrat zavihal brke, da bo povedal, kaj je kiščanski socijalizem, a vselej je zavil v stran, enkrat na Belgijo, enkrat na Dunaj, enkrat v Ljubljano. Hvaležen je za stavek: Ako bi krščanski socijalisti hoteli le varovati vero in iskreno pomagati delavcem, ne imeli bi nič proti njim. Govornik je na to dokazal, da krščanski socijalci le-to hočejo in nič druzega. — Na očitanje, da so krščanski socijalci neprijatelji šole, je govornik odgovoril, da cerkev je prva ustanovila ljudske šole in da krščanski socijalci ne zahtevajo v šoli nobenih privilegijev ampak le svobodno šolo in enake privilegije za vse državljane. Sklenil je : Začeto delo bomo nadaljevali, naj nas jocijalisti še tako napadajo.
Govor je napravil tudi na demokrate najboljši utis iu veliko njih ne bo več slepo verovalo Kristanu. Kristan si
je med govorom brke vihal, ustnice grizel in jezno v stran pogledoval. Trpel jo silno! —
Oglasil se je še enkrat. 111 začel silno vpiti : Zdaj st,e slišali, da krščanski socijalizem dr. Pavlice ni nič druzega ko klerikalizem, da pravi papizem ! Na te besede so, italijanski tovariši, ki niso ničesa umeli, začeli ploskati in z nogami teptati. Dr. Pavlica je zaklical: Z Bogom, Kristan ! iu je odšel s svojimi. — Posledice shoda se bodo kmalu pokazale. Naše geslo je : Naprej 1
II.
Drugi sliol je bil v nedeljo dne 4. t. m. v sobani Dreherjevi. Ta sli »d je zato važen, ker so pri tem shodu krščanski socijalisti prišli do besede. — Se slo se je kakih 200 mož, iz Trsta znani Domokos. Predsedoval je Candutti. Ta je bral neko razpravico o ženskem vprašanju. Razpravico mu je spisala ma-dama „Corriere“. Nje pisava ne more biti prav lična, ker mož je slabo bral, ce
tudi je stavec.
Popravljal mu je neumnosti prec. g. Alpi in tirjal, naj prekliče žaljive besede. Nastal je grozen hrup.
Govoril je še Planiscig ali poslušalci so nagajali.	,
Domokos je nekaj tvezi 1, kar 111 bilo v zvezi s predmetom. Sodrug Milost je očital dr. J. Pavlici, da je na enem shodu udrihal po kapitalizmu, na diugem pa da je naročal delavcem, da naj lepo čakajo in trpijo. Dr. Pavlica odgovarja, da ti) ni moglo biti res, ker on je nasprotnik kapitalizma vedoč, da kapitalizem je oderuštvo iu izkoriščanje ljudskega dela. (Odobravanje.)
Po veliki zmešnjavi je predsednik vendarle dopovedal, da prva točka dnevnega reda je razgovor o demokratičnem in krščanskem socijalizmu na Goriškem. Tedaj je zopet govoril dr. J. Pavlica: Sodr. Milost je rekel, da kršč. socijalci na Goriškem so storili uekaj, ali malo. Zagotovljam ga, da imajo voljo in namen storiti več ali dejanje, je vedno manjše ko želja in volja. Sicer pa je kapitalizem tako mogočna pošast, da ne bo premagana v Gorici ampak v kakem drugem večjem mestu (Živahno odobravanje). — Nedosledno je, da so^ se go-riški demokratje pobratili s „Corriere“, ki je glasilo bogate gospode goriške.
Predsednik taji zvezo s „Oorriere“. Nastal je za predsednika mučen — molk!
Sodrug Milost očita dr. Gregorčiču, da ni privoščil bolje plače učiteljem. Govori, da krščanski socijalci so zastopDiki individualizma (sebičnosti) dočim so de-mokratje zastopniki kolektivizma (skupnosti).
Dr. Pavlica: Dr. Gregorčič je storil za učitelje, kar je sploh kot poslauec mogel, že pred leti. Sicer pa v našem deželnem zboru so vodilna narodna načela in ne socijalna. V narodna vprašanja se nočem spuščati il iues.
Moiis. Alpi popravlja sodruga Milost pojme individualizma in kolektivizma.
Druga točka je bila program demokratov in kriČanskih socijidistov. Poročevalec Domokos pravi, da bo poved ■ I, kaj je krščanski in kaj demokratični socijalizem. V resnici je pa le prebral nekaj besed iz Marksovega dela .Kapital-*. — Zaeotovlja, da socijalna demokracija noče nasilstva in revolucije, ampak le preo-suovo družbe in organizacijo delavstva.
Dr. Pavlica: Govornik ni storil, kar je obljubil, ker nam ni povedal, kaj je krščanski socijalizem, (Domokos: To sem pozabil) a tudi ne, kaj je demo-kraški socijalizem. Prebral je le nekaj Marksovih stavkov, v katerih ui celega pojma o socijalizmu. Marksova zasluga je, da je določil pojem kapitala in kapitalizma za to kar je, za oderuštvo in izkoriščanje. Stim je Marks proglasil nauk katoliške cerkve, katera je zavrgla gospodarski liberalizem kot oderuštvo iu izkoriščanje. Za to so mu liberalni u-čenjaki očitali, da je nazadnjak, klerikalec iu da je hodil v šolo k skolastikom.
P K I M U R S K 1 LIST
Mark s je pa še vdiko več učil in prorokoval: da bo k-ipital vse »rH in da bodo sami nemaniči ua svetu, ki se bodo vsega imetj.i pol: stili in skupno ali zadružno vživali. Tu teorijo Marksovo so spoznali za krivo in prazno odlični so-cijalisli naših dnij. Nezmotiiost Marlesova je pri kraju, vsi od kraja pravijo: Iz tega ne bo nič. Čudim se, da sodrug Pomokos ni še tega izvedel. Seveda nauki se kujejo v Berlinu in predno pridejo v Gorico, so jih v Berlinu že zavrgli. Kar smo danes slišali, je že zastarelo !
Proti Domokosu in Milosti moramo trditi, da socijalizem je revolucija. To mi je v četrtek na ves glas vpil sodrug Kristan v Trstu. — Rus je, kar pravi Engels, da je greh zapeljati nezavedno ljudstvo v revolucijo, ali ljudstvo je treba pripraviti, da bo zavedno in godno za revolucijo. Rad se pa pridružim povabilu g. Domokosu, da združite se in če se nekateri ne morete združiti z nami na krščanski podlagi, združite se na ma-terijalni gospodarski podlagi proti skupnemu sovražuiku : proti kapitalizmu. (Živahno ploskanje od vseli strauij.)
Domoko* priznava, da so Marksovi nauki omajani. Dalje ne 'more odgovarjati, ker nima č;isa. (Aha !!)
Predsednik je sklenil sejo, a tovariši so se razšli tiho.... tiho.... Slišali so resnic«, katera je muug;ni oči odprla. Bog daj!
Narodno gospodarstvo.
Slovenski vinogradniki pozor!
Danes se je ustanovilo v Ljubljani „ Slovensko vinogradniško društvo", regi-strovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga ima namen, svojim udom kupovati za vinogradništvo in kletarstvo potrebne predmete po naročilu in na račun udov, prodajati od udov pridelano vino in od njih poslano grozdje in iti na roko s.vojim udom pri povzdigi vinogradništva in kletarstva sploh. To združenje je na korist slovenskega vinarstva. Zadružni udje morejo bili: posamezni vinogradniki, kmetijska, gospodaia’— in kon-sumna društva, ki spadajo v gospodarsko zavezo in druge juridične in posamezne osebe, katerih vsprejem j« zadrugi koristen.
Vsak ul plača sprejemnine en goldinar in upravni delež, ki je določen na deset goldinarjev. Vsakemu udu je prosto, da vzame več deležev, a vsak ud ima pri glasovanju gamo en glas. Obrestovanje deležev določi redni občni zbor.
Društvo vodi predsedništvo, obstoječe iz devetih odbornikov in nadzor* uištvo, obstoječe iz šestih članov, katere voli občni zbor. Zadružno gospodarstvo se podvrže reviziji „Gospodarske zveze“ v Ljubljani.
Vinor«*j • in trgovina z vinom sta med najvažnejšimi pridobitnimi sredstvi Slovencev in baš zaradi tega zahteva ta predmet največje zanimanje. Zaradi konkurence tujih vin se morajo naša domača vina pod ceno prodajati, in milijoni potujejo iz našega ozemlja za malovredno blago, ki spravlja v inozemstvu še naše domače pridelke ob dobro ime. S tem se oškoduje noše narodno gospodarstvo — naš narod! — Da se temu v okom pride, se je ustanovilo „Slovensko vinogradniško društvo“, katero Vam najiskreneje priporočamo ter Vas vabimo, da pristopite kot udje temu društvu. Blagovolite prijaviti svoj pristop po priloženi .Prijavi* takoj, ker se bo vršil dne 22. junija t. I. popo-ludne ob 2. uri občni zbor v „Katoiiškem domu“ v Ljubljani, pri katerem Vam je mogoče kot ud nastopati le po izkazani prijavi.
V Ljubljani 1. junija 1899.
Vencojz Ivan, državni poslanec, c. kr. dež.
sodn. svetnik, 1. predselnik.
Peterca Fran st., posestnik, veletržeč.
I.	podpredsednik. — Avguštin Vester, giaj-ščak, c. kr. gimn. profesor, II. podpred.
Petrič Fran. trgovec, poslovodja, — Pliberšek loun, načelnik prvega Ljubljanskega konsumnega društva — Fišer Anton, župnik na Jarenini v Štajarski — Križ Lacko, posestnik, načelnik Istrske vinarske zadruge — Schtceiger Fran, župnik, deželni poslanec — Uršič Anton, posestnik. načelnik Vipavske vinarske zadruge, odborniki.
Zatiranje svinjske kuge.
V številki 81. državnega zakona je razglašen cesarski ukaz od dne 20. majnika 1899, ki zadeva ubranitev in zatiranje svinjske kuge. Ko se izvrši ta ukaz, se bode bi ž ko ne posrečilo zatirati
nevarno svinjsko liugo katera je v deželah, kjer je nastala, v mnogih krajih zmanjšala število svinj in pozvročila neizmerno škodo.
Ke; se je ta kuga začela prikazovati v naših krajih, potrebno je da vsi posestniki poznajo najvažnejše določbi* omenjenega cesarskega ukaza.
Po teni ukazu se morajo pokončati vsi prašiči, kateri zbolijo na tej kugi, ali kateri so kužne bolezni sumljivi ali pa so prišli z okuženimi svinjami v do-tiko.
Za one svinje, katere se po uradno naročenemu klanju izrečejo kuge proste, se bode škoda poravnala na podlagi določene teže zaklanih svinj, in sicer iz državnega zaklada. Ta odškodnina znese za klavne svinje 95% povprečne, po kilogramu izračnujene tržne cene, katera se je v deželnem glavnem. mestu (v Gorici) za zaklane svinje vseh vrst uradno zaznamovala. Za plemenske svinje se doda tej odškodnini 25% priklada.
V	teku prvih 60 dni, od časa, ko zadobi ta postava veljavo, t. j. od 19. maja t. I., se bode tudi za okužene svinje plačala odškodnina iz državnega zaklada na podlagi omenjene povprečne cene in sicer po 500|0 če se bode začetek kuge o pravem času, to je takoj, ko je pričela, naznanil, in če posestnik ali njegov zastopnik ali oskrbnik ni kriv, da se je svinjska kuga zanesla v njegov kraj. Potem ko preteče teh 60 dni, se za okužene svinje ne bode več plačala odškodnina. Politična, deželna oblast razsodi v prvi stopini (inštanci), ali se plača odškodnina ali ne. Skupilo z* zaklane svinje se mora oddati državnemu zakladu. Odškodnino je izplačati v teku 4 tednov po dokončanem razkuženju (desinfekciji).
Razkuženje (desinfekcija) zgodi se na državnem stroške. Le ročne in potezne dela more stranka neplačno preskrbeti. Kakor že rečeno, mora posestnik svinj, njegov zastopnik ali oskrbnik, takoj ko prične svinjska kuga med svinjami, to nemudoma naznaniti pri občinskem predstojniku (županu), kateri mora to zopet takoj, ko dobi tako naznanilo, ali če poizve na kateri način koli, da je ta kuga kje nastala, ali pa da so svinje na tak način zbolele ali počepale, da sumi svinjsko kugo, nemudoma naznaniti političnej okrajni oblasti in v tem naznanilu napovedati takoj vse njemu znane razmere, ob enem mora občinski predstojnik ukreniti, da se že zdrav9 svinje od zbolelih ločijo in potem mora prepovedati vsak promet s svinjami iz ali v dotično kmetijo in s tem naročiti naj se zapre hlev. Nadalje ravna politična o-krajna oblast, oziroma razkuževalua komisija.
Kaj novega po Slovenskem ?
Na Kranjskem. — V Gori nad Idrijo je pri procesiji zagorel altar pred župniščem. Plamen je „obliznil“ lase župniku in cerkovniku. Možje so sicer hitro pogasili ogenj, vendar so opečeni župnik, cerkovnik in jeden pevec. — Kat. politično društvo je napravilo shoda v Sostrem in Stepanji vasi pri Ljubljani.
—	V Žireli je pri občinskih volitvah zmagala „Narodova" stranka. Ženim glasom je dobila večino v odboru. — Pri streljanju 1. t. m. v Stariloki se je ponesrečil samski Peter Ojsterc. — V Št. Petru na Krasu so posestniku Kalištru po noči zmanjkali konj iukobila z 21/* „ mesečnim žebetom. Sumijo cigane. — V Škofji Loki se je umoril sluga Anton Slabina. — Odvetniška zbornica v Ljubljani je izvolila za predsednika dr. Alfonza Moscheta. --Toča je na Kranjskem napravila škode za 350.000 gld.
Na Štajerskem. V Laškem trgu so na binkoštni ponedeljek osnovali slovensko posojilnico in konsumno društvo. — Povozil je v Laškem trgu Witthalmov hlapec neko mlado kmetico, da je mrtva obležala. — Strela je užgala poslopje Petra Velinžeka v Dobrovi pri Celju. — Iz Laškega trga se preseli odvetnik g. dr. Jožef Kolšek v Sevnico. Nevarnost je, da se sedaj v Laškem trgu naseli nemški odvetnik. — Po Spodnjem Šta-. jerskem je toča naredila veliko škode. — G. Ianez Pahernik na Vuhredu, znani dobrotnik, je bil odlikovan s križcem za zasluge cerkvene od sv. Očeta. —
Na Koroškem. Umrl je č. g. Filip Lobe župnik v Naborjetu. - Pogorel je sviujski hlev posestnika Blaža Štularja v Spodnjem Jezerskem. Zažgali so bržkone otroci. V ognju so zgoreli tudi 3 otroci imenovanega posestnika. Grozna nesreča! — Šenerer je „pridigoval“ za odstop od Rima po krški doliui. — V Celovcu se je obesil 54 letni tesar V. Dominikus iz Žihpolj. — Med Labudoro
in Spodnjim Dravbergom je vlak povozil Jurija Aušlinga iz Velenja. — Pogorelo je posestvo J. Jevžuikarja v Libeličah. Škode je čez 4000 gld. — Velikega soma so vjeli v Osojskem jezeru. Dolg je 22.m, okrog prsi meri lm. in tehta 75 kil.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nagodbena kriza v Avstriji. Med
našo in ogrsko državno polovico se vrše pogajanja glede nagodbe. Ogri stavijo take zahteve, katerim poštena Avstrijska vlada nikdar ne more in u« sme ugoditi. A Ogri, ki so se utrdili v piedrznosti, vstrajajo pri svojih zahtevah glede nagodbe. Bila so posvetovanja za posvetovanji med obestrauskiini ministri, cesar sam je posredovalno posege! vmes. Toda z Ogri niso hoteli odnehati, grof Tinin pa ne privoliti. Zato so z gotovostjo že govorili, da grof Tliun odstopi, hkrati pa da pade tudi ogersko ministerstvo. Toda prvotna kriza je rešena v toliko, da se vsled želje cesarjeve prično nova pogajanja mej obema vladama. Ogrska poslanska zbornica, ki že morala pričeti razpravo o nagodbenih predlogah, je prekinila zasedanje za teden dni, dokler se ne reši kriza. Ogrski ministri so zopet na Dunaju. Gojijo upanje na spiavo.
Pomaga! Ogri so začeli vabiti tudi nemške nacijonalce, naj j-m pomagajo pri sklepanju nagodbe. In niso vabili brez vspeha. Posl. Lecher se je že oglasil na shodu v Št. Hipolitu. Vnemal je svoje poslušalce za trditev, da more rešiti na-godbeno vprašanje le parlament. Sprejeta je bila resolucija, naj se skliče čim preje državni zbor. Član kričaške opozicije, ki onemogočuje vsako redno delo, sedaj kriči po parlamentu. Možu je najbrže tudi že dolgčas ter bi že zopet rad v zbornici kozle prekucaval.
Proč od Avstrije, ta klic odmeva te dni na Ogrskem. Vsi listi, razven strogo vladnih govore' za samostojno carinsko ozemlje. Nam Avstrijcem bi to moralo biti prav, saj na škodi gotovo ne bo Avstrija, ki ima le preveč škode ravno vsled zveze z Ogrsko.
„Socijalni pregled1* bode ime listu, ki ga bode mesečno izdajal avstrijski delavski urad. List se bode bavil izključno z delavskim vprašanjem.
Vuanje države.
Na Francoskem ste dve zadevi, ki sta konečno vendar prišli na dnevni red, zanimiva]i širše občinstvo. Pri pariškem kasacijskem dvoru se posvetujejo, kaj naj se zgodi z „nedolžnim“ I)reyfusem. Presenetila je občinstvo vest, da so zaprli polkovnika du Paty. In sicer ga obdol-žujejo ponarejevanja listin. Seveda to trde in razkričavajo v svet židovski listi. Najbrže pa vse to vprizarjajo zviti Židje, da bi pokazali Dreyfesa v svitleji luči. Židje pač znajo! Kasacijski sodni dvor je sklenil, da se Dreyfus znova postavi pred sodišče. — Oproščen obtožbe je bil tudi Deroulede, tožen radi dogodkov pa pogrebu Faure-a.
Mirovna konferenca v Hagu je popolnoma utihnila. Nič ni bilo čuti o njej. Še-le po binkoštih so poročali, da gospodje zastopniki se posvetujejo o nekih razsodiščih. Zadnje dni je mlada holandska kraljica prišla v Hag, kjer priredi nekaj zabav. Sedaj upamo tudi nekaj več čuti o mirovni konferenci.
Na Filipinah se še dalje časa pletejo pogajanja, a dosedaj brez vspeha. Filipinci zahtevajo-, da vsi ministri avtonomne vlade so Filipinci; pravice ameriškega glavnega guvernerja morajo biti omejene po zgledu onega v Kanadi. A-meriške čete sinejo zasesti le tri filipinska mesta. Ameriški zastopniki nočejo j o-voljno odgovoriti, nadaljuje se torej vojska.
Demonstracije proti predsedniku francoske republike. Ko je bil minole nedelje predsednik Loubet prišel k dirki v Auteuilu, je vsled oklepa ka-sacijskega dvora razburjena množica dala dušica svojemu ogorčenju. Nekateri vročekrvni voditelji so se spozabili tako daleč, da so pretili celo predsedniku. Grof Christiani je zamahnil s palico proti Loubetu. Množica je neprenehoma kričala: Proč z Židi, proč z Loubetom, Loubet je panamist. živela armada. Bil se je vroč boj mej demonstranti in njih nasprotniki. Grofa Cristianija je vsega pobitega policija odvedla v zapor. Aretovauih je bilo do 130 oseb, med njimi mnogo odličnih oseb. Ta napad je baje Loubeta. ki je nameraval odstopiti, potrdil, da hoče vstrajati na predsedniškem mestu. Ministerski svet se je takoj sešel in sklenil uvesti strogo preiskavo proti demonstrantom.
Mej Rusijo in svobodnim mestom Bremenom je pretrgana vsaka diploma-tiška zveza. V Bremenu so namreč po nedolžnem zaprli iz Amerike vračajočega se ruskega duhovnika. A pozneje mu niso hoteli dati zadoščenja. Ker tudi pritožba ruske vlade ni nič koristila, zapustil je ruski zastopnik mesto Bremen.
Karolinške otoke. Španija odstopi Nemčiji za 25 milijonov pezet. Radi teh otokov je bil že prepir in je pretila vojna med obema državama. Toda papež je kot naprošeni sodnik razsodil v prilog Nemčiji. In obe državi ste se udali razsodbi. Sedaj pa denarja potrebna Španija prostovoljno odstopi otoke Nemčiji.
8C <1 ¥ l € S.
Gorica
Gg. prijatelje in dopisnike prosim, naj vsa zaupna pisma in dopise, namenjene našemu uredništvu, pošiljajo naravnost podpisanemu v Solkan.
Ivan Dermastia.
Posvečenje presv. Srcu Jezusovemu bode, kakor je sv. oče zaukazal v svojej encikliki, jutre. Ta dan se posveti celi svet presv. Srcu božjemu. To posvečenje je odgovor sovražnikom cerkve, ki rujejo proti kat. cerkvi, je zahvala kou-cem stoletja za duhovni razvoj cerkve ter načrt za prihodnost. Slovenci! sledimo vabilu vrhovnega glavarja sv. cerkve ter izročimo se presv. Srcu, srcu ljubezni in usmiljenja.
Papeževi odposlauci, ki prinesejo kardinalski biret našemu prevzvišenemu knezu in nadškofu so imenovani, in sicer msg. Julij Celli. tajni komornik Nj. Svetosti, in grof Camillo Pecoi, plemeniti stražnik sv. očeta.
Umrl je v Medani preč. g. Martin Zucchiati, vpokojeni župnik. Od 1. 1880 do 94 je bil župnik pri Sv. Roku v Gorici. Blagemu in plemenitemu možu Bog podeli večni mir in pokoj!
Umrl je č. g. Martin Pervajne, župnik v Idriji na Bači. Svetila mu večna luč !
Predsednik družbe sv. Mohora,
dr. Valentin Miiller, stolni prošt v Celovcu, yje umrl po dolgi 16 mesečni bolezni. Životopis priobčimo prihodnjič
Pogajanja med slovenskimi in italijanskimi deželnimi poslanci so se zopet pričela. Do sporazumljenja dosedaj še ni prišlo.
Osebne vesti. Njegovo Veličanstvo je imenovalo kanonika msg. dr. Fr. Sedeja v Gorici članom deželnega šolskega sveta za Goriško - Gradiščansko za še ostali čas sedanje funkcijske dobe.
Računski svetnik Štefan Bajec je imenovan višjim računskim svetnikom in predstojnikom računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Trstu.
Županom v Ajdovščini je bil izvoljen g. Ant. Lokar. Podžupanoma gg. Ig. Kovač in Jak. Bolafio.
„Corriere, proti knezu in nadškofu. Gonja proti prevzvišenemu knezu je pričela na celi črti. „Corriereu bruha ogenj in žveplo ua njega, ker ni šel v deželni zbor. Mi razumemo, da to Italijanom kot Bstranki ljubezni1* (! ?) ni po godi, da pa oni ,stranka ljubezni** radi tega tako neljubeznivo, zlobno grde prevzv. nadpastirja. tega ne umemo. Ako bi se imenovali stranka sovraštva in nestrpnosti bi pač urneli. „Corriere“ seveda ua vsa usta vpije, da se je nadškof udal pritisku od slovenske strani. To pa ni res. Mi poznamo prevzvišenega in vemo da je nedostopen vsakemu pritisku. On ravna in nastopa po svoji previdnosti, in kar je spoznal za dobro, od tega ne odstopi, naj bi bil pritisk še tak. Ako je prev-zvišeni res mislil iti v deželni zbor, ter naposled ni šel, tega ni storil vsled pritiska od slovenske strani, marveč ker so mu položaj pojasnili tudi slovenski zastopniki ter razkrili „farbanjeu Pajerjevo.
Sicer pa so Itaiijani edkazali prevzv. kardinalu zelo častno vlogo-štatista. Prišel naj bi bil v deželni zbor, omogočil sklepčnost ter mirno sede poslušal, kako Italijani sklepajo in glasujejo. Se celo to mu milostno dovoljujejo, da bi bil smel glasovati proti Italijanom. Nič bi mu ne zamerili, samo daje omogočil zborovanje. Torej tako visokemu cerkvenemu dostojanstveniku so odkazali vlogo štatista.
Taki so ti strankarji miru in ljubezni ! ?
Zaupnico dr. Gregorčiču m somišljenikom — deželnim poslancem je
izreklo starešinstvo v Podgori : „8tare-šinstvo občine Podgora zbrano 8. t. m. se popolnoma vjema s postopanjem Vašim in Vaših tovarišev somišljenikov deželnih poslancev v sedanjem kritičnem položaju ter Vam izreka svoje popolno zaupanje na Vašem sedanjem neustrašnem
Dostopanju in delovanju. Želi, da »n-li v prihodnje odločno delujete v blngčr našega vernega slovenskega naroda, ki vam je poveril zastopstvo teženj v verskem, narodnem in gospodarskem oziru velike večine naše dežele Vse za vero, dom, ce-
Zaupanjc slovenskim^ poslancem
ste izrekli občini Cerkno in Šmarje, lako je prav. Občinski zatopi naj pokažejo, da stoji ljudstvo za svojimi poslanci.
Starešinstvo v Podgori je enoglasno sklenilo prositi za ustanovitev obrtnega sodišča za Goriško, lako je
PraV Prijorjem usmiljenih bratov v Dorici je bil odbran dosedanji veleza-siužili piijor o. Fruktuvoz Majer.
V	dunajsko “Extrapost“ so naši prijatelji" poslali neko poročilo o gori-Ikem deželnem zboru. Italijani so nedol-ine ovčice, ki Slovencem dovoljujejo vse politične (iravice, a Slovenci so grabežljivi volkovi, ki se nočejo pomiriti. Dopisnik hvali talent in značajnost dr. Pa-jerja, a vdrilia po prevzvišenem knezu in nadškofu, o katerem je pričakoval, da bode s> svojo udeležbo omogočil ..miroljubno" delo Italijanom. Farbati pa res znajo ti naši Jjubi prijatelji".
Dobro so se imeli namreč Goričani v Vidmu, kjer so obhajali obletnico italijanskega statuta s splošno narodno veselico, vojaško parado, itd. „CorriereM je že dolgo poprej pridno vabil. Da so se dobro imeli radi verujemo. Saj so lahko dali duška svojim vročim čutilom.
Listu „Corriere Friulano1*, izhajajočemu v Vidmu, je ininisterstvo odtegnilo poštni debit za našo državo. Seveda je ta list pisal zelo sramotilno o naši državi.
„YValdfest“ v Panovcu so obhajali goriški Nemci. Vse je bilo v velikonem-škem slogu. Vendar je bila udeležba precej skromna, ker njih zavezniki — ire-dentovci so jo popihali v laški Videm.
Ljubljanski župan Ivan Hribar odstopi. Vzrok temu so navskrižnosti, ki so nastale v klubu narodne stranke!
Obravnava proti „Corrieru“ zaradi žaljenja društva „Austria“ v Korminu bode ta mesec pred porotniki na Dunaju. Obravnava utegne odkriti lepe stvari iz tabora neodrešencev v Gorici in Furlaniji.
Strašan prehlad. V ’ nedeljo popoldne je prišel 11 letni Franč. Doljak iz Podturna z očetom iz gozda domov. Razgret se je šel kopat. Naenkrat so ga -popadli krči. Ni bilo več pomoči, umrl je v torek popoldne. Bodite previdni!
Zadružni nadzorniki. Dunajski uradni list je naznanil nasledjo naredbo trgovinskega ministra: v svrho pospeševanja in razvoja obrtnega zadružništva bodo nastavljeni zadružniški nadzorniki kot posebni organi trgovinskega mini-sterstva, katerih naloga obstoji v tem, da pospešujejo zadruge, pomagajo obrtnim oblastvom pri nadzorovanju obrtnih zadrug in o njih delovanju poročajo trgovinskemu ministerstvu.
Poročilo goriške ženske podružnice ■sv. Cirila in Metoda na X. podružničnem občnem letnem zboru dne 4. junija 1899, leta.
„Goriška ženska podružnica sv. Cirila iti Metoda1* prične z današnjim dnem jednajsto leto svojega delovanja.
Na podružničnem letnem zboru dne 27. marca 1898. leta so bile izvoljene v uačelništvo: gospa Avgusta Šantelj pr-vomestnica, gospa Amalija Drufovka blagajničarka, gospica Ana Dovgan tajnica. Namestnice: gospa Ivanka Dekleva, gospa Karolina Makuc, gospica Lovoslava Koršič. Odbornice: gospe Karolina Zav-nik in Karolina Makuc. V podružnični seji 29. marca 1898. leta se je sklenilo, naj se izreče p. n. poverjenicam pismena zahvala na požrtovalnosti v preteklem društvenem letu, s prošnjo, da bi tudi v tekočem letu delovale, v razvoj društve-ga namena. V preteklem društvenem letu so delovale poverjenice: gospa Terezija Klančič v Podgori, gospa Kristina Lokar v Mirnu, gospica Kristina Doljak v Sol-kanu, gospica Marija Komac v Kojskem.
rijaznim sotrudnicam naša prisrčna za-hvala. Odbor je priredil dne 12. marca 189». l. podružnični koncert.
. . PrHena veselica se je vršila sijajno toliko v duševnem kot v gmotnem obziru. K izidu mnogovrstnega sporeda
8°*insI?-xP!l^omoeli pevci in pevke go-nške citaluice s svojim vrlim pevovodjo g. Mercino m diletantje in diletantinje ravno iste s svojim neutrudnim rediteljem g. Ernestom Klavžarjem, dalje vsa ona gospoda, ki nas je s svojo nevzoč-nostjo počastil*, ali v ta namen kak dar poslala. Priprosta pa odkritosrčna h nič m»nj prisrčna zahvala vsem p. n. sode-
lovalcem, udeležencem, podpirateljem in čestilcem našejra društva!
Od dohodkovr veselice se je izročilo 150 gld. odboru „Šolskega doma“. 32 gl. 55 kr. je ostalo v društveni blagajni. Začetkom zime so odborove gospe in go-spice kakor običajno potrkale na rahločutna srca blagih podpirateljev slovenske mladine, proseče jih nulodarov. S prje-timi darovi: oblekami, obuvali in pokrivali so odele premrle ude revnih otrok v vrtcih v Pevmi in Podgori. Povrni Bog vsem prijateljem slovenske dece vsak najmanjši dar.
Slavno vodstvo nas je povabilo k redni veliki skuščini v Litijo. Načelništvo je imelo v minolem društvenem letu sedem sej. Podrnžnižni blagajni je došlo:
Dohodkuo:
1. preostanek lanskega leta gld. 37.—
2. ustanovnine........................  10.—
3. letnine	in podpornitie .	.	„	142.—
4. radodarnih doneskov .	.	„	35.79
Skupaj	gld.	2U5.29
Troskoo je bilo:
Odposlalo se je glavnemu vodstvu v Ljubljano 15. aprila in 14. decembra
1898 1...........gld.	122.—
Božičnice in drugi mejletni troški............................  75.37
Skupaj	gld.	197.37
Dohodki.............gld.	225.29
Troški............... „	197.37
Čisti preostanek	gld.	27.92
Na občnem letnem zboru dne 4. junija 1899v leta so bile ivoljene: gospa Avgusta Ša^elj prvomestnica, gospa A-malija Drufovka blagajničarka, gospica Ana Dovgan tajnica. Namestnice: gospa Ivanka Dekleva, gospa Karolina Makuc, gospica Lavo4ava Koršič. Odbornici: gospe Marija Kopač in Matilda Stajer.
Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo bo imelo svoj občni zbor dne 1. julija v Bovcu,
Obesil se je 4. t. m. Jožef Gomi-zelj, ki je bil pred kratkim izvoljen sta-rašinam dutovljanske občine. Revežu se je zmešalo.
Katoliško delavsko društvo za Italijane se osnuje. V nedeljo je bilo zopet zborovanje, kojega se je udeležilo nad 100 delavcev. Sprejeli so pravila. Srčno želimo obilega uspeha 1
Delo je vstavilo v tovarni za ži-do v Zdravščini kakih 70 delavk. Vzrok: 14 uro delo, a 60 kr. plače.
Razpisano je mesto poštnega odpravnika na novo 'ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Drežuici proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 250 gld. za vzdržavo jednokratne pešne zveze med Drežnico in Kobaridom. Prošnje v teku treh tedno v napoštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Trst-Istra.
Tržaško šolsko vprašanje. Tržaški Slovenci so proti odloku namestništva glede slovenske šole v Trstu vložili priziv na naučilo ininisterstvo.
Nov židovski list je pričel izhajati v Trstu. Kliče se „La Verita“, ter ima namen zagovarjati židovske koristi.
Stranka ljubezni! v istrskem dež. zboru. Neke šenske so tožile posl. Mandiča radi žaljenja časti. Sodišče je prosilo dež. zbor za izročitev. In ljubeznivi Italijani niso posl. Mandiča le izro čili sodišču, marveč naravnost pozvali drž. pravdnistvo, da g. Mandiča takoj zapre.
Iz dež. zbora istrskega. Ni je
seje v Kopru, v kateri bi sinovi avite kulture ne bruhali svojega sovražtva na Slovence. Zaganjali so se v slovenski shod v Šmarjah, ker je bil v šolskem poslopju. Potem so pozvali vlado, da prepove slovenske trobojnice v Istri, kjer ima edino pravico italijanska trobojnica. Ropotali so, ker je nekdo v pazinsko mapo nek slovenski kraj zapisal v slovanskem pravopisu. Tirjali so strogo preiskavo proti krivcu. — Hrvatski gimnazij so z besed trni uničili. Posl. Constantini je pripovedoval, da vsa istrska dežela protestuje proti temu in deželni odbor da ima nalog skrbeti za to, da vladna odredba glede hrvatskega gimnazija ne dobi potrjenja. — Sprejeli so tudi načrt zakona, po katerem se občini Pazin in Buzet razdeliti vsaka v štiri samostojne občine. — Posl. Tommasi je izrazil željo, naj bi se avstrijsko orožništvo preustro-jilo po zgledu laških karabinijerov in naj bi se orožniki več ne jemali iz Kranjske, ampak iz Furlanije in Tridenta. Prihodnje leto bodo že najbrže tirjali, naj se orožniki za Istro naroče iz Kalabrije.
Strašau čin. V noči sv. Rešnj. Telesa se je zgodila v starem mestu v
Trstu nesreč«, ki pokazuje, kako globoko se je pogreznil velik del tržaškega ljudstva. V neki krčmi so se sprli. Pretepajoč so se valili na ulico, kjer se je nadaljeval hrup. Eden izmed prepirajočih je potegnil velik nož in začel suvati ž njim. V tem besnem klanju je zadel na smrt dva tovariša, ki sta izkrvavela na mestu, iu enega nevarno ranil, potem pa utekel. Neki vojak ga je ustavil, a morilec se je iztrgal. Morilca še sedaj niso zasledili. Oba umorjena sta Slovenca, Slavec in Mahnič. Oba so pokopali ob velikanski udeležbi ljudstva.
Italijanski parobrodi na Jadranskem morju. Zaderski „Narodni list1' poroča, da je 26. maja italijanski minister za pošto in brzojav v dogovoru s finančnim in trgovinskim ministrom poslanski zbornici predložil načrt zakona, po katerem bi vlada sklenila pogodbo s parobrodnim društvom „Puglia“ v to svrho, da se razširi italijanska plovba po Jadranskem morju. Društvo „Puglia“ bi vzdržavalo direktno zvezo iz Brindisa do Bara in vsakih 15 dni drugo zvezo iz Jakina v Zader, Spli, Dobrovnik, Risan, Bar in obratno. Tako bi bila vsa Dalmacija v zvezi z Italijo. Dubrovniško parobrodno društvo je opozorilo Lloyd na škodo, ki bo nastala vsled italijanske konkurence; a Lloyd je odgovoril, da ne more pomagati. Res vedno lepše za nas Primorce. Prvo zlovesta vinska klavzula, potem čožotski ribiči in sedaj še italijanski parniki. Primorci pa bodemo mleli kamenje, da spečemo kruh !
Za hrvatsko gimnazijo v Pazinu je tržaški vladni list razglasil razpis za dve profesorski me>ti. Čas je bil že z-davno.
Toča na otoku Visu je padala izredno debela. Nekateri vinogradi so bili meter debelo pokriti z ledom. Škodo cenijo na 700.000 gld
nZivela Italija11, v tržaškem deželnem zboru. V jedili zadnjih sej je znani dr. Piccolo zopet dal duška svojemu nav-dušenj'u za prekolužno kraljestvo. Vzkliknil je : „Kdo nam sme braniti, da se navdušujemo za državo, kateri pripadamo po narodnosti in kulturi**. Seveda je ta vzbruh provzročil burne „evvivau klice na galeriji. Tako delajo ti gospodje. Pijani avstrijskega kruha na vse možne načine ljudstvo navdušujejo za deželo polente.
■ Da naša Primorska je res dežela neverjetnosti.
Nova knjiga je izšla v Ljubljani. Imenuje se „Jezus Kristus pravi Bogil. Spisal jo je dr. Ivan Svetina. Knjižica se dobiva v „Katoliški bukvarni“ in pri g. Ivanu Bonaču v Ljubljani, Stane 40 kr. Po pošti 3 kr. več. — Čisti dohodek je namenjen v prid notranji opravi za kapelico sv. Alojzija v novem poslopju c. kr. višje gimnazije v Ljubljani. Knjižica bo dobro služila duhovnikom in vernikom.
Družba sv. Cirila in Metoda je
izdala te dni svoje knjižnice XI. zvezek. Ta številka je bila zaostala, ker zadnji njen žo poprej izdani spehljaj nosi XIII. številko. Pričujoči XI. zvezek je Tomo Zupanovega „Naš cesar Fran Josip l.u 2. natis. Drugi uatis cesarjevega življenja popravlja in pomnožuje poprejšnji 1. natis. Nov je namreč tu 10. odstavek: »Kranjski 17. polk pri Kustoci in vitez Zitterer iz 66. ogrsko-slovaškega polka11, pa odstavek: „Cesarice Elizabete smrt iu njen pokop**. Družbin prvomestnik, Tomo Zupan je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis družbi zato, ker je bil prvi namenjen družbi v prid in se je razprodal z dobičkom. Mnogoštevilne okusne podobice 1. natisa so v tem 2. še pomnožene — tako, da je v knjižici, ki broji 72 strani, 31 podob. Nove so namreč: Baron Čehovin ; vitez Zitterer; danajska mladina pred cesarjem in cesarica Elizabeta malo pred smrtjo. Glede svoje zunanjosti je to najlepša družbina knjižica; tiskana je v slavuos-tem odelu. Posamezni zvezek jej stane1 20 kr.; njih 100 pa 15 gld. — Sezite, Slovenci, po tem novem knjižnem daru družbe sv. Cirila in Metoda in oveselite ž njim sosebno še našo šolsko mladino.
Učitelji za kaznjence. Pravo sodno ministerstvo je odredilo, da bode pri vsakem bodišču vpeljan pouk kaznjencev. V ta namen je že določena svota, od katere bodo učitelji dobivali 20 do 30 kr. za uro, a na leta ne več ko 5p gld.
Koliko zapijo v Londonu. Preračunih so, da prebivalci londonski požeuo vsako leto 400 milijonov mark po grlu; na vsakega prebivalca pride torej — London ima 4 '/« mil. ljudij — 89 mark. Za šole izdajo v Londouu na leto 50 milijonov, za reveže 60 milijonov mark, toraj komaj ‘/t oziroma '/« toliko, kolikor zapijo. Mesto ima 760 milijonov mark dolga, ki bi se lahko splačal v dveh letih, ko bi '
prebivalci nehali poganjati denar po grlu.
Petrolej piti so začeli siromaki v Parizu, v toliki meri, da ja to provzročilo pozornost zdravniških krosrnv. Ti čudni pivci trdijo, da jili ta pijači prijetno zgače v grlu, da jih razburja, a ne il» divjosti, kakor žganje; drugo jutro pa jih glava ne boli in tudi običajnega ,.mačka‘‘ ni. Nekateri zdravniki pravijo, da ta pijača ne škodi ,.petruli.-tonr, ak>* jo vživajo zmerno, drugi pa so nasprotnega prepričanja. Vsekakor pa morajo t.» vprašanje še natančneje proučiti.
Zdravilstvo in judje. Skoro pridu čas ko se ne bo v večjih mestih mogel vzdržati krščanski zdravnik, zakaj judje so si tako rekoč osvojili ta stan. Tak«* je bilo 1. 1881. na avstrijskih vseučiliščih vpisanih 2288, leta 189i. pa 6539 med*-cinev, a I 1898. se je znižalo število medicincev na 4728. Zdravnikov v našej polovici je okoli 10.000. Od te je 46% judov, t. j. 4000, dasi bi jih smelo biti sorazmerno le 909, Tako j ml je izpodrivajo kristjane iz vseh važnih mest, da imajo večje dohodke in morejo vplivati ua človeško družbo. V zdravniškem stanu s > pa judje še zato škodljivi, ker nimajo smisla za krščansko nravnost. Ravno vsled tega imajo nekattri judovski zdravniki, ki zdravijo gotove bolezni, ogromne dohodke.
‘20 zdravnikov — l‘J judov je letošnje poletje v zdravišču badeiisknui na Nižjem Avstrijskem. Lepo razmerje!
Škoda vsled svinske kuge je v Slavoniji jako velika. L. 1896. L897 in 1898 je p.iginilo okoli 150.000 svinj, ki so bile vredne okoli 3 milijone irld.
Ed. Pavlin,
v Grovici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca' usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojuic bisernih vencov, papirja (manšete) za Šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črkegna derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
xzocx
Zmešane lasi
kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka druga firma
Filip UJcil
velika trgovina z lasmi
v Spodnjem Kralovcu (Unter KraIowitz) na ČeHkem.
P. u. čitatelje te anonc.e opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las.
KZ;
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA
v
$ G & £ C L
grodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaoga pristnih briških vir,: burgundeca rizlinga, modre frankinje
in druge.
Sedež društva je v (ioriei, ulica Har/.ellini št. 20.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v Gorici,
priporoča so za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
K a r o e 1 1 a se izvršuje hitro.
Priporoča tlalje tudi svojo.
Podpisana, priporočata slavnemu bo-čiustvu v Gorici in na ileželi, svojo novo urejeno
Drodaialiico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum. različna vina. gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin
trgovca v Seminiški ulici št, 1
v hiši. kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“-
„Janus“
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840.
2’tyod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101.800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala, in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povr nilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča.
o.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25. 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseli vplačanih premij s 4% obresti, ako bi ] oprej umrli (Tarif II. H.).
I) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel dolo Ženo starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingurstrasse 30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko v Goriei. Via Ponte Tsonzo
Mm Mik«
Vrlim ulic« 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vi pavslcih furlanskih,
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cne zmerne. Postrežba poštena.
Vozniki y Gorici in z dežele, pozori
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da ima svojo
sedlarsko dclaunico
v Gorici
v Trtni ulici, v hiši grofa Thtirna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom in slav. občinstvu v Gorici in. z dežele.
Jožef Culot
v Gorici, ulica Raštelj št. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče niirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.	______
POTREBŠČINE za pisai nice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE za krojače in čevljarje.
Svetinjice. — §oini venci. — knjižice.
POSEBNOST: semena za zelenjavo in trave.
cnuaiaimilCiii!5g5g5g5g5Bag5B5gBi!gggg5gBB5g3BlBB
C. kr. privil kroji vsakateremu zazum-ljivi krojiti obleke vsake mode. Dobivajo se
v moji zalogi Cinguli, mašne kupe zavrtnice za čestito dohovSčino.
trgovec na Travniku Štuv. 22. I. Nats.
Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseli spadajočih priprav za obleke vsakeg.. stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn Dolivajo se novi patentirani hlačniki na pasih; ni treba več gumbov, teve hločniki so jako pripravni:
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek, tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi.
Kdor nkupi pri meni blago muje prosto dati delati kjer hoče, ker pri meni je delo nekaj draže, ker se siva večinoma z rokami. Blago in izdelane obleke so tako po ceni da ceneje ni mogoče zahtevati Obleke za dečke od 3 do 10 let stanejo 1 gld. 50 kr.
V MIRODILNICI
(drogeriji).
Ivan: Kaj pa delaš, Marko ?
Marko: I, knj delam, saj vidiš! Barve na olje moljem za mizarje in pleskarje, da bodo nažim ljudem po ceni a vendar gi sposko barvali in pleskali pobišjo in Ie3ene dele poslopja (vratu, okna, hodnike i. d.). Tudi hranim zanje razne pokosti in krede, potem kit, klej, sušilo, plaveč i. t. d. — Slikarjem prodajam barve, suhe in v pušicah, bronze, čopiče in šablone ; bar-varjein aniline, lesna barvila, železni vitrijol in razne soli: zidarjem pa cement iu drugo. — Kaj pa ti Ivan ?
Ivan: Ja* pa prodajam skoro zastonj vsakovrstne potrebščine za obrtnike in kmetovalce, za skrbne gospodinje in mične dame, za dojenčke in ourasle ljudi: skratka pri mani dobi vse, kar potrebuje mlado in staro, bo-gato in ubogo, zdravo in tiroiuo, obojega spola.
Marko: Prav,' prav! Pa veš, združiva se skupaj, pa prodajajva tu-le v Tržni ulici tik sadnega trga I
Čvrsta mirodilničarja:
IVAN in MARKO-
Naznanilo.
Podpisanec uljudno priporoča slavnemu občinstvu, posebno častit' duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gošposkemu. delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novopoivčencem
svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva,
podob na platno in šipe z različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti ter preproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Sprejema naročila od priproste do najfineje jedilne, spalne iu posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigoveje delavnice v Gorici.
Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, priskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak,
Gosposka ulic a it« ir. 14 (Via Signori N. 14).
Teodor Slabanja
srebra? v GORICI, ulica Morelli 12
uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod iu orodij iz srebra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene
strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj.
Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, ila jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevale« sam laliko določi.
r
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
11 ll
. /! 'ri llr:\
Pozor
m«nn »meirilcan.«!«* JUt«*
uri
Najbolja in najlažje tekoča kolesa sveta! Snov in delo sta nedosegljiva.
Jamči se za dve leti
Glavni zastopnik
A. Li ji£ K S. PFEFF E JFt
v Solkanu.
Zaloge : V GORICI: Karol Komel, Semeniška ulica št. 8.
V TBSTU : Anton Škrl, ulica San Lazzaro št. 6; Gesssi in
Paolini, ulica Molin piccolo St. 2.
V LJUBLJANI: Ernst Speil, Turjaški trg št. 1.
<§rva slovenska trgovina z železjetn
KONJEDIC & ZAJEC
prej tar« Dar bo GORICA — pred nadškofijo št. 9. — GORICA  -Atm------------------------
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega iu pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri* poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno!
m