St, 28 MMg platoa f jtlfflnl (mti turati cm h pntt) izhaja, izvzemSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo : ulica sv. Fij»> Astfkega Št. 20. I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nf n pisma se ne sprejemajo, rokopi i se ne vračajo. Izdajatelj in. Štefan G od in .1. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarna znaša za mesec L 7. —,3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in celo leto L 60.— Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava št 11-67. Posloma le izpresovo V Trstu. ¥ ftrfk 2. ft>r«i«r|a 1932 Posamezna Številka 20 stotlnk letnik XLVII Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v šlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent* osm tnice, In zahvale, poslanice In vabila po L l* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega Štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11 -57. Novoizvoljeni občinski zastop mesta Postojne nam je poslal sledečo izjavo s prošnjo, da jo objavimo: IZJAVA. Naši nasprotniki hočejo z izidom občinskih volitev kovali kapital. Narodni nasprotniki razglašajo, da so s svojimi glasovi pobili slovenski nacionalizem in slo- ČisUni tovariši! Vaša možata izjava od včeraj, Id izvira iz srca vpoštevajočega politični položaj našega naroda, me je neizmerno vzrado- stila. Izid ravno dokončanih občinskih volitev so izrabljali naši politični nasprotniki v svoja svrho, da blatijo zastopnike našega naroda, med katere tudi jaz spadam. Odgovor ste jim dali tak, kakršnega zaslužijo, vensko delegacijo v državnem parlamentu podali ste pa s tem tudi pojasnilo doma- s tem, da je naš državni poslanec gospod Jcsip Lavrenčič ostal v manjšim. Temu nasproti izjavljamo svečano in odločno sledeče: 1. Spor med obema strujama občinskih rolilcev je temeljil samo na gospodarskih razlikah (mesto - vasi). 2. Ugotavljamo, da sta imeli obe struji veliko večino skupnih kandidatov in da je bilo od 20 izvoljenih 10 skupnih. 6—7 iz večine, 4—5 iz manjšine ter da so od 711 veljavnih glasov dobili skupni 685—451, čim klevetnikom to in onstran meje, razjasnili ste s to izjavo vsestransko naš položaj. Čast Vam! Strinjam se popolnoma s prvimi štirimi točkami Vaše izjave v vsakem o žiru, peto točko pa vzamem v svojem in v imenu svojih slovenskih tovarišev v rimskem parlamentu hvaležno na znanje. Z ozirom na to, da moram vršiti svoje poslanske dolžnosti in bom tedaj mnogo časa od doma odsoten, ne morem svojega mesta v občinskem svetu tako izpoinje- večinski 434—468 in manjšinski 263—273 vati, kakor bi bila moja dolžnost. Zastran glasov. V nikakem slučaju torej niso odlo- tega odlagam ta poverjeni mi mandat, občevali laški volilci s 100—140 glasovi. j ljubljam pa, da bom vse svoje skromne 3. Člani ene kakor druge struje, zlasti moči posvetil v prospeh naše občine in pa izvoljeni občinski svetniki, so enako mile mi Postojne. Zato Vam hočem biti v narodno zavedni Slovenci ter se v stvari vsakem oziru na razpolago. Zvesti svojim načelom, zvesti svojemu narodu hočemo delovati v bratski slogi za občni blagor. Bog Vas živi! Postojna 29. 1. 1922. Z bratskim pozdravom J os. Lavrenčič, poslanec v parlamentu s. r. * * • v —' Občinski svet se je sešel dne 30. \U 1922 k prvi seji, katere se je udeležilo vseh ostalih 19 občinskih svetovalcev, v namen, da se vrši volitev župana in stare- ^ « r tt r o To tr/slitvD cn nnHalp. zanimivo sli- nič, v taktiki pa le redko razlikujejo. 4. Neodgovorni, kratkovidni in lahko* mišljeni ljudje na eni in drugi strani in struji hujskajo enega proti drugemu ter škodujejo skupni stvari vede ali nevede. Te hujskarije od ene, druge ali tretje strani zavračamo najodločneje. Zlasti zavračamo napade na bivšega občinskega komisarja gospoda Josipa Dovgana, katerega poznamo kot poštenega slovenskega narodnega moža, nesebičnega, čistih rok in čMega srca, ljubečega le pravico in pravičnost brez ozira ca desno ali levo. 5. Izvid občinskih volitev ničesar ne spremeni ua izvidu volitev v parlament, šinstva. Te volitve so podale zanimivo sli pri katerih so vsi volilci glasovali za slo- j ko. Pri prvi volitvi župana je odpadlo od vensko listo, zato tudi za gospoda poslan- oddanih 19 glasov na večince (Dovgan) 7 ca Josipa Lavrenčiča. Tej naši parlamen- in 1, na skupne--(Fran Kutin) 6, tarni delegaciji izrekamo v imenu sebe in manjšince (Andrej Baraga) 5. Ker vseh Pcsiojncev neomajano in neomejeno nj dosegel absolutne večine, se je zaupanje. Posebno velja to za našega so-' občana gospoda poslanca Josipa Lavrenčiča, katerega s tem uljudno naprošamo, da naj deluje še nadalje za blagor naroda in občine. Občinski svet v Postojni dne 28. januarja 1922. (Slede podpisi vseh občinskih svetovalcev) Predležečo izjavo je izvoljena deputacija izročila gospodu poslancu Josipu Lav- renčiču s primernim nagovorom in odgovorom. Na to je on poslal na občinski svet v Postojni dopis z dne 29. 1. 1922 pod št. 1845, kateri se glasi tako-le: na nihče se je vršila ponovna volitev, pri kateri je večina in manjšina vsaka po 2 glasa oddala skupnemu kandidatu in je bil vsled tega izvoljen z 10 glasovi skupni kandidat g. Fran Kutin. Izmed starešin je dobil največ glasov (16) g. Dovgan (in sicer gotovo večinskih 8, skupnih 6 in manjšinska 2); on je torej prvi županov namestnik. Od ostalih starešin so 3 iz večine in 2 iz manjšine. Izid je zanimiv radi tega, ker ni bilo med struja-mi nikakršnega dogovora niti agitacije in ker so bile volitve strogo tajne, tako da se je izkazala prava in prosta volja vo-lilcev. Svka Švicarske vlada proti prevratnemu S gibanju BERN, i. Državni svet je sprejel zakon, ki določa kazni za one, ki se udeleže pro-tidržavnih gibanj ali ki organizirajo kake izgrede. Amerika Vprašanje zavezniških dolgov zavezniških dolgov z vrednostnicami, katerih zapadlost ne bo smela biti krajša od 25 let. Ogrska Znižanje števila madžarske vojske BUDIMPEŠTA, 1. Minister za narodno obrambo je izdal zakon, po katerem se število madžarske vojske zniža na 1750 častnikov, 2334 podčastnikov in 30.916 mož, to WASHINGTON, 1. Senat je odklonil je sktipno 35.000 mož, vštevši gojence vo-predlog, naj se da komisiji za konsolidacijo zavezniških dolgov pravica do podaljšanja roka, v katerem se mora začeti plačevanje teh dolgov. Amerikanski poljedelci za udeležbo Amerike na konferenci v Genovi WASHINGTON, 1. Možnost udeležbe Zedinjenih držav na konferenci v Genovi se je povečala. V uradnih krogih se je stranka, ki zahtevo, uč Aežbo, ojačila vsled sklepov konference, ki jo je sklical minuli teden Harding in na kateri se je zahtevalo uveljavljenje politike, ki naj bi odprla ev-rovska tržišča amerikanskim poljedelskim proizvodom. Spor med Japonsko in Kitajsko zaradi otoka Šantunga poravnan WASHINGTON. 1. Kitajski in japonski delegati so sklenili dogovor glede povrnitve Šanlunga Kitajski. Določiti se morajo še nekatere podrobnosti. Vesti o izbruhu vojne med Mehiko in Guatemalo neresnične RIM, 1. Mehikansko poslaništvo sporoča, da so vesti evropskega Časopisja o izbruhu vojne med mehikansko republiko in Guatemalo povsem izmišljene. Nikak incident ni pokvaril odnosa je v med obema državama. Medzavezniski dolgovi v Ameriki WASHINGTON, 1. Senat je odobril načrt, s katerim se dovoljuje konsolidacija j jaških akademij. Število osobja pri policiji in orožništvu bo znašalo 12.000 s 600 orož-niškimi in 1500 policijskimi uradniki. Civilni uradniki so odvisni izključno le od civilnih oblastev. Prepovedano jim je nositi uniformo in orožje in sc udeleževati vojaških vaj. _ Grška Grško - turški spor zaradi Smirne in Male Azije LONDON, 1. Agencija »Reuter« javija iz Aten, da so se v Atenah odločili na spravljivo stališče nasproti vprašanju smirnske avtonomije, toda pod pogojem, da se zajamči varnost krščanskega prebivalstva. Kar se tiče Tracije, se smatra, da grško javno mnenje ne bo nikoli dovolilo, da bi se meje popravile v prid Turčiji. oudarja se, da traško prebivalstvo, ki je vezano na Grčijo po svoji plemenski krvi, ne sme pasli pod turško vladavino, izpod katere je bilo rešeno po večletnih bojih. Kar se tiče končno obnovitve sovražnosti v Anatoliji na spomlad, se splošno smatra, da Grčija ne bo začela te ofenzive, ki bi zahtevala mnogo žrtev, ne da bi se s tem dosegel kak uspeh. Letiški delegati na kc«nierenci v Genovi RIGA, 1. Letiška vlada je določila svoje kandidata za konferenco v Genovi, in sicer ministrskega predsednika, ministra vnanjih stvari Meteroviča in finančnega ministra Kalniga. Rimsko Jugoslavija Potovanje grškega in romunskega prestolonaslednika skozi Belgrad EELGPvAD, 31. Grški in romunski prestolonaslednik sta bila na svoji poti skozi Belgrad pozdravljena na postaji od kralja Aleksandra, s katerim sta imela dolg pogovor. Na postaji so pričakovali prestolonaslednika princ Pavel, romunski in grški minister v Belgradu ter druga oblastvar Poljska Lit vinska vlada za pogajanja s Poljsko VARŠAVA, 1. Litvinska vlada v Kovnu je poslala poljski vladi noto, v kateri ji naznanja, da bi bila pripravljena začeti direktna pogajanja o vprašanju Vilne. Kovnska vlada protestira v noti proti volitvam v Vilni in poudarja, da so se te volitve izvršile ob vojaški zasedbi mesta. Ncta pripominja, da vlada v Kovnu vendar upa, da se bo dosegel sporazum s poljsko vlado. Skirmund je v odgovoru na to noto izrazil svoje veliko zadoščenje nad dejstvom, da je vlada v Kovnu naredila ta prvi prijateljski korak. Prosil je, naj litvinska vlada določi dan sestanka in imenuje svoje zastopnike. Reka Italijansko posojilo Reki. — Fašistovski napad proti Zanelli REKA, 1. Na včerajšnji seji ustavodajne skupščine je predsednik vlade Zanella predložil načrt za najetev posojila 250 mi-Ijonov pri italijanski vladi. Ta načrt ie bil izročen finančni komisiji. Medtem ko je Zanella odhajah iz občinske palače, je bila vržena proti njemu bomba, ki je počila, ne da bi povzročila kako škodo. Z ozirom na to poroča tiskovni urad re- Rathenau nemški minister za vnanje stvari BEROLIN, 1. Rathenau je bil imenovan za ministra vnanjih stvari. Francija Angleško - francoski spor. — Italija pomaga Angliji proti Franciji PARIZ, 1. List »L'Ouvre« piše: Tekom včerajšnjega dneva sta se dogodila dva važna dogodka, katerih posledice postanejo lahko vznemirljive. Gre za predlog, naj se pariški sestanek vnanjih ministrov odgodi in za sklep odškodninske komisije, da bo prepustila vsako sklepanje glede nemške spomenice zavezniškim vladam. Na prvi pogled se ne zdi, da bi bila ta dva dogodka v taki zvezi. V resnici sta ta dva dogodka znak diplomatskega boja, ki ga je začela angleška vlada, ne bomo rekli proti francoski vladi, temveč proti Poincarejevi vladi. Ta boj, ki se je začel z govorom Lloyda Georgea z dne 21. m. m., se nadaljuje z vso ostrostjo. Lord Curzon in markiz Della Torretta, ki sta oba istočasno in sporazumno predlagala Poinca-reju, naj odloži sestanek, na katerega sta bila povabljena. S tem pa, da sta sporočila ta svoj predlog 48 ur r»red določenim rokom za konferenco, sta presenetila, ali boljje, neugodno dirnila našega predsednika. Francoski protipredlogi glede garancijske pogodbe, ki jih je sporočil dne 26. t. m. angleški vladi grof Saint Anlaire, so tako daleč sporazumu, doseženem v Cannesu in v takem navzkrižju z angleškimi željami in tradicijami, da se je morala zdeti angleškemu ministru vnanjih stvari tozadevna razprava tupatam brezsmiselna in sitna. Kar pa se tiče vzhodnega vprašanja, čemu naj se išče v tem vprašanju sporazum, če so si zavezniki v navzkrižju v mnogo važnejših točkah svoje politike. Lord Curzon je hotel gotovo poudariti to dejstvo. Ta precej Danes, 2. februarja se sestane v Rimu' šistovsko - framasonski bloki, ki so po-italijanski parlament. Istočasno se bodo tomci stvariteljev enotne Italije, na drugi zaprli člani sv. kolegija v konklav, da iz- pa italijanska ljudska stranka, ki je ena volijo katoliški cerkvi na mesto rajnkega najmočnejših katoliških strank na svetu, papeža Benedikta XV. novega vrhovnega Nekatoliška Italija čuti potrebo pomirjenja poglavarja. Dejstvo, da se konklav sestane istega dne kot italijanski parlament, je seveda proizvod golega naključja. Danes poteče ravno deset dni od papeževe smrti s papežem posebno zadnji dve leti. Njeni nameni s sveto stolico so skoinskoz sebični. Italijanski framasoni so pristaši miru s papežem, odkar se je framasonski Fran- in po ustavnih predpisih katoliške cerkve j ciji posrečilo vzpostaviti s papežem diplo-je to najkrajša doba, ki mora preteči,! matske odnošaje. Radi velikih političnih preden se sme sv. kolegi; zapreti v kon- j koristi, ki jih črpa Francija iz svojih »do-klav. Ako bi hoteli videti v tej istočasnosti! brih odnošajev« s papežem (posebno kako nameravano kombinacijo, tedaj bi jo morali pripisovati vatikanskim krogom, kajti parlament je bil sklican za današnji dan že pred dobrim mesecem, dočim ni sveti kolegij nikakor primoran, da se u-makne v konklav takoj deseti dan po papeževi smrti Pomembnost današnje seje italijanske zbornice seveda ne tiči v tem čudnem naključju. Italijanska zbornica bo danes, ako se v zadnjem hipu ne premisli, izkazala prilog svojemu prestižu na Bližnjem vzhodu), so se italijanske nekatoliške stranke prestrašile ter so pripravljene odstopiti papežu del Rima in kos zemlje do morja. Kar se tiče italijanske ljudske stranke, morijo seveda tudi njo enake skrbi. Kot krščanska stranka pa si obeta od pomirjenja še druge posledice, ki bi znale povzročiti važne spremembe v notranjosti države. Predvsem pa je zanjo pomirjenje s papežem neobhodni predpogoj za nravni rajnkemu papežu posebno čast, ki je ni bil' preporod Italije, ki je temeljna postavka s strani uradne Italije deležen noben prednik Benedikta XV. v zadnjih petdesetih letih. Italijanski parlament bo proslavil na svečan način spomin rajnkega papeža. Predsednik zbornice De Nicola bo imel v ta namen primeren govor in proslavi se bo pridružila tudi vlada. Odkar so Italijani osvojili Rim (1870) in odkar so papeži postali »vatikanski jetniki«, se ni še nobena italijanska vlada tako »ponižala« pred Vatikanom kakor sedanja Bonomijeva vlada. Ob času smrti Leona XIII. 1. 1903. in ob času smrti Pija X. 1. 1914. je bila zbornica na dopustu ravno kakor letos ob smrti Benedikta XV. Ko se je otvorila, se ni poklonila ne Leonu XIII. ne Piju X. Ob smrti Pija IX., ki je bil prvi »vatikanski jetnik«, je bila zbornica vsled smrti kralja Viktoija Emanuela II. odgodena. Ko je bila 7. marca 1878. zopet sklicana, je imel novi kralj Humbert I. prestolni govor, v katerem je na kratko omenil vse važnejše dogodke, med drugimi tudi smrt papeža Pija IX. Tako omenjanje važnih dogodkov pa je navadno v vsakem prestolnem govoru in že vsled tega nima nikakega političnega pomena. Današnja počastitev rajnkega papeža v italijanski zbornici je torej nekaj popolnoma novega v zgodovini nove Italije od 1. 1870. Zbornica ne bo s tem svojim činom le dala izraza običajnemu spoštovanju napram smrti, temveč bo obenem tudi tol-mačica celokupnega italijanskega javnega mnenja. Noben količkaj važen list ni obsodil tega namena italijanskega parlamenta. Iz ogromne časopisne literature, ki je ške vlade: »Ko se je vladni predsednik „ . » _ . . vračal iz konstituante, so fašisti vrgli proti otipljivi dokaz slabega razpoloženja angle-|bila napisana v zadnjih desetih dnevih ši- je no- njegovemu avtomobilu bombo. Zanella bil lahko ranjen na obrazu, tajnik za tranje stvari dr. Blasich ni bil ranjen. Policijski poročnik Strauss je bil težko ranjen na levo nogo. Poslanec Superina je bil ranjen v glavo. Druga bomba te bila vržena tudi proti skupini poslancev avtonomne stranke. K sreči se ni razpočila. Nemčija Železničarska stavka v Nemčiji BEROLIN, 1. Železničarski sindikat je sklenil proglasiti stavko. Ških zaveznikov nasproti nam, je bil v očitni zvezi z včerajšnjo opozicijo glavnega angleškega delegata Sir John Bread-burya proti Duboisu. Glede finančnega programa, ki so ga poslali Nemci, smatramo, da je Poincarejevo stališče to, da mora komisija še nadalje izvrševati oblast, ki ji jo je dala versailleska pogodba. S tem bi se izognili sestanku vrhovnega sveta, katerega smatra naš ministrski predsednik za težavnega in nevarnega, dočim ga Angleži smatrajo zia potrebnega. rom Italije, odmevajo sami slavospevi na naslov rajnkega papeža ter njegove sprav-ljivosti in politične strpljivosti. Italijansko javno mnenje je pred sedanjim konklavom potom svojih glasil jasno priznalo dve ve-levažni dejstvi: da rimskega vprašanja nikakor ne smatra za rešenega in da Čuti na drugi strani veliko željo in veliko potrebo, da se Italija pomiri s katoliško cerkvijo. Ako odštejemo socialiste, ki se držijo v tem oziru nekako nevtralno, sta v Italiji dve glavni veliki struji, ki zastopata (vsaka po svoje) stališče, da mora Italija napraviti s papežem mir. Na eni strani so fa- njenega programa. Tako je rimsko vprašanje na italijanski strani popolnoma dozorelo. Na drugi strani pa silijo interesi cerkve tudi vatikanske kroge, da vzamejo to vprašanje v resen pretres. Predvsem ni bila katoliška cerkev v zadnjih 50 letih nikoli v tako ugodnem političnem položaju kot sedaj. Ne glede na to, da je v Italiji močna krščanska stranka, ki ne bo dovolila nikakega novega ponižanja sv. stolice, niti diplomatskega, je mednarodni položaj takšen, da cerkvi naravnost namiguje, naj ga izkoristi. Pogodba, ki bi jo sklenila z Italijo, bi bila vpisana v zbirko mednarodnih dogovorov Zveze narodov, tako da bi za njeno nedotakljivost jamčile vse države. Ugled cerkve bi se s tem ogromno povzdignil. Eden največjih idealov katoliške cerkve, t. j združenje zapadne cerkve z vzhodno, bi se znal približati svojemu uresničenju le tedaj, ako se Vatikan zavaruje proti političnim spletkam s strani italijanske diplomacije. Vojna in vsi dogodki, ki so jo spremljali, so postavili rimsko cerkev tudi v tem pogledu v precej ugoden položaj. Ruska revolucija je ugonobila zunanji sijaj ruske pravoslavne cerkve in carigrajski patriarhat je prišel že davno ob vso svojo moč in ob ves svoj vpliv. Tla so torej za velikopotezne načrte, ki jih ima Vatikan v tem pogledu, ravno v sedanjem hipu nenavadno ugodna. Robo se vol! papež ? Papež Gregor X. je ustanovil leta 1271. takovani konklave, ki označa kraj, kjer se snidejo kardinali k izvolitvi papeža, kakor tudi to zborovanje samo. Prostor, ki je določen za konklave, je strogo ločen od vsega zunanjega sveta, da se volilci papeža obvarujejo lažje vsakega vpliva in volijo le po svoji vesti onega, katerega smatrajo za najsposobnejšega. Od začetka XIV. stoletja so se vršile volitve vsakokrat v Vatikanu, le papež Leo XII. in Pij IX. sta bila izvoljena v Kvirinalu. Zakon o izvolitvi papeža predpisuje namreč, da se mora vršiti konklave tam, kjer je prejšnji papež umrl. Deseti dan po smrti papeža se snidejo vsi kardinali v cerkvi Sv. Petra k maši Sv. Duha, nakar se izvrši še istega dne popoldne slavnostni vhod v konklave. Sprevod gre skozi Sikstinsko kapelo, kjer prisežejo kardinali, da se bodo strogo držali apostolske ustave, ki urejuje volitev papeža. Za njimi prisežejo konklavisti, to so kleri-ki, ki tvorijo spremstvo posameznih kardinalov. Od tu se podajo kardinali v svojo nakazane sobane v konklave, nakar se volišče uradno zapre. Od tedaj so kardinali popolnoma ločeni od sveta in smejo občevati le s svojimi konklavisti. Pogovori z drugimi osebami so dovoljeni le pred pričami, a se pri teh ne sme govoriti nič o volitvi papeža. Volitev sama se vrši običajno v Sikstin-ski kapeli, kjer se shajajo kardinali dvakrat na dan, dokler se ne združi na eno ime predpisana dvetretjinska večina vseh oddanih glasov. Kandidat, ki je dobil kak glas, sme potom takozvanega »akcesa« odstopiti svoje glasove drugemu kandidatu, ako bi drugače ostala volitev brez uspeha. Glasovnice se sežgejo po vsakem nesklepčnem žrebanju pomešane s senyn, medtem ko se glasovnice po izvolitvi papeža sežgejo brez sena. V prvem slučaju javi črn dim nad konklavom, da papež še ni izvoljen, a v drugem slučaju javi beli dim ljudstvu, ki čaka na izid volitev, da so volitve končane. Glasovnice obstojajo iz treh delov: Zgoraj je v latinščini napisano »Jaz kardinal kjer napiše potem volilec svoje ime in vpo-gne nato ta del glasovnice in ga zapečsti. V sredi sledi glavni del: »Volim za papeža prečastitega gospoda kardinala« in tu napiše vsak kardinal svojega kandidata. Volilec zapečati nato izpolnjeno glasovnico, gre k altarju, kjer priseže pri Kristu, da je volil po svoji vesti najsposobnejšega, položi glasovnico na pateno in jo vrže potem v kelih. Tisti, ki dobi pri volitvi dvetretjinsko večino, je po ustavi Gregorja XV. takoj papež. Vendar se vpraša novoizvoljeni, ako sprejme svojo izvolitev, nakar si izbere takoj ime, ki ga misli nositi kot papež. Novemu papežu se približajo nato njegovi konklavisti, ga spremijo v sakristijo, kjer ga oblečejo v bele nogavice, ru-deče sandale, bel plašč in rudečo kapico. Kardinal prvi diakon mu položi nato okoli vratu rudečo štolo z zlatimi okraski. V taki opravi se vrne papež v kapelo, sede na svoj prestol in tedaj se mu prvič poklonijo navzoči kardinali. Po starosti se mu približajo eden za drugim, pokleknejo pred njim, mu poljubijo nogo in roko, nakar objame papež vsakega posebej. Medtem javi kardinal prvi diakon raz balkona Vatikana spodaj stoječemu ljudstvu preveselo vest: »Imamo papeža, prejasnega kardinala N., ki se hoče imenovati...« Zvonovi Sv. Petra zazvonijo novemu vladarju veliko slavo, iz vseh zvonikov večnega Rima zadoni bučno zvonenje. Konklave je končan. To je po našem mnenju resna vsebina teh dveh nedolžnih besed: Rimsko vprašanje. Že prihodnji dnevi nam bodo pokazali, katero stališče bo prevladalo med kardinali v konklavu, ali bo izvoljen papež, ki bo šel po stopnjah rajnkega Benedikta XV., ali bo cerkev krenila nazaj k politiki Pija X. Obe struji sta zastopani v konklavu in obe sta baje približno enako močni Vsekakor pa bo letošnja odločitev sv. kolegija morda ena najvažnejših in najusodnejših v celi zgodovini katoliške cerkve. Pri sedanjih okoliščinah je skoraj gotovo, da bo novi papež tudi topot Italijan. Ker pa se govori tudi o drugačnih možnostih, vlada tudi z ozirom na vprašanje narodnosti novega papeža veliko zanimanje za sklepe sv, kolegija. Sedanji meddržavni položaj V Bazelu izhajajoča »Nationalzeitung« — ki je med najuglednejšimi švicarskimi listi — je priobčila zanimiv članek pod naslovom »Slabi sosedje«. Vsled sklenjenih mirovnih pogodb so postali meddržavni odnošaji v Evropi silno neugodni. To pa zato, ker šovinistične stranke v raznih državah nočejo odnehati od svoje aneksijske politike in neprestano — vkljub vsem pogodbam in nodanim zagotovitvam — vznemirjajo sosede in pre-prečajo demokratično uredbo Evrope. Članek se posebno bavi z jadranskim vprašanjem, iz katerega izvira nasprotstvo med Italijo in Jugoslavijo. To je nevarno sosedstvo — nevarno tudi za evropski mir. Razmere so napete. Z ozirom na dogodke v Šibeniku pravi Švicarski list, da utegne biti krivda na obeh straneh. Ukrepi italijanske vlade da razburjajo vročekrvni jugoslovenski temperament. S svojo izjavo jugoslovenskemu stališču v prilog pa se je hotel Beneš maščevati za dogovor v Benetkah in za podpiranje Madžarov proti mali ententi. Tudi Avstrija stremi sedaj po gospodarskem in političnem zbližanju z nasprotniki v prejšnji državi. Javna tajnost je — pravi »Nationalzeitung« nadalje — da je Della Torretta prenapetim nacionalističnim krogom veliko bližji, nego pa je bil njegov prednik Sforza-Rapallsko pogodbo, ki jo je sklenil Sforza, Della Torretta nekako sabotira. Luko Ba-roš so zasedli legionarji in jo nočejo izprazniti. Od tega ima tudi Italija največja škodo, ker je njena industrija izgubila 3 tem svoja naravna tržišča. Razen tega se ovira cenen uvoz (p Jugoslavije. Valuta te Stran ft. »EDINOST* V Trsta, dne 2. februarja 1922, poslednje pada in je bila prisiljena odrediti osemnajstmesečen moratorij za vnanje dolgove. Pa tudi v Italiji se kriza poos truje in na obeh straneh vlivajo skrajneži olje v ogenj. V Rimu gledajo preveč prezirljivo na jugoslovensko ozemlje in jugoslovenski narod. Saj je tudi Jugoslavija doprinesla velikanske žrtve v svetovni vojni. Posledica take italijanske politike je, da so se države-naslednice strnile in je tako Italija mesto prejšnje obnemogle Avstro-Ogrske dobila aktivnega in močnega soseda. Kot državljani Italije, ki moramo — tudi v lastnem interesu — iskreno želeti, da se meddržavno življenje med Italijo in Jugoslavijo zboljša in da si mesto sovražnikov postanemo dobri sosedje, moramo tudi želeti, da bi gosp. minister za vnanje stvari Della Tcrretta uvaže val ta nevtralni glas v uglednem švicarskem listu, da bi vse še nerešene spore med Italijo in Jugoslavijo presojal e višjega vidika državnih interesov, ne pa z nizkega nacionalističnih pre-napetežev. Posebno pa naj bi ne pozabljal, da je med Italijo in Jugoslavijo in malo entento sploh ena velika skupna vez: nevarnost vzpostave Habsburžanov. Italija je vedno smatrala Avstrijo za svojo zgodovinsko, i dedno in največjo sovražnico. Po pravici. In Italija je menda stopila v vojno v glavnem z namenom, da se enkrat za vselej reši te sovražnice. Dosegla je ta namen in ves italijanski narod je videl ravno v tem veličino izvojevane zmage. Ravno zato bi menili mi, da bi morala biti vsa politika Italije usmerjena na zagotovitev tega sadu zmage za vedno. Spričo tako velike stvari, ki je v igri, bi morali na obeh straneh, na italijanski in jugoslovenski strani, stremeti za tem, da se za vedno onemogoči nevarnost, ki bi mogla resno Ggrožati obe državi. Zato mora vsak razsoden Italijan in Jugosloven želeti, da se spričo veličine velikega skupnega cilja čim prej rešijo še vsi obstoječi spori na prijateljski način, da boste mogli potem obe državi v miru delovati za svojo varnost, svoj gospodarski procvit in svoj politični položaj v Evropi. Med najbolj perečimi, še nerešenimi spori pa je gotovo zadovoljiva rešitev vprašanja zaščite narodnih manjšin na obeh straneh! S tem bi bila izdatno u-glajena pot za rešitev drugih spornih vprašanj. Italijani naj že enkrat odnehajo od misli, da je jugoslovenska duševnost — kakor se oni izražajo — že »predisponi-rana« za sovraštvo proti italijanstvu. To je huda zmota. Tudi v govoru v skupščini, v katerem je stari, sicer skrajno premišljeni in umerjeni Pašić izjemoma ubiral tudi precej ostre strune, je naglašal, da se italijansko - jugoslovenski spor da prijateljsko rešili. Tako razpoloženje pač ne kaže »predisponiranega« sovraštva. Kaki skrajno neljubi dogodki pač razpaljajo hipno duhove v Jugoslaviji, ali v globini duše ne marajo sovraštva tam, kjer more dobro sosedstvo donašati največje koristi! Italijanski državniki naj le začno enkrat presojati stvari z višjega vidika resničnosti, pa bodo videli, da je temu res tako! Šna anarhija, ki bi nastali v tem slučaju, !ase z vagonskim! pošiliatvami odredb in L! f.a! Lmitl« __lit_ _i_lA_______ ____« •____ laika Indija Najnovejše gibanje širokih ljudskih rnno-f slonovo kost, pavova peresa, vosek, am-žic v angleški Indiji ne more za sedaj še bro, bisere, kožuhovme itd. Izvoz je zna-resno ogrožati tamošnjega angleškega go- j šal 1. 1912. približno dve miljardi frankov. spodstva, vendar pa prizadeva indijsko vprašanje angleškim državnikom in kolonialnim politikom veliko težje skrbi kakor pa egiptovski nemiri. Res, da za danes ni še misliti, da bi moglo imeti indijsko gibanje bogve kakšnih odločilnih posledic, toda misel na nedaljno bodočnost, ko u-tegne odzvoniti angleškemu gospodstvu v tej veliki, bogati in gosto obljudeni deželi, mora navdati slehernega Angleža s strahom. Angleži so danes gospodarji sveta in temu svojemu srečnemu položaju se imajo v veliki meri zahvaliti indijski posesti Predno preidemo v razpravljanje o vzrokih in dosedanjih uspehih indijske vstaje, je dobro, če se nekoliko pobavimo z zemljepisnim, zgodovinskim in socialnim pregledom te čudovite dežele, katere sloves je prodrl celo v naše narodno slovstvo kot deveta dežela ali Indija Koro-mandija. Južna Azija obsega indijsko - malajske dežele z njenima velikima polotokoma, ki sta znana pod imenom Sprednja in Zadnja Indija in celo vrsto otokov, ki segajo daleč južno od ravnika. Izmed teh ozemelj je najvažnejša Sprednja Indija, ki leži v sredi med dvema polotokoma: Arabijo in Zadnjo Indijo. Zato moremo imenovati) ta polotok Italijo Vzhoda. Ta pridevek pa zasluži Sprednja Indija tudi v kulturno-zgo-dovinekem ozira, Kakor je bila Italija v starem veku in ▼ začetku srednjega veka središče evropskega sveta, isto vlogo je igral od najstarejših dob Sprednje-indij^ki polotok v celotnem Starem svetu. Nebroj narodov ga. jo prehodilo, bil je smoter mnogih zavojevalcev, shajališče occanskih mornarjev, izhodišče svetovne industrije in svetovnega prometa, zače iek vsakovrstne zemeljske proizvodnje in zibelka človeštva. Je to tista bajna Jutrova dežela, odkoder nam vzhaja vsak dan solnce, odkoder so prodrli prvi nauki svetovnih božanstev, kjer so nastali viri vseh velikih religij in nravnih načel vesoljnega človeštva. Na površju kakšnih 8 miljonov kvadratnih kilometrov prebiva približno četrtina vsega zemeljskega prebivalstva (4.00 miljonov duš). Gosta obljudenost (50 glav na kvadratni kilometer) pa je prisilila te ogromne množice k skromnemu življenju. Takozvano bogastvo Indije pa je zelo relativen pojm. To bogastvo cbstoja v ogromnem prebitku zemeljskih pridelkov in deloma tudi industrijskih izdelkov, ki jih pošilja delo miljonov in miljonov modernih sužnjev v svet. Zakaj ogromna veČina teh 400 miljonov ima riž za vsakdanji živež in še ga pošilja v svet v taki množini, ki tvori tri četrtine svetovne uporabe tega žita. Dasi je dežela od severa zavarovana po visokem Himalajskem gorovju se ni mogla zavarovati pred vpadi tujih zavojevalcev, ki jih je njeno bogastvo vabilo. Še veliko pred Aleksandrom Velikim so pričeli ti vpadi od severa, pa tudi od morske strani. Najštevilnejše pleme so Indijci ali Hindu, ki so pomešani z nearijskim plemenom Dravida. Po veroizpovedanju je bilo 1. 1911. 217 miljonov brahmaninov, ki so strogo ločeni po kastah, 66 miljonov je rao-hamedancev, 4 miljoni katoličanov ali miljonov budhistov in okoli 11 miljonov drugih. Med vsemi 278 miljonov nepismenih, gih. Med vsemi je 278 miljonov nepismenih. Med Evropejci so bili prvi Portugalci, ki so po odkritju Vasco da Gama, prišli v Indijo. Te so pa pozneje izpodrinili Ho-landci in Francozi. Končno pa so oboje pregnali Angleži, ki so znali spretno izrabljati sovraštva med domačini princi sebi v prilog. Polagoma so postali s pomočjo velike takozvane Vzhodnoindijske trgovske družbe resnični gospodarji ogromne in bogate zemlje. Naravni proizvodi so po množini in različnosti zelo bogati. Tu rastejo: sladkorni trs, kokosova palma, poper, bombaž, makove rastline; dalje riž in druga žita. Med Izmenjava take silne množine blaga pa je ustvarila tudi domačo industrijo, ki tekmuje v nekaterih izdelkih s tujimi trgi. Vsled tega propada kmetovalski stan in velik del Indijcev živi ubogo življenje tudi v dobrih letinah. Davki, oderuštvo in izkoriščanje gospodarjev povzročajo splošno revščino vsega delavskega sloja v mestih in na deželi. To stanje ni seveda od danes, ampak datira že iz starih časov. Razlika je le-ta, da so se začele široke ljudske množice u-pirati izkoriščanju gospodovalcev. Izkoriščevalci pa so dvojni: domači princi, kralji, kraljeviči, plemstvo, potem pa angleški kapital. Če pomislimo, da j'e svetovna vojna pretresla duševnost velikih ljudskih mno^ žic po vsem svetu, tedaj si moremo deloma razlagati gibanje indijskega ljudstva, ki se je pričelo kmalu po končani svetovni vojni. Med vojno so tudi Angleži re-krutirali vojaštvo iz domačega indijskega prebivalstva, ki so ga uporabljali za vojne pohode proti Turkom. Ko so se vrnili preostali domov, niso pač prinesli s seboj navdušenja za angleško gospodo, ampak sovraštvo. Tudi je našla boljševiška ideja silno ugodna tla in zato se širi to gibanje od severa proti jugu. Umevno je, da skušajo ruski boljševiki zadeti svojega najnevarnejšega nasprotnika tam, kjer ga najbolj boli, t. j. v Indiji. Toda le deloma je boljševizem vzrok temu gibanju. Tu imamo nekaj podobnega kot v Egiptu. V krogih indijskega izobraženstva se je pojavilo stremljenje po popolni narodni osvoboditvi. Narodna zavest je prešinila cvet domačinov; ti nacionalci pa znajo uspešno izrabljati žalostno gospodarsko stanje svojih sobratov, prikazujoč jim Angleže kot njihove tlačitelje. Tako gre tudi tu roka v roki boljševiški navdahnjen proletariat z nacionalnim izobražens(tvom. Koncem I. 1921. je zavzelo to gibanje dokaj resne oblike. Indijski pesnik, pisatelj, politik itd. Gandhi, ki je danes ena izmed najpopularnejših osebnosti med svojim narodom je započel silovito propagando proti Angležem. Njegova propaganda obstoja v tem, da prepričuje ljudstvo, naj izvaja takozvano nesodelovanje. Bojkot proti vsemu, kar je angleškega. Bojkotirati je angleške trgovce, industrijske evropske izdelke in pridelke sploh. Istotako propoveduje, naj ne slušajo zakonov, naj se ne odzovejo nobenemu pozivu ne vabilu oblastev, skratka pasivna rezi-stenca povsod. Pri vsem tem pa noče Gandhi nič nasilj. Ljudstvo naj se pusti mirno zapirati, mučiti in ubijati Uspeh te propagande se je pokazal zlasti ob prihodu angleškega princa Galleškega, ki ima postati indijski cesar. Ljudstvo je bojkotiralo vse slavnosti in le s težavo se je posrečilo angleškim slugom prirediti tupatam ponesrečen slovesen sprejem. Toda ni ostalo le pri taki mirni manifestaciji. Poleg Gandhija delujejo tudi drugi navdušeni rodoljubi, ki niso tako ponižne nravi. To so teroristi, ki organizirajo demonstracije, napade na evropske tujce, trgovine itd. Vsled tega je prišlo v mnogih velikih mestih do silno krvavih spopadov med vojaštvom in uporniki Padlo je več tisoč ljudi do sedaj in ti boji niso še zaključeni Galleški princ ne more pač biti vesel tega svojega krvavega pohoda. Posebej je o-meniti, da so zlasti pristaši Islama tisti, ki propovedujejo in tudi pripravljajo nasilna dejanja. Vzgled Irske je pokazal tudi tem pravo pot do svobode. Dasi je to gibanje resno in bodo imeli Angleži ž njim veliko skrbi in žrtev, vendar ni misliti še na to, da bodo vrgli Indijci Angleže iz dežele. Prvič bi to ne bilo niti dobro za deželo, zakaj Angleži so prinesli vsaj v nekaterih ozirih mnogo dobrega. Urejene razmere, dviganje gotovih slojev iz prvotnega suženjskega stanja, u-reditev uprave, kanalizacija, to so ugodnosti, ki bi po večini padle, če bi bili An- bi kaj kmalu omogočila vrnitev prejšnjim gospodovalcem. Toda na to ni treba niti od daleč misliti. Angleži so razpredli svojo mrežo tako na gosto in spretno, da imajo v parnih domačih vpHvnih krogih največjo oporo. Sicer pa so Angleži že v 1. 1857. imeli opraviti z veliko splošno vstajo indijskih plemen. Takrat so bili domači princi in plemstvo, ki so vodili vstajo. Imeli so na razpolago svoje čete, ki so jih Angleži dopuščali poleg svojih maloštevilnih posadk. Toda vkljub temu so potlačili v kratkem upor, proglasili Indijo za podkraljestvo, a v 1. 1876. cesarstvo. Danes prihaja gibanje od spodaj, iz nizkih slojev z boljše viško tendenco, zalo ne bo dobilo podpore od domačega vladajo čega sloja, ki je vendar še silno močan in vpliven. Vsled tega je tudi to gibanje ob sojeno sedaj v neuspeh. Nevarnost za Angleže bi obstojala le v slučaju, če bi bili zapleteni v kako veliko vojno, posebno če bi bila Rusija na stremi njenih sovražnikov Ruski pohod v London gre preko Indije Morda je ravno to eden razlogov, da je Angleška že napol pripravljena priznati sovjetsko vlado. Tirji -to nam pokaže bližnja bodočnost. Kriza In sistem V zdravstvenih rečeh je vsakemu člove ku neposredno jasen razloček med na vadno boleznijo in epidemija. Prva je nevarna in lahko usodna samo enemu, druga je nevarna za vso družbo ter se širi od osebe do osebe, od dežele do dežele. Tudi v gospodarskih nezgodah je sličen razloček. Zdaj ko se veliko piše o «It Eskomptni bankir, -je treba takoj staviti glavno vprašanje: ali je to osamljen pojav, ali je znak epidemije? Ni nam treba na široko tega vprašanja razmotrivati Vsakdo že ve, da je gospodarska kriza občen pojav ne le v Italiji, nego tudi drugod po svetu-Prvi vzrok iščemo vsi kajpada v svetovni vojni Vojna je uničila velikansko količino gospodarskih vrednot: kmečkih poslopij in obdelane zemlje, tovaren in mest. mostov in železnic, orodja, strojev, vozov, živčne, zalog in trgovin. Vojni je sledilo revolucionarno vrenje v Nemčiji, Rusiji, Madžarski in temu slično razpoloženje komunističnih mas in belega terorja po vseh ostalih državah, med katerimi Italija ni zadnja. Tudi to revolucionarno vrenje in hotenje je prizadelo in še prizadeva veliko gmotno in tudi nravstveno škodo. Vso storjeno škodo pa mora slednjič vzeti nase posamezni človek, bodisi da mu je požgana kiša, ali da njegov prihranjeni denar izgubi del svoje plačilne vrednosti, ali da v borznem polomu njegove delnice postanejo navaden papir. Ker se vsak brani priznati, da je nizko obsedel, skuša dozad-njega obdržati svoje prejšnje »življenjsko stanje® s fiktivno bilanco, z novimi dolgovi, s špekulacio. Vse to pa v splošnem nima stanovitne vrednosti, prej ali slej pride polom. Tudi «Bane a di Sconto» se je šele zdaj spomnila, da bi trebalo znižati režijske stroške, kakor faliran miljonar proda ekvipažo in se začne posluževati fi-jakerja. V kolikor je torej vojna povzročila sedanjo krizo v svetu, je edina pomoč, da vse fizične in juridične osebe «znižajo režijo». V gospodarski vedi ni drugačnega recepta. Drugi globlji vzrok današnje krize pa je sistem liberalnega kapitalizma. To je duh večnega profita brez odgovarjajoče množine dela. Robert Mayer je za fizično naravo dokazal enakovrednost energij. Podoben zakon velja tudi v gospodarstvu, vseučiliški prolep^rji gospodarske vede imajo prevelik re-pekt pred starimi nazori, da bi tak zakon dognali in s poudarkom objavili Liberalna teorija ima n. pr. obre štovanje za posebno imenitno in blagodejno napravo. Kako je ta naprava sama v sebi gorostasna, sledi iz tega-le zgleda: bi Ahasver pred 1900 fleti naložil ce živalskimi izdelki je omeniti: svilo, volno, gleži primorani iti iz Indije. Kaos in splo- krajcer na 5% obresti, bi imel danes premoženje, ki bi se računilo v triljonih in še naprej. To se pravi, on bi bil gospodar čez celo zemlo in vse Človeštvo bi bilo en sam dolžnik. Ali bi mogel trditi Ahasver, da si je to z delom zaslužil?! Poglejmo drugi zgled. Liberalni teoretičarji smatrajo državne dolgove, obligacije in rente, za veliko dobroto in veliko gospodarsko vrednost. Pozabljajo pa, da rentirji zmerom bolj izsesavajo državi kri in mozeg in da državna vlada postaja čezdalje bolj gola eksekutiva raznih «upravnih svetov», ki imajo moč delati vladne in državne krize, kajti brez njih država ne more naprej. Pa to je treba dokazovati in osvetljevati, do-čim ve že preprosti kmett da dolg ni nič prida. Toda te konstatacije so v tem trenotku le bolj teoretičnega značaja. Za posebne italijanske razmere navedimo par konkretnih stvari, ki se tičejo finančne in obrtne krize. Prvo je trapasta vnanja politika, ki se preveč ravna po šolsko-patrio-tičnem sentimentalizmu in oči zapira pred realnostjo. Sem spada v Italiji običajna slavofobija, ki ne da priti do pametne ureditve jadranskega in srednjeevropskega vprašanja. A zastonj je klic razuma, kjei sedi na tronu slepo Čustvo. Poglejmo na druga polja. V notranji politiki se vlada igra skrivalnico in piše stilistične vaje v obliki odlokov in okrožnic. Policaj in o-rožnik sta le uradna priča in empiričen dokaz vladne odsotnosti Parlamentarni voditelji študirajo novo krizo in se ponujajo za min. predsednike. Časopisje bridko vzdihuje po izgubljeni svobodi Črne gore. Državni proračun izkazuje večen primanjkljaj, davčna politika pa skrbno brska po drobnarijah, tako da nudi šaljivcem sijajno polje, davčnim organom pa dela sive preopisov Zdaj pa vzemimo na piko eno specialno stvar. V Avstriji in Nemčiji je imela poštna hranilnica dobro urejen čekovni promet. V Italiji ne moremo reči, da obstoji karikatura te naprave, ker karikatura bi morala biti duhovita; čekovni promet na italijanski pošti pa ni duhovita komedija, ampak prežalosten «testimonium pauper-tatis». Pa ne da bi dejal, da italijanski genij ni zmožen potuhtati ene pametne metode, nikakor: ta čekovna uredba je le zato taka, ker dobra, točna in poceni — biti ne smel Ne sme, ker država ni za korist malega človeka kakor pri barbarih, ampak za profit vladajočih bank; te pa nočejo tako hude konkurence, in vlada se njim naljubo odreka sijajni kupčiji. Glede visečega in kratkoročnega državnega dolga je pred nedavnim v rimskem «Corriere d'Italiac» pameten človek napisal sledeče misli: Država se boji držati v obtoku veliko množino papirnatega denarja, češ da se po tem razmerju sodi njegova vrednost. Vlada torej omejuje obtok bankovcev, pa s kakim nadomestilom? S tem, da dela g^ladne zadclžnice, katerih je že za preko zO miljard. Te so slabše nego bankovci, ker se morajo obrestovati. Obenem se tako odteza narodnemu gospodarstvu potrebni obtok, kar povzroča nevarne zapletljaje ali krize. Če bi namesto tega visečega in kratkoročnega dolga država izdala bankovce, bi se njena resnična bilanca nič ne poslabšala, pač pa bi se kolekovine, pristojbine in iz raznih davkov nabrala razmeroma večja svota, kar bi državnemu proračunu tudi pomagalo na trdna tla. Kdor je to pisal, je sam pristavil, da se ne bo izvršilo. To je zadel. Kajti država mora biti dolžna, drugače bi postala vlada preveč muhasta in neposlušna ... To bi šlo veledostojnim komen-datorjem in kavalierom prehudo na živce, V Italiji imamo tri emisijske banke, papirnatega denarja pa, če se ne motim štiri tipe, lahko da še več. Poleg teh uradnih zavodov obstoji pa še desetorica privatnih tiskaren, ki v nebeškem miru nadomeščajo papirni obtok, ki ga vlada skrčuje. Vlada ki ima, tarna in v duhu absolutne svobodoljubnosti svari občinstvo pred ponarejenim denarjem, namesto da bi nepoštene tiskarje trdo pograbila za vrat. Ko bi v Italiji vladali barbari, bi imela vlada eno samo tiskarno za denar in en sam tip za laško liro in v slučaju velikih ponaredb bi se prvi tip vzel iz prometa in nadomestil z novim. Sreča da ni barbarov! Zdaj so se privatne tiskarno že tako izpopolnile, da bo Bombaccijeva vlada lahko kar pri njih naročila nove rublje. Gospodarska kriza je tedaj v naši Italiji dobro kombiniran sistem za obubožanje 40-miljonskega prebivalstva. Deluje zelo točno in temeljito. Bonomi že pripravlja novo okrožnico, Giolitti leze iz luknje, meščanska vojna se nadaljuje, časopisje se joče za Črno goro, z galantnimi Madžari se sklepa bojna zveza, denar se tiska noč in dan in v kratkem se kriza «Eskomptne banke » proglasi za nacionalni praznik. Aga. velika kakor v Rusiji. Ali če bo kronrt tako padala kakor je ruski rubelj, potem ne bo mogla Nemška Avstrija nič več uvažati iz inozemstva. Gladovali bi, kakor gladujejo ob Volgi »Arbeiter - Zeitung« zaključuje: Nesmotreno besneče nasilje ne more odpraviti gospodarskih zakonov, ne more preprečiti gospodarske katastrofe, marveč more to le smotreno delo, tudi če zahteva včasih žrtev. Treba je reda v državnem gospodarstvu I Iz teh izvajanj v dunajskem socialno-de-mokraiičnem listu bi se mogli morda kaj naučiti tudi italijanski državniki. Kakor ne more nasilje odpraviti gospodarskih zakonov in gospodarsko bedo, istotako udi politično in narodno nasilje ne more ublažiti politične bede, političnih in nerodnih bojev, in odpravili pravic državljanov, ki jim gredo na podlagi zakonov! Politično nasilje more dovesti le do politične katastrofe! Kajti, kakor gladujoči Rus zahteva telesnega kruha, tako zahteva državljan svoje politične in etične pravice. Aii se ne zdi italijanskim državnikom, da je bilo v teh naših krajih doslej več nego preveč političnega in narodnega nasilja?! Ne nasilje, ampak edino le modra pravica more ozdraviti politično bedo in pridobiti državljane, da bodo vse svoje materijelne in duševne sile dajali državi na razpolago. Le zadovoljnost državljanov je trdna podlaga držav! Ml posilil mMm Dunajska »Arbeiter - Zeitung« je prinesla te dni članek, v katerem je primerjala sedanji položaj v Rusiji s položajem Nemške Avstrije, In prišla je do zaključkov, s Scaterimi se mora strinjati vsak čustveni in politično razsodni človek. Položaj v Rusiji slika »Arbt. Zeitung« v sričečih barvah in na podlagi poročil pro-esorja Miihlensa, zdravniškega vodje nemške pomožne akcije v gladujočih krajih ob Volgi. Na tisoče jih umira dnevno vsled gladu in kužnih bolezni. Mestoma se gro-madijo gore mrtvecev. Protokolarično so ugotovljeni slučaji, ko so matere pojedle dele trupel svojih otrok, potem ko so dolgo živele od kruha, napravljenega iz drevesne skorje, trave in želoda. Pomoč prihaja navadno prepozno. Vsa poročila o gladu v ! Rusiji iz prejšnjih časov se ne dajo niti primerjati s to sliko grozot. Vse to se more le deloma pripisovati slabi letini, kajti prav slabo letino so- imeli e v nekaterih delih Rusije. V Rusiji je še dovolj žita, toda občila so v tako slabem stanju, da je prevažanje onemogočeno. In noben teror ne more izsiliti od kmeta žita, d ga je poskril. Vrednost sovjetskega rublja je tako padla, da kmet noče dati svojega žita za te cunje papirja. Ker ni sovjetska vlada sposobna, da bi premagala to katastrofo, kliče po pomoči iz inozemstva. In to inozemstvo tudi poši-ja pomoč. Ali ta more rešiti le tisoče, do-čim umirajo — miljoni. Vsa politika sovjetske vlade je usmerjena sedaj na to, da bi dobila inozemske kredite. Vzpostavila je svobodno trgovino, sanke, občanske pravice in državljanski sravni red. Odrekla je celo delavcem pravico do stavke. Vse to, da bi se država zdela inozemskim kapitalistom bolj sposobna za kredit. Brez pomoči inozemskega capitala ne more sovjetska vlada zatreii strašnega gladu. Ta ruska žaloigra — nadaljuje »Arbeiter Zeitung« — bodi resno svarilo tudi Nemški Avstriji! Skozi tri leta so tu slavili ruski zgled. Ker pa je ruska metoda tako grozovito končala, ne govorijo avstrijski komunisti nič več o Rusiji. Ali more res nasilno zavojev an je proletarske diktature samo olajšati bedo? Katastrofa ob Volgi daja strašen odgovor na to. Če se je tako zgodilo z veliko agrarno Rusijo, cako bi bilo še le z industrijsko državo, ki je navezana na dovažanje žita in premoga?! Prišlo bi do državljanske vojne s aneti in pretrgale bi se vezi z drugimi državami, od katerih je ta država odvisna. Res je, da beda v Nemški Avstriji ni tako „W@IIt¥e v Istri Občinske volitve v Motovunu, Visnjanu in Vižinadi Naša občina je bila razdeljena v tri frakcije. Prvo je tvorilo mestece Motovun z občinama Kaldir in Brkač s 672 volilci in z voliščem v Motovunu. Drago frakcijo so tvorile podobčine Karojba, Novaki in Montril s 654 volilci in z voliščem v Karojbi. Tretjo sekcijo so tvorile podobčine Rakotole, Sovinjanščina in Zamask z blizu 350 volilci. Volišče te frakcije je bilo v Motovunu. Krivica se je zgodila našemu narodu s tem, da je bilo prvi frakciji določenih 14 zastopnikov, našima dvema frakcijama pa samo 6 zastopnikov. 672 volilcev, pretvez-nih Italijanov je volilo torej 14 zastopnikov, a 1000 naših pa samo 6! Krivka je bila tudi v tem, da sta se temu mestecu priključili podobčini Kaldir in Brdač, in da je 3. frakcija — Rakotole, Savinjščina in Za-mask — morala voliti v mestecu Motovunu. Te privice je pokazal tudi izid volitev. 457 volilcev prve frakcije je izvolilo 14 zastopnikov, druga s 413 glasovi je izvolila samo tri zastopnike, vse tri naše. Tretja frakcija je s 165 volilci (od 350) tudi tri naše zastopnike. In to v sovražnem mestecu Motovunu. Neresnično je bilo rej sporočilo v »Piccolu«, da je »A!*p"% za« sijajno in popolnoma zmagala. W t/ od 14 zastopnikov, dodeljenih I. frakciji, je dobila »Alleanza« samo 11, dočim je 3 zastopnike morala prepustiti manjšini (Kaldir in Brkač). Občina Višnjan je bila razdeljena na 2 frakciji. Prvo je tvorilo mestece Višnjan z okolico in podobčino Bačve s 700 volilci in voliščem v Višnjanu; drugo pa podobčini Sv. Ivan in Sv. Vital s 700 volilci in z voliščem v Višnjanu. Zopet krivica na škodo našega naroda, ki je v tem, da je bik prvi sekciji dodeljenih 14 zastopnikov, drugi z istim številom volilcev pa samo 6. Točni izid nam ni šc znan. Vemo samo to, da se je 90^ volilcev iz Sv. Vitala in Sv. Ivana udeležilo volitev. Župan Močibob sf je tudi v teh dveh čisto hrvatskih občinah prizadeval, da bi sestavil odpadniško listo. Sestavil jo je, toda dobila je le 50 glasov. Torej ni dosegla niti manjšine, dočim je naša lista popolnoma zmagala z ogromno \'ečino. Tudi tu je izid volitev maščeval krivico, kajti v drugi frakciji je bila naša šestorica izvoljena z večjim številom glasov nego v prvi frakciji njihova šesinajsto-rica. Opozarjamo, da sta bila v prvi frakciji izvoljena naša narodnjaka Radoš in 2i-kovič. Občina Vižinada je bila razdeljena v dve frakciji, rrvo je tvorila Vižinada z okolico, drugo Kaštelir in Sv. Nedelja —■ volišče Labinci. Za zmago so se borili socialisti in fašisti. V prvi frakciji so dobili večino socialisti, 12 zastopnikov, manjšino fašisti. V drugi so dobili fašisti 6 zastopnikov, a naša manjšina dva naša. V obeh frakcijah je naša stranka — da-si se nahaja v težkih razmerah terorja — nastopila z lastno glasovnico. V Vižinadi je dobila 44 glasov, v Labincih pa 80. Ker našim ni mesta ne med fašisti, ne med socialisti, so šli rodoljubno v volilno borbo z lastno listo. Ont¥ne vesti Slovanska kri v "italijanskih* žilah! Povodom občinskih volitev v Zadru je bilo v itali-nskem taboru zelo živahno. Razvnel se je boj med starimi liberalci na eni in združenimi fašisti in nacionalisti na drugi strani. Večino so dobili stari liberalci, manjšino fašisti in nacionalisti. Pregledali smo imena izvoljencev in prišli smo do znamenite ugotovitve, ki nam daja podlago za zanimivo interpelacijo na naslov prijatelja «PiccoIa», ki v zadnjih Časih sika svoj sirup na vse, kar je slovanskega izvora. Čujmo terej! Med imeni 24 izvoljenih tarih liberalcev so tudi ta-le: Krekič, Ala-čević, Barić, Devetak, Domijakusič, Ilič, Ma-rusič, Mestrovič, Strmič, Jelenković, zopet Marušić, Matesič, Stipčevič, Vodička. Med izvoljenci fažistovske manjšine sta; Dražević in Vrban. Imen republikanskih kandidatov listi ne navajajo. Ne vemo torej, koliko *icev» je bilo med njimi. Vprašamo sedaj «Piccola»: kaj misli, kakega pokolenja utegnejo biti možje, ki nosijo imena takega zvoka?! Nam se dozdeva, da zvok teh imen ne kaže na italijansko pokolenje! Zanimivo pa je, da v «Piccolovenn> tabom zasramujejo vse, kar je slovanskega pokolenja, kadar hočejo namreč V Trstu, dne 2. februarja 1922. »EDINOST« Stran III. naše rojstvo kazati v grdi luči; sicer pa jemljejo celo med svoje kandidate in zaupnike ljudi, ki so slovanskega pokolenja!! Naravno je to in ne more biti drugače. Itali'ansivo Dalmacije se je rekrutiralo po ogromni večini iz Elovanske krvi. To itaHjanstvo ni samoniklo, ampak je le produkt procesa poitalijančeva-nfa — jezikovnega in duševnega. Naša kri je plodila italijansko njivo. Od tod tisti Krekiči, Bariči, Devetaki, Meštroviči itd., itd.! Človek slovanskega pokolenja vendar ne more biti tak izvržek človeštva, da bi se ga moral kulturen italijanski človek le z rokavico dotikati, ko pač ima mesto celo v taki odlični družbi italijanskih kanaidatovIKaj pravi «Pic-colo»: so-li gori navedena imena znaki Hali. janskega, ali slovanskega pokolenja?! Pričakujemo odgovora. Zak«j so aretirali Ivana Starega!t Že več mesecev se potikajo organi reda dn miru okoli pridržkov in posebnih izvoznic izvoz riža nove žetve. Prizivno sodišče potrdilo obsodbo Crhrici-De Santa. Kakor smo svoj čas poročali, sta branitelja v znanem procesu na tukajinjem porotnem sodišču proti Adi Crivici in Ercolu Dc Santa vložila priziv, katerega pa je višje deželno sodišče zavrnilo in potrdilo prvotno obsodbo. Tako bosta morala obsojenca pretrpeti vso kazen. Učiteljsko društvo za Trst in okolico sklicuje za v soboto dne 4. t. m. odberovo sejo. Predsednik. Odvada! Danes, dne 2. fabruarja se vrši redna krožkova seja točno ob 20 v navadnih prostorih. Naj ne izostane nihče! — Tajnik. Občni zbori podružnic Kmetijske zadruge v Trstu. V nedeljo dne 5. februarja se bodo vršili občni zbori sledečih podružnic Kmetijske zadruge: Bol junec ob 9. uri v prostorih gostil hiše Ivana Starega v Puli, voditelja tamošnjih ne Sancin. v Dckm ob 2. uri v gostilni Sancin, Hrvatov. Povprašujejo, kje se nahaja, kdaj, Sempelaju ob»11. uri dopoldne s predava-prifcaja v Pulo in kdaj odhaja, kaj dela in sj°Jem.v Prostorih gosp kosmina, v Salezu ob čim se bayi. Vendar pa to ne direktno pri 2. uri popoldne s predavanjem, v Loki od 11. !ih ali peznancih. Zadnph url v gostilni gosp. Severja, v Črnem kalu ob njem, ampak pri sosedih 15 dni se je vršilo to povpraševanje bolj po-gostoma, v tednu pred volitvami pa dnevno. V sredo, 18. t. m. okolu 18. ure zvečer se je prikazal brigadir orožnikov iz ulice Dignano in je izpraševal ženo Starega: «dove si trova il signor Stari, perche abbiamo il mandato di cattura?* Odgovorila je, da ne ve. Na to je brigadir odšel, ne da bi kaj rekel. V noči od srede na četrtek je «nekdo^ položil nekoliko bomb in drugega v Via Flaccio, a posledica tega je bila, da so aretirali pet komunistov z Mikuličićera na čelu. V četrtek dne 19. t. m. sta prišla dva policijska agenta ter sta Starega odvedla na kvesturo. Okoli poludne je prišel Josip Stari vprašat, kaj je z njegovim bratom? Dobil je odgovor: «Ostaniie tudi vi na razpolaganje!* Sedaj pa prihaja najlepše. Pojavil se je v sobi brigadir z dvema orožnikoma iz ulice Dignano. Ker je Starega menda smatral za kakega agenta, ga je vprašal: «E stato arrestato per propoganda- jugoslava certo Stari?* Ko je videl, da govori z iskanim političnim •delinkventom*, ga je bilo sram in je odšel. — Okoli 19. ure je slednjič začelo za-slišavanje, ki pa je bilo kratko. Vprašali so ga, ali pozna gori omenjenega Mikuiičiča. Na odgovor «ne» je bilo zaslišavanje končano, 5. uri v gostilni g. A. Sameca, v Gropadi ob 9, uri v prostorih pri g. Zupanu na Opčinah, popoldne v prostorih društvene gostilne. Poleg navedenih se bodo vršili občni zbori tudi v Štjaku, Avberju, Štanjelu in Materiji. Glasbena Matica. Jutri v petek ob 20. uri odborova seja. Slov. akad. fer. dr. «Balkan». Danes redni sestanek. Is tržaškega ilvlfenia Zaplenjene steklenice z likerjem. Kakcr znano, je bila v noči od 23. na 24. januaria izvršena tatvina v žganjarni Henrika Delaniela v ulici Caprin. V omenjeni žganjarni je bilo ukradenih 45 steklenic likerja. O tatvini je bila obveščena policija, ki je začela s takojšnjimi preiskavami. Dne 24. pr. m. se je nahajalo nekaj policijskih agentov v kavarni «Re-clame*, ki je last Frana Man*serja. Tedaj so ugledali dva gosta, ki sta bila ravnokar prodala drugemu gostu, in sicer pleskarju Henriku Glorianiju, stanujočemu v ulici dell'Olmo št. 2, 27 steklenic likerja za 140 lir. Navzoči policijski agenti so držali pleskarja pod očmi, da bedo videli, kaj bo napravil s kupljenimi stek- nalogo na sledeči način: najprej je določil vsaki davčni občini svojega zastopnika in s tem je bilo izpolnjenih 10 mest; ostalih 6 mest se je pa razdelilo na toliko oseb, ne glede na davčne občine. Upoštevala sta se pri tem le zmožnost in narodna odločnost dotičnikov. Kljub tej razdelitvi, ki je bila v danih okoliščinah edino umestna, je vendarle marsikdo, ki vzlic svoji vroči želp in raznim naporom ni prišel v listo, takoj začel na lastno pest sestavljati nove liste ter skakati s svojim prepričanjem zdaj na desno, zdaj na levo. Veliko zmešnjavo je pozročalo zadnje dni tudi strašilo v obliki vladne stranke po sežanskem vzorpu. Vstvarjali so jo tuk. mimogrede-Ita-lirani, na čelu jim izredni obč. komisar, v zvezi z domačimi nezavedneži in nekaterimi drugimi «veljaki», ki so hoteli po vsaki ceni in na katerosižebodl listo. Ta nova stranka pa je ostala le strašilo; ni imela dovolj moči, da bi se udejstvila. Pač pa je zato ošinil žarek vladne milosti komunistično stranko, ki je za ta dan nadela lepo praznično ime: kmetsko-delavska stranka! In vsi ti glasovi, ki so bili namenjeni novi stranki, so se stekli vanjo. Da ie temu res bdio tako, svedočijo naslednji dokazi: 1. V tednu pred volitvami sta prinesla «Era Nuova* in «Piccok>* vsak nekaj besed o skle-agilnega 26 letnega mladeniča Kristijana Bau- njenem kompromisu med «tistnni vrlimi deže- sledic. Šaljivca so iztaknili m se imenuje Jože! Markočič, vzeli so mu puško čn ga naznanili. Nesreča v Moši. Kot poročajo iz Moše, se je zgodila tam nenavadna nesreča; neki vlak je povozil dve ženski, ki sta ravno hoteli iti čez železniški prehod. Podrobnosti še niso znane in se ne vć, kdo je kriv te grozne nesreče. Ukraden vol. V Števerjanu so udrli neznani tatovi v hlev nekega Ivana Pisk in ukradli vola, ki je vreden 5000 lir. Vse iskanje za storilci je ostalo do zdaj brez uspeha. Nesreča z granato. Dne 28. L m. se je zgodila zopet huda nesreča z granato, ki so jih še polni naši hribi in naša polja. Ta dan sta namreč dva brata, 11 letni Gabrijel in 17 letni Ivan Kristančič, zakurila ogenj pri Špacapa-novih {pod Fajtovim hribom) in se grela. Ko sta prinesla svojemu očetu kosilo, sta se zopet grela. Pod ognjem pa je bila zakopana granata, ki se je naenkrat, ko bi bil kdo najmanj mislil, razletela, ubila in raztrgala enega takoj, drugega pa je tako hudo ranila, da j© kmalu potem umrL Njun oče je ostal nepo-| škodovan, dasi je bil zek> blizu. Take niso naši ljudje niti zdaj, ko je preteklo že precej časa po vojni, nikoli vami svojega življenja. Iz Vrtojbe nam poročajo, da so izvolili novega župana v osebi Ignacija Soban. To je eden najmlajših županov v goriški okolici. V Kanalu pa so izvolili za župana zelo daža. Upamo za trdno, da se bodo te mlade moči na tako važnem mestu izkazale vredne zaupanja ljudstva. Iz Senožeč. Izobraževalno društvo v Senožečah ponovi na splošno željo občinstva dne 5. februarja v dvorani Kat. izobraževalnega društva gledališko predstavo »Razvalina življenja*, drama v 3 dejanjih, spisal F. Finžgar. Začetek o b 3. popol. Po predstavi ples v restavraciji Mlakar. Pri predstavi in plesu bo sviral orkester sežanske(«Kraške vile*. Iz Tolmina. Prva seja obč. sveta, ki se je vr- tani* in Italijani. 2. Komunistično kandidatno listo, ki je vsebovala nekaj po večini dozdevnih pogreškov, je — iz gole prijaznosti seveda — popravil sam izredni obč. komisar. 3. Tuk. komunistični voditelj se je na dan volitev v navzočnosti varnostnih organov tako nesramno vedel napram članom volilne komisije, da bi si vsak drugi nekomunist, ako bi napravil desetino tega, gotovo zapomnil za precejšen del svojega življenja. Toda, vse to in še drugo beganje med naši šila danes po tolikem času, je bila povsem mi ljudmi po izvestnih osebah ni doneslo> okornima in ie na vse navzoče uplivala jako bla-j raunistom* že gotove zmage; izvojevali so si godejno. Mi domačini, ki smo bili do sedaj le manjšino, ki bi jo pa lahko imeli tudi brez vajeni imeti nad seboj nekoga, ki se nam je zdel nedostopen, smo čutili v sebi nekaj, kar se ne da z lahkoto opisati; bil je to menda občutek preporoda. Gospod izvanredni komisar A. Martinacci oziroma, so Starega zaprli in je ostal v zaporu lenicami. Kupec je delj časa premišljeval, kam 7 dni v dr "i bi z bratom in z drugo šestorico! j naj bi spravil steklenice. Končno je ponudil 1 nikakih zvez. Da je zmagala narodna stranka, gre v prvi vrsti zasluga našim zavednim volilcem, ki so zopet enkrat pokazali svojo politično zrelost s tem, da so se odzvali v velikem številu in Po vsem tem je očitno dokazano, aa vsa ta komedija ni bila nič drugega, nego navadna izmišljotina, oziroma pretveza, so odstranili nekoliko političnih nasprotnikov, ki bi bili lahko napoti njihovi * poštenih politčni borbi! V tem grmu je bil zajec — aretacije gosp. Starega! Nekaj značilnega za komuniste. Narodna stranka v Dekanih je kandidirala tamošnjega učitelja, ki je bil seveda tudi izvoljen. In zgodilo se je nekaj značilnega. Izmed vseh volilcev vseh treh sekcij je protestiral proti tej izvolitvi edino le tamošnji komunistični voditelj! Kako je ta korak v skladu z oficielnim pozivom, priobčemm v «Delu» pred! volitvami na naslov volilnih komisij, naj v vseh slučajih potrde izvolitev?! Tega res ne moremo razumeti. Ali se komunisti po deželi nočejo pokoriti navodilom vodstva, ali pa gleda iz omenjenega protesta zveza med dekanskimi komunisti in vlado! Potemtakem protest ni ve blago lastniku kavarne. Ta mu je odštel za 24 steklenic 200 lir. (Pleskar je obdržal zase 3 steklenice). Ko je bila kupčija sklenjena, so stopili pred pleskarja policijski agenti, ga aretirali in mu zaplenili omenjene tri steklenice. Tudi lastniku kavarne so zaplenili kupljene steklenice, ki so se pozneje vrnile žga-njarju Dclanielu, kateremu so bile ukradene. Izgubljen denar. Neka gospodična je izgubila včeraj listnico s 60 lirami in ogledalcem Pošten najditelj je naprošen, da izroči listnico z vsebino na glavni policiji v ul. XXX oktobra. Zaplenjena kokaina. Dvema policijskima agentoma je prišlo včeraj zjutraj na uho, da se nahaja v hotelu »Central* neki Oger, in sicer Csabauij Kolman iz Papasa na Ogrskem, ki trguje z znanim strupom — kokaino. Omenjena policijska agenta sta se podala v hotel «Centrale», in sicer, kakor jima je bilo naročeno, v sobo št. 56. Tam sta našla rečenega trgovca s kokaino. Preiskala sta mu sobico in je otvoril sejo, pozdravil vse navzoče novoiz- da so enodušno, ukljub beganju od izvestnih voljene starešine, in v svojem jako obširnem strani, oddali svoj glasba celotno našo listo, govoru podal krasno sliko svojega 30meseč-' Posebno lepo sta se izkazali dekanska in nega delovanja: poplačal je ves dolg, priboril loška sekcija. Pri prvi so volile davčne ob-občini precejšnje kapitale, zgradil občini novo1 čine Dekani, Rozar in Tinjan, pri drugi pa poslopje, otroški vrtec, mnogo se je zanimal Črnikal, Loka, Podpeč, Zazid in Hrastovlje. za vodovod in skrbel za javen blagor vseh občanov. Zahvaljuje se za strogo disciplino, katero je opažal med volilci, ki so tako skupno in sporazumno nastopili. Torej ni bilo treba oborožene sile I Povedal je še mnogo mnogo in nas gorjane hvalil, tako da res ne vemo, ali in kako to V obeh teh sekcijah sta bila oddana za naso listo brez nikakega cepljenja 602 glasa, komunisti et Comp. pa so dobili le 217 glasov. Vsa čast takim zavednim in discipliniranim volilcem! Temna senca pada le na sv. Antonsko sekcijo (davčni občini Sv. Anton in Kubed), kjer hvalo zaslužimo. Kar se tiče nas, mu je gospod je dobila narodna lista le 87 glasov, komuni novoizvoljeni župan Oskar Gabrsček v lepih stična pa 229. In še dva naša glasova (edina 1 ljal za komuniste, ampak za — kompanjona! zaplenila nad pol kilograma kokaine. Trgovec Kadoveon: smo, kako bo «De!o* opravičilo p0čiva sedaj v zaporu Coroneo. ta čudni protest! Iz Skednja! Za našo deco. Povsod se zbira in združuje naš narod, da pozabi vsakdanje Nesreča 9 petardo. Milan Tornadin, stanujoč v ulici Scoglio, se je nahajal včeraj popoldne v neki šentjakobski gostilni. Okoli 13. skrbi, ki ga mučijo, da umili trpljenje in olajša j ure je povlekeI iz žepa petardo in jo začel ^dojibožni m pozabljeni decL Tej ubožni in' dregati z žebljem. Tedaj se je nevarna stvarca razpočila in odnesla Tomadiniju štiri prste na pozabljeni deci je treba pomoči, da ne zagazi v slabo družbo. Ta deca išče kruha, išče toliko časa, dokler ga ne dobi in podaja se tja, kjer ga najde. Da ne izgubimo po nemarnem naše dece, naših naslednikov, združimo se in olajšajino ji bedo in privedimo jo na pravo pot. Matere in dekleta! Ce vam je na srcu usoda na levi roki. Ranjenec je bil bolnišnico. odpeljan v mestno Vesti z Goriškega Dulovlje. Občinske volitve so končale. Vose in vaše mladine, pohitite na sestanek, ki se' lilna furija je ponehala, stranke so menda po vrši danes na Svečcico ob 4. uri pop. v Sked nju v gledališki dvorani «Gosp. društva». Nihče naj ne manjka! — Budilni odbor. Davek od psov. Tukajšnji občinski urad javlja: Vsi tisti, ki imajo pse, se pozivajo, naj plačajo občinski blagajni brez drugega naloga predpisani davek od psov najkasneje do 15. februarja t. I,, in sicer vnaprej za celo leto. Le tako se bodo prizadeti izognili posledicam, polaoma izginile in ljudje so si spet sosedje in prijatelji kot prej. Pozabljeni so vsi spori in volilni agentje so se menda tudi odpočili od napornega dela. Zato pa je treba sedaj začeti z delom. Pokažite, da hočete porabiti vse svoje moči v korist občine in njenih prebival-cec. Združeni nastopajte, ako hočete napraviti svojo dolžnost in priti do kakih uspehov! Posebno pa polagamo na srce občinskim pred- ki jih predvidevajo tozadevni predpisi, slojnikom, da se strnejo v vrste in da s svo- Obenem se opozarjajo vsi prizadeti, da se >imi svežimi močmi okrepijo župansko zvezo, bodo vsi psi, ki ne bodo imeli znamke za leto da bo na kompetentnih mestih izdatno zasto- 1922., kratkomalo polo-vili. Ako se že izdane pala naše interese in potrebe, znamke izgubijo, se ne bodo mogli izdajati Tovarišice na potu. Neka Ivana Kobal iz duplikati.^ Gospodarji in oskrbniki hiš, ki se Šempasa se je mudila v Gorici s svojim vozom še niso odzvali pozivu od 9. januarja t. 1. glede in konjem, da nakupi nekaj stvari za domačo naznanitve psov, naj to storijo do 15. t. m,, j trgovino. Ko se je vračala domov, sla jo do- ker jih bodo sicer zadele kazni, ki jih predvi- bili med Ozeljanom in Osekom dve ženski, i njako primernih besedah povedal, da smo mu za vse, kar nam je dobrega storil, iz srca hvaležni. Gospod civilni komisar Giordano je pozdravil našega mladega župana in vse druge starešine jako prisrčno v imenu vlade in omenjal v svojem govoru, kako lepo prihodnost ima Tolmin, ker je po svoji naravni legi kakor ustvarjen, da nudi krepčila in raznih razvedril meščanom-letoviščarjem, seveda bo treba še mnogo dela in vztrajnosti. Z vso pravico sta pohvalila oba župana in tudi gospod civilni komisar gospoda Rudolfa Polenčiča, dolgoletnega našega občinskega tajnika. Ako kdo zasluži pohvalo, jo zasluži v prvi vrsti on, ker mi vsi dobro vemo koliko so naši kraji pretrpeli, kako je moral vsak posameznik skrivati svoje imetje, — in vendar je gospod Polenčič rešil vse spise in druge važne občinske dokumente. Sedaj imamo torej stare spise in novega župana, imamo novo občinsko hišo nove postave in novo starešinstvo. Upamo da bo zavladal v občini mir in red, tako da bomo mi Gorjani imeli redno življenje, potem bomo lahko vsak dan klicali novemu starešinstvu: «Bog vas živi!* Vesti Iz Istre vsej občini!) sta bila «divjašfca» Te temne sence smo pa krivi ponajveč sami. Pri sv. Antonu, kakor tudi v Kubedu ni vse v redu; tu in tam se preveč rado Ie govori, a premalo dela. V bodoče bo treba voz okreniti. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Grižon Ivan pok. Nazarija, Turko Mihael cd Josipa, Zaje Ivan od Josipa, Vovk Ivan pok. Antona, Andrijašič Josip pok. Josipa, Rondič Andrej od Andreja, Bordon Josip pok. Josipa in pok. Ivane, Marsetič Ivan od Josipa, Jakomin Anton pok. Ivana, mizar, Kocijančič Andrej pok. Andreja in pok. Uršule, MedvešČek Bogumil od Petra, Siškovič Albin od Karla, Kocijančič Anton od Ivana in Marije, Piciga Ivan pok. Antona, Jenko Ivan pok, Ivana, Dellasavia Josip pok. Josipa, škrgat Ivan, Kavrečič Dominik, Pobega Rudolf, Ste-fančič Ivan. Občinske volitve ▼ Dekanih. Pri naših obč. volitvah sta nastopili dve stranki: narodna in komunistična. Prva je dobila večino, druga manjšino. Udeležba pri teh volitvah je bila ske narodne stranke le umetno uprizorjen, le precejšnja. Od vseh v vpoštev prihajajočih politična šahova poteza, uprizorjena edrnole Iz Postojne. — Občinske volitve. Široko se je razkoračil znani Nekdo v «11 Piccolo* z dne 24. m. m,, cznanujoč strmečemu svetu: Postojna, trdnjava slovenske iredente je padla, zmagal je italijansko-slovenski blok, kandidat poslanec Lavrenčič je zmlet v prah in pepel, ker ni zmagal niti v manjšinski skupini. Politični šolarčki! ali se vam še niso odprle zamrežene oči? Ali še sedaj niste prišli do prepričanja, da je bil navidezni razdor sloven- devajo predpisi. Naglasa se, da je treba predložiti naznanilno polo tudi v slučaju, da v dotični hiši ni nobenega psa. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» pri- ki sta jo prosili, naj ju vzame na voz, kar je tudi storila in imela tako zgovorno žensko družbo do Šempasa, kjer sta neznanka izstopili in se z zahvalo poslovili. Tu pa je Kobal zapa- redi dne 12. t. m. gledališko predstavo «Tri'zila, da ji manjka na vozu več stvari v vred sestre in 6nubač*. Sodeluje društvo «Pro-sveta* pri sv. Jakobu. Začetek ob 4. uri popoi. Družinska zabava, na kateri se bodo razdelile nosti 700 lir. Šla je k orožnikom, ki so izsledili v Ozeljanu neko Toplikar Jožefo, ki je res imela v hiši ukradene predmete, dasi je spo-nagrade tekmovalcem od dne 9. oktobra 1921, četka dejanje trdovratno jako razna pevska 6e prične ob 8. uri zvečer z programom. Sodelovala bodo društva. Izvoz riža. Finančno ravnateljstvo naznanja: Davčni uradi so pooblaščeni, da dovolijo brez tajila. Zdaj se bogatim morala zagovarjati radi predolgih prstov. bo Nočni strah. Bližu Števerjana je nekdo ho tel vstrašiti svoje sosede na ta način, da je začel naenkrat po noči streljati in je oddal 15 strelov v noč. Ta šala pa ni ostala brez ps-j volilcev je volilo skoraj 70 odstotkov. Narodna lista je dosegla 689 glasov, komunistična pa 446 glasov. Marsikomu se bo Čudno zdelo, da šteje komunistična stranka pri nas toliko glasov; toda vedeti je treba, da mnogi, ki 6o> prošlo nedeljo oddali svoj glas za komuniste, niso ra-ditega še oddaleč komunisti, ampak vse kaj drugega. Da pa postane vsakemu jasen ta zagoneten pojav, treba je malo pojasnila. Glavne volilne priprave so se vršile na naši strani 14 dni pred volitvami in sicer na način, ki nam je v današnjih razmerah dopuščen; pri komunistih so bile te priprave bolj široko zasnovane; njim je pač že dovoljeno marsikaj, kar nam še ni. Največje težkeče so se porodile pri sestavi liste: preveč kandidatov je bilo za 16 mest, ki so mogla priti v poštev. Gotovo pa je, da so se imeli ukvarjati s takimi in podobnimi računskimi nalogami vsi volilni odbori širom Julijske Krajine. Naš volilni odbor je rešil to v ta namen, da se ohrani neomajana narodna zavest našega ljudstva, da ostane Postojna še nadalje nepremagljiva obmejna trdnjava slovenske narodnosti. Od volilcev okroglo 1000 vpisanih je bilo odsotnih najmanj 100. Ostane torej v občini prisotnih 900. Od teh je prišlo na volišče 711, torej 80/0. Kandidatje skupni obema listama so dobili povprečno 680 glasov. Lista, katero so podpirali Italijani 450 in lista «Narodnih Jugoslovenov Lipa* 267 glasov. Skušnje prejšnjih volitev nas uče, da ni dosegla udeležba nikdar čez 50% in ako računamo s tem dejstvom, bi prišlo na volišče le 450 volilcev in ker bi bili primorani deliti to število v 2 skupini v dosego vseh kandidatov, se je pokazala nevarnost, da bi italijanska skupina utegnila doseči kak uspeh, če že ne v večini, vsaj pa v manjšini. In to je bil edini povod, da smo uprizorili umetni razdor naše narodne slovenske stranke, da smo porabili vsa sredstva, da ta razdor razpalimo in tako vse volilce primoremo, da pridejo na volišče in odvrnejo pretečo nam nevarnost. In to našo šahovo potezo je moral uganiti vodja nasprt-ne stranke, ki je vse naše delovanje zasledoval s paznim očesom m se šele zadnji večer pred volitvami odločil, da bo podpiral listo, katera je nosila ime gerenta Dovgana, mesto da nastopi samostojno, ker je bH sprevidel, da bi sicer sramotno pogoreL Soobčani! Vsi smo uverjeni, da je vsak voli F le s svojim srcem, da se nikdo ni odtujil svojemu narodnemu prepričanju, da bo ta volitev spametovala one maloštevilne omahljivce in jih zopet pripeljala na pravo pot. In če pogledamo imena izvoljenih odbornikov, ne najdemo nikogar, ki bi ne bil narodnega, treznega in spravljivega mišljenja, nobenega omahljiv-ca. Vidimo same trezne in prevdarna može, — kakor bi boljših ne mogel noben sporazum postaviti —, ki bodo gledali na to, du živimo s svojimi sodržavljani tuje narodnosti v miru in slogi, ki bodo spoštovali zakone, in ki bodo skrbeli, da se tudi nam reže kruh od istega hleba in da se spoštuje naša narodnost v vsakem oziru. Volitve so dokazale, da je ni sile, ki bi zamogla potopiti našo narodno zavest, ne v žlici vode, ne v vodi vesoljnega morja. Navidezni razdor ne izhaja iz nas samih, izhaja od sejalca ljulike, ki nas hoče udinjati., da bi nas razdvajal. Postojna pa je bila in estane svetla obmejna postojanka slovenske narodnosti, starodavna Lipa, ki stoji v najbujnejšem cvetju in zelenju, in ki bo kljubovala nečistim namenom vseh imporliranih političnih politikantov in ki se ne da omajati po nobenem še tako «močnem > sredstvu. Pr. ur,: Ta dopis smo dobili pred «izjavo » novega postojnskega obč. sveta, objavljeno na prvi strani. Knližeunost in umetnost Novi Rod, list za mladino, št. 1. II, letnil* Izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 12 L, za pol leta 6 L, za četrt leta 3 L; posamezne številke so do 1 L. Izdaja «Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu». Odgovorni urednik: Josip Ribičič. Tiska tiskarna «Edinost» v Trstu. V novi prav gosposki opremi se nam je predstavil letos ta list, ki je v čast naši književnosti srečno prestal prvo leto preizkušnje Nova pomembna naslovna slika, nove vinjete, nove skrbno izbrane črke vse to ga napravijo že po zunanjosti zelo prikupnega. Tudi papit je prav dober, sploh se vidi, da ni uprava štedila ne s stroški, ne s trudom, da je pripravila našim otrokom in vsem ljubiteljem in vzgojiteljem mladine tako prijetno presenečenje. V uvodu na prvi strani pravi uredništvo: «Ko je stopil «Novi Rod» pred letom dni na pot, mu je skrb drugovala. A naše navdušenje mu je podalo roko in temna družica je zaostala daleč zadaj na gladki poti. Ob koncu prvega leta pa se je prikazala zopet, kajti število zvestih se je krčilo in navdušenj*« je pojemalo. !n tak — s skrbjo ob strani — stopa Novi Rod» v drugo leto. Potrudimo se vsi, da mu bo pot gladka, podpirajmo ga, pridobivajmo mu prijateljev, da bo lahko vršil svojo nalogo; zakaj le močnemu je dano stopati v prvih vrstah mladine za praporjem, ki gre novim velikim zarjam naproti. In tako bodi srečno to novo leto vsem, ki smo ene družine v teh težkih dneh. Vsebina prvega zvezka je kaj pestra. Dasi bomo še-le na koncu letnika zamogli zadostno in popolno oceniti celotno delo enega leta, vendar pa nam že vsebina prvega zvezka jamči za uspeh. Vsebinsko je list razdeljen v tri ločene dele: v leposlovno-umetniški, poučno-zabavni in v predal otroških izdelkov. Platnice pa so namenjene ugankam in drugemu takemu drobižu. Leposlovni del obsega deset sestavkov, med temi štiri pesmi in šest spisov v prozi vse zelo skrbno izbrano. Osem naših najboljših mladinskih priznanih pisateljev tu in onstran meje je zastopanih v prvi številki. Ni moj namen spuščati se sedaj v podrobno oceno posameznih sestavkov, toda Širokovo daljšo črtico <-Divja raca» moram pohvalno omeniti, ker je to izvirno delo resne oblike in vsebine. Je to primer, kako se da pisati za mladino, kot bi govoril odrastlim. Mladinski pisatelji se dado Ie preradi zavesti, da pišejo preveč otroške stvari, ki postanejo lahko otročje. Med otroškim in otročjim pa mora zlasti mladinski pistelj dobro razločevati. S to pripombo nočem nikakor omalovaževati ostalih sestavkov, ki so vsi dobri. Le eno naj še omenim. Sveto-julje, ki preveva drugače lepo, dasi manj izvirno črtico Kmetove: «SIovo» in deloma tudi Širokovo «Divjo raco», ne sme prevladovati v nobeni mladinski knjigi. Dajmo naši mladini veselja in življenja, vzgajajmo jo tudi v umetnosti k optimizmu, ki je vir napredka. Sicer je to moje osebno vzgojiteljsko mnenje, nikakor nočem našim mladinskim umetnikom predpisovati, kaj naj pišejo in slikajo, zakaj dobro vem, da je vsaka resnična umetnina plod subjektivnega resničnega ali psihičnega dožitka. To le mimogrede. Naslovna slika kakor tudi vinjete so uspele. Škoda, da se posnetek znamenitih Tratnikovih *Beguncev> ni obnesel, kakor bi zaslužil izvirnik. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Lef-sSl HoiancSec Roman (56) . To njena govorjenje ni izpričevalo ravno prevelikega spoštovanja, ki ga je v resnici gojila do svoje nove vere. Jutro je napočilo in Filip je spal še vedno. -Dovolj je,* je rekla Amina, ko je zagledala rzhajajoče solnce. še enkrat je zavihtela nad njim z ono ve-tico in zaklicala: «Filip, zbudi se!* Filip se je zdrznil, odprl oči, ki jih je spet zaprl, da bi ga ne motila žarka jutranja svetloba, se oprl na komolca in bil videti čudno camišljen. «Kje sem?* je rekel, «V svoji sobi7 Da?» Prijel se je za čelo in začuti! pergament. «Kaj je to?* je glasno spraševal in ga odtrgal in preiskaval «In Amina, kje je ona? Moj Bog, kak sen! Še tuf* je pristavil, ko je zagledal podoben ovoj na levi roki. «Ah« zdaj vem — Amina, to je tvoje deloU Po teh besedah je omahnil nazaj in se zagre-bel v blazino. Amina je medtem skočila v posteljo in nagovorila Filipa: «Le spi, ljubi Filip, le spi!* in ga objela, «kadar se zbudiš, bova pa govorila.* «AIi si tu, Amina?* je Filip zmedeno vprašal. «Zdelo se mi je, da sem sam; sanjal sem —» In spet je zapadel Filip v spanje, ne da bi mogel stavka dokončati Amina je bila od bdenja tako utrujena, da je tudi ona zaspala. Pater Mathias je moral zjutraj dolgo časa čakati na zajuterk, ker sta oba dve uri kasneje vstala kot po navadi, «Bodita pozdravljena, otroka moja,* je začel, «danes sta pozna.* «Da, oče,* je odvrnila Amina, «kajti Filip je spal in jaz sem bdela do jutra.* «Morda ni bil kaj bolan?* «Ne, ne bolan, toda jaz nisem mogla spati,* je rekla Amina, «Potem si gotovo molila, kaj ne, moje dete!* Filip se je zdrznil, kajti vedel je, kaj bi dejal duhovnik, če b! poznal vzrok Aminmega bdenja. Toda ona ie naglo odvrnila: Seveda sem oočevala z višjimi silami, v kolikor mi je mogoče po mojem ubogem spoznanju.* «Na; te blagoslovi naSa sveta cerkev,* je pristavil stari mož m položil na njeno glavo svojo roko, «in tudi tebe, Filip!* Filip je ves zmeden prisedel k mizi, Amina pa je bila zbranejša, čeprav je bila bolj malobesedna in predana svojim mislim. Po dokončanem zajuterkovanju je vzel stari duhovnik v roke brevir; Amina pa je pomi-gnila Filipu, naj gre z njo in odšla sta na prosto, nemo drug poleg drugega, dokler nista prišla do* one trate, na kateri je Amina prvič izpovedala svojemu soprogu, da se razume na skrivnostno vedo. Vsedla se je na travo in tudi Filip, ki je razumel njen namen, je prisedel. «Filip,* je začela Amina, ga prijela za roko in ga motrila v obraz, «prošlo noč si sanjal. x *Da, Amina,* je Filip resno odvrnil. «Razloži mi prikazen, kajti razložiti ti jo moram.* * •Bojim se, da ne bo treba dosti razlaganja, Amina, in hotel bi vedeti samo pod kakimi vplivi so nastale te sanje.* -Na srčku bolan«, moški zbor. 7. »Na levi strani kraj srca«, ženski zbor, 8. Majolčica, mešan zbor in 9. Svatba na poljani, mešan zbor, uglasbil Vasilji Mirk. 10. Izkušnja, mešan zbor in bariton solo, ugl. Alojzij Šonc, 11. Poslednje pismo, mešan zbor, uglasbil dr. E. Bunc, 12. Kregata se baba in devojka, moški zbor, Emil Adamič. 13. Pomlad, moški zbor, 14. Jutro moški zbor in 15. Napitnica, mešan zbor, bariton solo in klavir, uglasbil Vasilij Mirk. Cena L 15. Redni društveniki za leto 1920-21, ki so vplačali vso društvenino, dobijo te muzikalije pri društvenem upravitelju za znatno znižano ceno L 5. t Jadranka». Izšla je 2. številka «Jadranke» s sledečo vsebino: 1. Našemu ženstvu. (M. Skrinjarjeva). 2. Spominom. (Mara Tavčarjeva). 3. Veronika Deseniška (M. Gregorčičeva). 4. O ženski volilni pravici (Idrijčanka). 5. Srečanje (Aleksandra). 6. Duhovniški celibat (I. M.) 7. Ljubezen do rodne grude (Ro-sanda). 8. Izprehod po Skandinaviji (M- Ste-pančičeva). 9. Ob smrtni postelji (M. Kvedro-va). 10. Drobtine. DAROVI V poščenje spomina pok- Svetka Martelanca cb obletnici njegove smrti daruje njegova družina L 50, ki naj tvorijo temelj zbirki za prihodnjo božičnico v Barkovljah. Denar je naložen na hranilno knjižico, ki jo hrani uprava. Za «Organizacijo oskrbnic voj. sirot v Trstu» so darovali v poščeščenje spomina pok. tovariša Alojzija Bukovec tovariši in tovarišice proseške šole 90 lir. V isti namen nabrale v nek protest Prose-čanke 95 lir. veliko mafij novih podjetij kakor leta 1920. Vsega skupaj se je osnovalo 30 delniških družb, ki so pa po večini stara podjetja, ki so se preobrazila ▼ delniške družbe. Med temi nahajamo 16 industrijskih podjetij s temeljno glavnico 56.320.000 levov, 8 trgovskih s 3 miljoni levov, 3 transportna istotako s 3 miljoni levov L dr. Vzroki preobrazovanja podjetij v delniške družbe tiče deloma v gospodarski in finančni krizi, boli pa v nestalnosti valute in drugih okolnostih, katere srečujemo na splošno v vseh evropskih državah s slabo valuto. Italijanska trgovska banka v Milanu je investirala 14 miljonov levov v novo ustanovljeno tobačno delniško družbo «Orientabako» v Sofiji, francoski kapital pariške delniške družbe je prevzel vodstvo velikega mlinar-skega podjetja v Burgasu, koje temeljna glavnica iznaša 7 H miljonov franc. frankov, cd katerih je do sedaj vplačanih 1,875.000 frankov. Madžarska trgovska delniška družba v Budimpešti je ustanovila podružnico v Sofiji, ki razpolaga z enim miljonam levov kapitala. Italijansko-bolgarska delniška družba, ustanovljena leta 1920 v Milanu, je otvorila v minulem letu podružnico v Sofiji. Ravnolako ima že podružnico v Sofiji tudi angleška trgovska delniška družba v Londonu. Dvaindvajset bolgarskih družb je zvišalo svojo temeljno glavnico na 54,395.000 levov. Med drugimi naj imenujemo tu bakrene rudnike v Plakal-nici, ki so v rokah Francozov in so povišali svoj kapital od 1 na 6 miljonov, dalje bolgarsko trgovsko banko, ki je zvišala s pomočjo Banque de Pariš et de Pays Bas ponovno svoj kapital na 7 Vi miljard in na 10 miljonov levov. Skupni iznos emisije delnic že obstoječih in novo osnovanih društev ni prekoračil v prvih 9 mesecih minulega leta svote 119 miljonov levov in bo morda dosegel do konca 1921 150 miljonov levov. Na drugi strani pa so nekatere družbe znižale svoje kapitale, tako na pr. c Evropa*. To podjetje je znižalo svojo glavnico od 5 na 3 mil. levov. V letu 1921. je stopilo v likvidacijo manj podjetij, kakor leta 1920. Tekom prvih devet mesecev je napovedalo konkurz 13 delniških družb s skupnim kapitalom 19 miljonov levov, od kojih je ostalo ob vstopu v likvidacijsko stanje 10,830.000 levov. _ _»EDINOST«_ SLUŽBE išče Slovenka. Via Risorta 3. 173 POZORt Srebrne kroae In sla to no najvftfih -----71U, Via cenah plačuje edini groMst Belleli Vita, Madonnina 10, L 16 STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piana Oberdsn št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, cbiffomers« spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 KOLARJI IN MIZARJU Izbran specijalen les, na strojih po naročilu prirezan, pooblan, ostrugan, dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina. 38 KIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod «Bodcčnost 1922» na upravništvo »Edinosti*. 42 KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1. 31 j Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemata j svoje klijente sežanskega okraja vsako soboto pri gospodu Amfu v Sežani. 70 PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga na deželi se sprejme takoj. Naslov pove upravništvo. — 139 BIOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 25 REUMAZAN, sredstvo proti trganju po udih, bolečinam v plečih in križu ter revmatizmu, se dobiva v lekarni v fl. J3istrici. 28 EHCTafflMse^ ali oglasi se računajo po 29 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—■. Debele Črke 40 stotink beseda. — NajraanjSa pristojbina L 4"—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. V NEDELJO 5. t. m. se vrši 1. kostumiran zimski večer v dvorani DKD Campo S. Gia-como. Začetek ob 7, konec ob 1. Svira orkester. 171 SVINEC (olovo) kupujem v vsaki množini. Kuret, Settefontane 1. 39 POSESTVO, v Dolini, s hišo z dvema stano-j vanjema, 2 kletmi in hlevom za živimo, se proda. Anton Samec, Dolina 11. 172 ! POROČNE SOBE kakor tudi posamezni kosi se prodajajo ugodno v Campo Belvedere 1, Semolic. 175 ORKESTRON, 16 plošč, pripraven za gostilno, se proda ugodno. Via Udine 45, I. levo. 176 POROČNA SOBA, moderna, solidna, se proda do zmerni ceni. Via Ferriera 5, skladišče. 174 POROČNA SOBA, bukova, masivna, suha, slavonsko delo, umivalnik, mramor, zrcala, izredna prilika, se proda v ul. Milano 4, I. 178 KLAVIR, v prav dobrem stanju, znamka Bd-sendorfer, se po nizki ceni proda. Ruggero Manna 3, pritličje. 179 POHIŠTVO za poročne sobe In lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje. _131 • • • • * • • • Borzna poročila* Teč«ji* Trst, dne 1. februarja Jadranska banka Costtlicii .... D.il-iatia ... , Ger. limich . , Lit-en TriestHa .'oyd . . • • , ussino ... i artinolich . • , Oreanta . . • , Fremuda . Tripcovicb Ampelea ..... Cement Lial rsatia . Cement Spalato . «........... Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 1. februarja ogrske kroke.................—.3 avslrijsko-nemške krone............—.34. češkoslovaške krone • •••••• 41.50. dinarji . . .....................28.50. lejt . ......................10.—. marke..................i0 60. dolarji...................21.30 francoski franki ......... 180.50. švicarski franki ......... 422. angleški funti papirnati............92.50 angleški funti, zlati..............109.50. rapoleoni..... ..............87. ........ ........ . . ...»**..»• a. .......*••• .•••••••••••a .••..••••••a* aaaaaaaaaa .........a 1922. , a 130 . . 270 , a 190 . . 1450 . . 427 „ . 1290 . a 700 . a 130 ► a 230 . a 345 . . 260 . a 590 . a 335 . . 245 1922. 25 3.40 --.37 — 42.25 29.50 — 17.25 — 11.60 — 2l.?0 - 18125 —425.-- — 93 — —111.50 50 88.— edarstvo. Davčni predpisi za stara in nova ozemlja Jugoslavije. Jugoslovenski zakonodajni odsek je sprejel predlog, naj se povišuje zemljiški davek v nekdanjih avstro-ogrskih območjih štirikratno napram meri v mirnem času. V Srbiji in Črni gori pa ostane pri stari zmeri. Največji davčni postavek 75 odstotkov bo dosežen v nekdanjih avstro-ogrskih območjih že pri 200.000 kronah. Za vojni dobiček 200.000 kron se plača v Srbiji in Črni gori 72.000 kron, v drugih deželah pa 117.000 kron. Razen tega je sklenil rečeni odsek, da se bo v nekdanjih avstro-ogrskih deželah moral plačati davek na vojne dobdčke tudi za leto 1920. Vnanja trgovina in taji kapital na Bolgarskem v leta 1921. Bolgarska vnanja trgovina iskazuje v prvih štirih mesecih minulega leta ©koli 400 miljonov levov deficita. Uvoz je iznašal 924,413.188 levov, izvoz pa 502,511.995 Jevov. Na splošno se je ustanovilo v letu 1921 KAMIONI v najboljšem stanju se prodajo 4 skupaj ali posamezno po L 10.000 vsak. Gorica, via IX Agosto 2._143 V MARIBORU je na prodaj hiša v kateri je dobro idoča pekarna, 7 stanovanj, vrt in hlev. Pojasnila daje J. Mislej, Maribor, Koroška ulica 21. 155 KOVINE in stare cunje kupujem po najvišjih cenah. Fonda, Scalinata 3, krojačnica. 68 NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice I 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 164 KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco Đ'Assisi št. 34, III. nad. |e edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 V KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« 9 ospooična zmožna strojepisja, hrvatske in laške korespondence z bančno prakso se sprejme v bančnem zavodu v Trstu. Pogoj takojšnji nastop. Ponudbe pod „Zmožna" na upravništvo tega lista. Stavbeno in strojno KljuMteftie dobro vpeljano, radi smrti posestnika, se takoj proda. — Ponudbe na TEMERL, Maribor, Volkmerjeva ulica Štev. 6. 34 RENATO LEVI HIHZ1 fu Alessandro 36 Trst, »in Srn Sebastlano 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. CEPLJENE TRTE 40 ISsaf bSIff .Monticola" in „Rlparia Porlaksu ter več tisoč cepljenk na „Monticoli* kakor: rebula zelena, laški rizling, kraljevina itd. — Uljudno se priporoča Bolldar KaiMs, vrlner v It. Pefru pri Gorici. (76) Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik ! III III Srebrne krone In zlato plačujem po naluKJih cenah ALOJZIJ POVH M Piazza Garifialdl št. Z s (prej Baniera) eilkanske cene plačam za KUNE in ZLATICE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare j Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsiijsl« stres&iks, opeka. Za velike množine etne po dogovoru. ĐHH1ELE PILilH, Trst, Coronso 25 Telefon 1306. Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe 29 „L' Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Avstriji. Ogiskoi, Jugoslaviji. Transilvaniji. Glavno zastopstvo za Istro Trst, Vaa San NicoZo štev. 11. Zastopstvo za Julij-ko Krajino Ermanno HcrgensSsIn — Trat Via Ugo Poisnlo 3 Trst, Risa Grumula ti 2. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini Hangar molo Venezia. 26 Telefon 24-95. Brzojav: Raceco PRIPOROČA se dobroznana brnrnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 UBIRALEC in popravijalec g.asovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo L V. nadstr. 17 ZLATO in »rebra« kron« pla£*m vafi kot dru|f kupci. Albert Povb. «r«r. Maeainl 46 blifiai drvenega trga). 10 Maison riHalHI 18 — Gorica — u Uia đel Teatro z I -—— s = Ka drobno Velika ZaiOga. Na debelo 1 Bencin, petrolej, karbur, navadna in fina mazila, glazure, barve, 2 laki, vrvi, šp*ga, ovojni papir i. t. d. s | _ Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. == g ~ Najzmeraejša cene. 4Q g 3 sar »no se ZASTOPNIKI in PREPRODAJALCI v vsej Julijski Krajini. ■iF-jtan ^Hiimii^iir^ H^iiSiSiBH 1IHBIIM KRONE srebrne in elele, plaCuje po najvišjih cenah Pertol, Via S. Francesco 15, II. I9 Ernesta Bersa naznanja svojim cenjenim odjemalkam, da je odprla svojo KROJAČNICfi iEHSRIIt OBLEK o Trsta, Ola Cesare Battisti 20, l. *7» r?1^; .j- - v;-»Ts; ■ - * * - - ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujeta ginjeni vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z udeležbo pri pogrebu, z darovanim cvetjem in na druge načine počastili spomin nepozabnega sinčka MILANA HROBATA ki ga je neizprosna smrt iztrgala v naj nežnejši dobi iz ljubezni vseh, ki so ga poznali. Zahvaljujeta se tudi vsem dobrim prijateljem In znancem, ki so jima skušali na katerisibodi način olajšati njuno nepopisno goijć. SEŽANA, dne 81. januarja 1922. W Družini IttOBAT-ZLOBEL Izuršule m tisMii Mn točno In solidno lalo if uliti Sv. Frančiška Mm 120 Delniška glavnica L 15,000.000 Rezerue L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani Zavodi v Jugoslaviji: Jadranska baaka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelš!, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu. Ailliranl zavod v New-Yorku ; Frank Sakser Stade Bank. IzvrS&ie vse bančne posle« mr PREJEMA VLOGE 1SS na bnmitae Knjižice in no teRočI račun ter ]lh obrestuje po 47 o« Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najesn varnostne predale (safes) == Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Risparmio Siev. 5 — Via S. Nicold štev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.