jt44 >21. številka. < Trst, v soboto 15. septembra 1900. Tečaj XXV ,,Eđlno«t I ihais enkrat nn dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24- kron za pol leta.........12 _ t& četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-roćbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. _ Po tobakarnab v Trstu se prodajajo posamezne Številke po i* stotink <3 nvč.); izvfn Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.). Telefon StT. 87«. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtniee in javne zahvale 'lomači oglasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva ,7Edinost" za Primorsko. V edino*ti je moč ! Naročnino, reklamacije in oglase sme-jema upravništvo. Naročnino in otilase je plačevati loeo Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje iuserutov v ulici Molin piccolo štv. !l. naiistr. .. ? Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnih Lastnik konBorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna koiisorcija lista „Edinost" v Trstu Javni shod političnega društva »Edinost« dne 9. septembra D>00 na vrtu šolskih zarodov pri sv. Jakobu. (Dalje.) G. <1 r. Sla v i k je nadaljeval : Mi zamoremo, po dosedanjih skušnjah, imeti le malo upanja, da l)i se nam ta naša zahteva izpolnila. Nekaj pa smemo vendar-le zahtevati: da vlada gleda tem organom, ki izvršujejo ljudsko štetje, na roke, da jim ne dopušča popolne svobode v slabem, da jim veli, da nam ne bodo delali krivice ter nam kradli naše narodne imovine. Saj vlada zaradi j tega, ker je svobodomiselna, še ne da bi mo- i rala dovoljevati, da se dela škoda našim na- i rodnim interesom. V resnici pri nas drugače ni bogve kaka sloboda, pa tudi tega ne treba, da ^ bi vladala ravno v krivici in v slabem. Mi smemo ; zahtevati, da vlada pazi na organe, ki izvršujejo ljudsko štetje, ter da jim ne dopušča, da bi nam o prihodnjem ljudskem štetju zopet delali take krivice, kakor zadnjič, da bi zopet tako ljudsko štetje spravili na dan, kakor pred desetimi leti. V tem oziru predlagam resolucijo, s katero pozivljemo vlado, naj strogo pazi na to, da se bode ljudsko štetje vršilo redno, pravilno in po zakonu. Kar se tiče mesta, dobiva vsaka stranka popisne pole, da jih popolni in izroči oblasti. To je dobro, da ne pridemo v direktno do-tiko z dotičnimi organi, ki bi nas lahko zavajali, da bi naše izpovedke ne odgovarjale resnici. V okolico pa pošilja magistrat svoje organe, da izvršujejo popisovanje. Naši ljudje so še deloma nezavedni ter se dajo lahko premotiti, ker imajo pred temi organi prevelik rešpekt. Nekateri so o tem tako zmešani, da rečejo, česar bi ne rekli, ako bi stvar dobro premislili. Vsled tega so v nekaterih krajih tudi nastali tako Čudni uspehi ljudskega štetja. Dobro bi bilo torej, da bi tudi okoličani dobivali popisne pole na dom ter jih sami izpolnjevali. V tem oziru predlagam zopet resolucijo, ki gre za tem, naj bi se o prihodnjem ljudskem štetju tudi strankam po okolici popisne pole pošiljale na dom, katere naj stranke same izpolnijo. Govornik je zaključil: Gospoda moja! Politično društvo »Edinost« vrši svojo dolžnost s tem, da Vas opozarja na važnost ljudskega štetja, da poživlja vlado, da stori PODLISTEK 3 Zbesnelec. ! Opisal Svatopluk Cech; preložil G. B.l Vmes so se glasili kraguljci konj kakor hripav, blazen smeh. Te postave pa so se na- j nagloma razletavale, zgubljale in pred njim se je prikazala krasna, nežna dekliška podoba, s tožno povešeno glavico, z bliščečo solzo na bledem licu, v črni žalni obleki, ki se je prijetno odbivala od jasne snegove beline. Odpustite gospodu doktorju to fantazijo — mlad, sloboden človek! Ko sta se bližala bešinski graščini, seje gospod doktor vzdramil iz svojih misli ter se nagnil k Jožku z vprašanjem: »Je li vaš gospod močan ?« Kočijaž se je ozrl v zopetnem iznenađenju na vprašalca ter dejal čez nekaj časa: *Ne posebno. Jaz bi ga z malim prstom povalil«. »Dobro. Morda mi ga bode treba sfe silo ukrotiti. Stojte torej za vratmi sobe, ko poj-dern k njemu, ter mi prihitite na pomoč, ko vas pokličem«. Jožek je izbu lil oči prav do vrh glave. »Menda ne bodete hoteli gospod doktor —«, je jecljal, »to menda le v šali —« »O tako važni stvari se ne šalim. Ka- ona svojo dolžnost, ter s tem, da poživlja naše zastopnike v državnem zboru, da delajo na to, da se spremeni zakon, ki nam dela krivico. A to, da sprejemamo resolucije, še ne zadošča. Vsaki zaveden mož treba, da gre na delo, od hiše do hiše; eden drugega naj spodbuja, da vsi zapišejo tisti občeval ni jezik, ki jim pripada po narodnosti. (Odobravanje) G o s p. dr. O t o k a r Rv b it r, ki se je oglasil potem za besedo, je dejal: G. dr. Slavile Vam je jako obširno in temeljito razložil pomen ljudskega štetja. Povedal Vam je, kakšne nevarnosti tičijo za nas v tistem zakonu o ljudskem štetju, ki ga imamo sedaj in po katerem se šteje po občevainem jeziku. Opozoril je tudi na posledice, ki jih ima napačno ljudsko štetje za nas. Skoro ne bi bilo torej potrebno, da se še kaj doda lepemu referatu. A vi veste, da je boljše, če se dobro stvar sliši dvakrat. Da sem se oglasil k besedi, imel sem še drug namen. Vi, kar vas je tukaj, ste, kakor sem prepričan, sami zavedni Slovenci, ki tudi pred magistratovim komisarjem ne zatajite svoje narodnosti; prepričan sem, da Vi vsi zapišete v tisto polo, če jo sami vdobite, ali pa če pride magistratni komisar k Vam, slovensko narodnost. Moje besede ne veljajo toliko Vam, kolikor tistim, ki niso prišli na naše zborovanje in ki so bolj potrebni pouka. Ker ni mogoče, da bi jaz ali kateri drugi gospodov prišel s temi našimi brati v neposredno dotiko, da bi ž njimi govoril direktno, prosim vas, da jih poučite vi, da jim poveste, kaj je koristno za nas. Vi veste, če se govori o taki stvari, da se jo najlažje razloži s primeri, in na podlagi primerov hočem tudi jaz osvetliti važnost ljudskega štetja in dotični zakon. Ze beseda »občevalni jezik« je tako dvomljiva, da človek prav za prav ne ve, kaj pomenja. Ce mene vprašate, kaj je moj občevalni jezik, spravite me v veliko zadrego. Občevalni jezik je po mislih tistih, ki so delali zakon o ljudskem štetju, tisti, katerega dotični k največ rabi, katerega se človek v svojem življenju in občevanju z drugimi ljudmi uaj-več poslužuje. Zdaj pa vprašam vas tukaj v Trstu, kjer je toliko Italijanov, Nemcev, Slovencev, Grkov itd. itd., katerega jezika se največ poslužujete? Tu je veliko uradnikov, ki so že zaradi svoje službe prisiljeni, z vsakim govoriti po njegovo — vsaj po zakonu bi to moralo biti. Tak uradnik kor sem rekel, ako bo treba, da ga sč silo j ukrotimo. Za slučaj take skrajne sile bodite | torej pripravljeni. Sicer pa spregovorim poprej z gospodičino«. Precej časa je trajalo, predeni se je zavedel kočija ž od groze ter za silo zbral raztresene misli v rudečelasi glavi. Praskal seje za ušesom, odkašljeval, pogledoval na doktorja ter majal z glavo. Naposled se je spomnil na bičišče, razbilo ob najslabši del njegove silne postave, in pod uplivom tega spomina se je odločil, da stori doktorju po volji, naj se zgodi, kar hoče. To sklenivši, je čvrsto udaril po konjih. — Ko so prišli k graščini, je kočijaž pokazal s prstom proti poslopju ter pojasnil, nagnivši se k sanem : »Tam-le doli stoji!« Dr. Horlivv je pogledal v naznačeno mesto ter zagledal tam suhega, vzraslega človeka, v napol lovski obleki, ki je čudno mahal z rokama po zraku. Nenavadna, sedaj do golega ostrižena glava z navpik po čelu visečim čopom sivih, nekaj daljših las, globoko upale, zlobno sveteče se oči, uporni obraz brez brk, obrvi in ustnici nepretrgoma krčevito se pregibajoči — vse to skupaj je bilo dokaj podobno sliki, katero si je bil doktor v duhu naslikal po pripovedovanju kočijaže-vem med potjo o svojem prvem pacijentu. Ze zdaleč je bešinski gospod pozdravljal govori zdaj eno minuto z Lahom laški, potem s Slovencem slovenski, s predpostavljenim nemški, s kakim prijateljem morda hrvatski in lioraa s svojo družino zopet slovenski. Stokrat na dan morda menja mož svoj občevalni jezik. Vzemimo delavca, ki je na delu pri laškem gospodarju. Vse jutro govori z gospodarjem in drugimi delavci laški — slovenski je prepovedano — o poludne doma slovenski; popoludne se ponavlja isto. Zdaj nastaja vprašanje : ali govori ta človek več laški aU več slovenski? Tega pa, mislim, vendar ne more nihče zahtevati, da bi mi besede šteli in jih potem dali na glasovanje ter da bi odločevala večina. (Burno pritrjevanje). (Pride še.) Naš program: § 19.; naše orožje: edinost (Dopis iz nekega dolenjskega mesta.) Državuozborske volitve nam nudijo novo priliko, da se razgovarjamo o našem programu in se posvetujemo o sredstvih, s katerimi bi mogli izvršiti istega. Ako se ozremo na polpretekli čas naše politične zgodovine, zabliščijo se nam že iz prve dobe sledeče svetle točke našega programa : narodna enakopravnost, t. j., po Slovenskem, v uradu, šoli, cerkvi slovenščina uradni jezik v zunanjem in notranjem poslovanji, slovenska univerza, narodno politična deželna skupina - naša S l o-venija — oziroma spoštovanje Slovencev v njihovih sedežih. Te točke so bili Slovenci že pred 50 leti postavili v svoj program ; posebno krčevito so se oili v prvi dobi ustavnega življenja oklenili prve točke, t. j. : v § 19. za-jamčane enakopravnosti. Te točke svojega programa, od katerega nikakor ne smejo odstopiti, so povdarjali na taborih in družili skupščinah od 1. I808 dalje in potom tiska že tudi nad 30 let. A za te kardinalne točke svojega programa so se vsi zdreli politiki neprenehoma zavzemali in puščali v nemar druge stvari, za katere se je zanimalo neslovensko časopisje. Jaz sem uverjen, da bi bili Slovenci več dosegli na narodnem polji, ako bi bili (»stali — edini. Ali že od l. 1873. se prepiramo i . svojega hlapca z gromonosnimi naslovi, med katerimi sta bila tepec, potepuh, še najprijaznejša. Ko so se pa sami ustavili pred uho-hodom v hišo, je njegova levica pojavila gorečo željo do rudečih kodrov Jožkovih, z desnicu je pa stisnil roko doktorjevo tako prisrčno, da bi bil ta kmalu zakričal. Ob jednem se je izlil iz njegovih ust dvojen tok : psovanja in pozdravljanja, ki se je različno spletal in včasi očevidno svoj cilj zamenjaval. V jedni sapi je zaklinjal kočijaža, naj mu poda bičišče, tla mu je vdrugič razbije ob glavo, in zahvaljeval se gospodu doktorju, da se je sam potrudil k njemu... »Prisegel sem«, je pristavil, dvigaje dva prsta k nebu, »da se sfc senco ne dotaknem te Sodome in Gomore!« Nato je zopet obrnil vseobčno pozornost na kose blata, po saneh razvešene, ter ni tajil namere, da se precej obesi, ako ga Bog ne reši tako brezvestnega posla... Ko je dr. Horlivv slišal te nesmiselne, zmešane izbruhe besnosti ter videl krčevito stiskanje vseb gub na obrazu, s kakoršnim je gospod Drtina spremljal te izbruhe, je bil prepričan, da spada njegov pacijent k najrazvitejšim besnim blaznikom, ki so sploh kedaj pačili slavljeno podobo božjo na zemlji. Pri tem se je začudil, da ga je pacijent pričako-koval. Menda so mu natvezli, da ima kako drugo bolezen, si je mislil. prav po nepotrebnem. Naš domači prepir je bil od začetka samo stvaren. Dokler so se Slovenci potegovali za boljši blagor svoj le pod devizo takoimenovauega «mlado- in staro-slovenstva», kar je trajalo nekako do leta 1880., ni se bilo bati, da postane ta prepir škodljiv. Od kar pa se je med «klerikalci» in «liberalci» unel preoster, prest rasten boj, začeli smo se vsi trezni politiki bati, tla Slovenci vsled tega strastnega prepira in preglobokega razko^. ne le da nič ne dosežemo na politično-nannTnem polji, marveč da zgubimo še to, kar smo si z velikim trudom priborili v teku let. Ako bi smeli ta prepir primerjati s kulturnim bojem, kakoršen je bil pod liismar-kom preti 20 leti na Nemškem, tedaj lahko rečemo, tla je naš boj slovenski primerjati Don Q,u i so to v em 11 dvoboju z zračnim mlinom. Ce jeden Bismark ni izvojeval kulturnega boja, ga tudi mi siromašni Slovenci, kakor ga, tudi drugi veči narodi ne izvojujejo. Prazno tlelo je in bo od strani liberalcev, tla bi mogli škodovati instituciji, kakorŠ-nja je Cerkev, katero ščiti in mora ščititi država sama v njenem lastnem interesu — da-si priznavam, da je včasih na pravem mestu, da se posamičen, prenapet služabnik Cerkve zavrne v pristojne mu meje. Nasprotno pa je tudi prazno delo od sirani klerikalcev, ako si prizadevajo, da bi svet smatral cerkvene institucije za edini izvor državne modrosti in narodne sreče. V teh stvareh se torej klerikalci in liberalci lahko prepirajo še leta in leta,, vspehov pa ne dosežejo ne eni, ne drugi. Nesreča pa je ta, tla v tem boju pozabljajo eni in drugi: boriti se za slovenske narodne interese. In to je velik madež in velik greh slovenske politike. Kakošen ugled bo imela slovenska delegacija v državnem zboru na Dunaju, ako ne bo edina ? 1! Ali ni še sram kranjskih političnih voditeljev obeh strank, da vlada v kranjskem deželnem zboru Nemec, tla namreč obveljajo le tisti predlogi, za katere glasuje nemška stranka ? ! Ali ni sramotno, da je na Kranjskem notranji uradni jezik na vseh uradih nemški, zunanji pa le na pol slovenski ? ! Kdaj dobe Slovenci na Koroškem in Štajerskem slovenskih uradnikov ? Kdaj bo vsaj kranjski deželni šolski svet, ki je deloma avtonomen urad, slovensko uradoval ? Na Ko se je gospod doktor izluščil iz kožuha in odej, mu gje zaril Drtina koščene prste svoje nerazmerno velike roke v rame ter ga vlekel za sabo po stopnicah v svojo sobo. Doktorjeva nada, da bode mogel prej z gospodično spregovoriti o stanju umobolnika, je bila torej uničena. Komaj je utegnil spomniti Jožka s pomembnim pogledom na dano obljubo, k čemur je ta z odurnim posmehom odločno prikimal z glavo. Ko je prišel tir. Horlivv v sobo svojega pacijenta, si jo je radovedno ogledal. \ resnici je bito zapaziti sledi prevratnega duha 7.; vsemi njegovimi posebnostmi na tem prostoru, kjer je bilo glavno torišče njegovih ekscentričnosti ! je mislil sam pri sebi gospod doktor. In ni se motil. To je bil pravi brlog besnega blaznika. Na golili, belih stenah viseči koledar, kolkova skala in par starodavnih pušek, podobno redkim oazam v puščavi ; na mizi, po stolicah in tam v ozadju po ogromni postelji z odgrnjenimi zavesami so se valjali se špago prevezani omoti nekih po-žoltelih, od miši močno ogrizenih papirjev ; četrtino poda pa je zavzemala velikanska, po njem razprostrta mapa, v katero so bile tu in tam zabodene velike igle z raznobarve-nimi zastavicami. (Pride še.) Štajerskem so trije deželni šolski nadzorniki, a menda vsi Nemci, na Koroškem je tudi Nemec enaki uradnik. Tudi okrajni šolski nadzorniki so na Koroškem in Štajerskem bolj Nemci, nego Slovenci. Na Kranjskem sta med 8 šolskimi nadzorniki dva Nemca, ki nimata komaj polovice toliko šol na skrbi, kakor jih ima en sam slovenski nadzornik. V Ljubljani je učiteljišče še skoro čisto nemško: ondi se otvarja zdaj draga slovenska višja gimnazija — z nemškim učnim jezikom v višjih razredih. Vse to kriči, o tem naj bi razmišljali slovenski možje na Kranjskem — ene in druge stranke ! Gospoda moja ! Na ljubavi in dobroti, ki nam jo je iz darežljive roke delil vladika Strossmaver, mu ne moremo biti zadosti hvaležni, rad ujmo se vsaj danes, ko ga o slavi, kakoršno dočakati je bilo dano le malokate-remu cerkv. knezu, vidimo krepkega na telesu, čilega na duhu, da je to zemlja slovenska, iz katere si pomlajuje sokove, ki čuvajo nam vsem toli drago življenje. Gospoda slavna! Ves kulturni svet spoštuje v našem današnjem sla vijencu velikega moža, ki je z dolžnostmi svojega velikega poklica znal harmonično združiti ljubezen do svojega naroda in moderne nazore. Kakor na izogibati pretečim nevarnostim. Primorski Italijani se smatrajo za močne, ali njihova sedanja večina bo lahko kmalu uničena. Tudi druga plemena opirajo svoje nadvladje na višino svoje kulture. Ali menijo morda istrski Italijani, da bo njih pretežnost vedno trajala ? Danes ima italijanska kul tura res še velik upliv ob Adriji. ali veliko bolje bi bilo — spoštovanje pravic drugih. Boj adrijan-skih Italijanov mora dobiti drugo rešenje in i sicer na načelih enakopravnosti. Treba najti sredstev, da bo staroslavna latin- i ska kultura varovana, ne da bi v to porab- ' ljali tisto namišljeno »manjo vrednost« dru-J nebeškem oboku vsemogočni Stvarnik zažiga ! narodnosti. Italijanski klub mora razvijati V TRSTU, dne 14. sept. 1900. Strossmayerjev jubilej. Jubilejnih slavnosti v Djakovem se je udeležila tudi deputacija mestnega zastopa ljubljanskega, na čelu jej župan. Hribar. Le-ta je na slavnostnem banketu izustil sledečo čestitko : Prevzvišena, presvetla, prečastna in slavna gospoda ! Trojica vezi je. ki tesno vežejo slovenski in hrvatski narod: krvno sorodstvo, jezikovna sličnost in — biskup Strossma-ver. Da je Slovencu Hrvat po krvi najbližji brat, o tem nas uči narodoznanstvo, da je to krvno sorodstvo po skupnil^iesrečah postalo še tesneje, uči nas zgodovina. Hrvatje in Slovenci so se zbirali na braniku za krst častni i slobodu zlatnu; okoli Kolpe in Save so skupno prolivali kri v boju s turškim tiran-stvom. In ko so se hrvatski kmetje dvignili, da se rešijo neznosnega jarma potujenega in narodu odtujenega plemstva, našli so zavednih zaveznikov v slovenskih trpinih ! S potoki i slovenske krvi so se napajale reke prelite ! hrvatske krvi. Jezikovna sličnost, gospoda moja, je med nami tolika, da ga ni Hrvata, ki ne bi se! mogel v kakih treh mesecih naučiti sloven-! ski, a ga ni Slovenca, ki ne bi se v isti čas ! mogel naučiti hrvatski. Samo dialektične raz-j like so med nami take, da nam res ne m o-' rete zameriti, ako vas mi planinski Hrvatje v j sali imenujemo »ravninske Slovence«. Te dve vezi, vezi krvi in jezika, osta- i neti, dokler bo vašega in našega roda, torej : — ako bo po naši volji — na vekov veke. j i retja vez med nami, rekel sem, je bi- i skup Strossniaver. ilirska doba, gospoda moja, spada med najs\etljeje epizode v življenju našega naroda, i V tej dobi smo se začeli zavedati onega, kar j je bilo (»d nekdaj : krvnega in jezikovnega i sorodstva. Ta doba nam je torej dala moža, ' ki je u videl tudi, da se pri tej zavesti ne sme ostati, tembolj, ker nam je jedina rešitev v čim tesneji kulturni skupnosti z na-1 rodom hrvatskim. Zato je o vseh svojih velikih osnovah, s katerimi je hotel brv. narod izomikati in ga proslaviti pred svetom -— I — mislil tudi na nas, o vseh svetovno-političnih dogodkih pozabljeue Slovence. Res je, da so politiške meje ovirale popolni vspeh velikih osnov velikega vladike, vendar je vredno navesti nekoliko političnih posledic. Najbolji dokaz zato mi je okolnost, da danes hrvatsko vseučilišče — ta najviši kul- I turni zavod, ki ga je Strossmaver poklonil svojemu narodu — zastopa tu Slovenec. Danes smo po skupnem prizadevanju tako daleč, da je ves slovenski rod od motne Mure tlo sinje Adrije ter od starodavne Gospe vse do Kolpe in Sotle nadahnjen z jedno mislijo, <1 a nas vzlie sedanjim] političnim mejam čaka skupna bodočnost v skupni n e r a z d e-1 1 j i v i d o m o v i n i ! Je-li torej čudo, ako vladiko Strossma-verja ljubimo in spoštujemo z vso ljubeznijo j in častjo, kakoršnjo le moreta dati narodno srce in narodna duša? Gospoda moja! Slovenci imajo pregovor: »lastna glava, lastna misel« in morda se, na lastno škodo, preveč ravnamo po njem. Vsi — tu ne odpuščam ni najmanje izjeme — vsi smo zložni v spoštovanju in občudovanju nasproti možu, katerega je božja volja [»red 50 leti posadila na bosansko - sremsko škofovsko stolico. Ni ga škoro slovenskega društva, kateremu ne bi bil Strossmaver častni člen. a med mnogimi slovenski občinami, ki ga smejo šteti med svoje častne občane, se ponaša s tem metropola Slovenije, golobica bela Ljubljana. Kdor je bil kedaj na kakem zboru v naši domovini ter je videl in poslušal ono oduševljenje, ki navstaja vsekdar, kadar se spominja ime vladike Strossmaverja, ta mi bo rad veroval, da je danes vsa Slovenija v duhu navzoča na naši slavi..... zvezde, ki nas razveseljujejo s trepetajočo svetlobo svojo tako, pošilja previdnost božja ljudstvu veleume, ki so mu na srečo. Na nebeškem oboku se v večih razdobjih prikazujejo zvezde, ki se svojo izredno svetlobo, ki delovanje, ki bo blažilo in mirilo, ter mora poskušati, da ugladi velika narodna na-sprotstva. Zlata beseda to, ki je prišla našim Italijanom od lastnih soplemenja kov, čutečih, zatemnuje vse okolo sebe, vzbujajo našo po-;kako polna nedoslednosti in kontrastov je se-zornost in katerih se ljudstvo v ustmenem danja politika Italijanov nasproti Slovanom : sporočilu spominja skozi stolotja. I ker se svojim postopanjem ubijajo isto načelo, j Taka redka zvezda, veleum, ki se rodi ; v katerega imenu oni sami stavljajo svoje samo redko, je naš biskup. In kadar ugasne, iastne zahteve, na katero zidajo svojo narodno še bo spomina nanj, in dela njegova bodo živela vse veke, dokler bo slovanskega rodu in dokler ne propade vsa ljudska kultura. Mi pak želimo danes iz vsega srca, da ta zvezda ne ugasne še dolgo časa. V ime bele Ljubljane in v ime vsega naroda slovenskega bodočnost in ki je v korist njih lastnim ide-jalom. Ta njih politika neiskrenosti, zavrat-nosti in izdajstva na lastnih načelih jih v parlamentu na Dunaju neprestano spravlja v nečastne pozicije, da igrajo tako čudno ulogo, da so že postali v zasnaeh vsem pa- do volj ujem si torej, da izrečem prevzvišenemu metnim ljudem!! — Pametno besedo in od gospodu iskreno napitnico: na mnogaja još j strani, ki jim je gotovo najdobrohotneja, so ljcta ! čuli naši Italijani. No, o tem je pa menda Volitve v zavarovalnico proti ne- Prepričan vsakdo, daje bila ta beseda izgo-zgodam. Iz Pulja nam pišejo: Mi smo tako | vorJena £luhim llSesora- Kdor je v pol Nesrečni, da Vara moremo poročati kategorije, nera boJu vr?eI od sel,e vsako raontl°' kdor ki bodo letos volile v rečeni zavarovalnici. se da voditi le 0(1 divjih '"stinktov m strast., Volitve se bodo vršile okolo polovice oktobra kdor Je zal>al veri' fla more žlvetl le ob ae" in sicer bodo volile I., II. in VI. kate-jsre5i druSih In da more bltI ZosV°d' le 5e .. so drugi sužnji, komur je tako popolnoma gonja. ^ r\ » x j . v otrpnelo čutstvo, kakor je našim hegemonom, 0 važnosti tega zavoda ste ze vi, gosp. » j & , -i- . - ta ie zerubil možnost, da bi cul akcente o urednik, govorni vcckrat m, o tem sem u ver- La Jc & ' 1 i. - i* i j i - >■ i i pravičnosti in jednakosti ljudij. A če je le jen, boste se. Istotako ste povdarjali, kaka ■> j j .. .. • . - j i * • „ kaj božje pravice na svetu, mora jim priti sramota je to za ves nas narod, da je ta za- J J ' ' J r i t ,1 , -i i i . : dan plačila, ko jih zadene katastrofa, na ka- vod popolnoma v rokah nasprotnikov, ko bi . . • i i i • i- -- • i,.' vr tero jim namiguje tudi »Al to Adige«. ini lahko imeli večino v njega vodstvu. Na- J 5 J " , j Cesariev ukor dru. Stadler-ju je men tem mojim vrstam pa je, da pozovem J v •idež zakriv provzročil v madjarskih in seveda tudi nemških krogih veliko radost in zadoščenje. A rojake na delo, da izbrišemo m ljen po dosedanjih zamudah. Politični pregled. TRST, 15. septembra 1900 H krizi v Avstriji. Tudi lojalnost to ne morda zato toliko, ker je bil od najvišje strani občutljivo grajan cerkven dostojanstvenik kakor tak. Zadoščenje in vesel je, ki vlada v madjarskih in nemških krogih, ima popolnoma drugačno politično barvo. Pozabiti ne j j t , - ™ - smemo, da se je dr. Stadler v svoji napit- in udanost do prestola se pri »Aeue reie r , . . 0 t , - niči pokazal Hrvata. In kar je glavno: seje Presse« ravna po okornostih in po potrebi 1 v, , .. v • ... . . , njegova naoitnica nanašala na ono točko br- ni pa. Docim se v razpravljanju o aferi otad- j J ° 1 , .. , , . . , j • i . i , vatske politike, katera je tako direktnom to- lerjevi kar cedi same lojalnosti, da more tem i 1 t. . . „ , ~ , . . , . talno nasprotna stremljenju budimpeštanske perndueje cesarjeve besede iruktincirati svo- , , . . .... i r> i l ... in prav tako tuui dunajske politike, jemu slavoiobstvu v prilog, pa se v članku 1 , v, ,, . , • • I r» I- . - Zato se ne smemo čuditi, da ^N. r reie o pohvali cesarjevi na adreso Poljakov zvija . . , . „ . l i,-,, , i r» i- i - ' Presse« s pravo slastjo in po svoje komen-m suce besede, da bi dokazala, da Poljaki te 1 " . „ „ , . , ..... . tira cesarjevo grajalno pismo, ces, da so vsi pohvale prav za prav se svojo politiko zad- i . , . ... . . . , i vročekrvneži, ki pripadajo struji, stremeči za njih let niso zasluzili. ; 1 1 _ * . rj • i .. TJ . . združenjem Rosne s Hrvatsko, vdobili jako rravi, da patrijotizem roliakov ni za- , , x - ' i - zdravega hladila. Sosebno to y . , . » . , , , . . ... ..i- i svojega izvora v nasprostvu proti uresničenju dokažejo, kako obsojajo eenko obstrukcijo. J , , , XT , . . .. i, • ideialov hrvatskega naroda, ampak v d r u- Naprenn.ak i>a vidi vse v cvet u okolo sebe. J . , . . „ . .. . .. ... gili oz i rili. Stališče, , prav isto, smo trdili tudi mi! Le kakov tepec ali pa zloben človek bi bil mogel izvajati i/ naših besed, da smo mi hoteli reči, da so oni kat. duhovniki, ki so se udeležili pogreba pravoslavnega župnika, odobravali razkol!! Baš zato, ker njih udeležba ni pomenjala odobravanja razkola, baš zato, ker je S>11 to zgolj čin uljudnosti in pijetete, kakor je navadna povsod i, kjer je civiliziranih ljudij, ljudij s srcem in Človeškimi čutili, bas zato smo bili ogorčeni, da so znani laški fanatiki denuncirali in mesarili dotične duhovnike, baš zato smo bili indignirani, da je »Primorski list» take ljudi nazival za vrle soboritelje za resnico! Kaki boritelji za resnico so to, o tem govori iz vestni preiskovalni zapisniki, ki se nahajajo v rokah državnega pravd niši va v Trstu. Le malce potrpljenju, boste čuli še lepili stvari ! Mi vidimo torej v gornjih izvajanjih «Prim. lista* popolno retirado po vseh veljavnih pravilih. Kronana pa je retirada »Prim. lista« po njega izjavi, da na »Pismo* v «Edinosti» ne bodo odgovarjali. Gospoda, to je že stara finesa, ako kdo svojo blamažo hoče pokrivati z — uredniškim kosom. «Primorski list* nam v zaključek predbaciva konfuznost. No, bodi mu. Ali, če je «Primorski list* že pred konfuzno «Kdinostjo» moral nastopiti retirado — in to še tako nerodno —, kaka mora biti še le pri «Prira. listu» — konfuzija ! Skandal! Pišejo nam: Nekdo vam je pisal iz Roj a na ter ogibal tri trgovce radi laških napisov. Prav je imel, da je pisal, ker je to res sramota! Naravnost škandal pa je, d a c. k r. pošt u i u r a d v R o j a n u nosi samo nemško-laški napis!!! Sramota je dalje, da poštni voz iz Doline nosi s a m o n e in š k i napis (in sicer je ime Dolina napisano pokvarjeno). Nepravilno in nečastno je, da ima r. kr. finančni urad v Kolonji le napis »Cologna t, kar ni naše in kar pospešuje — prehod v blaženo deželo!! Isto kakor v Kolonji, je tudi na Greti, kjer pišejo samo »Gretta« ! Kako je po dru- mesecev strogega zapora z enim postom vsaki mesec ter v plačilo odškodnine udovi po li gld. na mesec za dobo - let. Samomor. Sinoči ob (j. uri in pol -e je v carinski podružnici pri »Sanitft« ustrelil iz revolverja carinski asistent Rudolf Grauner. Zapustil je tri pisma na svojce in svojega predstojnika. Nesrečnež je bil še le let star ter je zapustil udovo in 4 letno hčerko. Truplo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. Dražbe premičnin. V poned., dne 17. septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici del Bastione št. 1, nove mobilje in m zarske oprema; Passo S. Giovanni pisarniški predmeti ; v ulici S. Zaccaria št. 3, krčmarska oprema: na trgu Barrira Vecchia št. 1, miza in tehtnice ; v ulici Tivarnella št. 1. in v ulici Pauliano št. 12, hišna oprava; v ulici Sanitil št. 7, tiskarniški stroji. Vremenski vest« i k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 17.0, ob 2. uri popoludne 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.3 — Danes plima ob 0.27 predp. in ob —*— pop.; oseka ob 5.14 predpoludne in ob 8.7 popoludne. Za jubilejno dijaško ustanovo so nam došli nadaljni darovi : Prej izkazanih (glej »Edinost« od 23. marca 1900 št. 68) kron 8198.44. — Gospod Franjo Ferfila iz Gorice oO kron «v počeščenje spomina prijatelja-brata, našega nepozabnega rojaka Žana Dejaka, na katerega smo bili vsi Senožečam ponosni, ke>- mlademu možu r?i branila vojaška oficirska suknja se javno kazati odločnega Slovenca, toliko v domačih kolikor v najvišjih aristokratiških krogih. Bodi mu torej lahka strogo narodna zemlja senožeška !« — Skupaj je torej 8248 Iv 44 st. O tej priliki si dovoljujemo prositi slav. občinstvo, da se te n.«še toli važne ustanove spominjajo ob ngodnili prilikah. Nadaljne darove sprejema dr. Gustav Gregorin, odvetnik v l istu. Za žensko pod rožnico sv. Cirila in Metoda je nabrala gospica Gombač o razprodaji dopisnic 4 K 20 st. Za moško podružnico sv. Cirila in Jletoda je nabrala gospica Rapetec o razprodaji razglednic na slavnosti na Nabrežini 2 K : dodala sta gg. prof. R. iz Ljubljane 1 K in X. X. 90 st. Xa shodu pri sv. Jakobu dne 9. t. m. se je nabralo 8 Iv 99 st. »Zveza tržaške slov. mladine« vabi vse svoje člene in nečlene na ples, ki ga prireja vsako nedeljo in praznik v veliki plesni dvorani v ulici Rossetti št. 4, pritličje (pod vodstvom g. Umeka) in sicer je prva vaja od 4. ure pop. do 7 in pol ure zvečer, in druga vaja od 8. ure do 11. zvečer. Plesali se bodo tudi novi plesi. Vstopnina k prvi vaji 50 st., k drugi 60 st. O d b o r. Izlet v Ljubljano. »Delavsko podp. društvo« prirejuje za dan 7. oktobra t. 1. izlet v Ljubljano. Ta izlet se bo vršil pa le tedaj, ako se do 21. t. m. prijavi najmanje 200 udeležencev. Priglaša se pri vseli narodnih društvih Trsta in okolice. —* Dne 22. t. m. mora vsako društvo sporočiti ustmeno ali pismeno o vspehu zglašanja in sicer do S. ure zvečer v »Slovansko čitalnico«. V slučaju, da se do določenega dne ne prijavi zadostno število udeležencev — odpade posebni vlak, kar bi bilo zelo obžalovati. — Pričakujemo torej, da se začne takoj agitacija v ta namen. Odbor. kapelnik veteranske godbe v Trstu, ter je tudi tam vspešno deloval, ne le kakor kapelnik, ampak tudi kot skladatelj, o čemer priča koračnica, ki jo je zložil v proslavo petdesetletnice vladarjeve, in za katero je bil tudi odlikovan. Gosp. Majcen-u pa voščimo, da bi na svojem novem mestu istotako vspešno deloval, kakor jc tu pri nas. Prepričan naj bo, da Čutila, ki smo mu jih kazali o slovesu, so bila pristna in v dokaz, kako je bil ljubljen od učencev v godbi in od vseh prijateljev. Goc bi pa želim, da si pridobi, če je le mogoče, gosp. Majcen-u vrednega naslednika, tako, da delo, ki je je vstvaril on, ne pro-1 pade, marveč da bo napredovalo. V to po-mozi Bokih ma i n ©vili jairotlih v srebrnem kotlu m pomočjo para in je torej nsijltnlj eist izdelek nepre- sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoc- v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterisovana, velja K 1:50. Razpošilja se tu«li v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr. ter se 1 kilo zaračuni z K. 1.10. 10") kilogr. 100 kron Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje-se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti-po vzet j u z K 5*30. Mršavost. Lep život se zatiobi z našim orijental-skim prahom. Jamči se, 0 stotink proti povzetju ali preti plačilu. Higijeničen zavod D. FRAN STE1NER & C. BEROLIN. Glavno zastopstvo za Trst, Istro, Dalmacijo. Bosno-Hercegovino ima: KAROL FRANZ v TRSTU ulica Acquedoito, nasproti gledališču Rossetti. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr, v lastni hiši. - Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4Yž°/0, ne tla bi se odbijal reutni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po G °/0 iu na vknjižbe po 'r>7*0/o- Urad nje vsaki dan od i), do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Slanje bran. vlog leta 1899. okroglo R. 1, Poštno-lran. račun štv. 837.315. pozor: pozor Domača obrt. Velika zaloga raznovrstnega pohištva, Iz odlikovanih tovarni Solkana in (tu- rice Antona Černigoj-a sa nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcri st. Petra (Piua Rosario pod ijndsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevn. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo im točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster Tržašla posojilnica in hranilnica legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Trev.-obrti redstrovana zadna z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr. --— i Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0» navadne po 41/2°/o In na Con to - corrent 1 po 3.60°/0- Sprejema hranilne knjižice družili 1 zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-; meno lastne. Kentni davek plačuje zadruga 1 sama. Hranilne ulogre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer ^ _ . ... „ .. na uknjižbo po 5 V/.. ™ menjico po 6°/0 > DilJe POSOjlla na poroštvo al. zastavo na na zastave >o 51 0 5 »letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih na zas a\ po 4 ^ obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno l radne ure so: od 9—12 dopoludne 111 od 3 , , , 1 . ,J „ v i „ , i j , j ,• i • -i -u C odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih » 1 J ' 1 ° Od 10—12 dopoludne. \ Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de- Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 ( 'ež po 300 kron po 1 krono na teden, ali dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 po- ? daljših obrokih po dogovoru. / stujejo po 6.15°/0. < Deleži se obre- poludne. Posino hranilnični račun 816.004. < < Vplačevanje vrši se osebno ali potom - položnic na čekovni račun štev. 842.3G6. ^ Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Ljilljiuh Mtna I naznanja najuljuilneje, goji. Več pove upravništvo tea;a lista Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolie za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecariiam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Anton lireščak. Goriea, Gosposke ulice štv. 14. via Molino piccolo Št. 3, II. nadstrop. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Kwizdov Korneuburšks prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen -»koro nO že v mriogili hlevih, kedar živina rada jest . kedur slabo prebavlja v /.imijsanp: iu pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah Cena 5/, škatljica kron 140. k; -Ijiee 70 stot. 1'risten je le se zrav«-n stoječo varnosluo znamko ler je r;a prodaj v vseh lekarnah in drogerijati Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar, Korneubnif pri Dunaju. aju. y vooo&az sin SaBK? i IVAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdberg-strasse Ste v. 12. razpošilja jrratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvatskein jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetili za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se Išee. IVAN SCHINDLEB ces. kralj, privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. m vm Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Vrelog Iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žtiideršie in Valencie v II. Bistrici. Original tega lista •/. d le 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. gr----3-;--lO Si Slav. občinstvo in sosebno gg. Čevlarjem pri- g poroča svojo s I. sepr. otvorjeno bogato zalogo usnja in čevljarskih potrebščin z zmernimi cenami. 0°o ©°o o© ©°o o°o 00 ©°o ©o Spoštovanjem Ant. Karol Cattai Ulica Stadion štv. 2. Uhod r Ulica Torrente nasproti pivai ne „Aurora". Sprejemanje hranilnih vlog 111 vlog na tekoči račun s 4% obrestovan jem <><1 < I ne vloge