üb^stssk
l^ued	except Saturdays,
Sundays and Holidays
PROSYETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
UrednUkl la upravnllkl prostori: 1687 South Lswndala Ava.
Office of Publication: 2057 South Lawndalo Ava. Telephone. Rockwell 4004
Ma
.YEABXZZXZ
Cona Esta )• $8.00
?nSS^raTS; ÎS^ciftS S ïïnSTIÎr? CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. I. DECEMBRA (DEC. 8). 1S47 Subacriptlon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 239
=
Acceptance for «nailing at »peclal sate of postage provided for inaastlon 1108, Act of Oct. 8. 1917, authorised on June 4. IOuT
lladni uslužbenci (»stavkali v Franciji
Električne »centrale, tovarne in železnice prizadete. Granata eksplodirala v bližini hiše voditelja komunistične stranke

pari*. 6. dec. — Vlada preverja Roberta Schumana je prišla v novo zagato, ko so se ¡vladni uslužbenci pridružili suvkarjem. Prvi učinek je u-| itavitev obrata električnih central, tovarn in podzemske železnice. Mornarji in mobilne garde so šle v električne centrale in pognale v tek nekaj generatorjev, toda industrijsko življenje v Parizu je paralizirano.
Finančni veščaki trdijo, da se-1 danji stavkovni val stane Francijo 2,500,000,000 frankov (okrog $20.750,000) dnevno. Produkcija je padla za 40 odstotkov. Prizadete so tekstilna, avtna, kemična, stavbna in druge industrije.
Zaradi stavke mornarjev in pristaniščnih delavcev je obtičalo več sto paznikov v francoskih lukah. Med parniki je veliko število ameriških. Premogovniki v severni Franciji se polnijo s plini, ker ventilacijske naprave ne funkcionirajo. Rudarji vztrajajo v stavki in produkcija premoga je padla na nizko točko. Mnogo tovarn je moralo zapreti vrata zaradi pomanjkanja premoga.
St. Etienne, industrijski center v bližini Lyona, je pod kontrolo 50,000 stavkarjev. Ustanovljeni so bili "policijski" oddelki iz vrst stavkarjev, ki straž/jo ceste in poslopja. Nadaljnji stavkar je podlegel poškodbam, katere je dobil v bitki s policijo v mestu Valence, ko so stavkarji skušali reokupi-rati železniško postajo. Bitke med stavkarji in policijo so se vršile v mestih Beziers, Nar-bonne, Perpignan, Marseille in Carnoules. Vlak s petnajstimi vagoni je bil vržen iz tira v bližini Toursa.
Stavkarji so zasedli mestno hi-to »n poštni urad v Arlesu. To »esto je zdaj izolirano.
Člani sveta republike, višje francoske zbornice, so se sestali
na zasedanju, da ratificirajo drastičen protistavkoni načrt, ki je bil sprejet v nižji zbornici. Namen načrta je zdrobitev stavk, v katerih je udeleženih in prizadetih okrog 3,200,00 delavcev.
Notranji minister je dejal pred člani skupščine, da je instruirai policijske sile, naj streljajo na stavkarje. Komunisti v skupščini so začeli kričati. Ministra so označili za morilca delavcev.
Policija je odredila preiskavo eksplozije granate v bližini hiše M. Thoreza, voditelja komunistične stranke, v Choisy-le-Roiu, pariàkem predmestju. Thorez ni bil v hiši, ko se je pripetila eksplozija, katera pa ni povzročila velike škode. Nihče ni bil ranjen.
dreta' napadli iidovsko mesto
Velike demon-«tracije v Egiptu
Jsruzslem. PaUatlna, 6. dec. Arabci napadajo Tel Aviv, «dovsko mesto. Požgali so že židovskih poslopij. Pobilo pravi, da požari še divjajo v mestu.
Bitke med Arabci in Židi v Palestini so rezultirale v veli-številu žrtev. Najmanj 48 J»' bilo ubitih in več sto ¡¡njenih. Med žrtvami je bilo *2 zidov.
IzW'di so izbruhnili v Adenu, w'tsk(m protektoratu v bližini fHtrega morja. Britska letala J° Pripeljal« vojaške čete za za-j"*' J«- izgredov. V izgredih in bitkah povzročena škoda se ce-ni n;» vet- milijonov dolarjev. f,"t Arabcev je bilo ubitih in
r n) 30 ranjenih v bitki
bdi v I
61 ' ska podtalna armada Ha-Wnah je šla v akcijo.
Ji|,ke in izgredi so posledica ^"Jjučka skupščine Združenih '*r"<iov slede razkosanja Pa-ti-,e na dve državi — Židov <n arabsko. Arabci so proti r*'k **nju Palestine, doČim^ so l \»>zdravili zaključek sk*up-
Domače vesti
Smrt no isblra
Johnstown, Pa.—Dne 28. nov. je smrt pobrala mladega Joeva Muffleyja, člana mladinskega krožka št. 47 SNPJ, star 14 let. Zbolel je pred par meseci, 1. nov. se ga je prijela "flu", kateri je podlegel. Zapušča mater, šest bratov in dve sestri, vsi mladoletni. Oče je umrl pred dvema letoma in pol.
/ Rojenico
Willard, Wis. — Pri družini Frank Pozega so se oglasile rojenice in pustile sinčka. Ker sta oče in mati člana SNPJ, je upanje, da postane tudi sinček član mladinskega oddelka. — Rojenice so se oglasile tudi pri družini Walter Rasmusen in pustile sinčka. Mati je članica društva 735 SNPJ in je upanje da vpiše tudi sinčka v mladinski oddelek.
Lovett udaril po komunistih >
Dejal je, da podžigajo stavke v Franciji in Italiji
Waahlngton. D. C.. 6. dec. — Robert A. Lovett, državni pod-tajnik, je udrihal po komunistih v Franciji in Italiji, ko je nastopil pred senatnim odsekom za apropriacije. Dejal je, da komunisti podžigajo stavke in demonstracije v obeh državah po navodilih iz Moskve in v interesu sovjetske zunanje politike.
Lovett se je izrekel za načrt, ki določa medčasno pomoč $597,-000,000 Franciji, Italiji in Avstriji. Načrt je bil že sprejet v senatu z veliko večino glasov. Lovett je naglasil, da se Amerika ne sme obotavljati glede pomoči tem državam zaradi stavk in demonstracij.
Uradniki državngea depart-menta," je dejal Lovett, "»o dobili nov pogum zaradi odpora vlad v Franciji in Italiji proti komunistom. Vse kaže, da se vladi ne bosta udali pritisku komunistov. Stavke in demonstracije v Franciji in Italiji so povezane s konferenco zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu. Komunisti pričakujejo, da se bo konferenca razbila."
Republikanski kongresnik Lodge je predlagal, naj Amerika drži svoje čete v Italiji za vzdrževanje miru in reda. "Naše zalagalne linije iz Italije v Trst in Avstrijo morajo biti zaščitene," je dejal.
Piloti glasujejo o oklicu etavke
Washington, D. C., 6. dec. — Piloti glasujejo o oklicu stavke proti družbi United Air Lines. Glasovanje je bilo odrejeno, ko so se pogajanja glede sklenitve nove pogodbe razbila. Piloti so člani unije Ameriške delavske federacije, i
Odbor odločil v prilog kompaniji
Washington, D. C.t 6. dec. — Federalni delavski odbor je odločil v prilog Remington-Rand Co. in proti uniji United Electrical, Radio & Machine Workers CIO. Odlok je, da kompa-nija ni obvezana, pogajati se s to unijo, ker njeni uradniki niso podpisali izjave, da niso komunisti, v smislu provizije Taft-Hartleyevega protidelavskega zakona.
Proslave neodvisnosti v Burmi
< Rangoon, Burma, 0. dec. — Priprave so v teku' za velike proslave neodvisnosti. Burma se je odcepila od britskegs imperija pred neksj meseci. Proslave se bodo pričele 3. januarja in bodo trajale pet dni.
DEBATA 0 POMOŽNEM PROGRAMU V ZBORNICI
Kongresnih Allen svari pred ekonomskim
polomom
• i
,ODLOČITEV PRI-HODNJI TOREK
Washington. D. C. 6. dec. — V nižji kongresni zbornici se je pričela debata o Trumanovem programu glede medčasne pomoči Franciji, Italiji in Avstriji. Program določa potrošnjo $597,000,000 za pomoč tem državam v prihodnjih štirih mesecih. V senatu je bil Bprejet z veliko večino glasov.
Kongresnik Alien, republikanec iz Illinoisa, je predlagal za-vrženje programa. Dejal je, da sedanje in bodoče trošenje ameriškega denarja st pomoč tu-im državam bo pdgnalo A merico na rob ekonomškega poloma. Ce bo nižja zbornica odobrila program Truma no ve adminis-racije, bo morala odobriti tudi Marshallov načrt, ki predvideva potrošnjo do 20 milijard dolarjev za ekonomiko okrevanje n rehabilitacijo Šestnajstih držav v zapadni Evropi v prihodnjih štirih letih. .
Allen je citiral izjave vladnih veščakov, da bo trošenje ameriškega denarja v Evropi rezulti-ralo v zvišanju življenskih stroškov v Ameriki in vzpostavitvi kontrol. "Američani bodo U-gubili iniciativo za produkcijo," je dejal. "Amerika bo zabredla isti položaj, v katerem oo sedaj one evropske države, katerim skušajo pomagati. Pozvani smo, naj se podamo na pot, ki so bankrotirala to deielo. Veščaki so nas opozorili na nevarnost izčrpanja naših virov bogastva, kateri' so nenadomestljivi."
Kampanjo za odobritev Tru manovegs programa vodita kongresnik Eaton, republikanec iz New Jerseyja in načelnik odseka za zunanje zadeve, ter kongresnik Bloom, demokrat iz New Yorka in MfJM -načelnik tags odseka. Ob»' sta naglasila nevarnost komunizma, ki se bo raztegnil na zapadno Evropo, če ne bo Trumsnov program sprejet. Sprejetje programa bi) oja-čilo odpor proti komunističnih sil v Evropi to zimo.
Debata o programu ae bo na» daljevala. Znamenja so, da bo odločitev padla prihodnji torek.
MEDAMERßKA OBRAMBNA POGODBA PREDLOŽENA SENATU V ODOBRITEV
Washington. D. C.. 6. dec. — Predsednik Truman je predložil medsmeriško obrambno pogodbo senatu v odobritev. Pogodba je bila sklenjena in pod pisana na konferenci reprezen tantov 19 ameriških držav v Rio
Truman Je dejal, da gs Je Van denberg zagotovil, da bo senat ratificiral pogodbo.
Pogodbo morajo ratificirati ! zbornice devtenajstih ameriških • republik. Te so Združene drža ve, Kostarika, Guatrmsla, Pe-
ri p Janeiru, Brazilija, 2. septem-	rUi gi Salvador, Domlnikani,
bra.	Panama. Paragvaj. Venezuela,
Države so se s pogodbo obve-	£tje( Honduras, Kuba, Bolivija,
zale, da bodo skupno nastopale	Colombija, Mehiks. Haitf, Uru-
v obrambi zapadne hemlsfčre v	gvaj, Argentina in Brazilija. Ka
ranjenih v bitki z'slučaju agresije. Ns konferen-Kfalu v bližini Tel Aviva Id je bils tudi začrtana zaščitna
'cona obeh Amerik. Ta se razteza od severnega do južnega tečaja in od Greenlandije ter Ala-ske do Falklandije.
"Načela, namena in provizije obrambne pogodbe odobravam v vseh ozirih." pravi Tniman v poslanici, ki Je bjl« dostavljena aenstu. "Upam. da Jo bo senat ratificiral brez odlašanja."
Preden je Truman odšel na počitnice v Florido. Je imel razgovor 9 senatorjem Vandenber gom. republikancem iz Michi-gana in načelnikom odseka za zunanje zadeve Vtndenberg Je eden izmed avtorjev pogodb«.
za pod določbe
Egipt. 6. dec. — Čez "0 ljudi ae Je udeležilo de-'^tracij v znak protesta pro-r ' kosanju Palestine. Pozdrs-vo poziv Arabske lige na ' to vojno", ki naj bi prepre-*• /kosanje.
nsda bo dobila nriliko pis pogodbe. Glsvne so:
Oborožen' napad na katero koli ameriško državo se smatrs za napad na vse države.
Kolektivne obrambne akcije bodo pod v zete v slučaju napada na katero koli ozemlje v začrta Skupna posvetovanja glede nI zaščitni «oni. obrsmbe države, ki bi bila padena zunaj zaščitne cone
Ameriške države bodo izdale skupno odredbo za ustavitev
na
Nemški juristi spoznani za krive
Ameriško sodišče zaklučilo obravnavo
Nuernberg. Nemčija. 6. dec.— Ameriško vojaško sodišče je za ključilo obravnavo proti nemškim juristom, ki so imeli važne pozicije pod Hitlerjevim reži-» mom. Deset juristov je bilo spoznanih za krive vojnih zločinov in obsojenih, Štirje pa so bili oproščeni.
Med obsojenci so bivši državni tajniki, sodniki in proseku-torji. Ameriško sodišče je izjavilo, da so bili Hitlerjevi hlapci in mu pomagali pri uničevanju neodvisnosti in nepriiAranosti nemških sodišč. Nekateri bo bi li povezani s krutim "ljudskim sodiščem."
Franz Schlegelberger je bil glavni obtoženec, On je bil tajnik justičnega ministrstva od 1933 do 1941, potem pa justični minister. Sodišče ga je obsodi-v dosmrtno ječo. Schlegelberger ja je nasledil G. Thierack, ki je izvršil samomor v oktobru anskega leta.
Drugi obsojenci so Ernst L,uutz, K u r t Rothernberger, fierbert Klemm, Otto Rothaug n Wolfang Mettgenberg.
Fašistične metode v ameriški coni
Industrijska policija dobila navodila
Moskva, 0. dec. — Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila članek s trditvijo, da se smeriške vojaške oblasti poslu žujejo fašističnih metod v oku pacijski coni v Nemčiji. Tako zvaria industrijska policija je dobila tajna navodila glede razbija njs demonstracij, katera povzročajo stradanja, brezposel nost in socialne krivice.
Pravda naglaša. da take meto de niso nič novega i Nemčiji Posnemanje so le nacističnih metod Pravda je obdolžila g* nersla Luciusa D Clayja, ameriškega vojaškega governerja Nemčiji, da vodi protikomuni-stično kampanjo v zapadni coni
Dopisnik Pravde v Berlinu poroča, da Je dobil kopijo tajnih navodil, ki so bila dostavljena Industrijski policiji v Augsbur gu Policija je bils Instrulran« streljanja v slučaju izbruha eo-1 naj uporablja plinske bombe in vrsžnosti med dvema ameriški-1 orožje v razbijanju demonstra ma državama.	cij.
Padec kitajske olade napovedan
Ameriška pomoč ne bo reiila Kaiieka
Nsnking, Kitajska. 0. dec. -
Čas hitro poteka za vlado gene-ralisima Cianga Kuišfks, katero je skoval pred 20 leti iz pla menov kitajske revolucije. To e mnenje zunanjih in nepri stranskih kitajskih opazovalcev. Vprašanje ni, ali bo Kalše kova vlada vzdržala komuni stične napade, temveč la, kako dolgo.
Ti opazovalci dvomijo, da bi ameriška pomoč v velikem obse gu rešila Katiekovo vlado prod padcem. Zavlekla bo le dan obračuna, ki gotovo pride. Neki opazovalec je primerjal ameriško pomoč transfuziji krvi človeku, ki je zapisan smrti.
Odgovorni ameriški uradnik, ki je bil priča ob rojstvu Kuo-mintnng« (nacionalistične stranke) in porasti, mu je napovedal smrt v nekaj mesecih. Smrt bo prišls v stokanju, ne z eninr u darcem. Komunisti ne bodo morda prevzeli vlade z oboroženo silo, ker ne bo treba. Ksiše-kova vlada je v procesu razkrajanja na fvoji f>oti vračanja v stanje fevdalizma.
Diskuzije o avstrijski mirovni pogodbi odložene
Marshall obdolžil Rusijo oviranja naporov za ekonomsko okrevanje Evrope. Molotov ponovil obdolžitev, da hoče Amerika zasužnjiti Avstrijo
London. 0. dec. — Zunanji ministri štirih velesil so, razpravljali tri ure o mirovni pogodbi za Avstrijo, a se niso mogli ze-diniti. Ameriški državni tajnik MarshiHl je natii sugeriral, naj se diskuzije odlože. V svojem govoru je obdolžil Sovjetsko u* nijo oviranja koopcracljskegu gibanja, čigar cilj je ekonomsko okrevanje in rehabilitacija Evro. pe.
Marshallu je odgovoril ruski zunanji minister Molotov. Ob dolžil je Ameriko, Veliko Brit«, nijo in Francijo, da hočejo zasužnjiti Avstrijo z ekonomskimi ukrepi. Marshall je odločno za-nikal obdolžitev.
"Vsi se zavedamo, kaj je na men ruskih obdolžitev," je rekel Marshall. "Namen je bil naznanjen. Sovjetska unija se je od* ločila za bojkotiranje prizadevanj za ekonomsko okrevanje Evrope Glede isjave .ruskega zunanjega ministra, da so sovjetski nameni in akcija v Av striji v prilog ljudstvu, ameriški program pa v škodo ljudstvu, hočem le ponoviti opazke, katere sem prej izrekel, da Molotov ne more niti sebe prepričati, du so njegove obdoliitve utemeljene."
Prvič, odkar se Jt pričala konferenca, jo Marahallov načrt prišel v ospredje v teku disku zljo mirovni pogodbi za Avstri jo in Nemčijo. Molotov Je ponovil obdolžitev, da sta Amerika in Velika Britanijo torpedi-rall sovjetsko avstrijski dogo vor glede nemške lastnine v Avstriji. Zapretll! sta, da ne bosta priznali avstrijske vlade, če bo odobrila dogovor. Amerika In Velika Britanija sts že večkrat demonstrirsli, da hočeta zasužnjiti Avstrijo.
Britski zunanji minister Bevln Je zanikal obdolžltve. Dejal je,
da on in njegovi kolegi hočejo vedeti, kaj Rusija prav za prav hoče v zadevi reparacij v obliki nemškega premoženja v Avstriji. Kadar bodo predloženi konkretni pogoji, se bodo lahko vršile diskuzije.
Marshall je bil sinoči gost Molotova na kosilu v palači ruskega poslaništva. Prišel je pol ure prezgodaj. Sprejet je bil prijazno in uljudno. Z nJim je dospel v palačo Lewis Douglas, ameriški poslanik v Londonu. O Čem sta MarshalMn Molotov govorila, ni znano.
Prej je Marshall priporočal zunanjim ministrom, naj skušajo najti pot za dosego sporazuma o mirovni pogodbi za Nem« čijo. Ponovno je naglasil, da se ne strinja z zahtevo Molotova glede ustanovitve centralne vlade v Nemčiji.
Veleporota obtoiila filmske pisatelje
Wsshington, D. C., 0. dec. -Federalna veleporota Je obtoži la deset filmskih pisateljev In direktorjev žaljenja kongresa. Vsi bori o postavljeni pred so dišče. Pisatelji in direktorji niso hoteli odgovoriti na vprsša-nnje, sli so sli niso komunisti, ko so /bili pred nekaj tedni zaslišani pred člani kongresnega odseka za neameriške aktivnosti.
lista "nelojalnih" grup objavljena
Federalni detektivi zbrali evidenco
Washington. D. C. 0. dec. — Federalni juatični tajnik Clark \p objavil listo "ntloialnih" organizacij. Klasificiral jih jt kot totalitarsko, komunistične, fašistične in prevratno. Liata u-ključuje 71 organIjuicIJ. Clark je dejal, da ni popolna.
Na listi so komuniatična stranka, so potniške organizacije, Delavska zveza, Odbor za demokratično akcijo, Zamorski kongres, Poljski delavski svet, Ameriška mladina za demokracijo, Kongres za civilne svobodščlne, Proletarsks stranka, Veterani Lincolnove brigade, Socialiatič-na mladinska lig« in več drugih.
Listo so sestavili člani po«eb-neg« odbor«, katere je imenoval predsednik Truman. Temu odboru Je bil« poverjena preiaka v« lojulnosti uslužbencev v federalnih dep«rtmentih. Načelnik ntfbor« je Keth W. Rtchard-son. List« je sestsvljen« na pod-l«Ki jaidutkov, katere so zbr«li federalni detektivi.
KAMPANJA PROSTOVOLJNE STEDNJE nviL SE MORA NADALJEVATI
Wsshington, D. C.. 0 det —
Člani Trumanoveg« živilskega odbor« so n«gi«sili, d« se mor« ksmpanj« prostovoljne štednje živil ne samo nadaljevati, temveč tudi razširiti. Le na t« n« čin se bo dežels izognil« vzpostavitvi vladnih kontrol, •
To pomeni, da bodo torki brez | mesa In četrtki brez jajc ostali1 v smislu priporočil predsednik« Trumana in žlvilskogs odbor«, dasl Jih večtns ameriškega ljudstva Ignorira Izdelovalci žganja in piva bodo ponovno pozvani, n«) znižajo porabo žita Pekarne bodo tudi pozvane, naj se prostovoljno izrečejo za znižanje porabe moke
Kden Izmed korakov bo rcst«v* riranje kontrol.
Pojavil« se Je nev«rno«t pomanjkanj« premoga In olj« to Zimo. Vlada Jo ž« omejil« lzvo/ premog« v f^ropo,
Kongresnik Wolverton, republikanec Iz New Jerseyjs in n«.
»dseka za meddržavno in zunsnjo trgovino, Je naznanil preiskavo pomanjkanj« premo K«, olj« in g«aolin«. Pričel« se bo prihodnji taden.
Trgovinski tajnik H«rriman je dal zagotovilo pred člani kongresnega (»dseka i z« b«nčne In denarne zadeve, d« kontrol« cen
Vlak svobode in delavski zakoni
Washington. — (FP) — Vlak svobode, n«ložen c važnimi dokumenti, ki predočajo razvoj «merlških svobodščln In pravic, se Je ustsvll tudi v glavnem mostu. Amp«k med važnimi dokumenti ni bilo op«ziti važnih listin, ki se tičejo delavskih pr«vlc, četudi so vl«dne oblasti obljubile, d« jih bodo uključile meri dokumente v raz«t«vne vo zovtf Vlak« svobode. Ju«tičn! tajnik Tom Cl«rk. ki Je sprožil idejo /« Vlak «vobode, je bil že v «vgustu opozorjen, d« v sa-/narnu dokumentov ni ničesar o delHVsklh pravicah. Clark je sicer takrat obljubil, da oe bo hiba popravil«, « doslej Je ostalo le prt obljübl, V«žni delavski dokumenti, ki naj bi bili uklju-čem, so Watfnerjev delavski za kon/Mto<meveltove Izjave o delavskih prsvic«h, protltrustnl zakon in zakon proti «odnijsklm prepovedim.
ne bo vzpostavljen«, če bo kon-Poljedeljski tajnik Anderson I gres odobril protiinflacijski prose Je po seji članov žlvllskeg« gr«m Trum«novo administrée» odbor« sestal s časnikarji R» j«. Republikanski temgresnlk dan jo kampanjo prostovoljne | «o naznsnil I, d« bodo obnovili | novo
Amerika naslovila noto Rusiji
Washington, D C , S. dec. — Državni department je naalovil noto sovjetaki vladi, ker
štednje živil Je označil za pro- kampanjo za znižanje dohodnin-j noče dati dovoljuj, za odhod Izkušnjo. Dej« I J«, d« bo mo sklh d.vkov, ko se bo kongres I žen «m «merlških drž«vlj«noy.
Izkušnjo Dejal } | rala vlada storiti nove korske, ¿t oe bo kampanja izjalovila
sestal na rednem
novem letu
/anedanju po I V Rusiji je čez 2d0 žen ameri ških državljanov.
A

PONDELJEK, 8. DECEMBRA
P B as V E T A
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT GLASILO IV LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POOPORNE
JEDMOTE of ud published by
Naročnina sn Zdruiaae dršneo (lavna CMto») te
m loto, $4U>0 u pol Uit. $2.00 m ¿out lot«; m Chicago la okolico Cook Co. NJO ca colo loto. $4.75 sa pol lota; «a inoeemstvo $11.00 Subscription rates: for the United State« (except Chicago) and Canada SMS fat ycor. Chicago and Cook County M M pov roar, foreign countries $11JS par T—*- t «	9 *
Com oglaaee po dogovoru. tlukuptsi dopisov Is aoaotoMb ¿Janko* so no vračajo. Rokopiai literarna vsebine (črtice. povesti drama, pesmi ltd ) aa rs»)o pošiljatelju la * slučaju, če jo prllaštl poštnino	x o •	■ i : . i o .
AdeerHaiof rata* on agr—mant—M—nailpta of oamasonicatiam and unaoiidted article» will not ba returned. Other manuscripts such as stories, plays, poems, ale« wiH bo returned to sender only when accompanied by self addreaao* end stamped envelope
2S57
aa esc. kar ima stik a PROS VETA 69 So. Lawndalo Ave^ Chicago 13. IUlaaCa
Se o zborovanju Z JI.
Naš zadnji članek o zborovanju Združenih narodov in1 "mrzli vojni" med Ameriko in Rusijo je bil precej pesimističen. Kar se tiče zborovnaja Z.N., v resnici ni moglo razočarati nikogar, ki zasleduje potek visoke svetovne politike. Zborovanje se je pričelo V težki atmosferi in se tudi končalo v» ne preveč dobrem razpoloženju, da se milo izrazimo. Ob prlčetku drugega zasedanja generalne skupščine sredi septembra je bilo sploh vprašanje, dali bo organizacija Združenih narodov prenesla krizo, ali se bo zrušila pod udarci diplomatične borbe med Ameriko in Rusijo še predno bo mogla shoditi.
, Piiznati je treba, da ta bojazen ni bila povsem prazna ali brez podlage. Že pred zasedanjem generalne skupščine so bile v tej deželi na delu sile, ki so odprto želele in svoje misli javno izražale, da je treba Rusijo prisiliti na kolena, na popolno kapitulacijo, till pa jo zlepa ali zgrda prisiliti na odstop iz Združenih narodov. Pristaši te ideje so šli še korak dalj in dejali, ako Rusije ni roo goče izriniti iz Z.N., tedaj naj pa Amerika začne paralelno graditi novo svetovno organizacijo "demokratičnih" narodov in se na ta način postavi za—"svetovno vodnico." V U antiruski blok bi seveda kvalificirale vse "demokratične" države izven sovjetske sfera. "Svetovni mir" bi bil potem zagotovljen, kajti na "naši" strani bi bila velika vojaška in gospodarska premoč in kar je glavno, tudi— utomske bombe!
Ideja za to psralelno ali dualno svetovno organizacijo je bila najprvo sprožena v New Leader ju, glasilu reakcionarnih socialdemokratov v New Yorku. Vsaj mi smo o tej ideji najprej čitali v tem tedniku, ki gs nekdo subvencira s težkimi tisočaki, kajti od naročnin» in malenkostnih oglasov se tako razkošen tednik ne more vzdrževati. Te ideje so se potem prijeli tudi drugi pristaši tvetovne hegemonije—ljudje, ki prisegajo na "miroljub-t" Tramanove wallstreetske zunanje politike.
$laAovL &
Ta tšt^M je očividno dobila precej zaslombe tudi v državnem dOpartmantu. Po vseh videzih se je s to idejo v žepu podala na IS. ameriška delegacija. Vsaj tako je bilo soditi po katerega je predložil zbornici državni tajnik George Manhall kot načelnik delegacije. Osrednja točka tega programa l« bila ameriška zahteva za ustanovitev "male zbornice" Z.N., ki naj bi ftalno zasedala in imela vse prerogative redne generalne zbornice Prozoren namen te točke je bil 1), da se Rusiji na indi-retten način odvzame pravica do veta in 2), da se jo s tem razoroži in onesposobi tn s tem tudi prisili na odstop iz Z.N. To je bilo I*»no tudi ruski delegaciji, ki je argumentirala, da bi bilo to kršl-tev Čarterja Z N
Namen te ameriške skeme je bil jasen tudi zbornici. In kljub temu, da je Amerika imela veliko večino držav v svojem žepu, ker se na eni strani gospodarsko večinoma odvisne od nje, na drugi se pa taki velesili ne marajo zameriti, ii ta večina na tej točki ni sledila čez drn in strn, marveč je ameriški predlog drastično modificirala. Na podlagi sprejetega predloga bo "mala zbornica" vršila v glavnem le funkcije preiskovalnega organa tn pazila, da ae kakšen morebitni mednarodni incident ne razvije do nevarne točke. V tej vlogi se bo "mala zbornica," ki bo trajno zaaedala, morda razvila v koristen organ.
Rusija je s svojimi sateliti vred napovedala bojkot tudi tej prikrojeni "mali zbornici" Po našem mnenju je Rusija s tem storila veliko napako, kajti zavzela je popolnoma ansrhiatično, to je skrajno individualistično stališče. Ako bo vsaka država storila tako, to je se pokorila le onim sklepom, ki so ji po godu, drugim sklepom pa vnaprej napovedala bojkot ali nepokorščino, bo efek-tivnoal Združenih narodov zelo omejena. To posebno velja za take aklepe, ki so kompromisnega značaja in ne enostavno diktirani po kaki velesili. Stičen bojkot je Rusija napovedala tudi glede dveh drugih sklepov tikajočih se grikc obmejne komisije in korejske
komisije za nadzorovanje »plašnih volitev.
*
Skoraj edina svetla točka tega zborovanja je bilo soglasje Amc rike In Rusije glede Palestine Na tej .točki sta obe velesili pokazal». da lahko skupaj delata. To je generalni skupščini tudi omogočilo, da je s potrebno dvotretjinsko večino lahko «prejela konkreten načrt, ne da bi si bila glavna anta^oniata v laseh. Bres tega sodelovanja bi bilo palestinsko vprašanje seveda ostalo na mrtvi točki, nerešeno, oziroma bi ae bila organizacija Združenih narodov znašla v kali, kajti Anglija ae je bila odločila ie prej, da odloži mandat in se do prihodnje jeseni umakne iz Palestine (¡lede tega je sicer upravičen dvom, kajti Anglija jef>r! reševanju tega vprašanja v Lake Succesau igrala svoje kaprice in palestinskemu odboru metala poletja pod noge, pri glasovanju pa ostala —nevtralns.
Z razkosanjem Palestine na židovsko in arabsko državo to vprašanje aeveda nI rešeno. Uo največjega glavobola bo prišlo, ko bo zaključek generalne skupščine treba »premeniti v meso In krt
O) tegs glavobola bo prišlo posebno po umaknitvi angleških čet iz Palestine, kar se ima zgoditi do 1. septembra l»4H Kot znano. Arabci napovedujejo "sveto vojno" proti Židom in po Implikacijah tudi Z N V Paleatlnl sicer že zda) teče kri. toda do odprte vojne med Arabci in Zidl zna priti prihodnjo leto, po odhodu angleške oborožene sile. V trm primeru bo stavljen na preizkušnjo ves ustroj Združenih narodov. Na preizkušnji bo predvsem sodelovanje med Ameriko In Rusijo. Za pomiritev Palestine in etabllranje rbeh palestinskih držav bo zaščitni svet najbrže pri illjen poslati tja zunanjo oboroieno silo. aeotojefo it kontingentov raznih držav. Tukaj je vprašanje, da-ll ae bosta mogli Amerika In Rusija sporazumeti glede sestave teh kontingentov. To vpra šanje, o katerem razpravljajo že par let. ie še na mrtvi točki In zaščitni svet brez mednarodne policijske sile.
Ako *e bosta Amerlkrun Rusija prihodnje leto mogli sporazuma U-J točki, kaJfcvVmii iti Palestino in
Sta»
Bivši Kanadčan našel srečo ▼ novi Jugoslaviji
Zagreb. — Cenjeni gL tajnik
SNPJ in glavni odbor!—Najbrže se boste začudili, ko prejmete moje pismo in spoznate kdo Vam piše. (Br Begovič je bil nekaj časa tajnik društva 558 SNPJ v New Waterfordu, Nova Škotija, Kanada, pozneje pa član društva 7U*—Ured.)
Javljam se Vam, da sem živ <4n zdrav in sem srečno dospel z družino v našo krasno, srečno, veselo novo Jugoslavijo. Ponovno poudarjam, da sem neiz merno srečen v Jugoslaviji in počutim se tako, kakor da bi se na novo rodil. Svoje sreče ne bi zamenjal za nobeno stvar na svetu in če bi mi kdo dal vso Kanado, se ne bi hotel vrniti
v	njo! .
Tu sem dobil dobro službo. Oddelili so me v tovarno za čevlje v Zagrebu, kjer delam na itroju in imam dobro plačo. Vsi kvalificirani delavci dobro slu-žijo. Zelo mi pride prav Ui, ker sem se te obrti naučil že v Kanadi. Tudi stanovanje imam krasno, kajti živim v Stepince-
vi	palači.
V Jugoslavijo sem šel s prvo skupino povratnikov . meseca maja. Tedaj so se Širile govorice v Kanadi, da nam bodo v Jugoslaviji oblasti vzele vse stroje, pohištvo in druge stvari, ki smo jih vieii s seboj v domovino. Prav tako so širili propagando, da nam bodo pobrali naše dolarje. Ko pa smo dospeli v Montreal, so kukavice lagale, da nas bodo zaprle kanadske oblasti. Kck> je širil tisto propagando? Razumljivo, da ne prijatelji Jugoslavije, ampak sovražniki.
Kanadske in jugoslovanske oblasti so s povratniki lepo postopale, da bolje ne bi mogle. Vsa se je izvršilo v najlepšem redu. Ko smo dospeli v Reko, nas je bratsko pozdravilo nad 20,000 ljudstva z vladnimi zastopniki na čelu. Nato so nas z dvema pa mikoma odpeljali na oddih v Opatijo, kjer so nas nastanili v krasnih hotelih in oblasti so plačale vsem za hrano, stanovanje in druge stroške.
Kakor sem omenil, jugoslo vanske oblasti so nam šle v vseh ozirih na roko in namestile vsakega povratnika v kraj z vsem pohištvom vred, kateri je bil o-značen na potnem listu. Za vse strpške s prevozom v Jugoslaviji je plačala jugoslovanska vlada, uredila druge stvari in preskrbela stanovanje. Vsi so nam šli tako prijazno in bratsko na roko, das ne morem opisati. Vsak poedinec je Šel tja, kamor je ftelel.
TUkaj navajam moj primer. V Kanadi sem se odločil za Slavonijo, toda ker v Slavoniji ni tovaren za čevlje, so me informirali v Opatiji, kjer smo se registrirali, da v Slavoniji ni takih tovaren, pač pa v Zagrebu in 8loveniji. Odločil sem se za Zagreb, moji hčerki pa so preskrbeli službo na Reki, kjer je tajnics direktorija Jugoslovanske parobrodne družbe.
Hčerka je takoj U Opatije od-Us na progo šamac—Sarajevo in postala udarnica ter bila odlikovana Ko je druga skupina kanadskih povratnikov dospela v Reko. so jo mnogi vprašali, če Želi iti nazaj v Kanado, a ona jim je odgovorila, da se ne želi več povrniti v Kanado. Zelo sem srečen, ker je tudi hčerka zadovoljna v novi Jugoslaviji* zelo pa mi je žal za drugo hčerko, ki je ostala v Kanadi, a pomagati se ne da. ker le pač teka usoda.
Zaključujem in Iskreno pozdravljam glavni odbor SNPJ In članstvo.
Mllaa J. Bogov**.
Robert Schuman, novi francoski premier« aa rmzgovarja z vinarji na časnikarski konferenci. Slavkarjem je zagrozil, da b6 njegova desničarska vlada aaatopUa proti nJim tudi s silo "V sla čaju
O razmerah in splošnem položaju
proti državi katoliški duhovniki, s katerimi pa bo ljudstvo prej ali slej temljito pomelo. Detroit, Mlch.—Po dolgem ča- Čudim se, da ljudje še vedno su sem zopet prijel za pero, da'nasedajo katoliški duhovščini, izrazim nekoliko misli o današ- a
NAROČNIKOM
Datum v oklepala, aa primer (Dec 91. 1947). poing vašega Imena aa naslovu pomeni, da vam la s tem datumom potekla aasočalaa Ponovite )e prave d» «a vam Hat aa ust art
njem položaju.
Sodeč po pisanju mestnega časopisja in poročilih radijskih oznanjevalcev, so naši funkcionarji v Washingtonu postali ja-ko nervozni in ne vedo, kaj bi počeli: ali naj najprvo potolažijo Evropo z ameriškimi dolarji, ali ustavijo navijanje cen in bližajočo se depresijo doma. Sedaj se je ameriški kongres sestal k izrednemu zasedanju, da reši ta problem.
V	Italiji in Franciji se dviga delavstvo proti nazadnjaškimi vladami, katere so postale lutke ameriških bankirjev pod krinko Marshallovega načrta. Truman pa toči krokodilske solze nad siromašno Italijo, Francijo in Avstrijo in praVi, če jim ne pomagamo z dolarji, jih bodo "rdeči" pocitrali v svojo malho.
Naj se ameriška vlada prizadeva z vsemi močmi in sredstvi, kapitalističnega reda v Evropi ne bo ohranila, ker mu je že odzvonilo. Sicer pa se ni čuditi, da evropska ljudstva ne marajo kapitalizma, kajti kjer gospodarijo ameriški kapitalisti, tam cvete korapcijf, kaos in črna borza, dočim v državah v sovjetski sferi vpliva gradijo in si ustvarjajo nov zadružni red, novo in lepša življenje. Oni se dobro zavedajo, da kar si bodo sami ustvarili, bo njihova last, njim v korist in da jih ne bo nihče več izkoriščal.
Kaj pa je v ozadju Marshallovega načrta? Nič drugega kot zasužnjenje evropskih držav od strani ameriških kapitalistov kajti ameriški bankirji ne poklanjajo dolarjev radi njih dobrosrčnosti, ampak zahtevajo povračilo z obrestmi vred. Za-osnovanih 20 miljard dolAjev, če jih kongres odobri, bo pomenilo velikansko breme na ramah evroR^kega ljudstva. , Pa phglejmo Jugoslavijo. Ta majhna država je bila silno prizadeta v vojni In doprinesla ne izmerne žrtve v borbi za svobodo, toda dSnes junaško jugoslovansko ljudstvo neumorno gradi, popravlja in osnuje državo na zadružSi podlagi. Po vsem krajih raste nova industrija, vasi, mesta, ceste, železnice. Ta država je tudi stabilizirala svo je finance irt dinar ima zdravo valuto. Radi tega se ves svet čudi in promillja. kako je to mogoče.
V	Jugoslaviji so danes na krmilu pošteni in sposobni voditelji, kateri vodijo ljudstvo po pravi poti in ža danes žanjejo us pehe na vseh straneh Seveda, tudi Jugoslovanski na» od ima omahljlvce in nasprotnike, kateri skušajo zavirati napredek, toda njih intriglranje se bo razblinilo. Najbolj ščuvajo narod
Gremo v Anieriko
Josapfc Irman (Akron, O.) (Nadaljevanje)
driavt tedal bo morda prebit led za izravna nje tudi drugih konfliktov med obema silama. Ako ne pride do tegs. se bo prepad etablirati obe novi med njima še bolj povečal.
katera jjh je vedno izkoriščala in držala v temi. N࣠narod je vedno garal za duhovščino in davke, toda mlajša generacija se ji ne bo dala več izkoriščati in bo šla naprej po začrtani poti tér uživala sad svojega dela.
Najgršo propagando proti novi Jugoslaviji širijo izdajalci, ki so pobegnili v Italijo, Avstrijo, Francijo in druge države. Nekateri sedaj prihajajo tudi v A meriko in so že pričeli z blatenjem svojega natodcu... Toda. do sedaj še ne žanjejo uspehov in jih ne bodo tudi v bodočnosti, kajti ameriški Slovenci smo dobro f)oučeni kdo so ti izrodki. Dolžnost nas vseh je, da javno nastopamo proti tem demagogom in jih pokažemo v pravi luči. t
Dobro in koristno delo v prid stare domovine vrši med nami organizacija SANS. Vsakdo bi moral biti član te organizacije in jo podpirati moralno Jn finančno.
Naša vlada v Washingtonu si jako glavo beli, kako bi brzdala in kako obdržala ogromno ameriško maso v temi, tako da jo bo lahko še nadalje kontrolirala in izkoriščala. Sedaj silno strašijo s komunizmom. Sicer pa je to strašenje že stara stvar. Ko smo bili še otroci, so nas strašili v šoli s hudičem in peklom in nas vzgajali za hlapce.
Pred 40 leti, ko sem prišel v Ameriko, sem prinesel iz Nemčije socialistično prepričanje. Tedaj sem misli}, da sem prišel v svobodno deželo, v kateri lahko vsakdo po svoje misli in da ima radikalizem vso priliko. Res da smo lahko svobdbno govorili v naših klubih in unijah, če pa si v tovarni povedal, da si radi-kalec, socialist, te pa je kdo hitro zatožil delovodji in izgubil si delo. Ves ameriški propagandni aparat je pobijal socializem in strašil ljudstvo, da socialisti ti vzamejo vse. Tudi med nami je bilo tega strašila v precejšnji meri. Pri nekaterih rojakih še stanovanja nisi dobil, če si pristopil k SNPJ ali v socialistično stranko. Torej smo imeli že tedaj, pred 40 leti, vsakovrstna strašila, dasiravno takrat še nI bilo v Ameriki dosti slišati o komunizmu, prav tako še ni obstojala organizacija CIO.
V tistih časih pa je postala strašilo v ameriški javnosti or-ganizacija IWW. ki je imela glavni sUn v Seattlu, \Vash. Njen voditelj je bil William Haywood. kateri je pobegnil v Rusijo in tam umrl. Tu je bil obsojen na 20 let zapora.
Torej smo imeli strašils ž» pred mnogimi leti, ko komunizma ni biki ne v Rusiji in ne v Ameriki. No. danes pa dan in
noč strašijo ljudstvo t komuni/ mom. |n picer samo zato. da ga drže proč od napredka in ga za-
France je nato pristavil, da bo nekaj časa še potrpel, sicer pa tudi šola nekaj velja. Vprašal sem ga, zakaj dela pri kompa-niji mesto pj-i svaku, nakar mi1 je razložil vso zadevo..
V jsetek zvečer nas je obiskal Francetov svak John. Menda se ni že dolgo časa obril, ker je bil precej podoben ruskemu mu-žiku. Dasiravno je bil star okoli 40 let, je zgladal nad France mu je povedal, da sem njegov prijatelj in prišel za njim v gozd za delom.
"Se bo že kaj dobilo, samo počakati Je treba teden ali dva, da uredim novo pogodbo s kompa-nijo, potem pa bomo imeli vsi dovolj dela za leto, dve ali celo vee. Če pa hočeš takoj začeti delati, pa te bom priporočil pri kompaniji," je resno govoril in nam dajal upanja.
Svak se je zapet pripeljal čez teden dni in nam sporočil, da Že nima podpisane pogodbe z družbo. Ko je odšel, mi je France dejal, da mu ne verjame ki da
ie samo polen obljub, zato i i >ilo najbolje zame, da pričnem z delom pri kompaniji in se malo privadim gozdarskemu delu. Tako sem tudi storil. Vprašali so me, če bi hotel delati s konji, kar pa sem* odrekel, ker delo s konji me ni nikdar veselilo, kajti v domovini me je nekoč konj ugriznil v roko, ko sem se mu približal. Vseeno so mi dali drugo delo. Čistil sem z drugimi goždarji vred grmovje in izrivnaval zemljo za podaljšanje gozdne železnice. Pri tem delu mi ni drugega ugajalo kot svež zrak in izvrstna hrana,
Čez dva tedna pa je končno Francetov svak podpisal pogodbo s kompamjo, neka*- sem pustil delo pri kompaniji in se njim odpeljal v gozd. Z nama *a šel tudi France. Kake pol ure hoda od gozdne železnice smo se ustavili v bližini potočka» kjer je bil njegova i>arcela za posekan je. Najprvo je bilo treba postaviti kempo ali kočo. France se je na večer odpeljal z vlakom v naselbino, jaz pa sam ostal pri Johnu v koči. Razkazal mi je bomo pohištvo in avtomatično puško, na katero je bil zelo po nosen.
Ni bilo prijetno živeti v notranjosti gozda. Johnu sem poto-
U\ o komarjih, ki so me nepr, stano nadlegovali, on pa j* ae jal, da se jih bom že privadi "ko boš izgubil tisto mestno ko ža Njegov odgovor, da s bom že privadil komarjem, s mi je zdel zelo neumen i spomnil sem se na tisto zgodb co o Ribnieanu, ki je skušal pr vaditi konja, da bi jedel pn prot. ; . v
še mak) sva kramljala, naki sva legla k počitku. Poleg p, stelje je položil puško, češ, « mora biti človek vedno priprav l)en na nevarnost.
Prve noči sem zelo slabo spa Če me niso pikali komarji, < mi budile spanec pa razne živ; li, ki so stikale in vohale za hr no, zaeno pa evilile z različnir glasovi. Johnu sem tudi o te potožil, a njegov odgovor je t vedno isti, češ, se boš že priv dil.
Zgodaj zjutraj je prvi vstal t in skuhal čaj, kateremu je pi mešal nekoliko konzerviranj mleka. Tu in tam je spekel ; priboljšek nekaj "pajkekov", i južno in večerjo pa sva pojed malo salame ali špeha ter si kruh, Id je kar pokal pod zobn kajti bil je star več dni. Glavi hrana pa je bil fižol ali pa r Ker |M je bila v juniju veli! vročina, je čestokrat fižol ra toplote pričel plesneti, predi sva ga pojedla. Nekoč sem uprl in ga,nisem maral jes češ, da je zdravju škodljiv, k je plesniv.
Johnu to ni bilo po godu in odgovoril, da smo mestni {)ud res razvajeni in "cvirnasti Kljub tOmu pa sem zaenkrat i žel odrekal radi p lesnobe. E krat ali dvakrat na teden pa s< imela za priboljšek tudi hreno ke ali "vinaree", ali ps kal drage vrste neokusne klobas Tedaj bi pojedel s slastjo kari li, kajti ie po nekaj dneh biv nja v gozdu sem dobil tako sla da bi pojedel še enkrat tolil kot poprej.
Nekoč sem omenil Johnu, < bi šla na lov in ustrelila kakšr ga zajčka, divjo kokoš ali pa < lo srno, da bi imela meso za p boljšek, on pa mi je nejevolji odgovoril, da se ne splača trat časa z lovom in kuhsnjem.
(Dalje prihodnjič.)
eno pripravljajo za tretjo svetovno vojno. Toda tudi ta nevihta bo prenehala, ko bodo ljudja spregledali in se otresli strahov.
Anton Jar ca.
Razni komentarji
Belllngham. Wash. — Joseph Irman iz Akrona, O., je v Pro-sveti z dne U. nov. povedal Kreku nekaj prav slanih in jedrnatih. Morda se ta gospod nauči, da so zdaj drugi časi tudi v dolarski Ameriki in da niso uničene ideje tistih prvih Američanov, ki so se bili uprli nadvladi Angležev.
Miha Krek je nedvomno učen mož in dobro ve, da se je rodila ta dežela na krilih revolucije. Ustanovili so jo puntarji, delavci, kateri so se uprli proti svojim gospodarjem zaradi izkoriščanja. Tiato pismo, ki so ga spisali ti puntarji, Še danes obstoji kot važen zgodovinski dokument Zedinjenih držav in se imenuje Izjava neodvisnosti.
Rad bi opozoril Kreka in vse njegove somišljenike na dejstvo, ds so bili tisti Američani, ki so spisali gori omenjeno izjavo, enako revolucionarnega duha kot jugoslovanski partizani! Prvi in drugi bi pihali s svojimi življenji. ako bf bili poraženi v boju.
Dna 17. nov. as )e sestal v shingtonu izreden kangraa, ki ga jo sklical predsednik Truman «aradi pomo* evropskemu Ijvd Stvu Ne vsemu Ijvdotvu, ampak le onemu v sapndni Evropi, katero še nI pod komunističnim vplivom. Da bo kongres odobril
njegov predlog, je skoraj gol vo. Drugo bolj važno vprai nje pa je, ali bo odobrenje si žilo svojemu namenu . . .
Narodi, ki nimajo lastne prograata in ne volje za reko strukcijo, kot jo imajo v Ju* slaviji* si ne bodo dosti pomot li z ameriškimi dolarji, prav I ko ae bo ameriška pomoč usi vila črnega trga, marveč gs še povečala! Koliko se je žrtvovalo za Italijo! Toda izbo šanja ni nikjer! Ameriškemu r rodu se previdno prikriva ri ničen položaj, zato večina ve, kaj je kaj in meni, da bc nekaj živili vse v redu . ..
Zakaj noče naš državni c partment izdajati potnih li«t za Jugoslavijo? Ali vedo zal ne tukaj rojeni Americar Dvomim. Ali vedo kongresi ki? Naša slavns vlada zato r če izdajati potnih listov, ker mara, da bi se Američani prep eali na licu mesta o velikem t lu in napredku, ki se danes vaja v Jugoslaviji, dočim via v deželah, ki na» pod vplive Rusije, velika korupcija cr trgi in breedelje Bai sed»J ■ šim po radio o novih izbrun v Italiji in Franciji
Ali ne bi bilo bolje za nas vi ako bi se naša vlsda spi*""« časov, ko se Je rodila U mor na dežela, naša nova Kdo le jo ie naprsvil mog^ Ali tedanji angleški vM") Ah niee MU panterji thrU. * postavili temelje tej *** katerih j# rastls In pi^sU Proti Idejam in duhiiMeh ^ tarjsv sedaj de^r ^ ^ da m zaeno skuša **in (Dalje na t
rvnriJEK, 8- DBCgMBHA 1947
PROS V BT A
PRIMORSKE VESTI
zgodovine in filozofije do ekonomije, književnosti in umetro sti. Borba tržaških visokošol-cev za demokratizacijo univerz, za socialne reforme, za nove učne načrte, za odpravo narodnostnega šovinizma in za izboljšanje fakultet je v tesni zvezi z borbo demokratičnih množic vsega sveta za boljšo prihodnost.
Ljubljana, 26. nov. Kulturno nasilje
p-i sv Marku v Trstu je mlajša suma nabrala knjige in u-gtanovila svojo knjižnjeo, ki šte-
*	seda, nad 500 zvezkov. Knjrc* lL žal te zmerom životari v Majhni, bedni baraki. Ravna-¿Hftvo obrata ima gluha ušesa « prošnje in potrebe delavstva. »favcl pri Sv. Marku imajo tu-
di svoj poseben k[ožek>	, GozdfrstVO TiA
Žh1 žogo in vse druge stvari me rajo hraniti na svojih domovih Pač P» j« gospod Cosulich ^ ustanovil poseben krožek, imenoval vse krožkovno vod-gtvo docim je zaupal tajništvo bivšemu fašistu Renatu Ruggie-hju ki je bil svojčas vnet funkcionar "Dcpolavora". Delavci pa D<? marajo ničesar slišati o tem krožku, ki spominja na funkcio- tijstva, poljedelstva
narje nekdanjih fašističnih dru-
štev.
Ta Cosulichev protidelavski krožek ima svoje prostore v uli o San Francescoi V knjižnici so knjige bivšega "Dopoiavora". Kadarkoli se delavci v teji ali o-ni zadevi svojega kulturnega življenja obračajo na gospoda Cosulicha, jim ta odgovarja: "Saj je že tam vaš krožek. Vse dobite brezplačno. Vpišite se vanj!" Te besede spominjajo na fašistične čase kulturnega, političnega in gospodarskega nasilja. Sramotno je, da se morajo še danes delavci zbirati v delavnici. ee se želijo pogovoriti o svojem kulturnem delovanju. Delavstvo in mladina ladjedelnice pri Sv. Marku se bodo vztrajno borili za svoje kulturne pravice, glede katerih so še zmerom občutno prikrajšani in zapostavljeni.
* • »i ) .v	.«
Dovolj je policijskih šikan!
•«.*■■ i. H. i	»
Dne 11. novembra je civilna policija iz Bazovice vdrla v stanovanja Antona Zofecar Ivami Kosmača, Jožefa PetarosS in Lovrenca Družine v Borštu. Odtlej se podobni dogodki ponavljajo po vsej tržaški okolici. Dne 16. novembra je civilna policija lurovo napadla mirne Križane, ki so hoteli počastiti spomin padlih v borbi proti fašizmu. Dne 17. nov. so policijski orga «i vdrli v hišo tov. Mire iz Križa pri Trstu. Zahtevali so, da prizna, da je bila partizanka Dne 16. novembra se je pojavila policija v Ricmanjih in obkolila hišo, kjer so imele žele svojo konferenco. Ko so bili zaman poizkusi policijskih organov, da bi s silo odstranili žene, je komandant končno dovolil, da se •estanek lahko vrši, vendar sa-no za pol ure
Isti dan so civilni policisti grozili tajnici ženske organizacije Alojziji Lavriha v Dolini, češ da imajo tudi zanjo še na razlago primerno "luknjo". Tudi v Dragi so stikali po hišah in Nadlegovali ljudi. Dne 17. nov.
*	civilni policisti motili zborovanje Slovansko-italijanske pro-tifasistične unije v Gabrovcu Zahtevali so od predavatelja do ♦oljenje, pa so ljudje odvrnili
so ga sami povabili v vas. Ko
*	predavatelj vračal domov 8a je policija ustavila in ga pod pretvezo, češ da noai orožje Po iskala. Vše to kaže, kako je v*a politika anglo-ameriške vojaški* uprave zadnje tedne na P*'jena k boju proti Slovansko-'talijanski antifašistični uniji in Vi*m množičnim organizacijam Ljudstvo pa je sito teh nadlego VanJ »n terja, da takoj preneha
Policijske šikane.
Borba slovenskih in italijanskih demokratičnih visokosolcev
■
loh™ nima svojih prostorov. Tržaikera ozemlju
Gozdna površina Tržaškega ojemlja znaša qkoli 23,000 ha. V normalnih prilikah bi bila letna pcoLzvodna zmogljivost teh goz de« okoli 40,000 kubičnih metrov lesa. Na Tržaškem je gozd najtesneje povezan s kmetijo, s*j oenačujejo gozd upravičeno kot najboljšega zaščitnika kme-
Gozd zadržuje vodni zaklad za drugo rastlinstvo, ko nastopi doba suše, omejuje pa tudi odtekanje deževnice. Svojo veliko vodno rezervo oddaja gozd pozneje v obliki velikega izhlapevanja, ki ima zopet svojo posledico v povečani zračni vlagi. Je pa gozd tudi izvrstno sredstvo za ubla-ževanje sile vetrov, kar velja tudi za burjo. Za obrambo pro-vetrovom zadoščajo ozki gozdni pasovi, široki 10 do 15 metrov, z medsebojno razdaljo 100 do 500 metrov. Brez najtesnejšega sodelovanja vsega našega kmečkega prebivalstva glede izpolnjevanja načrtnega gozdarskega porograma ne moremo misliti na to, da bi lahko dosegli prave uspehe in koristi dviganju In razvijanju goz darstva.
V tržaškem radiu ni mesta za Cankarja
Ivan Cankar, čigar umotvori so prevedeni v vse kulturne jezike, mora v tržaškem radiu molčati. Odločna borba tržaškega slovenskega, hrvatskega n italijanskega demokratičnega prebivalstva bo znala tudi Iva-
kmalu godni za zakol, dočim se bodo pozneje cene zopet dvigale. Vsekakor se opaža politična tendenca, prikazati Italijo kot ono državo, kjer bodo zaradi padanja cen kmalu boljše gospodarske prilike, kar naj vodi Tr-žačane do spoznanja, da bi se čim bolj navezali na gospodarstvo Italije. Po drugi strani pa se opažajo ovire glede tega, da bi prišlo jugoslovansko blago na tržaški trg. Onemogoča se prodaja proizvodov tržaške industrije Jugoslaviji.
Če s tega vidika gledamo odpuste, potem lahko izluščimo v njik politiko ostre gospodarske borbe proti naprednim vzhodnim državam. In bistvo te politike je v tem, češ da Trst ne more gospodarsko živeti brez ameriške pomoči, ki naj bi je bilo deležno tudi Tržaško svobodno ozemlje. Končno ne smemo prezreti, da je pri tržaških delodajalcih zmerom prevladovala težnja po odpuščanju delavcev, da izsilijo na ta način iz brezposelnih delavcev priprav-
Ef"Cankarju priboriti umetni- ***** »■ <*e£ v «m neugod-ško domovinsko pravico na Svo^n«P*ih gj*™ in mezdnih po >odnem tržaškem ozemlju in
slovenski in italiajnski demona tirni visokoiolci v Trstu «"jo za demokratizacijo trža
univerze. Znano je, da tono^okje med profesorji in ne-'nmi vseučiliškimi skupina * ''paziti sledove fašizma in fa Jajčne miselnosti. Se zmerom tržaški univerzi mesta za vanje tistih teorij \p tisti »gij. ki jih je svojčas faši 'dstranil iz učnih načrtov * je bal, da bi vseučiliška i/vedela za resnico. I< tliški prostori so še zme pm torišče spoznavanja in šlr-po tvor Jenih znanosti od
lov" (beguncev) v "mučeno" Istro. In vsi ti izražajo zado-i voljstvo, ker so se vrnili nazaj. Tržaško ljudstvo pa danes dobro ve, kdo izvaja teror na področju Samostojnega tržaškega o-zemlja. V Križu pri Trstu so v nedeljo dne 16. novembra najbolj zagrizeni policisti pretepali in zapirali ljudstvo, ker je hotelo proslaviti spomin svojih junaških sinov iz narodno osvobodilne borbe.
Ozadje delavskih odpustitev
V zadnjem času so pričela lažna tržaška podjetja odpuščati delavstvo, češ da nimajo dovolj likvidnega denarja za izplačevanje mezd. Vsi pa dobro vedo za mastne dobičke raznih podjetnikov v času naraščajočih cen. Vsi razlogi pa govorijo za to, da je vzrok teh odpustitev nekje popolnoma drugje in da so v ozadju gospodarski in politični interesi. Res je, da so nekaterim predmetom v zadnjem času padle cene. Padla je n. pr.
Glasovi iz j naselbin
(Nalaljevanja f S. «liani,) stvu duha onih prvih gospodarjev, ko so bile%Združeae države kolonije angleških plemenita-šev.
Zmerjanje s komunizmom in strašen je duševno nedoraslih re vežev presega že vse meje. Kaj pa je tako strašnega s komunizmom? Meni se zdi, da je ta "po-sast" gola domišljija na duhu u-bogih ljudi. Če je komunizem to, kar se odraža v Jugoslaviji in drugod, potem dvomim, da ga bo naš kungres ustavil. Za nas bi bilo najbolje, če bi se lepo potolažili in sprejeli to kar je: spremembo gospodarstva! Skupno ali kooperativno gospodarstvo za blaginju vseh, ni nobena nova doktrina.
Tak "komunizem" kot ga izvajajo v vzhodnih evropskih državah, je le kooperativa v večjem obaegu. Seve, to je v nasprotju s kapitalizmom, kateri bazira cena masti, ker bodo' prašiči delnicah posameznika, katere
' mu donašajo velike profite. Tudi v kooperativi so delnice, razlika pa je v tem, da je delničar v kooperativi tudi kupec. Depresijo smo imeli zato, ker ameriško ljudstvo ni lastovalo dobrin, kot jih v državah, kjer je splošna državna kooperativa. Državljan je zaeno lastnik in delavec. In kdor si te sliko pra vilno predstavi, mora priznati, da Je tako gospodarstvo najbolj pravično. Proti takemu gospodarstvu so le oni, ki laatujojo ogromno naravno bogastvo. Pozabiti ne smemo, da so obstojale kooperative še pred no je bila odkrita Amerika.
Oasrge Gomile.
)rav tako tudi v tržaškem radiu.
Odklonjena dvorana
Zveza antifašistične mladine ,e zaprosila pristojni urad v Trstu za dvorano, kjer naj bi bil ustanovni kongres Zveze anti-fašistične mladine. Prošnja pa « bila odklonjena. Tudi ta no-odklonitev s strani zavezniške vojaške uprave ne bo zlo mila odločnosti antifašističnf mladine Tržaškega svobodnega ozemlja v obrambi svojih pravic.
*
Bomba na časopisni paviljon
Dne 14. novembra sg neznani zlikovci podtaknili steklenico s tritolom pod paviljon za proda jo čaaopitov, ki je na zgornjem delu Šentjakobskega trga. Ob eksploziji Je bil paviljon popolnoma porušen. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Atentatorji so lahko zbežali, četudi je v bližini policijska tsražnics. Podoba je, da si bo moralo ljudstvo samo pomagati.
1 gojih. Tržaško razredno zavedno delavstvo pa je toliko zrelo, da se bo naprej borilo za gospodarsko povezanost tržaškega svodonega ozemlja z naravnim gospodarskim zaledjem, predvsem pa z FLR Jugoslavijo.
Razne novice
Posestnik in mesar Ivan Ober-snel v Lokvi si je v trenutku duševne neuravnovešenosti prere-zal vrat z britvijo in obležal ne giben na tleh. — V tržaških zaporih Coroneo se Je obesil z dvema obrisačama na okensko o-mrežje 32-letni Aleksander Di Pabello. — Z drugega nadstropja hiše št. 26 v ulici S. Frančiška je skočil 25-letni Ljubomir Furlan, doma iz Kopra. Zdrav niki upajot da mu bodo rešili življenje. — Drzni roparji so vdrli v hišo Anton Benčiča Pastoranu Št. 1 ter s samokresi v rokah pretaknili vse stanova nje. Odnesli so razno zlatnino in denar v skupni vrednosti 150,000 lir. — Neznani tatovi so odnesli iz slaščičarne v ulici Pa lestrina 4. razne slaščice, vred ne okoli 40,000 Ur. Policija n izsledila noberfcga krivca.
Lokalna gospodarska podjetja v Ptuju
Ptuj.—Tudi MLO Ptuj je že kmalu po osvoboditvi prevzel v svojo uprsvo sli nanovo ustanovil več gospodarskih podjetij lokalnega pomena. Tukaj Je bil teren še ugodnejši kot marsikje drugod, saj Je ostalo za nemčur-in Nemci, ki »o v zavesti krlv-* strahopetno zbežali ali pa Jih e dosegla roka ljudske pravice, več obratov, ki so prvotno pod upravo nsrodne imovine, nato )a pod upravo Mestnega ljud-kega odbora Ptuj tvorili osnovo zs testsv In rstvoj mestnih gospodsrskih podjetji.
Mestne obrtne delavnice so trenutno pač najvažnejše loksl-I mestno podjetje. S tvojimi oddelki vodovodne inštalacije, strojnega ključavuičsrstva, kiju čavničsrstva, kleparttvt, elek troinštalacije, žage, mizarne ter >arvarne in apreture uspešno so-eluje pri Izvtjtnju Investicijskih planov ne samo v okraju, temveč tudi l*ven njegovth me Soudeležba pri eTektrlfika ctji v okviru DES-ovega elek-trifikacijskega plana, prevzemanje Inštalacij vodovodov In cen tralnih kurjav v Ptuju, Ormožu. Mtjlperku, Ljutomeru, Mur «ki Soboti In v Mariboru kaže zdravo Jedro tegs podjetja Ko bosta ključavničar*! delavnici
a
nota
99
Nova
Znani Istrski CLN (Comitato liberazione Nazionale) je zopet sprožil neko novo "noto", ki Jo je naslovil na italijansko vlado ter na organizacijo Združenih narodov. V tej "noti" se nava ja, da "tisoči družin" čakajo na dovoljenje, da bi se preselili v Italijo. Zaradi tegs vsebuje "nota" prošnjo na • varnostni svet Z. N., nsj pri Jugoslovan* ski vladi posreduje, da bi na podlagi mirovne pogodbe Izdala do 15 decembra t. I. zakon o opciji istrskih Italijanov za Itall jo. Tudi naj bi se imenovala posebna italijanska delegacija, ki naj bi jo poslali v Istro, da bi jamčila svobodno preselitev op-tantov v Italijo. Glavni cilj tek in podobnih "not" je neprestano blatenje nove Jugoslavije. Vsi ps vedo, da so tisti Italijani <z Istre, liti sc to že
ki so imeli namen pr v De Gasperijevo I ta lijo, davno storili, predno je stopila v veljavo mirovna po-godba. Čudno je le, da se dan
IZ
pov
in
na
V
zaaruzn
Staro častitl^vo zgradbe na Tvrlevi cesti » v LJubljani je IZOS uredil ta internat za za družne tečajnike, da bi čimpre vzgojil nov ¿¿družni kadet, ki bo pravilno razumel naloge vloge natega zadružništva planski igradnji naše držav» Sedanji trimesečni te*aj za tečajnikov >e namenjen ta Ujt govsdjc k»etijaklh nsUvnp-prodsjJtih zadrug. Tečajniki te u< < tudi bla«08«snatvs. pisrtra nja, korespondence, matematik* Itd Tako bodo dobili pregled nad vsem zadružnim delava njem. Razen predavanj imap> tečajniki tudi učne krožke, ki jih vodijo spretnejii tečajniki Življenje v uUernatu je upo njeno t učencem Qb nedeljah pa as tečajniki udeležujejo prostovoljnega dela pri graditvi so ve ceste v Trzinu, Vas težave premagujejo tečajniki v prepri-
__ čanju, da bodo koristili skupno-
dsn vrsčs neiteto ieh **Etu-1 ttl kot delavci v zadružništvu.
predvidoma a letom IMS prešli
po možnosti na ssrialno izdelavo nekaterih artiklov kovinske industrije» bo dana podjetju prutta pot za postopen prehod k industriji. S tom sc bodo že leta 1948 začeli amortizirati investicijski izdatki za adaptacijo novih delavnic na Bregu, ki so bile življenjska nujnost: v novih delavnicah bo dobil naš delovni človek lep, čmt m zračen delovni prostor. Barvarna sicer še ni vključena v tn aelitveni plan, imamo pa upravičeno upanje, da si> bo to vprašanj* rešilo ugodno v sklopu snujočega s tekstilnega podjetja združene predilnico (novogradnja), tkalnice in barvarne leta 1D48 in končno tako odpravila kulturne sramota v sredini našega mesta (bivši Siros).
Vseh šest poslovalnic podjetja Mestne gostilna je bilo prevzetih od prejšnjih Isatni-kov. V teh poslovalnicah pogrešamo iniciativnosti in one gibalne sile, ki bi jih uspoHobila ta res dobro in kulturno postrežbo Doserunje tega cilja taviai pač od prevzgoje ljudi, ki delajo v tem podjetju.
Mestna ekonomija razvija tvojo delavnost predvsem na zemlji, ki je prišla v občeljud-sko imovino iz rok nemčurja Orniga in grofov Herbei stajnov.
Podjetje za zgradbe upravlja veliko število (420) zaplenjenih hiš iz lastnine bivših nemčurjev. Po najboljši mdči sodeluje tudi z MLO-jem' Ptuj pri planu ob nove porušene stanovanjske po vršine, vendar tekoča sredatvs pretežno ne zadoščajo niti za msterislno amortizacijo vtsh stsvb. Hiše Ptuja to pač ttars in mnogokje v temeljih trhle.
Mestns pekarna čeprav je tre notno šek* ena delno preakrbuje tovarno v Strnlšču, v Času del na Pesnici pa je dajala kruh tu di tamkajšnjim mladinskim brl gadam. Pekarno bo treba Čim Mej modernizirati.
Mfstna komunalna podjetja > ožjem smislu te besede so izred no važna. Teh podjetij kopali šče, desinfekcljska postaja, tsht-niee, sejmišče, tržnica In pogrebni zavod se poslužujejo najširši sloji ljudstva, vendsr jim bo v jrihodnjosti treba posvetiti več fjažnje in jih dvigniti na tako višino, da bodo ustrezale potrebam kulturnega človeka.
Vodovoda v Ptuju ticer še ni, vendsr bo morsl MLO posvetiti temu vprsšanju največjo skrb, pri tem ga bo pa podprlo nedvomno v največji meri vse mestno prebivalstvo.
kijev - ukrajinska prestolnici
Kijev — "mati mest na ruski zemlji" — je eno najstarsjlih mest ruske domovine. • V Kijevu se je porajala slovanska drž#vo-tvornost, odtod imamo prve izvore kulture slovanskih narodov, 'rav tako je to mesto zdaj največje industrijsko mesto, slsvnt in dostojna prestolnica Sovjetske Ukrajine, dežele pšenice in sladkorne pese, premoga in jek-
a, strojev in elektrike, prestolnica ene največjih in gospodar sko naibolj razvitih republik mogočne Sovjetske tveze.
Veliko število tovarn in podjetij različnih industrijskih panog, ki so bila povečini zgrajena v času sovjetske oblasti, dajejo Kijevu videz velikega industrij
skega središča. Raten tega je hangelska, Odese in VladivoaUv
ka, Sevastopola in Murmanaka prihaja k njemu v uk. Kähmen položi v enem delovnem dnevu več ko po »0,000 opek, kar je dnevna proizvodnja opekarne.
"Ceprdv sem se rodil v Pol* tavaki oblasti, sem le Kljevčan," nam je dejal Grigortj Jakov-
ds bi izpolnili naloge petletke. Obnovljene tuvarne in podjetja, nove stanovanjske četrti — vse to je sad stahanovskega dels.
V Kijevu deU eden nsjbolj-ših zidarjev Sovjetske zveze Ivan Mihajlovič Rahmamn. Na stotine zidarjev iz Tifliaa in Ar-
lljev tudi duhovna prestolnica ukrajinskega naroda.
Za H0-letnlco Velike Oktobrske revolucije bodo Kijevčani postavili nedaleč od rotundc v Sovjetskem parku, spomenik armadnemu generalu Vstutlnu. Pod njegovim poveljstvom je
rdeča armada osvobodila Kijev. Ijevič Carik, najboljši strugar V Laureat stalinake nagrade za ki-j podjetju "Arzena!".
■ II »/,
Dvesto odstotkov čez normo — to je najmanj, kar nsprsvi Grigorij, Jskovljevlč. Nedsvno Je bil pri nJem Lszsr Mojtcko-vič Kagtnovič, dt bi se podrob-■ Csrikovlm nsčl*
parstvo tov, Vučetič je izdelal načrt za ta spomenik.
Vojska armadnega generalu Vaturlns je dne fl nov. 1943 o svobodila Kijev. Tegu dne sol vkorakali v mesto tudi partijski neje seznanil In sovjetski kijevski delavci. Žr Lom dela.
naslednjega dne so se lotili dela, Neko* ^ veUkl nQČl grfi0 blli d« bi čimprej popravili, kar jdpri jttkovljevlču na obisku. Ols-bilo razrušenega.	daj nuH je vetelih, prebrisanih
Prve dni so Kijevčani, ki sol oči. Obraz mu je živshen. V^ trumoma prišli na ulice z lopa- deti je, da mu je dslo žaret pri tami, krampi in motikaml, zaČe- Rrcu,
11 odmetavati ruševine z glavnih ,>Qh ukih| kot jai| jt v ceat. Samo na enem kraju so o- Kijevu na tisoče, v vsej Sovjefc pravili 2 in pol milijona delov ^ ivwi pil mnyon9|" nsro ulh dni. V parkih In drevoredih	g j Carik. '»Mani is
so ns novo posadili 130 tltoč diU odlikovanj* priznali so ms dreves in grmov ns mestu ti- M najboljšega strugarja v pod-stih rsstlln, ki jih Js blls uniči- J(|4J^ A poglsjts naša stars la vojna.	stahanovce —• Jsremenks sli
Glsvnl kijevski arhitskt, tov. Timčenka! Poglejte mlsds -Vlssov pripoveduje danes;	¿tprj|V ^ u mt)i# brigads -
V Kijsvu smo po vojni zazl- Kašpurs, Mlhaasvs, Ušskova, dali žs 300 tisoč m> zemljišč s Odova! Rscits jim zjutraj: "Ns stanovanjskimi hišami. V pr- delajte!" To bi bilo tolik* ka vem poldrugem letu povojne kor ¿e bi rekli pevki Utvinsa» petlstke smo sa obnovo msstns-Ikovl Volgemut: "Ns poj!" Ali bi gs gospodarstvu itdali več ko ona lahko zdrftala bret petjs?" 170 milijonov rubljsv. Pstlstnl v mwtn,m d„u	Jt
plsn določa, da moramo sssUUU bU un^nih m ltivb. p0jn
1200 m» prostori z. stanovsri- I	HtanovsnJ.kih htl ji
ske hiše, kar bo prsv zs prtvč^L^ |u r(lirttl#n|h tudl ^ ^
sto novo mesto. V Kijsvu bomo ,	nskoliko prekrstnlh
zgrsc ill vsčnadtlsopne stsvbs hotv|oy ob glavnih csttah, pa tudi bodo	. ^ ..
lepe in udobne hliT Odbor sa I	» P^svljajo zs ns-
atavbarttvo pri Svstu minUtrov ^srs novs djlai SSR js tprejel v sovjetski grsd- »« metrov širokimi pločniki, pod beni katslog več nJrtov i KI- mostovi bo dvs kilometra dolg jeva, na primer načrt za enodru	kjer bodo rstvr.tlli V
žinsko hišo. ki bi sttlt 19 tisoč «°Jivne4iX _	, .
■pnevmatično pošto, pllntks in
Guverner se boji
A: Ali veš nsjnovsjio?
B: Kaj pa je?
A: Guverner pride v kratkem v Trat.
B: Ha, ha, ha! To lahko pripoveduješ svoji ttarl materi, ne pa meni!
Af. Ne! Govorim čltto resno! Bivši belgijski minister Buisse-ret je nsjresnejftl ksndldst In bsje so se val že o nJem spo-rasumell.
B: O! Ts ps prsv gotovo ne bo prišel.
A: Zakaj pa ne?
B: Zato, ker se boji! Le d*»-bro preberi njegovo ime: Bul ase ret!
rubljev.
Pred* zadnjo vojno so bila v Kijevu naslednja Industrijska podjetjs; najstarejše podjetje v mestu "Arzsnal", tovarna za stroja "Boljševik", kjsr t/delu
Take The Seal Road
vodovodns cevi Ud.
Mimo udobnih in lepih steno» vunjskih hiš bodo ns Krslčttl» ku sezidali šs koncertno dvora» no, kunssrvstorij, televlsioni-
jejo orodne stroje zs industrijo. | «lično središče, operne glsdsU-"Leninove kovačnks" — pod- šče, dvs hotels (enaga • 15 nad-jetjs zs izdelovanje želeanlšklh slropjl). kinogladališče t dv< vagonov, podjetja "Točpribor", dvoranama ta m oseb. Dom Trtnatignsl" bt poljedeUke sovjetske trgovine, skladišče, s-stroje, več leanlh podjetij in | teljoje Itd drugih tovsrn kot tskstllnih, čevljarskih in slaščičarskih, Kijev je imel ve« ko tiaoč podjetij letno proizvodnjo tt 2 mlli-jsrdi rubljev.
Hkoraj vsa ta Induttrljska podjetjt je vojna uničila, neka tere to Nemci porušili do tal, od drugih pa so ostali le kamniti temelji V teh štirih letih to obnovili že hkoraj vta kljevska|3v( Peter In
Na sestankih Kijevčani
vdušeno presojajo nova načrte.
Novi Kreščatik je le del v*U» kega načrta za obnovo prestol» niče Sovjetske Ukrajine. Kijevski stavbsnlkl se te pripravljajo sa druge obtežne naloge.
(Po Slov Poroč.)
podjetja.
Kijevčani «o te aavezsli, ds bodo del petletke zs leto 1S47 d« »konča 11 že «a obe slavni oblet
rilci, za M letnico velike oktobr< •ks revolucije in za 4. obletnico osvobojenjt Kijevs, ki bo 6 novembre.
Obnovljena kijevska industri ja se )e ukaza Is zlasti letošnjo pr/mlad, ker Je izdatno pomagala kmetijskemu gospodarstvu
goriftki kapucln
Umrl Je goriški kapucM in •topi! na prag nebeških vrat.
Pozvonil je, odprla se je lina in •veti Petar Je pokasal avoj d», bioduini obrat. Ljubetnivo Je vpr*š«l kapuclna v nebeškem jo-ziku: 'Kaj bi radi?" "Non ca-ptaco, psrlo «olo Is lingus its-liana," je odretavo sinil goriški kapucln. "O. mene pa ne bel," •I Je mislil sveti Peter, jat vem,
Na «tetine motorjev, črpalk. da kdm MpUfii doUno ^ tranafonnalorjev, na tiaoče me t rov cevi, okvirjev za tople grede. žebljev — vso, kar koli so potrebovali kolhozi v borbi ta bogato žetev in dobro letino — «o dali delavci kijevaklh pod-jetiJ.
Danea proizvaja Kijev v»e ti sto kot pred vojno in celo več Izdelujejo motena kolesa in fotografske aparate (ti(>a "Uka") znamke "KljS^čan1.
Za prihodnje leto pripravlja kijevska industrija proizvodnjo lovskega orožje, nove vrsU (d kalnih strojev, dalje bodo izdelovali bronasto ai maturo sa vodru t»sk in poligraUke okras-k*. emajUrano p<*odje. optične pribore itd
pride sem gor, takoj dobi naš Jezik v glavo in ga ina. To Je že od vekov tako. "Ti pa ti šovinist, znaš naš lezlk, le noče* ga uporsbljsti." In spet ga Je vprašal: "Kaj bi pa radtr* Ks-pu<ir. t* zope«: "Non capltco, parlo aolo la llngua Italiana." THaj pa je sveti Peter stopi) k omari In vzel eno Izmed mno* gih knjig; bil je italijansko nebeški slovar Brskal je po knjigi in se ustavil na •treni s Irko V. ftel je • prstom od besede do besede, «e koorno seéo-voijno oasmehnii. slovar taprU istegnil kazalec desne roke «koal lino proti peklu m zakričal na goriškega kapo rine v čisti italijanščini: "Vin!" In anprl
Kijevčani delajo noč in dan, Je lino kapucinu pred nosom.
PONDELJEK, 8. DECEMBRA 1947
TOVARI
rorar vaitoamu mroi
T ONE SEUŠKAR
(Nadaljevanj«)
Komandant Janez Stmad je svojo četo vse te mirne dni po hajki vežbal tako temeljito, da je bila četa kmalu tako izurjena v napadih, iz-nenadenjih, v jurišanju, zasedah, patrolah, miniranju, streljanju, obveščanju, da so borci nestrpno pričakovali novih borb. • Tudi komisar Gregor je izrabil ta čas. Vsak dan je bila najmanj ena ura posvečena umskemu pouku, zlasti so radi poslušali novega tovariši Ceneta, ki je bil nekaj let v Rusiji in ki se je tudi boril v španski državljanski vojni na strani upornikov. Koliko lepega jim je ta tovariš povedal o tej mogočni državi, o politiki sovjetov, o sovjetskem gospodarstvu, o sovjetski znanosti in umetnosti! Kadar pa je pripovedoval, kako je na lastne oči videl voditelja sovjetske zveze, tovariša Stalina, mu je obraz kar žarel in vsi ptatizani so mu zavidali ta silni dogodek.
"To vam je, tovariši, preprost človek!" je pripovedoval. 'Tako preprost, da ni videti v njem ne maršala, ne voditelja, zato ga tudi vse sovjetsko ljudstvo ljubi kakor svojega rodnega očeta in mu zaupa. Videl sem ga na dan prvega maja na Trgu revolucije v Moskvi, ko je stal na tribuni in je pozdravljal nepregledne množice vseh vrst orožja rdeče armade, ki je korakala mimo njega. Ah, kdor je videl te vojake sovjetske vojske, ta mora verovati v zmago te ljudske armade. In ta armada je na naši strani, tovariši. Zato bomo tudi zmagali!"
Kar prehitro so minevali prehitri jesenski dnevi. Črt se je z veliko vnemo lotil četnega lista. Našel se je tovariš, ki je bil spreten risar in je okrasil naslovno stran s podobo partizana in partizanke, ki oklepata vihrajočo partizansko zastavo. Črt je bil napisal za list, kako je prispel iz Ljubljane v partizane, komandant je bil napisal članek o veličini žrtev te svete borbe za svobodo in lepšo bodočnost, komisar članek, kako mora biti partizan vzoren borec v borbi, v taboru, na straži, na pohodu, med ljudstvom. Sonjs je spesnila lepo pesem o slovenskih materah, ki so se odrekle svojim sinovom in hčeram in jih poslale v borbo . . . In nekega jesenskega večera je Črt bral zbrani četi vse te članke in pisma iz lista. Vsi so bili veeeli tega svojega časopisa "Tovariša", kakor se je imenoval in v katerega bodo lahko pisali vse, kar se bo junaškega, veselega, dobrega pa tudi žalostnega zgodilo v četi.
Pavlek pa, neugnana stvar, je vsak prost čas izrabil—-in je polhe lovil. Že lepo število so jih spekli na rainju, saj so bili to leto, ko je-obrodil :ir, rej eni in mastni. Toda partizan ne sme mirovati. Komaj so sa do dobrega odpočili, že je prispel sel iz glavnega štaba in je prinesel novo povelje. Borci so napeto opazovali komandanta in komisarja, ki sta gledala v zemljevid in so nestrpno pričskovali. kaj jim bosta novega povedala.
"Tovariši! Nekaj tednov smo se umikali pred tanki in težkimi topovi ter avioni. Zdaj pa. ko s« je aovražnik utrudil, ko smo se oddahnili. prehajamo spet v napad. Čaka nas težka naloga. Osvojiti in pokončati moramo belo-gardistično postojanko, ki je močno utrjena. V nji ae nahaja okoli šestdeset izdajalcev in štirideset fašistov, Nadejam se, da bomo nalogo dobro opravili in prav tako hrabro kakor vedno do sedaj. Slabo smo oblečeni, še bolj slabo
obuti, pa tudi težkega orožja nam primanjkuje. Vsega tegasje v postojanki dovolj! Po večerji zbor in pokret. Pot je dolga in naporna!
Ko je komandant končal, je završalo po taboru kakor v osjem gnezdu. Do večerje je še nekaj ur časa. Spravili so se nad orožje, ga pregledovali, čistili, mazali, nekateri so se spravili k počitku, kajti vso noč bodo hodili ali pa dlje. Nihče pa ni vedel, kje je ta postojanka, o je vojaška tajnost, to bodo zvedeli šele tik pred napadom. Ko se je znočilo, je kolona krenila v noč. Pot je bila slaba, ker ao se morali izogibati vseh naselij in vseh prometnejših poti, da bodo zasedli položaje neopaženo, da bodo sovražnika iznenadili. Noč je bila v gozdu še bolj temna in res tako črna, da nisi videl obrise svojega prednika pred seboj. Zato so si pomagali z vrvico, ki se je vlekla ob vsej koloni in za katero so se držali, kajti tako tiho so hodili, da bi se lahko kar zgubili, čim bi stopili nekaj metrov iz vrste. Včasih je šlo vprašanje šepetaje od ust do ust: "Je veza?"
"Veza se je pretrgala, stoj!" Zgodilo se je, da se je kdo v temi v korenine, zapletel in omahnil na tla, pa se je kolona pretrgala. Kakor hitro je bila spet sklenjena, se je od zadaj proti glavi javilo: ""Veza je! Naprej!" Ali pa je bilo od čela sem javljenoi "Vodnik drugega voda, tovariš Žarko, h komandantu!"	*
In tovariš je pospešil korak ob koloni od tovariša do tovariša, dokler ni dospel do komandanta.
Nekako sredi noči se je kolona ustavila. Počitek! Kar na mestu, kjer so obstali, so sedli na tla. Za nekaj minut samo, da pridejo do sape, da pokade cigareto, da povžijejo nekaj malega zaloge iz nahrbtnika. Vsak se je čuval zaspati, kajti vsa povelja so se izvrševala tako tiho, da ga tovariši v temi niso spečega opazili in so krenili brez njega v noč. Tak iztirjenec je bil potem, ko se je prebudil, sam sebi prepuščen. Taval je po gozdu, kakor izgubljena duša, dokler ni naletel na kako partizansko pa-trolo, ki ga je odvedla do prve partizanske edi-nice in od tam k njegovemu oddelku.
Ko se je zdanilo, so hodili po slemenih. V dolinah je še ležala megla. Hladno je bilo. Poiskali so si primerno mesto med samim kostanjem, ki je bil že zrel in razfx>slali so izvidnice na vse strani.
"To so pa Gorjanci!" je dejal Črt. "Glavo grem stavit!"
"Ne boš je izgubil!" je pritrdil Dimež. "Tod smo kakor doma na varnem!"
Zakurili so si dva velika ognja. Kostanja je bilo tod v izobilju in pečen kostanj je imenitna slaščica! Pavlek pa je po stari navadi brskal po gozdu in je našel mnogo sivk, temnozelenih gob, ki iih je imenoval pečenke. Velik ploščat kamen je ra/belil na ognju, natrosil je v klobučke gob soli, jih postavil na razgreto ploščo in čez nekaj minut so bile gobe pečene. Pa kako so bile zraes dobre in okusne!
"Pavlek, tebe bomo izvolili za intendanta!" je dejal Črt. "Kdo bi si mislil, da se iz teh zanikrnih gob tako imenitna pečenka pripravi! Si videl, Dimež?"
(Dalja prihodnjič.)
Pod fašističnim jarmom
"Noč je bila temna. Vasica v v kotu Vipavske doline na položni vzpetini z redkimi hrastičl poraslega griča, odmaknjena od prometnih zvez. je tonila v nočnem miru. Njeni prebivalci ao po opravljenem delu kratkega poznojesenskega dne legli v zgodnjih večernih urah Ozračje je bilo tako spokojno kakor prijetna misel, ki spremlja človeka po uspelem delu. Pont*
dati več, kajti Tone je kmečki delavec, brez kosa zemlje. V vasi je našel borno streho za svojo družino in zase. Ko pridejo se Zimska kmečka dela, odide Tone k po več ur oddaljenim premožnejšim posestnikom, kjer opravlja razna kmečka dela. Zasluži v "kurdih" (akordno delo) ali pa z "žrnado" (dnevnica), toda ta sezonski zaslužek je majhen, kratek "Kako bomo preživeli zimo?" Gospodarji, ki so mu rezali poletni kruh, so budno pazili, da so obdržali zase dobršen del njegovega znoja
borbi za kruh in ga odvedli v zapore. Vračali so se grešniki ta vrste iz zaporov prebiti in črni od žilovk ter plačevali hude globe ali pa so sanjali daleč za morjem na italijanskih otokih o družini, o zemlji, o poštenem delu. Žganje pa se je cedilo s pojemajočim tankim curkom kot blagoslov v litrsko stekleni co. Čimbolj je pojenjavalo cur-Ijanje, tem bolj so postajale pri jetne misli v Tonetovi in Zosto-vi glavi medle Iztresla sta izžgane tropine iz kotla v bližnji jarek, nasula novih tropin, postavila kotel na mesto, ga pre gledala in znova dobro podne-tila, da je ogenj veselo zapras-ketal in z vso svojo močjo lizal široko dno kotla. Kasno v noč, ko so iz vasi odmevali zgodnji klici petelinov sta natočila zadnjo steklenico Pogasila sta o-genj, odnesla žganje v skrito luknjo pod vinogradom in odšla, da bi se naslednje noči zopet sešla pri svojem delu.
Noč se je nagibala h kraju. Čez kraško planoto je z močnimi sunki vihrala burja, zvijala pritlikave borovce in se z pretečim žvižganjem zaganjala v bele kraške hiše. Mimd pašni kov in ob neznatnih njivah so se vlekli nizki z apnenčastim kamenjem zloženi zidovi. Iz borovcev ob železniški progi sta se j>ojavili sključeni postavi. Iz počasnega premikanja se je dalo sklepati, da ju prevzema trud-nost. Bila sta Tone in Zosto. Tovor na hrbtu ju je tiščal naprej v lahnem priklonu. Stopala sta po kamniti stezi. Tam, kjer steza v ostrem ovinku prehaja v cesto, , sta sedla in počivala. Iz smrdečega tobaka sta zvijala cigareto. Pet sto metrov pred njima se je vila široka državna cesta. Morala sta jo prekoračiti, da bi nadaljevala po skritih, nenevarnih poteh.
"Da sva le enkrat čez," je menil Tone, "j>otem bova lahko mirna." Ko je Zosto pomendral cigaretni ogorek pred seboj, sta se dvignila, napravila nahrbtnika in «stopala drug za drugim preko kamnite goličave. Pred njima se je sivila cesta. Za trenutek sta postali, napela uho, — na cesti nobenega življenja. Z urnim korakom sta pohitela na cesto, tedaj pa je pretrgala nju-jine misli v srce zasajena beseda: "Stoj, ali streljam!" Torve, ki je bil nekoliko bolj oddaljen, se je spustil v beg. Raz sebe je stresel breme in kmalu izginil v goličavi. Zosto j a sta zagrabili dve jekleni pesti. Padel je v roke "financarjem", ki so ponoči čakali v zasedi. Zvezanega so odvedli na postajo. Po večdnevnem "formalnem" izpraševanju je Zosto prišel pred sodišče. Z mirnim izrazom, ki ga je kvarila široka podplutba na levem licu, je gledal debeluša stega sodnika z naočniki, ko mu je čital obsodbo . . j
Zosto je že dva meseca prestajal sodbo v zaporu, ko sta se časa prikazuje majhna lučka. V nekega dne zglasila na Toneto-mali zaseki na ravnem okrog- vem domu dva elegantno oble-lem prostoru stoji v ozadju "ol- ¿en* gospoda in ga povabila s fa" (kotel). Koliko upov trud- »eboj. Odšel je z njima in se ni nih kmečkih prs je bilo polože- več vrnil. Odvrženi nahrbtniK nih v njo! Saj jih je le ona re- g« je izdal. Bil je obsojen. Na Še vala v kritičnih časih stiske in malem otočku Tirenskega mor
poloma.
Nad prostorom, kjer sta Tone in Zosto kuhala žganje,, so stikali tanki, mladi hrastičl svoje nežne krošnje drug k drugemu. Do skritega mesta je vodila ozka, ilovnata stezica. Kmalu sta po njej stopala naša moža. Iz kotla se je dvigala prijetno po žganju dišeča sopara, ki je pre-
ZoNto, sin bajtarja je vse živ- ____
ne ptice, ki so »e v drugih no-||Jt.njr pa sel krave, kosil, kopal'magovala v bližnji okolici ^s ceh preganjale po drevesih in S|vinograde. Kdo ve, koliko znoja ¡gozd napajajoče vonje. Polena svojimi predirljivimi kriki bu-j^ iztisnilo njegovo krčevito te-1 pod kotlom so dogorevala in me-dile v ljudeh sence zleh slutMiJ.JIn skozi dolgo pot. ki jo je pre taU medlo svetlobo na okrogel so to noc mirovale.	¡hodil. Ta znoj pridnega delav-
Tone in Zosto sta previdno ca je bila slana njegovim tihim stopala po ozki. s kamenjem po- in h N" penečim upom v boljše suti poti v n<H Drug za dru Skrb za zaslužek ju je potiš-gim. brez bes«*d, sta *«• izmika- kala naprej. Brž, ko sta zaAla v la kamenju. Piemiiljevala sta gozd, sta čutila lažje Tu je kdo ve kaj. Mm da o svoji diu- skoraj gotovo ne bo nihče srečal žlnl, ki životari v bedi In po- In ju ustavil manjkanju morda o trdi živ-	M|ko ,
Ijenaki poti. po kateri sta hodila dnn,*"". )c prV| *p£žJl ^o
Tone m js.gled.l tovariša na levi Ta, zadovoljen r»b misli na •h*! tropin, ki mu bodo vrgle lep denar za nakup najpotreh nejiega. je odvrn^: "Za tri po|. ne kotle jih bo ie* Nekaj *env jih kupil predvčerajšnjim od mi pa nove Mi ritke" "Koliko . kotlov nanravimo Še nocoj*" nagrabijo po zadnjih ostankih je- dal ju je Tona "Tega ki aanakega aadja Doma Jlsii ma- teče. končamo, im Ae
m - .1___ I
že od prve ml «dosti, morda o bližnjem zaslužku, ki jima ga Im prineslo, — re bo šlo |m> sreči. — prepovedano delo v gozdu.
Suhljati Ton*, rumenega. b«»|. nega obraza, je oče treh otrok ki v starih, raztrganih obleki ah ve» dan atlkajo po bližnji okoli | ci. Njihov* uči, njihove misli
ma poni reže dvakrat na dan s stavim.
«edaj
enega na-
prostor, Zosto ie podstavil črno steklenico in kmalu je pričel curljati iz kotla moten trak prvega žganja Po drugem litru se ja motnost spremenila v srebrno iskrečo se tekočino — pra vo fcganje Od časa do časa je položil svežo poleno pod kotel.
Tone se je strastno zazrl v tekočino in začutil je. kako mu postaja srce lažje, kako ae mu sproSčajo trudne misli Zrl je dalje ln dalte ter aanjal o Trstu, o prodaji žganja, o lirah, s katerimi si bo nakupil moko, mast za družino, čeveljčke za malo Roziko Zatopil se je v *eda-nojst. trenutnost Je bila njegova rešitev in njegova uteha "Če ho Šlo vse po »reči,- ja mislil, ko se je spomnil primerov, ko
ja se je leto dni zaman oziral zjutraj in zvečer na severno-vzhodno stran, kjer ga je čakala družinica v pomanjkanju in žalosti. Mala Rozika je morala hoditi bosa. čeveljičke in očeta ji je požrla faiiatična tema.
Bojan.
Kratke vesti iz Slovenije
Podgorje pri Sloverjgradcu. —V nedeljo, 12. oktobra, je bila v Podgorju pri Slovenjgradcu otvoritev nove osnovne šole. Stara je bila požgana v bojih za osvoboditev. Tp je prva šola v našem okraju, ki je zgrajena v okviru petletnega plana. Pri delu za obnovo šole so sodelovali vsi Podgorčani brez izjeme ter je v glavnem njihova zasluga, da je bila šola tako hitro obnovljena. Največ zaslug za hitro obnovo ima upravitelj podgorske šole tov. Stanič Srečko.
Na predvečer otvoritve so Podgorčani uprizorili igro Bulgako-va "Novi dom." V nedeljo dopoldne pa je bila akademija pionirjev, odprta razstava slik in grafikonov o storjenem ,delu, popoldne pa bo ljudsko rajanje. Sodelovala je guštanjska godba jeklarjev.
Marezige. — Obnovitvena zadruga za sektor Marezige, je za festival dela v Kopru prikazala popolnoma opremljeno obnovljeno enonadstropno. hišo, s čimer je hotela prikazati svoje delo za čim prejšnjo odpravo vseh sledov fašističnega divjanja. Z grafikona je bilo razvidno, da je obnovitvena zadruga zgradila na novo 10 hiš, obnovila 32 poslopij in da je v gradnji 5 šol. Prostovoljnih ur smo napravili 344,556 v vrednosti 1,792,012 lir, prostovoljnih prevozov pa za 230,000 lir. Prepričani pa smo, da bodo v bodoče naši uspehi še stopnjevani.
Ljubljana rajon Moste.—Od 25. do 30. avgusta so sindikalne podružnice in množične organizacije rajona Moste opravile v Domu Titove mladine 241 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 17,000 dinarjev. Ko so se otroci vrnili iz kolonije, so našli dom lepo obnovljen in preples-kan. Podružnica Medič-Zankl je preskrbela ves potrebni material brezplačno. Več pleskarskih mojstrov je poslalo na delo svoje pomočnike, ki so jih sami plačali. Seveda pa so tudi pomočniki razumeli pomen tega dela in so odrejeni delovni čas vedno precej nategnili. Uprava doma v imenu svojih gojencev izreka vsem prisrčno zahvalo!
Čepovan.—Pred dnevi nas je obiskala folklorna skupina iz Murske Sobote. Nepopisno je bilo navdušenje med našim primorskim ljudstvom, ko so nam prikazovali bratje z naše severne meje svoje narodne plese in pripovedovali o svojem delu. Takoj smo bili dobri znanci, čeprav še mnogi prej za Prekmur-je vedeli niso. Najbolj pa smo bili veseli, ko so nas obdarili s 156 knjigami. Takih zbližanj z brati naše severne meje si želimo več.
Gornja Radgona..^— Dne 28. septembra 1947 je bil med zadružni zbor "Kmetoz" in "Vi-noz" v Negovi. Zborovanja se je udeležilo 600 zadružnikov. Od grada smo odšli v sprevodu na slavnostni prostor, kjer so nam govorili predstavniki oblasti. Sledil je kulturni spored, pri katerem je sodelovalo devet zadrug s pevskimi zbori, recitacijami, skeči, deklamacijami itd. Sklenili smo, da hočemo v gospodarski borbi dosledno izvrševati naloge, posebno pa dvigniti stanje naših zadrug tfr z uvajanjem novih naqinov obdelovanja vinogradov, polj in sadov-
rKEEZIlT KEAS0M
í owvaí, m*T SSMPSHlELD DCPCCSTB? CKMPM6N WAS JUST A ID teu. S&tACE i ^ AN' ACCESSCXSES !
NAltOHM. WfTT COUMClt
Y ovil b* Uving in • wintor blwndtrland you Hrfl Is condMon coc foc wlst8c coftdMofis. MVft s##	to ovoid
H. m k« wn rttOM MrHfrt and wlnd-»SMd wlpr» of	Pon'HoryMt»
Yon can'l bfftg • bNuord. m chacfc vp mw.
n j ako v omogočiti zvišanje produkcije. Zavedamo se, da morajo biti zadruge trden steber naprednega gospodarstva na naši severni meji.
Št. Andraž pri Velenju.—Tudi pri nas je zasvetila električna luč. Vsa glavna dela so dovršena in vsi vaščani smo dobrovolj-no dejali: "V stari Jugoslaviji si vsa dolga leta nismo mogli kaj takega privoščiti, v novi Jugoslaviji pa smo dobili elektriko že v tem kratkem času po osvoboditvi." Da bi elektrifikacijo čim lepše proslavili, smo v nedeljo popoldne priredili igro "Glavni dobitek" in vinsko trgatev. Obiskali so nas člani DES Ljubljane, Celja in Slovenj-gradca.
Ugodnosti za potujoč« matere v Jugoslaviji Ljubljana.—S L novembrom
je bila na zeleznici v Jugosla viji uvedena novost, ki j0 Je vsa javnost pozdravila z nedeljivim odobravanjem. Spričo še zmerom prevelike gneče, ki spremlja potniški promet posebno ob koncu vsakega tedna, in poman-kljive discipline potnikov samih ki tu in tam skrbe za svojo u-dobnost in ne upoštevajo sopotnikov, ki zaslužijo posebno ob-zirnost, se je železniška uprava odločila, da bo odslej pri vseh brzih, pospešenih in potniških vlakih na glavnih, po potrebi pa tudi na lokalnih progah, uvedla na vseh rednih garniturah po. sebne prostore za potujoče matere z otroci. V te oddelke, od-nosno polvozove ali tudi cele vo-zove bodo imele pristop samo matere z otroci (starimi do šti-rih let) ali pa oce, odnosno nji-hov spremljevalec. Vsi ti oddelki, odnosno vozovi bodo na zunaj označeni kot rezervirani za "matere z deco", sprevodnikom pa je posebno naročeno, naj pazijo, da bodo te oddelke res uporabljali pravi upravičenci. Povrh tega je železniška u-prava odredila, da se morajo ti vozovi uvrščati v sredino vlakov, oddelki pa naj bodo tudi pripravljeni sredi voz in ne na oseh, kar vse bo pripomoglo, da bodo ti vozovi tekli čimbolj mirno «in udobneje za potujoče matere z deco.
Nova zvezda na ameriški zastavi
Kakor je znano, ima ameriška zastava toliko zvezd, kolikor ima držav. Slišati je, da bo v kratkem na zastavo všita še ena zvezda, ki bo pomenila Grčijo. Prišita bo pa prav nalahko, tako da se bo dala vsak čas odstraniti.
VA2NO OBVESTILO
naročnikom dnevnika Prosvete
V smislu- sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, | je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike.
V Proarati ao dnevna svetovna ln delavske vaatL AH jih
čfttafte vaak dan r
ŽH-MH*» -
■
. ,
• m >
To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik.
Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti.
Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino.
PHILIP GODINA, upravitelj.
naroČite si dnevnik prosveto
Pa aktopu lt. tedne konvencija aa lahka naroči na liat Prosvato ta prišla ja eden, dva. trt šari aH pat članov is ene družina k eni n»"* ninL Liat Proarata stana sa vaa enako, aa člana ali nečlana $1.00 sa eno letno naročnino. Kar pa člaal Sa plačajo pri aaaamantu 11 JI «• tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. Torej ««daj al varoka. račL da |a liat prndrag sa člana SNPJ. Liat Proarata Ja vaša lastnin« ia gotovo Ja v vsaki drnšlnl nokSo. ki bi rad čital liat vsak dan.
Pojaanilot—VaeleJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti «Ua SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo zahteval sam tvoj iut tednik, bode moral tisti član is dotične družin« ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravplitvv ll«u ln obenem doplačati dotlčno' vsoto listu Prosveta. Ako stori tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku

M	.	^ pravi Zosto, Daleč'ao ftnancarii zasačili teca ali
S. mor. Jim pruli vrhu « od Jo\,„.g. ^ itn*o pl^M
MM
Ta kokošjaralac Is Itbaco. N. Y„ Ja pradaadnlku Tramanu po alai več kur ni kov kokoši v snak proteata proti "kurjemu postu", ki ga )a bil odredil njegov štveftnl odbor. Ta farmar namreč nI mogel prodati kokoál in tudi nI mogel šteditl s šilom, ker le kokoši moral krmiti. Kot "dober patriot" Jih Je poaltl v Waaklng-Ion., kar le birokrata toliko "ganilo", da ao preklicali "kokošji poet".
Cana Uato Proavat» fat
Za Zdrui. država in Kanado SS.00
1	ladnik In____________ asa
2	tednika In.__________S.S0
J ladnlka ln________4 40
4 tednika In.______
f tadnikoT in.._____
Za Evropo Ja.
Za Chicago ln okolico Ja
1 ladnik ln--------
1 ladnlka ln-----
3	ladnlka In------—
4	tednika In.------
§ tednikov Is-----
__JI 1J»
ff so IN
7 10 . 5.50 . 4.70 1.50
lapolntte • podaji kupon, priložita potvobna vsoto dañarla •<« anay Ordar v pismu In al naročite Proa vato. Uat. k| Ja vato laatalaa.
»HOSVETA. SfVPJ JSS7 80 Lavadala Sva Chicago tS. IIL
Prilaeana poéiljam
l lata _____
O ata vila tadnlk In ga prtpiMte k amjl 'immo* moja družina«
ČL