27. številka. V Trsta, v sredo S. aprila MM. Tečaj XVM „EDINOST" (■hajk dvakrat na teden, vsako sredo in soboto oh 8. ari zjutraj. „Edinost" stane: ■a vse leto gl. 4.— ; isven Arit.9.- gl. sa pola leta . 3.—: a , 4.50 s ■a Setrt leta . 1.50: , . 2.26 „ Z „Novičarjem" vred: za vse 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ 6otrt „ . 1.75 Posamično Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TritU po f* nov.. f Gorioi in v Aldavičlnl no « nov. — EDINOST Oglasi in oznanil* se račane po 8 nov vrmiea v petita ; sa nsalOTS s debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, java« fahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbL Vsi dopisi se poAiljajo aradaiAtvn Piana Caserma ft. 2. Vsako pinso nora biti frankovano ker nefraakovaaa se ne sprejemajo. Rokopisi se aa vraiajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema nprsvnlitvo P iaiia Caserraa At. S Odprte reklamacije o proste poitninr. „Novičar" pa po 2 nov. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »4lno*t ]• n *Č. Javne razmere na Primorskem. Interpelacija posl. Spinčiča in tovarišev, podana v seji poslanske zbornice dne 22. marca t. 1. na ministra-predsednika in voditelja ministerstva notranjih zadev. (Konec.) Državni pravdniki in preiskovalni sodniki dobivajo pohvalne dekrete, ako je to v korist političnim oblastvom na Primorskem, še prudno bo dotične zoper Hrvate izrečene razsodbo postale pravoveljavne kakor v kaštelirskem slučaju ; drug državni pravdnik, čigar postopanje je omenjeno v interpelaciji dra. Gessmanna z dno 28. februvarija t. I., predlagan je bil za odlikovanje; državni pravdniki in drugi sodni uradniki bo pod neerečonoenim uplivom političnib oblastev, (glej govor poslanca dra. Lnginje z dne 16. februvarja t. 1.); tudi pri porotnih sodiščih sodijo Hrvate in Slovence njihovi politični nasprotniki ; sodno obravnava se vrče prav po-gostouia b pomočjo tolmačev, ker je tudi muogo justičnih uradnikov, ki niso zmožni hrvatskega ali slovenskega jezika; prav zadnji čas je bilo znova več takih uradnikov nastavljenih. V sedanjih šolskih razmerah, popisanih v govoru poslanca Spinčiča dne 22. januvarja t. 1. se tudi ne skrbi za pridobitev hrvaščine ali slovenščino ztnožuih uradnikov.v Uradni list Tržaške vlade in njega priloga izhaja v italijanskem jeziku ter se jednako, kakor vsi drugi od vlade subvencionirani listi poteguje za Italijane in zoper Slovune. Hrvati in Slovenci so v italijanskih občinskih in deželnih korporacijah izročeni nasprotnikom na milost in nemilost, tudi tam, kjer bi je morali državni organi varovati. Naklepe Italijanov podpirajo tudi ne- PODUSTEK. Božič na Angleškem. (Is Irvinga „knjigo črtic" preložil V.) (Dalje.) III. Božični dan. (Konec.) To je bil načrt vrlega 8quire-a, kako bi pomiril splošno nezadovoljnost, in res je nekoč poskusil uporabiti svoj nauk, ter pred malo leti mej prazniki imel odprto hišo. A kmetje o tem javnem izvrševanji gostoljubnosti niso znali igrati svoje uloge in dogodilo se je več čudnih slučajev. Selo poplavili so vsi klateži iz okolice. V jednem tednu prišlo je več beračev v soseščino, nego so jih občinski redarji v jednem letu mogli odpraviti. Odsihdob zadovoljeval se je s tem, da je dostojni del sosednih kmetovalcev povabljal, naj božični dan pridejo v dvorano, in revežem delil meso, kruh in pivo, da so v lastnih stanovanjih mogli napraviti si vesel dan. Nismo še bili dolgo doma, ko se od daleč začuje godba. Četa kmetskih dečakov brez sukenj, imejočih rokave svojih srajc pustolovsko ovite s trakovi, klobuke okrašene z zelenjem in z okleški v rokah, prihajala je po drevoredu gori, za njimi katera cerkvena oblastva zlasti s tem, da skušajo, kakor priznavajo sama, pod vladnim uplivom odpraviti v cerkvi starodavno porabo hrvatskega jezika. „Lega nazionale", naslednica razpuš* čenega društva „Pro patria", namereva z ustanavljanjem italijanskih šol v slovenskih in hrvatskih krajih in s tem v zvezi stoječim lovom na slovenske in hrvatske otroke poitalijančiti Hrvate in Slovence in torej deželo; to društvo deluje tudi pri raznih volitvah in se bolj kaže kot pri-litično društvo za razširjenje iredentovskih tendenc — a vladni organi in vladni listi je protežirajo na vse kriplje ! Na izjave Hrvatov, da v habsburški monarhiji v nekaterih kronovinah je zastopana rudi italijanska narodnost, da pa ni italijanske provincije, in da je avstrij-sko-ogerska obal večinoma slovenska in hrvatska — na to odgovorili so Italijani« ki so napram Hrvatom in Slovencem na Primorskem v precej izdatni manjšini, z izjavo, „da ni samo istrska obal italijanska, ampak da je vsa Istra, mesto Trst in Goriška po zgodovinski minolosti, po kulturnih, duševnih in etnografiČnih razmerah italijanski; v govorih v raznih korpora-cijah, v knjigah in listih imenujejo Istro, Trst in Goriško Gradiščansko italijanske provincije, d&, imenujejo je celo v listih in knjigah, ki se na Primorskem čitajo, dela kraljevine Italije; mej njimi ima svoje privržence „Italia irredenta" (kazenska obravnava na Dunaji dne 17. in 18. deo. 1891), proti katerim je noč in dan stra-žiti spomenik, postavljen v spomin 500-letnega združenja Trsta z habsburško monarhijo; brez struhu in brez zadržka slavo in časte može, obsojene radi iredentovsko-veleizdajbkega de[ovanja in lučanja petard, iu navdušujejo ljudi, naj je posnemajo (interpelacija dra. Gesamanna z dne 28. fubruvarija 1893); javno prepevajo pa množica vaščanov in kmetov. Ustavili so se pred vrati dvorane, kjer je godba zaigrala čuden napev, dečaki pa so zaplesali poseben zmešan ples. Zdaj so stopili naprej, zdaj nazaj ter se zadevali z okleški, natanko držeč se godbinega takta. Jeden izmej njih je imel na glavi lisičji meh, čigar rep mu je visel po hrbtu, in skakal je okrog kroga plesalcev, s smešnim kretanjem tresoč božično hranilno puščico. Squire je opazoval ta fantastiški prizor z velikim zanimanjem in veseljem, ter mi natanko razložil njega izvor, sledeč mu v Čase, ko so Rimljani otok imeli v oblasti, in tehtno dokazujoč mi, da je to naravnost potomec starodavnega plesu z meči. Dejal je, da je zdaj že skoro popolnoma iz navade ; po naključji pa je našel njegove sledi v okolici, ter vzpodbujal, da bi zopet prišel v navado, dasi-ravno mu zvečer — kar je res, je res — le preradi slede surov pretep in razbite glave. Ko je bil ples pri kraji, pogostili so vso trumo z osoljenim divjim svinjskim in govejim mesom in močnim domačim pivom. Sam squire podal se je mej kmetovalce, ki so ga vzprejeli z nerodnimi dokazi spoštovanja in udanosti. Res, opazil sem par mlajših kmetov, ki so se, z vrči pred usti, nekako zapačili, ter si namežikovali, ko jim je squire pokazal hrbet; a jedva iredentovske pesmi (interpelacija poslanca Alf. grofa Coroninija z dne 15. maroa t. I.) ; Hrvate in Slovenoe grde, jim prote, je napadajo (interpelacija z,dne 21. marca t. 1.) in je obrekujejo, zlasti duhovnike, v mnogih krajih jedino inteligentne može — do katerih se državna oblastva v nevarnih časih najraje obračajo, katerim pa podko-pujejo ugled in veljavo namestnik in nekateri okrajni glavarji — ; če se ti pote-zajo za zakonite pravice Hrvatov in Slovencev, je imenujejo hujskače, vznemirjo-valco ali provokatorje (interpelacija dra. Đartolija z dno 8. februvarija 1893); slovenske literarne družbe in čitalnice, kakor tudi slovensko profesorje obrekujejo na najnesramnejši način („Coriere di Gorizia" z dne 9. marca t. 1.); na vse mogoče načine in brez obzira agitirajo ne za svoje pravice, ampak za to, da bo Hrvatom in Slovencem ne dajo po zakonu pristojoče jim pravice; zadnji čas so razžaljeni, ako slišijo hrvatsko in slovensko govoriti, pri vsem tem pa se imenujejo zmerne in mirne. Namestniku prirejajo slavnosti, ki pa veljajo le njegovi osebi in niso dražega nič, kakor dokaz izobraženosti, npo-štovanja, udanosti in simpatije za osobo nainestnikovo („L' I stri a" z dne 2. julija 1892); sploh ne prikrivajo svojegu miš« ljenja in delajo kar le mogoče, da poita-lijančijo Primorsko, pri čemur jih vladni organi posredno in neposredno podpirajo. — Hrvati in Slovenci, ki so na Primorskem v večini, kateri so v javnem življenju, duševno in materijalno prikrajšani, ne zahtevajo zase drugega nič, kakor to, kar jim gre po pravu in zakonu in to v okviru habsburške monarhije pod legitimno dinastijo. Hrvati in Slovenci si štejejo v sveto dolžnost tako proti svojemu narodu kakor proti cesarju in kralju, da se upirajo italijanskim nakanam, a ravna so zato ž njimi so uzrli mene, napravili so resen obraz ter bili sila ozbiljni. Proti mojstru Simonu pa so bili očividno vsi bolj nepristrani. Mnogovrstni opravki in zabave njegove razglasile so ga po vsej soseščini. Zahajal je v sleherno najemniško hišo in v vsako kočo, kramljal z najemniki in njih ženami, šalil se ž njih hčerami ter kot izvirnik klatečega se samca, skromna bučela, nabiral sladkosti vseh rudečih ustnic v okolici. Vzdržljivost gostov je kmalu minila v veselji in zgovornosti. Veselost nižjih stanov ima na sobi nekaj odkritega in prisrčnega, ako jo vzbuja veselje in zaupnost višjih ; gorki čut hvaležnosti pridruži se njih veselju, in prijazna beseda ali mala šala, katero napravi dobrotnik, ove-seli podaniku srce bolj nego li pivo in vino. Ko se je squire udaljil, narasti a je veselost — mnogo se je šalilo in smijalo, sosebno mej mojstrom Simonom in krepkim, svežim, beloglavim najemnikom, ki je moral biti vaški dovtipnež ; opazil sem namreč, da so vsi tovariši njegovi z odprtimi usti pričakovali njegovih odgovorov, ter se glasno zakrohotali, predno so jih mogli dobro umeti. V istini se je videlo, da se je vsa hiša udala veselosti. Ko sem prišel v svojo sobo, da se preoblečeni za kosilo, začul sem godbo z malega dvorišča, in pogledavši skozi okno, odkoder sem ga mogel kakor s tujci ali z brezpravnimi državljani, če pa zahtevajo izvrševanja zakonov in ae poslužujejo svojih političnih pravic, se ne imenujejo samo hujskači, vznemirjevalci, provokaterji, ekscedenti itd., ampak preganjajo se z vsemi sredstvi in obsojajo se brez ozira. To jih draži, posamniki celo obupajo, ker Italijani to izkoriščajo, trdeč „da Hrvatom nič ne pomaga, ker so okrajni glavar, namestnik, sodniki in škof vsi na strani Italijanov, da so morajo torej Italijanom ukloniti." Ker so razmere take; ker c. kr. oblastva in njih zastopniki v uradu in v šoli, v vsem svojem delovanju, ker deželni in občinski zastopi, novinarstvo in ponekod tudi cerkvena oblastva Italijane podpirajo, Hrvate in Slovonce pa tlačijo, kar bi Be ne smelo goditi nikomur, tudi ne drugi državi na ljubav, in kar nikakor ni opravičeno » ker se sploh na Primorskem vse tako razvija, kakor se je po sodbi visokega častnika nemško narodnosti, ki je pred I. 1867. služboval na Beneškem in Lombard-skem, razvijalo vse pred 1. 1866 v teh dvoh deželah iu ker italijanski listi na Primorskem takoj sumuičijo Slovane, izročene tisto leto Italiji, ako le pohlevno pov-darjajo svojo narodnost; ker jo mnogo znakov za to, da se bližajo dnovi rešitve in osvobojenja is okov — o čemer so pred par leti pisali tajno razširjani italijanski listi — in ker so na Primorskem govori, da pride ta dežela k Italiji, katero mnenje izražajo cel6 višji politični uradniki; in ker bi, akotudi to ni vladna želja, vender prišlo do raznarodenja primorskih Slovanov, na kar ne z vso silo deluje; — usojajo si podpisanci vprašati Njega ekscelenco gospoda ministerskega predsednika kot vodjo ministra notranjih rečij — čigar odgovori na nekatere interpelacije o isterskih razmerah so neposredne pregledati, uzrl sem četo potujočih godcev. Zala koketna hišna plesala je z brdkim dečakom, nekaj druzik poslov pa je gledalo. Sredi tega veselja ugledala je deklica mene pri oknu, ter zarudevši odletela s šaljivo osuplim obrazom. IV. Obed na sveti dan. Največjega nam praznika Se vsi zdaj veselite, Z br&ljanum sobo mi le p A In vrata okrasite. Kako kadi ho dimnik vsak, V peč6h štorovi tlijo, Peciva polno shrambe so In Tažnji so vrtijo. Prod vrata žalost naj zbeži, A 5c so tnni promraz jej zdi, V potvioo jo povimo, Veseli vsi bodimo! Ko sem se bil opravil, izprehajal sem se s Frankom Bracobridgeom po knjižnioi. Kar zaališiva oddaljeno trkanje in on mi pove, da jo to znamenje, da kosilo neso na mizo. Squire je v kuhinji in v dvorani ohranil staro običaje in kuharjevo trkanje h polenom po mizi volevalo je strežnikom, naj neso jedila na mizo. Obod ho jo imol vršiti v veliki dvorani, kjer jo squiro vodno o božiči obedoval. Svetla, prasketajoča grmada štorov bila je nakopičena, da je ogrevala prostorno sobo, iu plamen so jo iskreč dvigal v široki dimnik. Vrlika podoba vojnika iz časa križarskih vojsk z belim konjem bila poznavalce . teh razmer presenetili tn ka tere je k večje ne k pripisati slabi informaciji — : Ali to Nj. ekscelenci znane tn popisane primorske razmere, zlasti postopanje ondetnega c. kr. deželnega oblastva; eventualno ali je Nj. eksselenca pripravljen glede tu navedenih okolnostij odrediti prei-sksvo po pravičnih, nepristranskih in Hrvatom in Slovencem ne nasprotnih mož, keteri bi vprašali tudi dotičnike, ki so v katero navedenih zadev upleteni, ter v varstvo zakona narediti konec tem raz* meram ter dati pojasnila glede na zadnje omenjene po Primorskem razširjenje govorice P Na Dunaji, 22. marca 1S93. 8 p i n č i č, Perič, Alfred C o r o n i n i, Biankini, Formanek, Schvvarz, Doležal, Vesel}', dr. Masaryk, Adamek, dr. Gregorec, dr. Engel, dr. Blaž« k, dr. Dvorak, dr. Kaizl, dr. Brzoiad, M xa, dr. Sil, Hoch, Weber, H&iek, dr. Dyk, liozkošny, dr. L a g i n j a, Čestmir Lang, Dapar, Spind-ler, Seichert, Krumbholz, dr. Vašaty, Tekly, dr. Counic, Kaftan, dr. Ilerold, dr. Kramar, dr. Lueger, Svožil, dr. Slavik, Wohanka, dr. Slatua, dr. Pacak, dr. Gessmanu, Schleisinoer, Muth, Fiirukranz, dr. Tuček. dr. Lang, F f o i f e r. Finančne razmere na Primorskem. (Govoril posl. dr. M. Laginjav 2U6. seji državnega zbora dn6 2'6. februvarja t. 1.) Visoka zbornica! Omejil se bom pri svojih opombah o stvari, stoječi na dnevnem redu, na ožjo mojo domovino, to je na Primorsko in, kolikor bo to mogoče, sosebno na Istro, katero zastopam. Mogoče je, da bodo moja izvajanja naredila utis, da se na Primorskem vse ravno tako godi, kakor drugod, — kar bi bilo gotovo zelo evfemistično — a vsaj nekateri visokočastitih tovarišev se prepričajo, da je na Primorskom |v marsikaterem oziru dosti slabše kakor v vseh drugih kraljestvih in deželah vkupe V svojem govoru dne 15. decembra 1. 1. sem trdil, da znašajo vsi državni dohodki s Primorskega 161 milijona gold., dočim znašajo pravi izdatki za Primorsko, za posebne koristi Primorskega, samo 4 3 milijona, Koj takrat sem izjavil, da mi dobro pride vsak popravek, ker se je lahko zgodilo, da sem se zmotil pri gtej ali oni točki. Govoreč o investicijah, namreč za železnice, za zgradbo Tržaškega pristana je za to slovesnost bogato okrašena z zelenimi vejicami. Na nasprotni stoni bila je čelada in bojna oprava, nekdaj, kot sem cul, orožje tega vojnika, ovita i bodečo palmo in bršljauom. Mimogrede moram pripoznati, da sem precej dvomil o prist nosti podobe in orožja, kar se tega tiče, da je bila to last križarskega vojnika, kajti nosilo je znamenja novejšega časa. Povedalo pa se mi je, da se že od pamti-veka to misli o podobi, in da se je bojna oprava našla v shrambi za starino ter da jej je sedanje mesto določil squire, ki je bil takoj rekelf da mora biti to oprava rodbinskega junaka. Ker je bil za vse take stvari v svoji hiši odločilen, sprejelo se je to mnenje kmalu splošno. Pod temi viteškimi znamenji zmage stala je točarska miza. Na njej se ju svetilo bogastvo srebrne posode, katera bi se bila lahko kosala s krasno tempeljsko posodo Belzacur-jevo, vsaj glede mnogovrstnosti: vrči, ročke, kupice, skodelice, kotlići in zalivače, sijajno orodje dobrega življenja, katero so polagoma navrhovatili razni rodovi lahkoživih gospodarjev. Spredaj sta stali dve božični sveči, ki sta Bvetili kot dve zvezdi prvega, reda/ druge luči razdeljene bo bile po svečnikih, vse skupaj pa se je lesketalo kot srebrno nebo. (Dalje prih.) in za subvencijo Lloydn, sem rekel, da moremo z našimi dajatvami pokriti ne samo na nas spadajoči del potrebščin za vkupne zadeve te državne polovice, ampak za zadeve vse monarhije, tudi ako bi se 4-5 milijona na leto prištelo kot rok za amortizacijo vsega investiranega kapitala in ako se ves ta kapital računa na posebni konto Primorskega. Jako izkušen parlamentarec, starejši gospod, izrekel je dvom, da znašajo dohodki s Primorskega sploh toliko, kakor sem trdil, in vprašal, ali vlada, uprava, ne izda v raznih področjih za Primorsko vender nekoliko več, nego sem jaz navedel. Drug, jako ugleden praktik, mi je rekel, ko sem mu imenoval svoto, katero sem vzel za podlago prevdarku o carinskih dohodkih s Primorskega, da so ti dohodki še dosti večji, da znašajo vsaj še jedenkrat toliko milijonov, kakor sem jih jaz navel. Z ozirom na to razliko štel sem si v dolžnost tako glede na visoko zbornico kakor na moje volilce, da navedeni elemente, iz katerih sem konstruiral glavni svoti, namreč državne dohodke in državne troške na Primorskem. Omeniti moram, da mi — žal — ni mogoče natančno pregledati računskih zaključev o naši državni upravi, da se pa zmatram opravičenega, narediti svoje račune na podlogi državnega proračuna, sestavljenega na temelju večletne prakse, kateri proračun izvzemSi posamne slučaje navadno odgovaija končnemu vspehu. Da se morem krajše izraziti, bodi povedano, da sem izpustil nekatere manjše in celo nekatere večje točke, ker se dotični troški izravnavajo z dotičnimi proračunjenimi dohodki in da so moji računi tako skrupulozno natančni, da govorč skoraj bolj zoper Primorsko kakor zai\j. Računal sem samo s [tisočaki. Državni dohodki na Primorskem so nastopni: Neposrednih davkov plačuje Primorska in sicer: zemljiškega davka 640.000 gld., hišnega in hišnonajemnega davka 1,516.000 gld., 5% davka od dohodkov hiš, oproščenih hišnonajemnega davka, 60.000 gld., dobitkovine 108.000 g I d., dohodarine 886.000 gold., eksekucijskih pristojbin 50.000 gld., zamudnih obrestij od zaostalih davkov 18.000 gld., vkupe 3,277.000 gld. Ker je od te svote odbiti 49.000 g d., kolikor namreč znašajo troški za pobiranje davkov, nosijo neposredni davki na Primorskem 3,228.000 gld. Dohodki od carin znašajo 6.033.000 gld., neposredni davki 6,o38.000 gld. in sicer nosi užitnina čistih 1,630.000 gld., dohodek od morske soli 993.000 gld, tabak nosi čistih 1,324.000 gld. Gledč točke „tabak" moram se omeniti, da nosi na Primorskem 3,063,000 gld.; ker pa je od te svote odbiti režijske troške v znesku 139.000 gld., in ker gre za nakup surovih materijalij skoro sedmi del vseh troškov, namreč 1,600.000 gld., ostane, kakor sem rekel, čistega dohodka 1,324.000 gld. Kolkovina nosi državi na Primorskem 691 .000 gld. na leto, vsakovrstnih drugih pristojbin pa se plača 1.029.000 gld. Loterija nosi 288.000 gld., mitnice čistih 53000 gld., posebne davščine za točenje izvrstnih pijač 30000 gld., poštni in brzojavni uradi čistih 263000 gld. Razne sanitarne in pristanske pristojbine nosijo 453000 gld., a dohodki iz državnih gozdov na Primorskem znašajo 58000 gld. Vsi ti dohodki znašajo vkupe 16,073.000 gld., ali kakor sem rekel 16-1 milijonov. Točke o troških so dosti manjše. Ministorstvo notranjih reč'j, torej celotna politična uprava, — kajti za zgradbo cest, za vodne zgradbe itd. se ne trosi Čisto nič, kakor seiu že povedni — velja 590.000 gld., domobransko ministorstvo izda za orožnike in druge reči 181.000 gld. Pri ministerstvu za uk in bogočastje znašajo posebni troSki za šolsko nadzorstvo, izkopavanja v Ogleju in za malenkostne popravo v stolni cerkvi Poreški 26 000 gld.; troški za bogočastje znašajo 219.000 gld., za pouk 380.000 gld. (Fosl. S p i n č i ć : Za Hrvate in Slovence skoraj nič!) To so večinoma troški za srednje iole. Troški ministerstva za uk in bogočastje znašajo na Primorskem čistih 625.000 gld. Fi-načno ministerstve ima troškov 1,350.000 gld.; trgovinsko ministerstvo za mornar-sko-sanitarne namene in za nove naprave pri pristanih glasom letošnjega proračuna 475.000 gld., torej le malo več, kakor ina-šajo proračunjene sanitarne in pmtanske pristojbine. K troškom trgovinskega ministerstva prišteti je še polovico troškov za centralno pomorsko oblastvo v Trstu — polovico pravim, ker spada druga polovica na Dalmacijo. Polovica znaša okolu 119.000 gld., torej ima trgovinsko ministorstvo tro-škov 594.000 gld. Poljedelsko ministorstvo izda za Primorsko nekoliko manj, kakor dobi iz državnih gozdov na Primorskem, namreč blizu 53.000 gld. Potem imamo še pravosodno ministerstvo, to je pravosodje samo in kaznilnice. Ako se odbije dobiček, kateri se dobiva od kaznilnic, je na leto 872.000 gld. pravih troškov. Troški znašajo torej vkupe 4,265.000 gld. ali okroglih 4.3 milijona, kar sem že prej trdil in, kakor mislim, is proračuna dokazal. Visoka zbornica naj mi dovdli, da se nekoliko obširneje bavim s to rečjo. Vprašujem se, kako je razmerje Primorskega po dohodkih in troških k tostranski državni polovici, oziroma k celi avstro-oger-ski monarhiji. Kar se dostaje prve točke, namreč troškov, vkupnih vaern v državnem zboru zastopanim kronovinam, zrna-trati morem kot takšne v pravem pomenu besede samo troške za posamna ministerstva in sicer za ministorstvo notranjih rečij, bogočastja in pouka, trgovine, poljedelstva in pravosodja, za katere sodim, da znašajo troški po 500.000 gld., potem finančno ministerstvo, čigar troški znašajo jeden milijon gold. in konečno deželno-brambno ministerstvo, ki potrebuje, uštevši troške za deželno brambo 11 milijonov gld. Iz tega sledi, da znašajo vkupni troški za oentralna oblastva in sa našo deželno brambo vkupaj 175 milijonov gld. Sedaj pridejo na vrsto troški, katere nam je nositi vkupno z deželami ogerske krone, kakor se govori oficijelno, ali z Ogersko in Hrvatsko, kakor bi se bolje reklo. Tu imamo troško za dvor, za inini-aterski svet in za druge vkupne reči v znesku 112 milijonov goldinarjev; potem troško za vkupne in naše speoijelne dolgove in njih upravo v znesku 153 milijonov gld. na leto, od katere avote pa je odbiti pokritja v znesku 95 milijona gld. Troški za vkupne zadeve za dežele obeh državnih polovic znašajo torej na leto vsega vkupe 273 milijonov gld. Primorsko bi moralo, ako izračunamo, koliko spada na vsako posamno deželo, doprinašati svoto, katera se dobi iz primarjanja vseh državnih dohodkov z dohodki s Primorskega. Prvi znašajo po proračunu 609 milijonov gld., drugi pa 16 1 milijonov gld. Primorska bi torej morala za vkupne potrebščine to državne polovice in cele monarhije doprinašati y|8 vseh drž. dohodkov, to je 7*2 milijonov. Prištevši to svoto 7 2 milijonov k prej omenjeni svoti 4*3 milijonov goldinarjev, katera se porablja za administruoijo, znaša to 11*5 mi ijonov gld., tako, da torej še ostane 4*6 milijonov gld. Ako postavim, kakor v omenjenem svojem govoru, na specijelni konto Primorskega še svoto 4*5 milijonov gld. kot vsakoletni delež za troške, katere je kdaj imola država za železnice, Tržaški pristan in za Lloyda, tako preostane od vseh dohodkov s Primorskega vsako loto vsaj še 100.000 gld. čistega prebitka. Pričakujem — kakor si m rekel —, da se bodo s katere koli strani od meno navedeno številke iz proračuna ali zavrnilo, ali pa potrdile. Ako se s pristojno stiani, namreč od visoke vlade potrdč, potem smo dosegli, kar smo leta in leta trdili, namreč slovesno priznanje, da ne samo nismo pasivna dežela, ampak da tostranska državna polovica od ' naših dajatev nekaj porablja za druge kro" novine in dežele in ne za našo spt>cijeIno korist in v naše namene. Če pa takega potrdila in take izjave ne dobimo, smatrali se bodemo opravičene verovati, da je vse tako, kakor sem z raznimi datami dokazal, sklice vaje se na stari rek: „Qu» tacet, consentire videtur". (Dalje prih). Politični pregled. Notranja dežel«. Njegovo Veličanstvo imenovalo je članoma gosposke zbornice dr. 8 m o I k o in grofa Miroslava Kinskega. 8 tem so prišle ob veljavo razne govorice glede na namene dr. Smolke za bodočnost. Razni listi so govorili namreč, da se dr. Smolkn bode dal zopet voliti v državni zbor, da pokaže s tem, da ni odstopil prostovoljno od predsodništva poslanske zbornice. Sedaj pa jo konec vsem tem govoricam. Dr. II e r o I d o položaju. V nekem politiškem društvu v Vinogradih govoril je v ponedeljek mladooeski o d I i č n j a k dr. Herold. Mej drugim je rekel o sedanjem razmerji mej strankami : Z drugimi strankami na desnioi bi mogli Mladočehi le tedaj paktirati, ako bi se te stranke izrekle za strogo jednakopravnost mej nemškim in češkim jezikom. Polemizujoč proti staročeskim glasilom rekel je govornik, da so še clo slabojši in manjei narodi dosegli to, kar so hoteli, in se potem razvijali ovetoče, ako so brezobzirno na-glašali državnopravno misel. Govornik pro-testuje proti temu, da bi bila mladočeška po« litika le eksperiment. Zbor je vsprejel potem resolucijo, da se treba potezati za državno pravo, da treba zahtevati napravo čeških sodišč in zahtevati neposreduo od kralja Češkega pravice, pristojajočo n & r o d u češkemu, Vnanje države. Srbska skupština sešla se je danes. Položaj na Srbskem je sedaj zelo čuden iu nejasen, kajti niti danes se ne ve še za gotovo, ali imajo v skupštini vladni liberaloi večino, ali pa radkaloi. Le to je menda gotovo, da so radikaloi opustili misel absistenčne politike in se hočejo udeleževati pesvetovanj. Kujati se, jim tudi res ne kaže, knjti v zbornici so zastopani v tolikem številu, da lahko vežejo vlado na roksh iu nogah. Pri srebrni poroki kraljeve dvojice italijanske zastopal bode ruskega cesarja veliki knez Vladimir, kneza črnogorskega pa njega Bin princ Danilo. Tudi kralja belgijskega bodo zastopali posebni poslanci. Novo ministerstvo francosko se je ustanovilo pod predsedništvom Du-puy-a. Različne vesti. Odbor političnega društva »Edinost* imel bode svojo sejo v nedeljo ob 10. uri predpoludne. Poleg gg. odbornikov in njih namestnikov povabljeni so k ti seji tudi zaupni možje društva. Reklamacije slovenskih mestnih in okoličanskih volilcev, izpuščenih Iz volilnih list podpisalo je v mestu 84 oseb in v okolioi 103 osebe. V prvem okoličanskem volilnem okraju reklamiralo je 26, v drugem 13, v tretjem 20 v četrtem 24, v šestem 20 oseb. Da ni bil čas tako kratek, doseglo bi se bilo gotovo trikrat večje število. A za začetek je to že lep vspeh ter se jo nadejati, da se s čnsom osvestijo tudi drugi volilci, ki so sedaj še bali posluževati se ustavnih pravic. Ako bi kak reklamant bil poklican k magistratu, naj se obrne prej k odboru političnega društva „Edinost", (predsednik dr. Mandič, podpredsednik dr. Gregorin), da se ga poduči, kako mu je postopati. Magistrat tržaški noče poznati slovenskega jezika. V petek odklonil je tržaški magistrat vsprojem slovensko spisane reklamacije za volilno pravico urednika „Naše Sloge", gosp. Mate Mandič-a na uložni zapisnik z motivacijo, da mora biti spisana v „deželnem jeziku" italijanskem. V soboto pa je imel uložiti pri magistratu tukajšnji odvetnik dr. Gustav Gregor in v svojem imenu in v imenu drugih tržaških mestnih in okoličanskih, iz volilnih list izpuščenih volilcev (vseh skupaj jo 187, kakor poročamo na drugem mestu) dotične reklamacije pri magistratu. Podal se je v to svrho osebno, spremljan od enega svedoka, v uložni zapisnik magistrata. Uradnik vzemši reklamacije v v roko prašal jo, o čem se gre v predloženih ulogah. lio bo mu je povedalo, da so to reklamacije za volilno pravico, odgovoril je, da jih ne more sprejeti, ker niso spisane v deželnem jeziku (nella lin-gua del paeae). Na to šel se je pritožiti omeujeni odvetnik, spremljan od priče, k magistratnemu asesorju dr. Pimpachu, kateri je istotako odklonil vsprejem reklamacij za uložni zapisnik z isto motivacijo kak or gori omenjeni uradnik. Na opazko, da je tudi jezik slovenski v Trstu deželni jezik, odgovoril je isti gosp. asesor suho in kratko: „No, non 5 una lingua del paese*. Reklamacije pašo prišle VBejedno na pravo mesto, za kar je skrbelo visoko c. kr. namestnistvo, kateremu je predložil odvetnik dr, Gregorin takoj pritožbo radi nezakonitega postopanja nia-gistratovega. No, mugistiat prepriča se v kratkem, da je slovenski jezik istotako deželni jezik kakor italijanski ter da mu to najnovejše sredstvo, ubraniti se reklamacijam slovenskih volilcev, ne pomore nikakor. Bodite previdni! V nedeljo predpo-ludne imel bi se bil vršiti „ljudski shod" v nekem tukajšnjem gostilniškem vrtom. Na programu so bile samo take točke, ki se dotikajo delavskega stanu. Ali čudno: dasi se je zbralo zadostno število udeležencev, vender se je zdelo gospodom skli-cevateljem umestno, jpreložiti to xborovanje na prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. Že to je čuduo; ali še bolj čudno je, da mej sklicevatelji tega ljudskega, oziroma delavskega shoda figurira tudi znani Rasoo-vich, to je član one in iste stranke, ki ima glavno svojo zaslombo mej laškimi Židi in k a p i t a I is t i. Ali s tem še nismo pri kraji: bolj ko si ogledujemo sklicevatelje tega ahoda, bolj in bolj narašča nas sum, kajti mej sklicevatelji vidimo skoro isto osobe, ki so povodom državnozbor-s k i h volitev zasnovale strastno agitacijo za bogataša Mauronorja proti g. Nabergoju. čujemo sicer, da so ti gospodje postali previdnejši ter da so si nadeli nedolžno ovčjo obleko, češ, da niso nasprotni nobeni stranki, oziroma narodnosti. Ali t druge navadno dobro obveščene strani se nam zagotovlja, da so temu shodu glavni, če tudi skriti nauieu — prihodnje volitve v mestni zbor. Če pa je tako, znači žo ime gospoda Rst-covicha samo cel program, kojoga Slovenci n o iu (i r o iu o v s p r o j e t i nikdar! — Kakor vsiktlar, pripravljeni smo tudi sedaj pospeševati koristi dolav.-koga stHnu s tem, da v svojem listu podpiramo in širimo i d i* j o vkupnega, vzajemnega delovanja tega stanu v prospeh lastnih stanovskih koristi, ali pred shodi, kojim bi bil morda le ta namen, mamiti delavce, naj pobirajo kostanj iz žrjav ce — za druge, pred takimi shodi moramo odločno svariti slovensko dola\co. Ako do sedaj gospodarivsi stranki morda teče voda v grlo, tedaj so naši dolavoi v zadnji vrsti poklicani, podajati rešimo roko ljudem, ki ž o v sled svojega programa in svojih po-1 i t i n k i h načel, zlasti pa z o z i -roiuna svoje podpiratelje ne morejo in ne smejo biti prijatelji ni narodu slovenskemu, in še manje delavskemu stanu. — To je naše menenje ! S tem pa nečemo braniti delavcem, da ne bi ae udeležili nedeljnega shoda; ali če gredo tja, smemo in moramo zahtevati od njih, da so previdni, če nočejo, da se jim zopet dogodi kakor že tolikokrat, namreč po pregovoru: Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen! Poverjeniitvo .Matice Slovenske" so prevzeli za Trst (mesto) gospod dr. K. G1 a s e r , gospod Anton Germek, učitelj pri Sv. Ivanu za vzhodno okolioo (Sv. Ivan, Lonjer, Katinara, Skedenj Marija Magdalena, Bazovica in Trebče), gosp. Dragotin Martelanc za zahodno okolico (Barkovlje, Kontovelj, Greta, Rojan, Općina, Sv. Križ in Prošek). Gosp. dr. K. 0 laser ima v Matičnih zadevah prvi torek vsakega mesca od 12 — 1 uradno uro Piazza Lipsia št. 1. I. nadstropje. Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti nabrali so trdovratni Slovenci, kateri za nobeno ceno nočejo govoriti italijanski, 2 gld. 73 kr. — V isti namen so nabrali proseški krokarji v nedeljo 2. t. m. 60 kr. — Pri igri na k regije nabrali Proseški „župan in fantje" 10 kr — Vesela družba v krčmi „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva 1 gld. 77 kr. — Fran Dollenz je podaril 3 gld. 20 kr. Družbe sv. Cirila In Metoda najmisjši podružnici, navdušenih rodoljubkinj in vrlih rodoljubov v Tolminu, sta pričele svoje delovanje tako vspešno, da sta prav posnemanja vreden vzgled požrtvovalnega domoljublja vsem prijateljem sloveuske mladine. Ženska podružnica (prvomestnica g. Alojzija Ivanč čeva, blagajničarica g. Josipina Vrtovčeva) nam je za leto 1893. vročila 300 fwr.; možka podružnica (prvo-mestnik velečastni g. dekan Kragelj, blagajnik A. Vrtovec) pa 100 for. tudi za I. 1893. — Pokroviteljici sta postale ženska podružina v Kameniku in „Narodna čital niča" v Kranji; 100 for. pokroviteljiue za žensko Kameniško podrušico je bilo nabranih pri zadnji veselici obeh naših vnetih tamošnjih podružnic, in prejeli smo jih po blagajničarici, g. Kristini Janežičevi; 100 for. pokroviteljine za Kranjsko čitalnico je pa poslal predsednik, g. notar Viktor Glo-bočnik. Dalje so nam še naklonili : č. g. Ivan Cotelj, kapelan v Kanfanaru v Istri, za piruho 20 for.; kmetski posojilnici v Ljubljani in na Vrhniki po 20 for.; okrajna posojilnioa v Kaineniku 10 for.; g. A. Vi-rant v Novem Mestu 6 for. 10 kr., nabranih v veseli družbi v Mirni peči pri godovanji g. Josipa Rusa; posojilnici v Glinjah in Suhi na Koroškem po 5 for.; g. O. Bayer, tajnik in g. V. Jenko, kontrolor Ljubljanske kmetske posojilnice po 6 for., g. M. Hro-vatin v Vipavi 4 for., nabrane v veseli družbi pri Dobravčevih; g. I. Bahoveo, knjigotržni komptoarist v Ljubljani, 4 for.; nabrane v gostilni Fr. Rozmana na sv. Jakoba trgu; vesela družba v Olševku 3 for. in č. g. Fr. Boncelj, župnik v Dragošah, 1 for. 60 kr. kot dar tamošnjih Mohor-janov ; g. Peter Mikek, knjigovodja iz Žalca pa 1 for. — Čaatitim rodoljubkinjam in rodoljubom ob bistri Soči, pod ponosnimi kameniškimi planinami in v starodavnem Kranji, našim lepo napredujočim posojilnicam in vsem drugim darovalcem iskrena zahvala ! Naj njihov vzgled navdušuje po domovini, da bode družba sv. Cirila in Metoda pravi žrtvenik, kamor polagajmo darove v ime svete vere in naroda ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodu. Sokolski večer „Tržaškega Sokola" bode dno 16. t. m. v dvorani Slovanske Čitavnico. Program mnogovrsten. Iz SV. Križa se nam piše : Veselo in srečno smo letos prebili velikonočne praznike. Vreme je bilo krasno, a tudi naša cerkev je bila krasno odičena, na čemer gre vsa hvala našemu go*p. župniku. Mej procesijo je gorelo nebrojno lučic po oknih, pa tudi traspareute našega Izveličarja jo bilo videti tu pa tam. Hvalevredni so naši župljani — mej njimi posebno Josip Dov- Sčak —, ki tako lepo skrbe za čast božjo. Pri procesiji je svirala domača godba. Cerkveno petje je bilo krasno oba praznika in zahvaliti moramo učitelja Jakoba Ten-četa na velikem trudu. Iz Pivke se nam piše, da je dne 28. marca v Zagorji umri kovač in posestnik LorencRupnik, po domače Komenc. Pokojnik je bil izvrsten kovač, kakoršnih se malo najde. Star je bil šele 38 let in je ostavil udovo z šesterimi otročici. Kako priljubljen je bil rajnik, priča to, da so gg. učitelja Fr. Gross in Št. Jelene, potem Silv. in Fran Domicelj preskrbeli prelepo nagrobno petje. Dragi Lorenc : bil si mirnega značaja in poštenjak prvo vrste! Bog ti je podaril veliko spretnost v Tvojem poklicu, a zapustil si nas prerano, ker si veliko preveč zaupal svojega telesa močem I Listje zmi-rom z drevja pada — Veter žnjimi se igra — Tako nada za nado — Gine iz srca. Prošnja. Ker se na o. kr. državni gimnaziji ustanovlja slovanski oddelek dijaško knjižnice, se prosijo vsi, ki imajo mladini primerne knjige in katere lahko do poludne. Romarji se udeleže lahko tu sv. maše in se oddahnejo nekolik <. 3. Istega dne 16. maja ob 6. uri zveče prispejo romarji v Rim. 4. Vse potovanje tja vršilo se bodo skupno in posebnim vlakom. Vračajoč so iz Rima pa se bodo mogli romarji posluževati poljubnih vlakov, posamično ali v skupinah. 5. Vrne se lehko vsakdo, kadar mu bolj ugaja, samo da dospe v Videm najkasneje dne 3. junija. Pred tom dnem smejo se vrniti, kadar hočejo. 6. Mej vračanjem smejo romarji razun v Vidmu še jeden ali dvakrat pretrgati potovanje. Tako n. pr. lahko obiščejo Ma> dono s v. Lucije v Bolonji, sv. Antona Padovanskoga, Benetke itd. 7. Cene za tj« in nazaj so nastopno: III. razred 25 gold. II. razred 38 gold., I. razred 55 gold. Riinarji morajo «ami trošiti za hrano in stanovanje. Odbor pa je pripravljen pr«skrbeti zanje v Rimu stanovanja po nizki ceni in sicer tako, da bodo stanovali blizo jeden druzega in se po takem ložjo združevali. Za najbolj u bo ž ne pripravljeno bodo 100 postelj brezplačno. „A ,.„j • i ... , . .... ~ Dno 22. maja bodo slovesna pogreša o, da lih blagovo e izročiti g. prof. A t ^ , . T x- , . J e „ javdoncijaprisv. Očetu. Izroči so K. Glaserju, ali uredništvu „Edinosti". rau ob tpj priliki a(bum 9 podpi8i in pri. Pri tej priliki izražujemo željo, naj kak ' meren dar. imovit slovensk rodoljub kupi knjižnico 8- Z malim strnSki 9 godi. bodo ro-pokojnega Jereba in jo daruje slovanskemu j mariem obiskati N e a p e 1 j in oddelku profesorske knjižnice na državni P ° m P * j " * 4 « ■» " t u v a r i j , eventu-...r . J valno tudi santuvarija v L o r e t u m gimnaziji; marsikatera knjiga iz Jerebove A s i s i. Tisti romarji, ki bi hoteli obiskati knjižnice bi ugajala tudi mladini. jednega toh santovarjev, podaljšajo lahko Žo nekaj let sem so na tržaški gim- potovanjo za druzih 10 dni, da se bodo naziji poučuje slovenščina v vsakem raz-'?"«1' vrniti P" 3' ,juniiu. dospeti v Videm najkasneje do 13. junija. 9. Po tem novem programu obvaro- redu po dve uri; potrebno je tedaj, da se nabavi nekaj duševne hrana v primernem Tanj ~80 'romarji sitnosti potovanja po m"»rji berilu. ter jim je mogoče skrajšati ali podaljšati Opozarjamo tukaj tudi osobito slo- n?ojo odsotnost od doma, kakor se komu vensko okolioo, da podpira .dijaško ku- ■ poljubi- . . . M , . . . . t . . , ! 10. Vlak se priredi, ako se oglasi hinjo", katera žo deset let daje hrano po . onn , , v. . , . -P . , , J »»p najmanjo 200 udeležencev, od katerih pa dvakrat na teden dijakom okoličanskim, je žu|uti> du 80 og|a8ij0 proj ko prej. pa še do zdaj iz okolioe ni dobilo nobene , 11. Ogla4»nja vsprejema škofijska pi« podpore. i sarna do 20. aprila. Pri zglašenju mora Slovenci, brigajte se za svoje zavode ! T«a, različno stvari v vrednosti 280 gld. Oglasiti se je tudi vsem tistim, ki bi že- Poskus samomora. 16letni služkinji leti brezplačno stanovanje v Rimu. Zunaj Josipina Mlač dogodila se je nesreča, da Trsta oglasijo se lahko (priloživši je UgubU. „o,e 36 g.d, kej. je bil. ^^JJ"«.* nje gospodinje. Da poravna škodo, najela pjgarnj. je primerno posojilo. Ker pa vzlic vsej 12. j>rj Zg|ašanju dobi dotičnik varčnosti ni mogla popolnoma poravnati en izvod tega programa in pa posebno vse škode, postala je otožna, tako da je tiskani nav.d. sklenila usmrtiti se. In res se je podala 13. K tomu romanju so vabljeni v včeraj v ulico Veduta Romana, kjer se je Prvi v,'"ti koliki združenih škofij tržaške vrgla čez zid v ulico Fabio Severo. Močno \a vsprojmejo se tudi udelež-° niki iz družili škofij Primorske. poškodovano so jo prenesli v bolnico. Romarski vlak v Rim. Tržaški odbor za škofovski jubilej sv. Očeta vabi na udeležbo romanja v Rim, ktero priredi v mesecu maju. Program je nastopni: 1. V ponedeljek dne 15. maja snidejo se vsi romarji na kolodvoru južne železnico, od koder se odpeljejo skupno ob ure popoludne. 2. V torek dne 16. maja zjutraj zgodaj prispe vlak v Firenco, kjer ostane 14. Za uplačane zneske izdajale se bodo prnvilnu napravljeno pobotnico, in se denar povrne, v slučaju, ako izostane romanje. 15. Druge nasvete in pojasnila jo možno dobiti v škofijski pisanrni in v zakristijah, kjor se bodo delili programi in navodi. Verni katoliki! V Rim, v Rim, v središči naše vere, k sv. Očetu, namestniku Kri -ttusovcin! Prilika jo sedaj jako ugodna, tako, da se je morejo poslužiti tudi manje imoviti. Nikar zamuditi te in Bog bode blagoslovil naše korake. V Trstu dne 23. marca 1893. Odbor za škofovski jubilej cv. Očela. Javna zahvala. Podpisani se zahvaljujejo najiskreneje vsem prijateljem in znancem, gg. uradnikom železniške postajo Nabrežinske in njih soprogram ter darovateljom vencev za izkazano sočutje povodom smrti naše priljubljeno soproge, oziroma matere in hčere. Posebej šo se zahvaljujemo slavnemu pevskemu društvu „Nabrežina" na ganljivi nagrobnici. V Nabrežini, dno 3. aprila 1893. Fran Makarovič, trgovec z obleko, soprog. Jožef in Urftula Kovačič, Adele Makarovič, roditelja. hčer. Podpisani vabi vse častite ude in udi-nje „Del. podp. društvu* na volilni ahod, kateri bode t nedeljo dne 9. aprila ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Karol Ukmar, načelnik nadzornikov. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča ho najtopleje »lavnemu občinstvu. Točijo se vedno izboru« domaČa oko* ličanska vina. Cl. Gostilna „Stoka", STjHiBiiS; poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mest« in na deželi. Točijo bo izborna vina, istntak" j«> kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom. kakor na deželo. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. B. Modic in Grebene, "šSt™« in Via Nuova. opozarjata zasobnike. krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Prodajalnica i zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvodere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom rnzno vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovnlcem v Trstu in iz dežele. 62 104 Antnn Pni*I/u i na v°slu ulice Ghe«» niliuil lUtKdj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje,- v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-9lovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Pri lepem ogledu" („Gregorju") pri sv. Alojziju (Chiadino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima tečno knhinjo. Črno vino se toči po 32 in belo po 36 kr. liter. Priporočajo so si. občinstvu za obilen obisk, boleži udani Gregor Čehovln, 26-2 gostilničar, Gostilna „Alla Vittoria" Pstra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča mivorjotno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, "\SrffV trgovina z mešanim blagom, inoko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Via Picolomlni j številka 2, Antonijeta Drenik so priporoča iržaški slovenski gospodi r.n vsakovrstna dola, spadajoča v >troko šivilje, po najnovejši parižki in duimjski modi. Zagotovlja točno po»trežl,o v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah 38 — 52 E. Šverljuga, d ion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. brivee v vla Sta- Morfjfl Kl*7P S« Giovanni, si. 1 ITI <11 lili IVI trgovina z mnogo vi stnim lesen m, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Kavarni ,Commercio' in Je- riocpfl' v ulici „CaBerma1*, glavni shaja-UC90U lijgj tržaških Slovencev vseh stanov. razpolago časopisi v ra/.nih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Gostiina illa citta ili Graz" poleg knvnrne „Universn" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo su izvrstna vina, in je izvrntna tudi kuhiija — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem ci jakob kumar Petronio & Madalena 18 Gostilna „Alla Citta di Vienna", fiaz/.a Casernm št. 2. (zraven Tiskarno Dolonc) prodaja najboljša krnska in isterskega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-Ijo naročila tudi za kosila iu večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 28 kr. liter. — Zu ob la naročila so priporoča 2(5-8 A n t o n U r o v e d a n i. Pivarna Lavrenčič jJLtT priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 2S kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila poil 28 litrov se ne sprejmejo. — Č tstitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in i b'ina kuhinja ter dobra istorska kapljica. Mlekarna Frana Gržine Petra ua Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba !>runiieria št. 5 (Piazza 1'onturosso). Po dvakrat na dan frišno opre«no mleko ]>o 12 kr. liter neposredno is Št. Petra, svež.* (trišna) smetana. (naslednika A. Pipana) na oglu Vla Tsrrssts in Psnts dslla Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in rasnimi domačimi pridelki, zlasti pa svoje bogato zalogo kolonijatnega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. 6rlsna bol kašalj, hreputsvlcs. promsklost, nazsbl zadavlca, rors. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina ajajnega uspjeha što jih gotovi Prsndlni, lučbar I Ijskarnar ■ Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljne nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Vulja so paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da hudo na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini14. Člena 30 n6. kutijici zajedno sa naputkom Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijib Ijokarnah svieta. 25 —52 Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17 so priporoča preč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: moil-štranc, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vaako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! 7—24 Assicnrazioni generali. v Trsta (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztognolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dno 31. decembra 1891. f 46,528.568 63 Premije za potorjati v naslednjih letih ' f. 25,207 847 99 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 3l. decembra 1891 f. 132,177.28902 Plačana povračila: a) v letu 1891 f. 8.530.153-46 b) od začetka društva do 31. decembra 1891 f. 244,2.7.920-89 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila Be dobo v Trstu v uradu društva: Via della Slazione št. 888/1 v lastnej hiši. 4—12 Riunione Adriatica di Sicurta 24-7 v Tratu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah iu na morju, proti toči, nn živenjo v vsili kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890 Gravnica društva gld. 4,000.000*— Pvemijna roserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 1'remijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,612.910-22 Preinijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 33.n94.l0 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 00U'— Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pre minjuiiju kurzov, bilanca (R) „ 1 17..r»73-85 Itozorva speoijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000-— Občna reserva dobičkov „ 1,127.605-98 Urad ravnateljstva : "VI« Vahlirivo, l»a*. * (v lastnej hiši.) DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI raHALKl c. ti priv. avstr. Milnega zaroda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrsdn. papirjih ns V napoleonih sa 4-dnevni odkaz 2'///• 30-dnevni odkas 2°/, 8- . 2 »/,•/, 3-mesečni „ C'/*0/-, 80- . 2 V4% 6- t , 2 «/,•/. Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarife na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni o d tlel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermaustadt. Inomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, lleichenberg, Saaa in Solnograd, — brez troškov. Kupnja in prodajA vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-5 pri odbitku l°/oo provizije. P r e «1 u j m i. Sprejemajo so vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na jamšsvns listine pogoji po dogovoru. Z odprtjora kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrsdbosti obresti po pogodbi. Vložki v polirano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu. Trst, 1. aprila 1893. 7 24 EPILEPSIJA (božjast) ozdravljiva brez povrnitve, tisuČi morejo dokazati ta čudežni vspeh znan-stva. — Natančna poročila s povratno marko jo pošiljati : 13 -13 „diVce Sanitas" Pariš 30. Faubourg Montmartre. Razglas. Iz zapuščine ranjkega gospoda Antona Jeriana 11 a Uncu (Mau-nitz) spadajočili, blizu železniške postaje Rakek ležečih gozdov v obsegu 168 oralov, se bode okolo 7000 kosov jelovih dreves, kakor tudi le-ti gozdi se svetom vred v prostovoljni javni sodnijski dražbi prodajalo in se je prostovoljna dražba od c kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. sušca 1893, št. 2145 na dan 17. aprila 1.1. in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) št. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila. Ravno tam sprejemajo se tudi do 17. aprila t 1. do 12. ure dopol. pismene ponudbe (oferti). Družbeni pogoji se bodo razglasili od dražbene komisije in se zamorejo tudi že naprej spregledati pri c. kr. okr. sodišču v Logateu in pri vdovi gospesj Alojziji Jeršan v zapustnikovi hiši na Uncu. 4—2 in Podpisana ima v zalogi najraznovrst-nejge trpežno krasno blago za ban* dera, baldahine, razno-barvene plašče, kazule, pluviale, dalmatlke, ve> lume, albe, koretelje in prte, sploh vso, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Blagovolite so torej oziruti, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakinjo ter ne podpirajte tujih tvrdk društev ali potujočih agentov. — Izdelujem ročno in po#t, hvaležna bode podpisana za najmanjša naročila. Najodličnnjšim spoštovanjem se priporoča 10—6 Ana Hofbmier, imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice .št. 4. ur ar, Corso št v. 39. sh—104 Prodaja in popravlja uro. 104-74 12-12 TRST Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lustni izdelek. Lak za kočijo, 7. Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga tinili barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lusk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz uajbolj znanih vroleov kakor tudi romanj-Bko žveplo za žvepljanje trt. Razglas. ! Vse v zapuščini ranjkega gospoda Antona Jeriana na Unou (Maunitz) spadajofia posestva: poslopje, vrti, njive, seno-žeti, pašniki in s6 srenjskimi pravicami se bodo na javni, prostovoljni sodnijski dražbi razprodajala, in se je ta dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. sušea 1893. št. 2146 ua dan 11. aprila 1.1. i in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) hšt. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila. Prodajalo se bodo večinoma na kose po parcelah in se bodo draž-j beni pogoji od dražbene komisije na-' znanili, sicer se pa znajo tudi poprej spregledati pri c. kr. okrajnem so-; dišču in pri vdovi gospej Alojziji Jeršan v zapustnikovi hiši na i Uncu. 3—3 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od oU noS. do vsacega zn-skit VNak duri v t^dnu razun praznikov, in to od 9 — 12 iire opoludne. Ob nedeljah pa od 10-l\i ure dop. Obresti na knjižice .... .....H°/0 Plačujt vsak dan od 9—12 ure opoludne Ziibskh do 100 tri cl. precej, zneske preko 100 do 1000 v:ld m ra se odpovedati 3 dni, zn ske preko 11MJO uld. pa f> dnlj prej Eskomptoje menjl.-e doniicilirane na tržaš k h 111 trgu po . ... ... 8 7,°'„ Posojuje na državne puplrjo avstro-ogrske d» 1000 gl I. po...... . 5°'0 viSje zneske nd 1000 do 5000 gld. v VeOje svote po ........ 41///« Daje denar proti vknjlŽeiiju nu poseaivu v Trstu. Obresti no dogovoru. Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko. Bogate knjige ■ uzorci, kakoršnik še ni bilo, za krojače nefrankovano. -laz 110 popuščam za 2'/, ali 3'/, goldinarjev pri metru, no d»ijem daril krojačem, kakor to dola konkurenca na račun zadnje roko, nmpak imam lo trdne in 61lt« cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in Ceno. Prosim torej zahtevati lo mojo knjige z uzorci. Svnrim tudi pred pi-uni konkurenca, ponujajočej dvakrat toliko pepustka. SNOVIJ ZA OBLEKE. Poruvion iu desking za čustito duhovščino, pred pisane snovi za uniforme c. kr. uradn^ov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadca, livreje, sukna za biljarde ln igralne mize, preprogo za vozove, loden neprimočen za lovske suknje, snovij za prati, potne ogrtača od gl>l. 4 14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, poštan**, trajno, čisto v.lneno suki eno blago, no pa dober kup cunj«, ki so komaj toliko vredna, kolikor so plača krojaču, obrno naj so do IVANA STIKAROFSKY v BRNU 24—15 (v tem MancheBtru Avstrije) 24_7 Največja zaloga £abriikega sukna, v vrodnosti '/, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmoin-rt Izjavljam, da moja roka združuje največe izvažanje sukna V Evropi, izdelovanje kaingarnov, potrobščin za krojače in voliko knjigoveznico lo zn lastne namene- Da so prepriča o vboih tom, prosim slavno občinstvo, da Bi, kadar mu prilika na-nes«', ogleda velikanske prostore mojih proda-jalnic, kjor ima posla l&O ljudij. Pošilja se le po poštnem povzetju. Dopisuje v nemžkem, madjarskem, češkom, linijskem, itulijuubkuiu, 1'rani'OHlmu in angleškem jozilui. Nič več kašlja! ItnUaniMki petomlsk j *>i*nli ozdravi vsak knšolj, plučni in bronhijalrii katar, Dobiv-.i so v odlikovani lokami. 26—lOt PRAXMARER , Ai duo Mori" Trst, veliki trg Poštno pošiljatve izvršujejo so neutegoma. TRHT, 13. marca 1H98 7 12 Gostilna s prenočišči ..Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poli-ir »»Sokov C .iozza najosreduija Ifpa v Trstu.) 1'rostori -o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popoluno&i. Izvrstna namizna iu dosmrtna vina, izborna kuhinja, Drehorjovo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vostno postrežbo ter so priporočam bla^ovoljnej naklnujonosti slav-nogc občinstva. ponižni 104-60 p. Favero. Lantnik pol. druStvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr v Trstu.