Štev. 1. Leto LX6IV.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
¥ Ljubljani, 7.
1925«
Poštnina plačana v gotavlnl.
Stanovsko pofiitiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU ■ — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Popolno razčiščenle glede smeri stanovske politike.
(Seja širjega sosveta Pov. UJU v Ljubljani, 5. janu 1925.)
Načelna jasnost med predsedniki in predstavniki učiteljstva cele Slovenije. — Nujna zahteva izplačila razlik. — Absolutna omejitev nameščanja po čl. 71. čin. zak. — Načelne zahteve glede oddaje razpisanih mest. — Odobritev načelne smeri ožjega sosveta in zastopnikov poverjeništva v glavnem odboru UJU. — Popolno razčiščenje stališča do Slomškove zveze. — Nujna zahteva donošenja šolskega zakona, revizije uradniškega zakona in razvrstilne uredbe, zakona o draginskih dokladah za aktivne drž. uradnike in upokojence. — Stališče do napada na poverjeništvo v Orjuni.
V ponedeljek, dne 5. t. m. so se zbrali v mestni posvetovalnici v Ljubljani člani širjega sosveta, t. j. vsi člani ožjega sosveta in predsedniki ali njih namestniki okrajnih učiteljskih društev cele Slovenije na posvetovanje, ki ga je sklicalo vodstvo organizacije, da se popolnoma razčisti položaj, ki je nastal v prosveti pri nas.
Posvetovanje je trajalo od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne s prekinitvijo polnih šest ur in se je v izčrpnih debatah ugotovilo temeljne smeri glede stanovske politike.
Poverjenikovo poročilo.
Poverjenik UJU tov. Luka Jelene je otvoril zborovanje, po legitimiranju zastopnikov konštatiral sklepčnost ter prešel nato na svoje poročilo, v katerem se je dotaknil predvsem sledečih zadev:
Omenil je poslovanje med poverjeni-štvom in okrajnimi društvi; dotaknil se je vprašanja uporabe čl. 71. čin. zak.. ki so ga prvi uporabili nasprotniki UJU; konštatiral je, da Slomškova zveza ni niti z mezincem genila, ko so se preganjali člani UJU in je ugotovil, da ne more utajiti svoje sokrivde na preganjanju-ker je sama izdala poziv za preganjanje in krivice pri nameščen jih z okrožnico od 4. avgusta 1924, ki jo je razposlala svojim članom in je bila natisnjena tudi v 36. številki »Učit. Tov.«; branili smo vedno učiteljsko stalnost, ki jo moramo čuvati kot zenico svojega očesa, to najbolje izpričuje Moderndorferjev slučaj; politike ni vodstvo nikdar uvajalo v organizacijo. ter je ta trditev neresnična, pač pa imajo vsa poročila nasprotnikov v političnih listih, ki se vtičejo v naše interne zadeve, politično tendenco; politične svobode nismo nikdar omejevali in branili brez ozira na politično mišljenje vse člane; povdarja, da je »Učit. Tov.« glasilo poverjeništva. ki se v zmislu pravil in poslovnika ureja po smernicah ožjega in širjega sosveta,' zato ne more zahtevati nihče, da bi priobčeval resolucije in dopise, ki ne odgovarjajo intencijam občega organizacijskega delovanja UJU; obsoja vse one, ki pomagajo temu, da se iznašajo v »Slovenca«, »Stražo« in »Slovenskega Gospodarja« kukavičina jajca, ki imajo namen blatiti naš stan in razdvajati naše vrste; povdarja, da je edina pot za razčiščenje vseh skupnih naših zadev širji sosvet in pokrajinska skupščina in se drugače jemlje le stanu ugled.
Še ena stvar je. ki se je moram dotakniti danes. Gotovo ste čitali v 63. številki »Orjune« z dne 31. decembra 1924 napad na UJU poverjeništvo Ljubljana. (Ga prečita!.)
Ta napad je prišel nepričakovano, ne samo zato. ker je poverjeništvo šlo Orjuni vedno na roko. temveč še bolj zato, ker se poverjeništvo ni nikdar in nikjer pregrešilo zoper našo nacionalno stvar. Na ta napad ne moremo molčati. Pozvali smo predsedstvo Oblastnega odbora Orjune Ljubljana, da nai pride na dan z dejstvi. Dejanja naj govore, potem naj pride Orjuna s tako težkimi ob-dolžitvami.
Ko dobimo od Oblastnega) odbora Orjune odgovor na naš poziv, da hočemo fakta. na katerih podlagi so nas napadli, potem bomo govorili dalje. Zato
prosim, da pooblastite poverjeništvo. da stori v tej zadevi ob svojem času primerne korake. Razume se samo ob sebi, da bo spregovoril o tel aferi tudi »Učiteljski Tovariš« svojo besedo.
Poročilo Glavnega odbora UJU v Beogradu. 27. decembra 1924.
Tovariš strokovni tajnik Rudolf Do* stal ie poročal obširno o seji Glavnega odbora v Beogradu.
Povdarjal je razloge in stališče, ki so ga zavzemali vsi člani Glavnega odbora o zadnji aferi predsednika UJU tov. M i 1 u t i n a S t a n k o v i č a. Priznati se mora tov. Stankoviču velike zasluge, ki jih je pridobil v preteklosti za učiteljski stan. ne more pa mu slediti na sedanji poti. Neizogibna je bila iz danih razlogov izprememba v predsedstvu UJU in uredništvu »Narodne Prosvete«.
Do prihodnje Glavne skupščine UJU prevzame predsedstvo podpredsednik tov. P. Vuksanovič in uredništvo »N a -rodne Prosvete« tov. Stanišič. ki se mu prideli redakcijski odbor, sestoječ iz tovarišev: Todoroviča. Kosti-ča, Flereta in Brigljeviča.
Ugotovile so se glavne smernice lista.
Določitev kraja in časa Glavne skupščine se prepusti izvršilnemu odboru. Na predlog strok, tajnika R. D o-stala je bil sprejet predlog, da naj bo prva točka na dnevnem redu tema »S o 1-sko nadzorstvo in nadzor-n i k i«.	* i
Za zidavo Učit. doma v Banji Ko-viljači je bil sprejet predlog, da plača vsak član UJU po 40 Din. Tov. Gnus je govoril ob tej priliki o zdraviliškem domu v Rogaški Slatini.
Naslednji dan je bil sprejet v avdi-jenci pri ministru prosvete ves Glavni odbor, ki je ministru predložil sprejete resolucije.
Podrobnejše poročilo in resolucije še priobčimo.
Širši sosvet je vzel poročilo strokovnega tajnika na znanje in je odobril stališče in postopanje članov poverjeništva v Glavnem odboru.
Naše materialne in pravne zadeve.
O tem je poročal urednik »Učit. Tovariša« tov. Ivan Dimnik. Poročilo priobčimo prihodnjič.
Predlagal je tozadevne resolucije, ki so bile soglasno sprejete z nekaterimi dodatki članstva in se glasi:
Resolucije.
sprejete na seji širjega sosveta Poverjeništva UJU Ljubljana, dne 5. januarja 1925 v Ljubljani, na kateri so bili navzoči poleg ožjega vodstva organizacije predsedniki okrajnih učiteljskih društev iz cele Slovenije, kot predstavniki uči-teljstva:
1.
Vlado pozivamo, da takoj izplača razliko med staro in novo plačo od oktobra 1923 do maja 1924. odštevši predujme ter izda o tem definitivno odločbo, ki jo je obljubila s členom 29. draginjske uredbe za aktivne državne uradnike od aprila 1924 ter da s tem izplača državnim uradnikom prejemke, do katerih imajo polno zakonito pravico po čl. 249. uradniškega zakona.
II.
Od poslancev nove Narodne skupščine zahtevamo, da pospešijo izdajo zakona o draginjskih dokladah v zmislu čl. 46. uradniškega zakona, da se z njim uredi avtomatično dviganje in padanje draginjskih doklad po vsakokratni draginji, ter da se revidirajo z njim krivice, ki jih vsebuje zadnja draginjska uredba; v prvi vrsti, da se izplačajo polne draginjske doklade poročenim državnim uradnicam, ki jim dela sedaj krivico člen 11. draginjske uredbe, in da se odpravijo draginjski razredi.
III.
Pri reviziji uradniškega zakona in razvrstilne uredbe naj se upoštevajo predlogi, ki jih je stavil činovniški Sa-vez in UJU. posebno pa še povdarjamo sledeče specialne zahteve:
1.	Uzakoni naj se. da pripada vsem upokojencem po 1. septembru 1923 pokojnina po novem uradniškem zakonu;
2.	točno naj se uzakoni, da pripada 10% povišek po čl. 7. čin zak. tudi v pokojnino in v razvrstilni uredbi naj se popravi člen 12. te uredbe v tem zmislu, da pripade ta povišek vsemu strokovnemu učiteljstvu. ki ima enakovredne strokovne izpite z meščanskošolskim učiteljstvoin;
3.	točno naj se uzakoni in dopolni čl. 31. uradniškega zakona z določilom, da pripada 15% povišek po členu 31. vsem onim uradnikom, ki imajo s specialnimi zakoni določeno .krajšo službeno dobo v pokojnino z onim dnem, ko do-vrše službeno dobo, določeno s Specialnim zakonom, t. j. pri učiteljstvu 32 službenih let;
4.	člen 31. uradniškega zakona naj se izpremeni tako, da država ne bo od-računavala stanarine za naturalna stanovanja. ki jih prejemajo uradniki od samoupravnih teles, kar je posebno pri učiteljstvu važno, ki prejema stanovanje od občin kot nekako odškodnino za upravo šolskega poslopja;
5.	izda naj se takoj uredba o zvišani stanarini po čl. 37. uradniškega zakona;
6.	pri reviziji zakona in uredbe naj se upošteva nujne doklade. ki jih naj uredi ministrski svet še pred uzakonjenjem na podlagi čl. 40. čin. zak.. in to;
doklade šolskim nadzornikom, ker sicer je njihov položaj in točrfO izvrševanje njihove službe iz materialnih ozi-rov nevzdržljiv; funkcijske doklade šolskim upraviteljem; nagrade prideš enim učiteljem na meščanskih šolah, da se dobi naraščaj za nje; nagrade obmejnemu učiteljstvu. na težjih mestih, v hribih in nia enorazrednicah. kjer je sicer težko dobiti dobrih kompetentov.
IV.
Od poslancev nove Narodne skupščine zahtevamo, da naj se takoj izda šolski zakon, ki bo uredil prosvetno upravo, katera sedaj trpi zaradi nedono-šenja tega zakona na škodo prosvetnega napredka, hude pretresljaje.
S tem zakonom nad se urede gornja specialna vprašanja, v kolikor jih ne more rešiti uradniški zakon. Po šestih letih ujedinjenja moramo donošenje šolskega zakona smatrati za nujno tudi iz ozira odpomoči k notranji konsolidaciji in utrditvi države.
Posebno povdarjamo izpopolnitev uradniškega zakona s šolskim zakonom v pogledu disciplinskega postopka, javne komisijske službene ocene učiteljstva in v pogledu nameščenja in premeščanja učiteljstva.
Povdarjamo in opozarjamo v pogledu stalnega nameščenja učiteljstva in oddaje služb le na postopek potom razpisa; člen 71. uradniškega zakona naj se uporablja le. ako je prizadeti s tako namestitvijo ali premestitvijo soglasen ter v slučaju izvršenega izreka disciplinarnega sodišča, za kar naj daje šolski zakon še posebne garancije.
V tem. da še nimamo urejene šolske in prosvetne zakonodaje v državi, leži glavni Vzrok, zakaj imajo posamezne
politične stranke v vseh prosvetnih in šolskih vprašanjih odločilno besedo. V odpravo tega nedostatka zahtevamo nujno, da se:
ustvari čim preje enoten za vso državo veljaven šolski zakon, kakor smo povdarjali že zgoraj, ki naj zasigura učiteljskemu stanu:
a)	službeno stalnost;
b)	sodelovanje in soodločevanje v šolski upravi;
c)	nepristranost v šolski upravi in popolno ločitev šolske uprave od politične ;
č) brezpogojno uveljavljanje določenih načel pri popolnjevanju izpraznjenih učnih mest.
Pri izdelavi šolskega! zakona naj se da učiteljstvu prilika sodelovanja.
V.
Od poslancev nove Narodne skupščine zahtevamo, da naj takoj izdajo zakon o ureditvi prejemkov državnih upokojencev. s katerim se bo uredilo v prvi vrsti izenačenje prejemkov vseh državnih upokojencev na enotni dinarski podlagi, ki se bo približala in izenačila s pokojnino, odmerjeno po novem uradniškem zakonu; z istim zakonom naj se regulirajo draginjske doklade upokojencem^ da se bodo dvigale in padale avtomatično draginjskim razmeram odgovarjajoče; uredi naj se tudi avtomatično neprekinjeno nakazovanje penzijskih prejemkov ob upokojitvi in vdovam ter sirotam ob smrti aktivnega ali upokojenega državnega uradnika.
Smer naše stanovske politike.
O tem vprašanju je poročal z ozi-rom na zadnje dogodke podpredsednik Pov. UJU tov. Anton Gnus.
V svojem poročilu ie posnel dogodke in persekucije, ki so se vršile nad člani UJU pod prejšnjim režimom. Častno smo prestali to dobo. Ponovno je konštatiral. da se je v tej dobi prvič uporabil brez in pred disciplinarno preiskavo čl. 71. čin. zak. Glavno vlogo je igrala pri tem duhovščina. Kršila se je tedaj učiteljska stalnost in člen 224. čin. zak. Slomškova zveza ni našla niti besede, s katero bi obsodila nasilja, krivice in ga-ženje pravic. Prvič se je v tej dobi pojavilo učiteljstvo na razpoloženju. Grajal ie, da tudi lastna društva niso takoj vsa vstala kot en mož. Sedaj se pa oglašajo, ko se poravnavajo krivice in se popravljajo najbolj kričeči slučaji. Sedaj se je tudi oglasila Slomškova zveza z okrožnico od 27. novembra 1924 na naša okrajna učiteljska društva s pozivom, da se začne skupna akcija proti okrnjenju učiteljske stalnosti in nepremestnosti. Povdarja. da se Slomškova zveza pri tem ni držala legalne poti. temveč je šla preko Pov. UJU na okrajna društva, z očitnim namenom, da zanese zmedo in nerazpoloženje v naše vrste. Namen posvečuje sredstva! Ne obsojam koraka nekaterih društev, ki so dvignila svoj glas v protest proti gaženju učiteljskih pravic, proti uvajanju strankarstva in pristranosti v naše šolstvo, proti stran-karsko-političnemu vplivu, kateremu se podreja šolska uprava. Nečemo ovirati kritike, a ta naj bo dostojna in pravilna. Zakaj niso ta društva sklicala protestnih zborovanj tedaj, ko se je prvič kršila stalnost in pravičnost?! Napredna Javnost zahteva vedno, naj se poravnava »hudo z dobrim«, da se zapostavlja lastne pristaše, da se' protežira. nečlane pred člani — to so čudni nazori. Nikdar in nikoli ne more biti v interesu organizacije, ako javno v dnevnem časopisju razkrivamo nasprotja in razpravljamo načelna in taktična nesoglasja. Za to imamo jasno parlamentarno pot — ožji. širji sosvet in pokrajinsko skupščino. Jasno so pokazali napadi v »Slovencu« in »Straži« (ki ga prečita) da ie kvarno ugledu stanu, ako se poslužujemo druge poti. (Splošno se ie obsojalo pisavo »Slovenca« in napade, ki jih piše znani dopisnik, on blati naš stan iz politiške strasti in iz namena škodovati. ne pa izboljšati.)
Trditev, da se je naša; organizacija udinjala kaki politični stranki, je neresnična in še nikoli nisem slišal iz ust kakega merodajnegai politika željo ali zahtevo. da naj podpira organizacija njegovo stranko, ali da je proti interesom njegove stranke, ako stopi vse učitelj-stvo v edinstveno organizacijo.
Naša organizacija še ni nikdar branila nikomur pristopa v UJU. ako si je osvojil v členu 2. pravil Udruženja jugoslovanskega učiteljstva označeno svrho in njega načel.
Naša organizacija tudi ni nikdar povpraševala svojih članov, kakšnega političnega naziranja da so. Neresnična je torej trditev, da bi se komu v naši organizaciji kratila svoboda mišljenja.
Dogodki zadnjih časov nas pa silijo, da ponovno razmišljamo o smeri naše stanovske politike, da zavarujemo učiteljskemu stanu dosedanje pravice, našemu šolstvu pa ustvarimo trden in trajen temelj.
RAZČIŠČENJE STALIŠČA DO SLOMŠKOVE ZVEZE IN DRUGIH NAČELNIH ZADEV.
Debata o obeh zadnjih referatih se je vršila skupno, ker sega drugo v drugo. Debate so se udeležili skoro vsi predstavniki društev, da se je temeljito razčistilo stališče v vseh zadevah in je bilo jasno razvidno mnenje, ki ga zastopa večina in obstoja v sledečem:
Čas za sporazum s Slomškovo zvezo je bil pred ustanovitvijo UJU, ko je sama to onemogočila. Ni hotela razpusta, dasi nima pravice do eksistence po svoji zgodovini, ker je napravila zločin nad stanom in izdajstvo, da sta njen predsednik in odbornik glasovala proti regulaciji učiteljskih plač, proti znižanju službene dobe od 40 na 35 let, proti izenačenju učit. z drž. uradn. od XI. do VIII. čin. razreda; ker je pristrano delila le svojim članom drag. doklade in je sodelovala pri krivicah in preganjanju, ki so se godile vt~ernf mirtteifciVa. rVf svoji' sttanAi in v listih ni storila še ničesar, da bi ublažila napade proti stanu in šoli, temveč celo sodeluje pri tem. Zadnji dogodki so ponovili to. Če smo mi razpustili Zavezo in s tem zlikvidirali preteklost, v korist naši skupni stanovski državni edinosti, bi lahko to storila tudi ona. če je imela kaj iskrenosti in poštene namene. Sedaj so pravila tu, ki kažejo edino pot za vstop — soglasje z njimi in odpade vse drugo. Dosegli bomo svoje ideale brez njih, če so več strankarji kot učitelji. Iz občega mnenja je izzvenelo to, da ne izgubljamo več s tem vprašanje časa in svojih energij.
Dasi je bil ves širši sosvet soglasen v tem, da se mora čuvati stalnost in odločno boriti za njo, vendar je ni dolžnosti, da bi se zavzemali ob taki priliki za nečlane UJU, posebno ne v slučaju, ko se oni niso niti z besedico zganili, ko so bili preganjani člani UJU, temveč so celo sami pomagali pri stvari, kar je jasno razvidno iz poziva, ki ga je izdala Slomškova zveza dne 4. avgusta 1924 in ki je bil na seji prečitan.
Glede urejevanja stanovskega glasila je širji sosvet s pritrjevanjem odobril postopanje, da je smatrati Učit. tov. kot glasilo pov. UJU in ne okrajnih društev in se ima urejevati v prvi vrsti v smeri, ki jo zavzemata ožji in širji sosvet in je le njima odgovorno uredništvo za smer lista, kakor določa to člen 66. poslovnika. V zmislu sklepa širjega sosveta od 28. dec. 1912 ima uredništvo pooblastilo, da sme črtati vse, kar bi moglo nasprotovati intencijam občega organizacijskega delovanja UJU.
Učiteljski Tovariš ima biti verno zrcalo naziranja širjega sosveta in pokrajinske skupščine ter ima predstavljati vnanjemu svetu sliko naše notranje enotnosti, da nas bodo javnost in merodajni krogi po tem tudi upoštevali, ne pa, da bi s preširoko svobodo objave kazali javno-nosti našo notranjo needinost in bi bilo naše glasilo zrcalo iste. Za izravnanje skupnih načelnih diferenc, ki se pojavljajo povsod, imamo širji sosvet in pokrajinske skupščine, vsaka druga pot in objava pa je direktno kvarna organizaciji.
SMERNICE STANOVSKE POLITIKE.
Sprejete so bile na to resolucije, ki sta jih predlagala referenta, katerih prvi del je objavljen zgoraj, drugi del je stavil tov. Gnus in se glasi:
i. Glede mišljenja, ki se pojavlja med članstvom, da se lahko organizacija izogne vsakemu posredovanju in vplivu politiških strank, se ugotavlja, da se mora organizacija poslužiti vpliva vseh stanu in šoli naklonjenih politiških strank, ako hoče uveljaviti svoja ugotovljena načela in nazore, to vsaj za prehodno dobo.
2.	Ker se je z zakonom o oblastni upravi podredila prosvetna uprava velikim županom, ki so in ostanejo eksponenti politiških strank, so s tem pridobile politiške stranke svoj vpliv na prosveto in šolstvo. Organizaciji je dana le potom teh strank edina možnost, da usmerja sedaj šolsko politiko v skladu z organi-začnimi načeli in da se bo pri ustvarjanju šolskega zakona izpremenil zakon o oblastni upravi ter tolmačil tako, da se čimprej depolitizira šolstvo in prosveta iz dnevne politike.
3.	Ugotavljamo, da zadržuje UJU v svojem okrilju člane raznih svetovnih in politiških naziranj in veroizpovedi, ter da ni vstop nikomur zabranjen, ako se strinja z načeli in smerjo, na katerih je Udruženje osnovano, predvsem, da ni nasprotnik našega narodnega in državnega edinstva.
4.	Ponovno se pozivajo vsa okrajna učiteljska društva, da pozovejo vse ne-včlanjeno učiteljstvo v svojih okrajih, naj pristopi v okrajno učiteljsko društvo in postane tako član UJU, s čimer bi se onemogočile vse zle posledice, ki imajo svoj izvor v razdvojenosti učiteljstva.
TEMELJNA NAČELA ZA NAMEŠČE-NJA Z OZIROM NA SEDANJI RAZPIS.
Največ je izčrpalo debato vprašanje kompetence za službe po razpisu.
Povdarjalo se je načelo, da obče ne imej organizacija nič opravka s kompe-tencami in nameščenji, ker to le razdvaja naše vrste, organizacija naj le postavlja vrhovna načela in jih brani, da se izvajajo, v tem oziru. To je povdaril že pov. tov. Jelene v Krškem na skupščini 1. 1924, ko je izjavil, da ne maramo onih, iki pristopajo v našo organizacijo le zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi tistih ne, ki izstopajo iz organizacije, če mesta ne dobe. Načela naj veljajo! — Na Bledu na pokr. skupščini 1. 1922 pa se je izdalo načelo, da se moramo zavarovati proti temu, da bi postala naša organizacija pribežališče poli-A&VAb j^AftntifeVvi4?' A? ksršste&ms&v, .V,; Av si z našim članstvom skušali le pridobiti priporočilno legitimacijo za to ali ono službo in se moramo zavarovati tudi proti temu, da bi postala organizacija izliv pritožb osebnega značaja pri poedinih nameščanjih in personalijah. Tudi v tem pogledu mora veljati neka moralna podlaga in organizacija mora varovati le splošne, obče principe, ki jih je ugotovila za nameščanja in reševanje personalnih zadev.
Glavni vzrok, da je prišla organizacija v položaj sodelovanja, je delitev pro-svete na dve oblasti, s katero je zvezana ukinitev višjega šolskega sveta in podreditev velikim županom, ki so odvisni popolnoma od strank.
Odločno se je obsojalo to, da imajo sedaj že svojo besedo vsi mogoči faktorji pri nameščanju učiteljstva, posebnb da se vmešavajo lajiki, ki ne poznajo ne stanovskih in ne šolskih razmer. Vmešavajo se stranke, učit. klub stranke, njeni zaupniki in sedaj se je pričela vmešavati celo Orjuna.
Odločno se je obsojalo to, da se postopa tu zelo enostransko in pristransko, »ta je govoril to, ta to in ta to, o tem in zato ne sme dobiti tega službenega mesta«. Vse obsodbe vredno je, da se merodajni faktorji na take nezanesljive izjave ozirajo in da prizadetim ne dajo prilike zagovora.
To so nezdrave razmere, ki jih je treba takoj odpraviti in iki jih mora rešiti zakonitim potom tudi šolski zakon.
Odločali bodo pri predlogih veliki župani in prosvetni referenti, ker ni drugače, naj zaradi abnormalnih razmer skuša dobiti soodločevanje tudi organizacija po svojih zaupnikih.
Obče mnenje je bilo, da naj se absolutno odpravi vsako pritiskanje kljuk. Postavijo naj se obča načela, ki se spo-roče merodajnim faktorjem in jih varujejo zaupniki učiteljstva. Prizadeti naj se obračajo le potoni svojih predsednikov okrajnih društev, če imajo izredne razmere, ki naj bi se izjemoma upoštevale.
Tovariš Požar je stavil v tej zadevi več predlogov od katerih so bili sprejeti sledeči:
»Glede obrambe pravnih razmer po socijaln; pravičnosti predlagam:
1. Čim je naše Udruženje pozvano k stavitvi predlogov ali na posvet za učiteljska nameščanja in premeščanja, naj se uveljavlja po čl. 62 ur. zak., a v tej razporedbi:
a)	Najvišja službena doba, a ob enakosti službenih let naj ima prednost oni z boljšo oceno, oženjeni s šoloobveznimi otroci.
b)	Bolje pa kot da poverjeništvo vabilo k temu sodelovanju sprejme bi bilo, da ta načela sporoči velikemu županu, ki naj se vedno ravna po njih in to zlasti, ker izkušnja uči. da se ne upošteva le mnenje povabljenega poverjeniki, mar-
več večkrat in celo -navadno, mnenje ljudi, ki nimajo z učiteljskim stanom prav nič skupnega, pa vendar pada vsa odgovornost in krivda nanj in na organizacijo.
c) K členu 61 ur. zakona se izposluje obljubljena odredba, da se učit. mesta oddajajo le na podlagi konkurza, ki veljaj za celo pokrajino.
Sprejet je bil dodatni predlog tov. Stoparja naj se napravi vsekakor vloga na g g. velike župane, da pritegnejo zaupnike učiteljsiva k stavljenju predlogov in predlog tov. Lapajneja, naj se v večji
Trgovsko-obrtno in kmetiiske šolstvo.
—t Trgovska in obrtna zbornica je zbrala obsežen statistični materijal o obrtniških in trgovskih strokovnih organizacijah v Sloveniji, ki omogoča pregled včlanjenih obrtnikov in prijavljenih pomočnikov ter vajencev posameznih strok, kakor tudi vpogled v razvoj, delovanje in premoženjsko stanje obrtnih zadrug. Zbornica je v izdatni meri gmotno podpirala obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo. V prošlem šolskem letu se ie vršil pouk na 55 obrtno-nadaljeval-nih, 3 gostilničarskih in 11 trgovskih nadaljevalnih šolah. Podjpor je tem šolam dovolila zbornica doslej 128.200 Din. Subvencija, ki so jo prejele te šole od države je znašala 314.539 Din 84 par.
—t Nova šolska knjiga. Ministrstvo za trgovino je odobrilo knjigo »Slovenska čitankai za obrtna učilišča«. ki jo je sestavil profesor na tehniški srednji šoli v Ljubljani Henrik Podkrajšek.
—t V državno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo 1. marca 1925 p r a k t i k a n t i (vajenci). Pogoji: starost najmanj 16 let. dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Pravili a nti obiskujejo jezikovni iti računski pouk. drugače delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogiah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in hnai-no brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1925./26. kot redni učenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. To ie najboljša pripravljalnica za resne kmetske mladeniče z nezadostno predizobrazbo za vstop v I. letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek Din 25) za sprejem praktikantov ie pošiljati direkciji državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru takoj ali najkasneje do 25. januarja 1925 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno Vsi drugi pogoji za sprejem so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zamimancem proti plačilu 5. Din v gotovini. Nje nabava se priporoča.
Splošne vesti.
— Kdo vse se vmešava v učiteljska imenovanja in nameščenja. Žalibog je prišlo tako daleč, da so postala učiteljska nameščenja torišče grdih osebnih maščevanj, ki jih uprizarjajo ljudje, kateri nimajo nobene odgovornosti. Danes se hoče že vsakdo vmešavati v učiteljska imenovanja, pri tem pa se poslužujejo ti ljudje še podlih sredstev, da osumničijo kom-petenta in ga na merodajnih mestih zahrbtno očrnijo. Tudi lokalno, v kraju, kamor kompetira, raztrosijo o njem grde laži. Če se jih pozove, naj prinesejo dokaze, se izgovarjajo na druge, da so jim pripovedovali o tem in da imajo ti baje dokaze. Sklicujejo se na to, da so ljudje v kraju proti kompetentu. Najodločneje pa moramo obsojati, da se da takim ljudem prostora v časopisju in da se potom časopisja z grožnjami brez dokazov skuša vplivati in se vmešava v učiteljska nameščenja. V nobenem gornjem slučaju se niso ljudje, ki tako postopajo, obrnili na Pov. UJU in tudi niso organizacije informirali o zadevah, dobro vedoč, da bi organizacija zadevo temeljito razčistila in tudi prizadete zaslišala. Takemu odkritemu iti edino pravilnemu postopanju se namenoma izogibajo, da lahko v kalnem ribarijo. Proti takemu postopanju se moramo dvigniti kot en mož in se bomo dosledno in brezobzirno borili. Vsak tak slučaj, kjer se le sumniči, naj pride pred razsodišče organizacije, ki ga bo razči-
meri ozira na družinske razmere.
Za mariborsko oblast naj se predlaga tov. Hrena, za ljubljansko pa poverjenika kot zastopnika učiteljstva.
Peto točko dnevnega reda je tov. pov. tadi pozne ure odstavil z dnevnega reda in se sporoči društvom pismeno.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA.
Na predlog tov. Stoparja se vrši pokrajinska skupščina v Šoštanju, določitev časa in dnevnega reda se prepusti ožjemu sosvetu.
stila iz oči v oči. Učitelji nismo šahovske figure, s katerimi se bo delalo šahovske politične poteze in tudi ne, da se bi malenkostne slučaje, ki bi ne smeli imeti z nameščenjem prav nobenega stika, izrabljalo proti pravični meri pri nameščanju, k javljamo, da bomo v tej borbi postopali popolnoma brezobzirno!
—	Izplačilo razlik od oktobra 1923 do mala 1924. Vlada je razpravljala na seji 29. pr. m. o izplačilu razlike med starimi in novimi plačami za uradnike. Ugotovilo se je. da se morajo te razlike izplačati na temelju člena 249. uradniškega zakona. Ker finančni minister za ta izplačila nima pokritja, je ministrski svet sklenil, da mora finančni minister čim nujneje proučiti to vprašanje in najti, možnost, da se uradnikom ta diferenca čim prej izplača.
—	Finančni minister o izplačilu razlik. Finančni minister dr. Milan Stoijadi-novič je glede izplačila uradniških razlik izjavil dopisnikom listov, da je že pričel s pripravami, kako najti kritja za izplačila uradniških razlik. Minister upa. da bo v kratkem času zadovolji} vsem uradniškim potrebam.
—	Končno delo za likvidacijo prosvetnih oddelkov. Prosvetni minister je odredil vse potrebno, da se izvrši popolna likvidacija prosvetnih oddelkov bivših pokrajinskih uprav v Zagrebu. Sarajevu in Ljubljani. Večji del likvidacijskih poslov je že izvršen.
—	Zadnji rok za polaganje dodatnih izpitov za učitelje, lnorodni učitelji, ki še niso položili dodatnega izpita iz predmetov narodne skupine in ne obvladujejo uradnega jezika, morajo položiti izpit najkasneje do konca tekočega leta. Učitelji, ki se tega roka ne bodo držali, se odpuste ali upokoje.
—	Šolska upraviteljstva, ki so prejela položnice Belokranjske podružnice SPD, vljudno prosimo, da zbero male darove za zgradbo Planinskega doma na Mirni gori. Kakor že povedano, nameravane so v domu izredne cene za učiteljstvo, čeprav niso pri planinskem društvu. To pa seveda le, aiko se bo učiteljstvo odzvalo naši prošnji. — Zagažen Ivan, predsednik belokranjske podružnice SPD.
—	Umrla ie dne 28. decembra v državni bolnici v Ljubljani učiteljica Justina Kozamernik. Blaga pokojnica je bila od vsega početka zvesta članica logaškega okrajnega učiteljskega društva. Zadnjih 12 let je službovala v Dol. Logatcu in bila vzgled dobre tovarišiee Ln skrbne učiteljice. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! — Pogreb se je vršil 30. pr. m. iz deželne bolnice v Ljubljani. Udeležilo se ga je mnogo učiteljstva. posebno iz logaškega okraja in Ljubljane, med njimi okrajni šolski nadzorniki gg. Turk, Punčuh in Merjak, zastopniki logaškega okrajnega učiteljskega društva in pov. UJU.
—	Načelnik umetniškega oddeljenja ministrstva prosvete dr. Šenoa je prispel službeno v Ljubljano, kjer si je ogledal delovanje Narodnega gledališča, je prisostvoval operni predstavi »Rigoletto« ter deloma tudi dramski predstavi »Firma P. B.« ter bil navzoč pri uprizoritvi »Hamleta« v drami. V ponedeljek 29. pr. m. so se vršile konference na gledališki upravi. Pozneje se je razgovarjal z univ. prof. Plečnikom in umetniškim konsulentom Tratnikom. Ogledal si je razstavo v Jakopičevem paviljonu in se udeležil tudi pogreba skladatelja Viktorja Parme ter je nato odpotoval v Maribor.
—	Legitimacije za znižano vožnjo za dijake in učence je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Legitimacije so skupne za božične, velikonočne in velike počitnice, tako da šoiskim voditeljem ne bo treba pisati vselej posebej legitimacij. Tiskana knjižica je zelo priročna in poceni. S tem se je odpomoglo posebno šolskim voditeljem in tudi dijakom, da bodo imeli svojo stalno legitimacijo. Legitimacija je veljavna za učence Osnovnih, meščanskih in srednjih šol.
—	V založbi »Jug« v Ljubljani je izšla mladinska knjiga Josip Ribičič: »Za vratne pošasti«. Cena broširanemu izvodu je 14 Din. Naroča se pri založbi »Jug« v Ljubljani. Pred škofijo št. 21, I. nadstropje.
—	II. književna tombola Jugoslo-venske Matice. Opozarjamo ponovno, da se žrebanje prvih dveh številk II. književne tombole Jugoslovensike Matice vrši šele dne 24. januarja 1925 in ne 24. decembra t. 1,. kakor je bilo prvotno javijeno. Cena tombolski tablici 3 Din.
_ V izjavi učiteljskega društva za Mežiško dolino v predzadnji številki bi moralo pravilno stati: moralne tehtnosti. ne moralne treznosti.
—	Dan 20. dec. 1924 je bil za vse posavsko učiteljstvo. osobito pa še za trboveljsko izvanrednega pomena. Kako tudi ne? Saj smo bili z odlikovanjem zaslužnega. obče spoštovanega tovariša in bivšega okrajnega šolskega nadzornika Gustav Voduška počeščeni vsi učitelji laškega, brežiškega in koizjanskega okraja. Ta dan je tako prav pokazal, kako zna ceniti učiteljstvo svoje zaslužne voditelje. kajti jubilant ni le prejel po srez-kem glavarju g. Pinkava podeljeni red sv. Save IV. vrste iz Najvišjega mesta, ampak tudi diplomi častnega članstva okrajnih učiteljskih društev za Sevniško-Brežiški in Kozjanski okraj. Potek slav-lja. tako v oficijalnem kakor vetseličnem delu je bil nad vse vznešeno ginljiv in prisrčen. Deputacije domače občine, kakor tudi cerkve in drugih korporacii so slavile odlikovančeve zasluge na šolskem vzgojnem polju in izrazile željo, naj bš naš dični veteran še dolgo in mirno užival zasluženo spoštovanje in ljubezen obožujočih generacij. Slava!
—	Okrajnega šolskega nadzornika Jos. Turka je imenovalo učiteljsko društvo za radovljiški okraj častnim članom društva in mu na zborovanju dne 6. pr. m. izročilo častno diplomo. To je pač največje odlikovanje, ki ga zamore prejeti nadzornik, ko odhaja v pokoj, če se ga podrejeno učiteljstvo v iskrenem tovarištvu spominja in mu priznava1 zasluge. Čestitamo!
—	V Sarajevu je umrla Marija P. Šušljič roj. Dostanič, mati poverjenika UJU v Sarajevu. Naše iskreno sožalje!
—	Državne štipendije za praktično pedagogiko. Glavni odbor UJU je sklenil na zadnji seji. da naprosi prosvetnega ministra za posebne štipendije za praktično pedagogiko Študente za praktično pedagogiko naj bi prosvetni minister določeval skupno z UJU. Odbor predlaga 40 do 50 takih koristnih štipendij.
—	Mednarodni profesorski kongres. Ministrski svet je sklenil, da se naša država udeleži mednarodnega profesorskega kongresa. V ta namen je določen kredit 500.000 dinarjev.
—	Popravek. V podlistku »O potrebi poučnega lista za mladino« se je vrinilo več napak. Najhujša: O vsem se hočemo poučiti kar je pri nas in drugod — kar nam nudi narava, šport in klinika, se mora glasiti:____šport in tehnika.
—	Glavni Savez drž. urad. je 4. dec. 1924 zopet poslal vsem ministrom vlogo, s katero zahteva takojšnje in celotno izplačilo razlike med starimi in novimi plačami. V isti vlogi je tudi zahteval, da se v vsakokratni državni proračun vpo-stavi najmanj 60 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj za državne uslužbence.
—	Zahvala. Ob bridki in nenadni izgubi svoje ljubljene, edine sestre Justi, učiteljice v Dol. Logatcu, mi je bilo v veliko uteho sočustvovanje od strani tovarišev in tovtarišic iz Logaškega okraja m od drugod ter obilna udeležba spremstva na nje zadnji zemeljski poti k Sv. Križu. Sprejmite vsi mojo najiskrenejšo zahvalo, posebno pa še Dol. Logaška občina in Učiteljsko društvo za Logaški okraj za poklomitev krasnih vencev in zastopniku UJU za spremstvo na nje poslednji poti. — Ribnica. 2. jan. 1925. — Marija Kozamernik, učiteljica.
—	Učitelji — predsedniki volilnih komisij v Sloveniji za državnozborske volitve. Volilni okraj Brežice: Artiče Josip Pečnik. nadučitelj v Kapelah. Globoko Jakob Medved, nadučitelj v Pišecah. Gorica Zmago Bregant. šolski upravitelj na Blanci. Videm Janko Knapič, šolski upravitelj v Vidmu. Zabukovje Franc Drnovšek, okrajni šolski nadzornik v Sevnici. Volilni okraj Celje: Frankolovo Peter Jankovič. šolski upr«ajvitelj v Voj-niku. Nova cerkev Albin Schmidt. učitelj v Dobrni. Polzela Ivan Kramar, učitelj v Celju. Sv. Pavel pri Preboldu Ljudevit černej, šolski nadzornik v Grižah Šmartno v Rožni dolini Fran Voglar. šolski upravitelj v Celju. Velika Pirešica Mi-
hael Levstik, učitelj v Celju. Volilni okraj Dolnja Lendava: Bratonci Ferdo Spra-ger, nadučitelj v Beltincih. Centiba Josip Gorišek, ravnatelj meščanske šole v Dolnji Lendavi. Dobrovnik Alfonz Tur-ko, učitelj v Dolnji Lendavi. Gomilica Josip Birsa, učitelj v Dolnji Lendavi. Volilni okraj Konjice: Čadram Hinko Schell, oblastni šolski nadzornik v Konjicah. Hudina (hiša št. 38) Josip Unverdorben, učitelj v Zrečah. Kebelj Anton Strigl. šolski upravitelj v Keblju. Prihova Lovro Serajnik, nadučitelj v Prihovi. Stranice Ernest Mayer, učitelj v Konjicah. Sv. Kunigunda Ludovik Petrič, učitelj v Konjicah. Sv. Jernej Franc Friedl. nadučitelj pri Sv. Jerneju. Špitalič Janko Kržič, šolski upravitelj v Ločah. Volilni okraj Laško: Sv. Jedert Vitko Jurko, šolski upravitelj v Dolu pri Hrastniku. Sv. Krištof Ivan Četina, šolski upravitelj v Laškem. Sv. Štefan Anton Gnus. šolski ravnatelj v Dolu pri Hrastniku. Št. Lenart Milko Jerše, učitelj v Laškem. Volilni okraj Ljutomer: C ven Fran Karbaš, okrajni šolski nadzornik v Ljutomeru. Iva/njci Igo Hauptman, učitelj pri Sv. Duhu na Stari gori. Okoslavci Karel Mavric, šolski upravitelj v Gornji Radgoni. Plitvički vrh Janko Žel, šolski upravitelj v Apačah. Stara cesta Ivan Baukart, ravnatelj meščanske šole v Ljutomeru. Veržej Fr. Zacherl. učit. v Ljutomeru. Volilni okraj Maribor, desni breg: Cinžat Davorin Lesjaik, učitelj v pok. v Rušah. Fram Štefan Firm, nadučitelj v Hočah. Laporje Matko Janžekovič. učitelj v Slovenski Bistrici. Lehen Anton Hren, nadučitelj v Studencih. Makole Alojzij Kranjc, nadučitelj v Poljoanah. Ruše Matija Lichtenwallner, okrajni šolski nadzornik v Mariboru. Tinje Ivan Tomažič. nadučitelj v Tinjah. Volilni okraj Maribor, levi breg: Selnica ob Muri Josip Malenšek. učit. v Mariboru. Sv. Duh na Ostrem vrhu Slavoj Dimnik, učitelj v Mariboru. Sv. Križ Ivan Robnik, šolski upravitelj pri Sv. Juriju ob Pesnici. Sv. Martin pri Vurbergu Drago Humek, ravnatelj meščanske šole h Mariboru. Sv. Peter Fran Voglar. ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru. Volilni okraj Mozirje: Bočna Bogomir Rajner, šolski upravitelj v Ljubnem. Nova Štifta Franc Kocbek, šolski upravitelj v Gornjem gradu. Kokarje Branko Zemljič, nadučitelj na Rečici. Ljubno Valentin Pulko, nadučitelj v Gorici (Rečici). Luče Ivan Pušenjak, šolski upravitelj v Mozirju. Volilni okrai Murska Sobota: Krog Ciril Hočevar, šolski upr. v Krogu. Kančovci Avgust Cižek, učitelj v Murski Soboti. Markovci Mirko Dujc, učitelj v Murski Soboti. Sv. Jurij II. Edvard Gregorič, učitelj v Murski Soboti. Volilni okraj Ormož: Brebrovnik Adolf Rosina. učitelj v Ormožu. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji Franc Fink. šolski nadzornik in vadniški učitelj v Mariboru. Sv» Miklavž Ivan Najžer, učitelj v Središču. Velika Nedelja Josip Rajšp. nadučitelj v Ormožu. Volilni okraj PrevalSe: Črna Janko Gačnik, učitelj v Guštanju. Kotlje Adolf Sokol, nadučitelj v Kotljah. Libeliče Ivo Feinig, nadučitelj v Mežici. Sv. Danijel Peter Močnik, okrajni šolski nadzornik na Prevaljah. Volilni okraj Ptuj: Gradišče Josip Gor up, nadučitelj v Ptuju. Jiršovci Franc Cilenšek. učitelj v Ptuju. Nova cerkev Franc Kašpar. šolski upravitelj v Narapljah. Sela Franc Jamšek, šolski upravitelj v Ptuju. Sv. Andraž v Slovenskih goricah Vinko Šerona. učitelj v Ptuju. Sv. Vid Ivan Klemenčič, učitelj v Ptuju. Trnovska vas Mirko Majcen, učitelj v Ptuju. Vurberg Janko Lešnik, šolski upravitelj v Vurbergu. Volilni okraj Slovenjgradec: Kaplja Andrej Visočnik, šolski upravitelj pri Sv. Ožbaltu. Paimeče Ignacij Kaffou. nadučitelj v Št. Janžu pri Dravogradu. Podgorje Miloš Germovšek, okrajni šolski nadzornik v Slovenjgradeu. Razbor Štefan Rataj, učitelj v Razboru. Sv. Andraž nad Polzelo Fran Hribernik. ravnatelj meščanske šole v Šoštanju. Sv. Anton na Pohorju Maks Pire, učitelj v Maren-bergu. Sv. Primož na Pohorju Anton Glaser, šolski upravitelj pri Sv. Primožu na Pohorju. Sv. Vid nad Valdekom Josip Purkart. učitelj v Št. Ilju pod Turjakom. Št. Ilj pod Turjakom Karel Barle, učitelj v Šmartnem. Št. Janž na Vinski gori Miloš Tajnik, učitelj v Šoštanju. Šmartno na Paki Bogomir Zdolšek, šolski upravitelj v Letušu. Šmartno pri Slovenjgradeu Ferdo Šentjurc, ravnatelj meščanske šole v Slovenjgradeu. Trbonje Josip Golob, šolski upravitelj v Vuzenici. Vuhred Simon Viher, šolski upravitelj v pok. v Vuzenici. Volilni okraj Šmarje: Buče Alojzij Pečnik. nadučitelj v Bučah. Koprivnica Anton Potočnik,
nadučitelj v Podsredi. Kostrivnica Beno Serajnik. ravnatelj meščanske šole v Celju. Križe Avgust Tomič, nadučitelj pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom. Podčetrtek Fran Lovrec. nadučitelj v Podčetrtku. Ponikva Hinko Šumer, okrajni šolski nadzornik v Šmarju. Sedlarjevo Ferdo Kokot, šolski upravitelj pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Slivnica Jožef Cenčič. šolski upravitelj v Rogatcu. Sv. Ema Tone Fink, učitelj v Šmarju. Sv. Peter pod Sv. gorami Gustav Pečnik, šolski upravitelj na Bizeljskem. Sv. Štefan Gvidon Srabodnik, nadučitelj pri Sv. Štefanu. Št. Vid pri Ponikvi Josip Bizjak, nadučitelj v Celju. Šmarje II. Ivan Glinšek, šolski upravitelj v Rogaški Slatini. Žetaie Tone Stefanciosa, učitelj v Gabrju pri Rogatcu. Volilni okrai Črnomelj: Adlešiči Gustav Lukežič. okr. šolski nadzornik v Črnomlju. Drašiči Konrad Barle, šolski upravitelj v Metliki. Radovioa Ivan Riglar. šolski upravitelj v Semiču. Suhor Alfred Kos, šolski upravitelj v Dragatušu. Sinji vrh Franc Lovšin, šolski upravitelj na Vinici. Volilni okraj Kamnik: Dob Ivan Šmajdek, šolski upravitelj na Krtini. Gozd Tomo Petrovec, šolski upravitelj v Jaršah. Ihan Julij Čenčič. šolski upravitelj v Kamniku. Motnik Vinko Ravnihar, učitelj v Št. Gothardu. Podhruška Kornelij Iglic, učitelj pri Sv. Trojici. Paloviče Andrej Pogačar, učitelj v Kamniku. Šmartno Ivan Primožič, učitelj v Mekinah. Vodice Anton Arrigler, šolski upravitelj na Skaručni. Zgornji Tuhinj Luka Blejc, šolski upravitelj v Trzinu. Zlato polje Peter Sire, šolski upravitelj v Mengšu. Volilni okraj Kočevje: BanjaJoka Dore Be-triani, šolski nadzornik v Kočevju. Borovec Josip Jaklič, učitelj v Kočevju. Draga Ferdo Wigele, šolski upravitelj v Loškem potoku. Karlovica Anton Ka-dunc. učitelj pri Sv. Gregorju. Kočevska Reka Viktor Kovač, učitelj v Sodražici. Koprivnik Avgust Lulik. učitelj v Ribnici. Mozelj Ferdo Reininger, učitelj v Livoldu. Rob Alojzij Peterlin, učitelj v Kočevju. Stari log Alojzij Černe. učitelj v Gotenici. Sv. Gregor Anton Mervič, ravnatelj meščanske šole v Ribnici. Volilni okraj Kranj: Javorje Ladislav Čuk, učitelj v Kranju. Mavčiče Avgust Pabe-raj, učitelj v pok. v Št. Vidu nad Ljubljano. Preddvor Anton Sepaher, šolski upravitelj v Kranju. Sora Vinko Roblek, učitelj v Kranju. Trata Vilibald Rus, šolski nadzornik v Kranju. Trboje Franc Rant. učitelj v Stražišču. Zrninee Andrej Vilfan, učitelj v Sori. Železniki Ivam Mi-helčič. šolski upravitelj v Selcah. Volilni okrai Krško: Bučka Franc Zagorc. šolski upravitelj v Kostanjevici. Cerklje Jožko Vutkovič. ravnatelj meščanske šole v Krškem. Veliki Podlog Ljudevit Stiasny. šolski nadzornik v pok. v Ljubljani. Bušeča vas Ivan Baškovič, šolski vodja v Zameškem. Škocijam Fortunat Lužar. šolski nadzornik v pok. v Ljubljani. Šmarjeta Janko Vanič, učitelj v Krškem. Trebelno Anton Brodnik, učitelj v Kostanjevici. Velika dolina Karel Ro-stohar, nadučitelj v Cerkljah. Volilni okraj Litija: Dole Anton Vidmar, šolski upravitelj v Veliki loki. Gradišče Miha Debeljaik. šolski upravitelj v šmartnem pri Litiji. Izlake Matija Pelko. učitelj v Toplicah-Zagorju. Kotredež Janko Levstik. nadučitelj v Zagorju Kresnice Anton Mrvič. ravnatelj meščanske šole v Ribnici, Laze Franc Rigler, šolski upravitelj v Hotiču, Polica Ivan Bezeljak, šolski nadzornik v Litiji. Stična Lovro Jevnikar, učitelj v Št. Vidu pri Stični. Videm Ivan Dimnik, strokovni učitelj v Ljubljani. Volilni okrai Logatec: Begunje Leopold Punčuh, šolski nadzornik v Logatcu. Grahovo Franc Rozman, nadučitelj v Grahovem. Hotedršica Janko Po-lak, nadučitelj v Ljubljani. Rovte Ladislav Požar, učitelj v Planini. Sv. Vid Alfred Vodopivec, učitelj v Begunjah. Volilni okraj Ljubljana, okolica: Šmartno pod Šmarno goro Ivan Štrukelj, nadučitelj na Viču pri Ljubljani. Zelimlje Ivan Štrekelj, nadučitelj na Vrhniki. Volilni okraj Novo mesto: Ambrus Ciril De-qual, šolski upravitelj na Dvoru. Brusnice Maks Kalan. učitelj v Brusnicah. Dobrniče Janko Grad. šolski nadzornik v Dok. v Novem mestu. Mirna Ivan Novak. šolski nadzornik v pok. v Ljubljani. Tihoboj Venčeslav Skebe, učitelj v čr-mošnjicah. Orehovica Maksimir Rozman, učitelj v Strugah. Stopiče Vilko Menart, učitelj v Novem mestu. Toplice I. Josip -Vrbinec. učitelj v Toplicah. Toplice II. (Uršna sela) Boris Grad. učitelj v Toplicah. Zagradec Hinko Lobe. učitelj v Zagradcu. Volilni okraj Radovljica: Koprivnik Jakob Gospodaric, učitelj na Jesenicah.
Naš stanovski naraščaj.
—uč Tretji sestanek učiteljskega naraščaja v Mariboru. Kakor drugekrati
smo se tudi to pot zbrali v meščanski šoli ob V26. uri zvečer. Tov. Božo Tomažič je pozdravil vse navzoče, zlasti še gospe Vero Vodenikovo in Marico Hu-mekovo. ki sta prišli k, nami v goste, otvoril sestanek in predal besedo tov. Anitomu Hrenu, nadučitelju v Studencih.' Presrčno pozdravljen je povzel besedo tov. predavatelj, ki ga poznamo še z lanskih sestankov. V živahnem, jedrnatem in lepo zaokroženem govoru nam je podal »Nekaj misli« v razmišljevanje ob vstopu v novo leto. Evo nekatere: Nimaš glave le, da io pokrivaš.— Ne živiš le radi samega sebe. —Odsev tvojih dobrih del krepi odsev dobrih del tvojega drugega in še tretjega tovariša, eno tvev-je slabo dejanje pa kvari uspehe in ugled tvojega dvajsetega in še celo tridesetega naslednika. — Razveseljiv pojav pri tem sestanku je bila debata o predavatelje-vih izvajanjih, ki so se ie z mladeniškim ognjem udeleževali mnogi tovariši. Tov. predsednik se je ob sklepu zahvalil tako tov. govorniku z\a lepe misli, kakor tudi vsem tovarišem, ki so posegali v debato in s tem dokazali svojo sodelavnost in zanimanje za globlja stanovska vprašanja.
Četrti sestanek bo po božičnih počitnicah dne 10. jan. 1925 v istih prostorih in ob istem času. Predseduje tovari-šica Nada Škrlj. zapisnikujeta tov. čebuli in Andolšek. Predaval bo g. prof. Gustav Šilih.
Ob nazhodu smo si želeli med seboj vesele počitnice in mnogo lepih dni v novem letu 1925. Prav tako želimo mnogo zdravih, solnčnih dni naraščajnikom v Ljubljani in drugod s prošnjo: Oglasite se še vi kdaj!
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikia so darovali: Učiteljsko društvo za laški okraj 400 Din; neimenovan 600 Din; — za G a n -glov kamen:: Kristina Demšar-jeva. učiteljica v pok. na Bledu. 100 Din; učiteljstvo v Poljanah nad škof jo Loko 30 Din. in sicer a 10 Din: Perko Lovro. Rus Marija in B u 1 o v e c Marija. — Blagi dobrotniki, ki so v prvem tednu novega leta darovali 1130 Din in s tem postali posnemanja vredni vzgled, naj s p r e j m o n a j p r i -srčnejšo hvalo!
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Dimnik Slavoj in Voj-nilovič Jedert v Mariboru a 10 Din = 20 Din; učiteljsko društvo za svetolenar-ški okraj 105 Din; Kos - Jarnovič, Vel. Dolenci (Prekmurje) 20 Din; učiteljstvo osnovne šole v Kuzdoblanju (Prekmurje) 40 Din; Elzia Lokay. šolska upraviteljica, Predanovci (Prekmurje) 10 Din; učiteljstvo dekliške osnovne šole IV. v Mariboru v počaščenje spomina umrle gospe Bregantove. matere tovarišice ge. Kristine Petričeve. 100 Din; Jos. Lasbacher, nadučitelj v pok.. Ruše. 10 Din; Korže Janko in Kovač Zdravko, strokovna učitelja v Žalcu, 20 Din. Iskrena hvala! — M. K o.ž u h , blagajnik.
—g »Samopomoč« gospodarska zadruga iavnih nameščencev in upokojencev v Cerknici r. z. z o. z. v likvidaciji poživlja zadružne člane, ki so spremenili svoje bivališče, da javijo tekom 14 dni točne naslove sedanjega bivališča, ker se jih potrebuje v svrho nakazila deleža in dividende.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo uilteljstvu in iolam, posebno pa Bolarsklm, vsem javnim ljudskim In dru« ttvenim ter uiiteljsklm-strokovnim knjil-nicam. Vse lu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Uiiteljske knjigarne v Ljubljani, Franliikanska ulica, Stev. 6.
Ocene.
—k Svetlost. Veliki ilustrovani Almanah za prostu 1925. godinu. U r e d i o Mih. M. S t a n o j e v i č. Izdanje Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva. Cena Din 10.
UJU je izdalo lansko leto »U č i -t e 1 j s k i koledar«, ki je prinesel pisano vsebino pedagoških in beletristi-ških člankov, pesmi in praktičnih podatkov. ki jih nujno potrebuje vsak učitelj. Bil je to nekak začetek jugoslovenske pedagoške bibliografije in nekak iugosl. biografski pedagoški leksikon. Za leto 1925. je UJU zopet izdalo koledar pod naslovom »Svetlost«, ki pa ni nadaljeva-
nje v prošlern letu započete smeri, temveč je krenil v beletristično smer in je zbral okrog sebe učiteljske delavce na polju leposlovja. Žal je od slovenskega učiteljstva zastopan samo Gangl z dvema pesnitvima. To kvari značaj koledarja in 'posebno zategadelj, ker ni to iz-danje beogradiskega poverjeništvai temveč občega Jugoslovenskega Učiteljskega Udruženja. Ne samo, da ima Gangl več in mnogo stvari, ki bi se dale uvrstiti, ima slovensko učiteljstvo še drugih delavcev, od katerih bi vsaj nekateri še lahko našli prostora v koledarju. Vsebina koledarju je sledeča: Voj. J. Ilič — Mladi, Otadžbina, pesma; Silvije Kranjčevič, Pred knjigom povjesti roda moga, pesma; Janko Leskovar, iPomisao na vječ-raost, pripovetka; E. Gangl, Geslo, pesma; Borivoje Z. Milojevič, Jovan Cvi-jič; Dr. M. D. Popovič, Zaštita narodnog podmlatka; Vladimir Nazor, Invalid, pesma; Dr. B. Bakič, Proučavanje osobina našeg naroda; St. Stanojevič, Konsolido-vanje Jugoslavije; Jaša M. Prcdanovič, Učitelj u srpskoj pripovesti; E. Gangl, Beli orel, pesma; Dr. Nedeljko Košanin, Josip Pančič; P. Aršinov, Šta je čoveku u Lstini priroda? Dr. Dobr. Ger. Popovič Higijensko vaspitanje; Voj. J. Ilič — Mladi, Dorde Kratovac, pesma; Dr. Nik. Vu-lič, Učitelji i arheologija; Petar M. Ilič, Jedna nova vaspitna ustanova; A. Stanojevič, Hemija u Srba; Mih. M. St., Nikola Tesla; Dr. R. Raje, Duh kod srp-ske vojske za vreme svetskog rata; D. Petkovič, Učitelji i zemljoradničko za-drugarstvo; Petar Kuničič, U slavu oslo-bodenja i ujedinjenja, pesma; Dr. Brani-slav Krstič, Prve laži; Blag. K. Ristič, Poruka mrtvih, pesma; Jelenko Mihajlo-vič, Potresi zemljine kore; Branislav D. Nušič, Kako sem učio Geografiju, pripovetka; Dr. V. K. Petkovič, Jovan M. Žu-jovič; Mih. Sretenovič, Seoski filozof, pripovetka; Dr. Voj. R. Mladenbvič, Sta-ro-indijsko shvatanje života; Dr. Milan Ševič, U slavu Dorda Natoševiča; Blag. D. Todorovič, Školske bašte i praznici sadenja drva; A. Krajačič, Mučenik, pripovetka ; Uz naše slike. Naši saradnici. — Poleg lepe vsebine ima koledar tudi mnogo slik kulturnih delavcev.
—k »Ljubljanski Zvon« v letu 1925. »Ljubljanski Zvon« je dospel v svoje petinštirideseto leto, v dobo. kakršne ne more beležiti za sabo danes noben jugoslovanski in le maloštevilni slovanski literarni listi. V tej dolgi, neprekinjeni dobi njegovega obstoja je tudi že obsežen namen in pomen lista, njegova nujnost in globoka zasidranost v osrčju vsega kulturnega slovenstva. Samo tako je mogel postati in samo tako bo mogel ostati »Zvon« izmed temeljnih kamnov naše kulture! Nevezan na vse strani, ne služeč nobeni literarni ali umetniški »šoli«, razvijajoč se in rastoč v globino in v višino, ne more biti glasilo nikogar kot posameznika, marveč je glasilo vseh; vseh tistih resnično tvornih duhov namreč, ki vzlic imotnjavi časa vedo. kaj in kam hočejo in ki uporno kljubujoč vsem besnim rušilnim tendencam duha zani-kujoče sodobnosti molče in vztrajno grade, zidajo, ustvarjajo. Zatorej mora biti »Zvon« tudi v bodoče resna, svobo-doumna, izven dneva in puhlih demago-ških gesel mirno snujoča revija.
da se približa temu visokemu cilju, ima uredništvo za prihodnji letnik dovolj gradiva na razpolago.
V leposlovnem delu se nadaljuje in zaključi Juša Kozaka roman Šentpeter, ki je že letos vzbudil občo pozornost či-tateljev. Drugi del povesti bo to pozornost še stopnjeval. Razen »Šentpetra« bo objavil »Zvon« še en originalen roman. V njem se je mlad znan pisatelj, ki si je nadel psevdonim Jernej Jereb, lotil enega najkočljivejših sodobnih problemov. S finim psihološkim niansiranjem nam je očrtal razvoj mladega človeka, tipičnega za naše dni. ki je boli po krivdi razmer in okolice, nego iz lastnega nagiba, zašel v labirinte seksualnih zablod, odkoder mu ni več rešitve. Nad tem delom, ki je vzlic najkočljivejšim prizorom prožet z globokim etičnim gledanjem, se bo utegnil marsikateri misleč čitatelj razmisliti o enem najtežjih in naj-strahovitejših vprašanj sodobne družbe-Romanu je naslov »Suženj Demona«. Poleg teh dveh vodilnih romanov bo v »Zvonu« odlično zastopana novela in krajša črtica. Takoj v prvi številki objavi Anton Novačan novelo »Papiga«, ki ji nato slede še druge. Novele objavijo nadalje Vladimir Levstik. Cvetko Golar, Ivo Šorli. Ivan Zoreč. Fran Albreht in drugi. — V pesniškem delu se poleg znanih pesnikov oglasijo nekateri naši najmlajši. zlasti tisti, ki So se oprostili raznih povojnih umetniških zablod in iščejo svojo pot. Drama bo zastopana po Otonu
Zupančiču. Kratek, umetniško pisan esej se bo gojil še bolj nego doslej. Glavni zastopnik v tem delu bo dr. Ivan Prijatelj s svojo študijo o Dostojevskem. Dr. A. Debeljak objavi študijo o pokojnem A. Franceu. dr. J. Kelemina teoretsko estetsko razpravo o umetniškem ustvarjanju. dr. Er. Kidrič razpravo in več zanimivih vesti iz svoje delavnice za izdajo celokupnega Prešernovega dela, dr. J. Glonar študijo o znanem ruskem pre-lagatelju Prešerna — Koršu. Vrhu tega bodo zastopani v tem delu dr. Er. Ve-ber, dr. V. Mole, dr. N. Zupanič. Objavijo se razen tega neka zanimiva, doslej neznana pisma Levstikova, dr. Zigon pa priobči del Stritarjevih pisem, ki bodo tvorila važen literarno-historičen prispevek. — Poleg navedenega se bo v listu razpravljalo tudi o drugih važnejših vprašanjih iz umetniškega in obče kulturnega življenja. O slovenskih literarnih novostih bodo med drugimi referivali urednik lista, Janko Glaser, Pavel Karlin; o drami bo poročal urednik, o operi L. M. Škerjanc; važnejše srbohrvatske literarne in umetniške vesti bo beležil dr. F. Kozak. Naročnina listu ostane kakor doslej 120 Din. za inozemstvo 140 Din letno. Naročnina se plačuje tudi polletno in četrtletno. List se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
—k Kratka srbska ali hrvatska slovnica. (I. deo.) Sestavio: Tomo Jedrlinič, učitelj. V Ljubljani. Samozaložba. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Že zadnjič smo javili, da je tov. T. Jedrlinič izdal praktično slovnico za uporabo pri pouku srbohrvaščine. Knjigo je odobril tudi kot priročno, pomožno učno knjigo za učence prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani. Ker je slovnica sestavljena res na praktični osnovi in se posebno ozira na diferencialne razlike med slovenščino in srbohrvaščino, jo bodo učenci s pridom uporabljali v šoli in jo toplo priporočamo, da jo upe-ljejo učitelji srbohrvaščine v šolah.
—k A. S. Puškin; »Kapetanova hči«.
Preložil dr. Iv Prijatelj. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 24. vez. Din 29. s poštnino Din 1.25 več.
Ta Puškinova zgodovinska novela, ki je pravkar izšla kot 6. zvezek zbirke »Prosveti in zabavi« v novem prevodu dr. Prijatelja doslej že tretjič v slovenskem jeziku, predstavlja v ruski literaturi klasično delo. ki ga pozna v vseh osebah in prizorih že iz dobe svoje srednješolske izobrazbe vsak inteligentni Rus. Po mnenju Nemca Langa je to najboljša in naravnost vzorna novela v vsej svetovni literaturi. Zategadelj so prav storili naši srednješolski profesorji, da so to fino umetnino slovanskega genija sprejeli v seznam privatnega čtiva na slovenskih srednjih šolah. Kako se je to nesmrtno delo Puškinovo priljubilo našemu čitajočemu občinstvu, kaže dejstvo, da predstavlja drugi slovenski prevod »Kapetanove hčere« (izšel 1. 1896. v Gabrščkovi »Slovanski knjižnici«) danes že pravo bibliografsko redkost. Knjigo toplo priporočamo.
—k Jalen Janez: Srenja. Drama v štirih dejanjih. V Ljubljani 1924. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cen® Din 25.
Pisatelj »Doma«, ki je dosegel pri uprizoritvi v ljubljanski drami prav lep uspeh, je poslal svojo drugo dramo v svet. Boljša je kot prva. Obravnava socialen problem, da je skupni interes nad dobičkom posameznika, na tako kratek, koncizen način, da ne piše mnogo Slovencev tako lakonski, a obenem jasen in kratek jezik. Dejanje se v drami razvija povsem naravno in zapletek ni nikjer iskan kaj šele prisiljen. Dejanje pa je tudi iako bogato na dogodkih, tako, da ostane delo vse do konca napeto in zanimivo Značaj oseb, ki nastopajo v igri, so krepko risani, so gorenjske grče. niso sentimentalne puže in skonstruirani junaki. Tu pulzira življenje in se pretaka resnična kri. Ržen je krasen tip altruistai Pogaoar je markanten človek in pol. Dana ponosna in resolutna mladenka. Franica preudarna in premehka gospodinja itd. Tujci so v figurah Grosa in Francija manj odločni, zato mani slovanski bolj ko simo politični. Igra zahteva malo od odra, za to bo »Srenja« povsod lahko uprizorljiva, zlasti ker ima samo osem vlog 5 moških in 3 ženske. Tudi podeželski odri bodo radi segli po njej Zlasti se posrečijo Jalenu moške ocene, kjer riše slovenske tipe. pa naj si bodo trah gične, vesele ali grčaste nature. Koliko tujega šunda se igra pri nas po deželi to je slovenska reč, dobra, priporočljiva in hvalevredna, zato bo našla pot preko širne domovine.
—k Tožitelji in branitelji. Carzano. Proti Avstriji V. Dr. Ljudevit Pivko. Založil klub Dobrovoljcev v Mariboru. 10 slik. Cena 12 Din.
Izšel je peti zvezek Carzana, dr. Pivkove zbirke, ki se je razširila med našim narodom kot malokatera knjiga prej. Peti zvezek nadaljuje opise borb zarotnikov in ima sledečo vsebino: Pregled: Citateljem. — Maledetta Guerra. — Zapisnikom z vodnikom št. 24. — Poročilo Rudolfa Liške. — A. K. Op. Nr. 2189/11. — Vidale preiskuje. — Dokazila o izdajstvu. — Središče zarote na Češkem? — Žena ustvariteljica korn-plota. — Kje je denar? — Martinee in Maštalka v zapoi u. — Interpelacije v parlamentu. — Odgovor domobranskega ministra. — Glasovi domačega časopisja. — Polemika o izdajnikih. — Guido Cristofi in Aldo Valori o Carzanu.
—k E. R. Burroughs: Tarzanove živali,
prevedel —z—. Splošna knjižnica št. 48. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 274. Cena broš. Din 30, vez. Din 36.
»Tarzanove živali« je v seriji Tarzanovih povesti III. knjiga. Kakor dosedanji obe knjigi je tudi ta popolnoma samostojen roman zase, le glavne osebe so ostale iste. Tarzan, njegova žena in od protistranke intriganta Rokov in Pavlovič. Tretja knjiiga »Tarzanove živali« vede Tarzana in Jano vsled peklenskih zavratnosti Rokova po ločenih potih zopet nazaj v pragozdove Afrike. Golega in nagega izpostavijo Tarzana njegovi sovražniki na samoten otok na zapadni obali Afrike. Tarzan se vživi kmalu v džungelsko življenje. odloži civilizacijo, v sili si postavi divje zveri džungle za verne tovariše in se preseli z njimi na priborjenem čolnu na celino. S svojo skupino zveri, ki povsod in vsakomu vzbujajo strah in grozo, zasleduje roparje svojega malega sinčka in svoje žene Jane po džungelski divjini. Sheeta, prebrisani leopard s svojimi kosmatimi tovariši, vsi ščitijo s svojimi telesi, spremljani in vodeni od prijateljskega Mugambija, poglavarja črnskega plemena, Tarzana v njegovih smrtonosnih in predrznih podjetjih.
Iz naše stanovske organizacije.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 17. januarja 1925 ob 11. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagaj-ničarke in č) računskih pregledovalcev.
4.	»Učenec ob prestopu v višji razred in razrednikovo stališče«, podava tov. Fr. Fried'1. — Odmor — skupen obed. Nato:
5.	Volitev novega odbora. 6. »Razvoj slovenskega črkopisa«, podava tov.-ica M. Poznejeva. 7. O seji širjega sosveta poroča tov. J. Kržič. 8. Članarina za 1. 1925. 9. Iz vprašalne skrinjice. 10. Predlogi in slučajnosti.
Uro pred pričetkom občnega zbora se vrši odborova seja in redna pevska vaja; slednje se naj gotovo udeleže vse tovarišice pevke in vsi tovariši pevci. Izbor pesmi je tov. pevovodja že naznanil sredi decembra posameznim šolskim vodstvom.
Ob pričetku občnega zbora samega pa izroči društvo svojima zaslužnima članoma tovarišema H. Schellu, oblastnemu šolskemu nadzorniku in R. Jurku. srezkemu šolskemu nadzorniku v pok. diplomi o častnem članstvu. Ker se obenem poslavljamo od prvega, ki nam je bil mnoga leta drag tovariš, od prevrata še poleg tega naš srezki šolski nadzornik, se pač odbor nadeja, da ni učitelja-uoiteljice v okraju, ki bi izostal to pot. Enako dobrodošli so nam tovariši(ce) ostalih bratskih društev.	B.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARŠKI OKRAJ ima v sredo, dne 14. januarja 1925 ob 10. uri v Sv. Trojici v Slov. goricah svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo odbornikov tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. »Novejše smernice risanja na osnovni šoli«, predava tov Valko Razin-ger. 5. Poročilo o seji širjega sosveta pov. UJU Ljubljana. 6. Predlogi in slučajnosti. Pridite polnoštevilno! — Odbor.
= LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO vabi p. n. članstvo in neorganizirance našega mišljenja na svoj občni zbor. ki se vrši dne 17. januarja 1925 ob V29. uri dopoldne v Ljubljani na kr. moškem učiteljišču v fizikalni dvorani, s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje dr. Pirca o zdravstvu; temu sledi ogled šolske poliklinike in evenit. higijenskegal zavoda. 2. Po predavanju se vrši občni zbor po sledečem redu: a) poročilo predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in č) računskih preglednikov. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Z ozirom na zanimivo predavanje in važna poročila, poživlja odbor k polno-številni udeležbi! Novinci iz okraja, pri-
družite se! Preskrbite si vsi pravočasno železniške legitimacije — t. 5. potom svojih vodstev.
= UČITELJSKO DRUŠTVO V DOLNJI LENDAVI. Redni občni zbor za leto 1924. se vrši dne 17. januarja 1925 ob 10. uri v šoli v Črenšovcih s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora (predsednika, tajnika, blagajnika). 3. Volitev novega odbora. 4. Referat tov. Preiningerja. (Tema za ukinjeno zadnjo okrajno učiteljsko konferenco). 5. Slučajnosti. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v četrtek. dne 15. januarja t. 1. ob 10. uri v risalnici »Mladike« z vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo odbora. 4. Volitve. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. — Odborova seja se vrši v soboto, dne 10. t m. ob 14. uri v pisarni mestne deške šole. — Udeležba obvezna. — Predsednik.
= IZREDNI OBČNI ZBOR UČIT. DRUŠTVA ZA LJUBLJ. OKOLICO bo dne
17. I. 1925. ob 9. uri v telovadnici 1. mestne deške šole na Ledini v Ljubljani. Poleg običajnih točk bo na dnevnem redu volitev odbora in predavanje srez. šol. nadzornika g. And. Škulja o vrtnarstvu. Udeležba dolžnost. Vsi dolžniki morajo do tega časa poravnati dolg, če ne sledi izključitev. — Avg. Korbar.
= OBČNI ZBOR RADOVLJIŠKEGA OKRAJNEGA DRUŠTVA bode dne 17. januarja 1925 ob 10. uri na Jesenicah. — J. Baraga, t. č. predsednik.
= BREŽIŠKO - SEVNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v Brežicah dne 17. januarja 1925 ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Volitev novega odbora. 4. Predavanje tov. Breganta: »O rokotvornem pouku«. 5. Slučajnosti. Pridite vsi! Pripeljite vse nove tovari-še(ice)! — Odbor.
Poročila:
+ POROČILO O ZBOROVANJU OKR. UČIT. DRUŠTVA ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ na Jesenicah dne 6. decembra 1924 ob navzočnosti 62 članov.
Tov. predsednik »tvori zborovanje ter pozdravi navzoče člane, pri čemur se takoj oglasi tov. Pibrovec. ki prosi za besedo, kar tov. predsednik vzame na znanje in ustreže želji.
Tov. Pibrovec se v vznešenih besedah spomni delovanja tov. predsednika Barage ter mu čestita k imenovanju za nadzornika, nakar se tov. predsednik zahvali ter izjavi, da bo na lepe besede odgovoril obširneje kasneje.
Tov. Žagar referirá »O koristi in pomenu nadaljne izobrazbe učiteljstva«. Referat je bil jako zanimiv in globoko zasnovali, za kar je žel referent ob zaključku obilo priznanja. Tov. predsednik se mu zahvali v imenu zbora ter izrazi željo, da bi še nadalje deloval kot raziskovalec teh vprašanj ter bi nadalje ne pozabil podati javno svoje misli in utise, ki so za cel učiteljski stan velike koristi.
Tov. Zupančič izroči tov. nadzorniku v pok. Josipu Turku listino častnega članstva ter ga nagovori z besedami globokega pomena in formulira izročitev po staroslovanski navadi.
Tov. predsednik odgovarja nato na razne točke govora tov. Pibrovca in vzpodbuja učiteljstvo k nadaljnemu vztrajnemu delu in izrazi, da se bo naslanjal na pomoč vseh tovarišev, kojih sveta dolžnost je le ta, da dvignemo svoj rod na višino drugih narodov.
Tov. Šifrer poroča glede Šolske Matice ter omenja majhno število članov.
Tov. Zupančič predlaga, da pristopijo vsi učitelji in učiteljice z novim letoim k Šolski Matici in nai se članarina upošteva pri odmeri društvene članarine.
Tov. predsednik omeni, naj se pusti ta predlog za prihodnje zborovanje, ko bodo imeli vsi čas premisliti stvar bolj temeljito.
Tov. Šega predlaga, naj se ta predlog predloži UJU, da ga predloži ostalim društvom, kar se z večino sprejme.
Pri slučajnostih se oglasi tov. Šega z vprašanjem, kakšno stališče zavzema UJU glede predsednika UJU Mil. Stan-koviča in ali je že kake tozadevne korake storil. K tej točki dobi zadovoljiv odgovor, nakar se določi čas in kraj občnega zbora.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.