182. številka. Trst, v soboto 10. avgusta 1901 Tečaj XXVI Edinost t. ftit eakrat ■» «m. ruun in p r mitoi r»t> 4- uri it^fr. V'tri^iInK zRtit: e« celo leto........24 kron zm pol leta . „.......12 - u četrt leut........ * u en uiet^f ........ 3 kroni Sarolnino ie plačevati nkorej. Na cn-•očbe brez prllnžM«1 naročnin« •« onrivi t« osira _ Po tobakarnah » Trutu ne prodajajo po- •tmecne Številke po 6 utotink (3 oeč.r, sveo Tr»ui [•» po 8 utotinfc {4 dtć. i Telefon StT. 870. Edinost Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi ie račun »i o po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popiiHtotn Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi it takem preiskovanju ali zasledovanju pridemo do uver-jenja, da resničnega nemštva v Ljubljani niti ni in da je v>a tišta nemška stranka, ki toli prej>otentno nastopa in o kateri imajo gospodje na Dunaju velikansko menenje in pred katero imajo tudi velikanski respekt — kakor kažejo nešteti dogodki in vladni odloki — rastlina, ki ne dobiva življenja sokov iz tal ret-ničn-b etnografičnih razmer, ampak je vzgojena in vzdrževana z umetnimi sredstvi v — rastlinjaku germanizatoričnega zi-tema avstrijskega ! Velik je ta respekt pred ljubljanskimi nemškutarskimi veličinami v obliki — ničel, ki pa imajo vendar moč in veljavo, ker stoji pred njimi debela enojka avstr i-kega germanizatoričnega zistema! Tako imamo pred seboj pravi circulus vitiosus. Vlada sama neguje in vzdržuje umetno, se svojim aparatom, tisto ljubljansko »nemštvo«, zistem s- m ohranja fikcijo nekega nemštva na Kran^kem; a ko se oglašajo Slovenci z najnaravnejo zahtevo, da bi bili gospodarji v pokrajini, ki je njihova last, pa se ista vlada izgovarja h navski: jaz nisem kriva ; j Nemci na Kranjskem so činitelj, katerega treba poštevati ! In res ga jKjšteva tako in inia pred fikcijo, katero vzdržuje le ona vama, takov resj ekt. d:« raje krati pravice skoro izključnemu slovenskemu prebivalstvu, nego da bi užaliia to kranjsko, nam šljeno nemštvo! Tako postavlja zistem na glavo, kar bi moralo stati na nogah — kakor v?e, kar je ustvarila božja narava..! Do takega uverjenja in do take sodbe bi utegnili priti, ako bi zasledovali izvor, provenijeneo ljubljanskega nemštva. Ali pustimo to in suponirajmo, da je nemštvo v Ljubljani res nekaj naravnega, da je res nekaj, kar obstoji, ker je zraslo iz narave, ter da ima po takem pravo do obstanka, pravo, da se je primerno pošteva ! A če smo rekli A, moramo reči tudi B in priznali, tla je bil gori omenjeni poziv grofa Schaflgotscha utemeljen v narodnostnih razmerah mesta Ljubljanskega! Denimo torej — da-si ne pri poznavamo — in izvajajmo svoje zaključke. Odzo\imo se pozivu v »Information«, zahtevajoeemu : Slovenci naj izkoriščajo dogodek v Ljubljani povodom inštalacije župana Hribarja! Evo nas — mi sledimo temu pozivu že na tem mestu i* za-klicati hočemo vladi: V Ljubljani si sama Btatuirala ekeempel — ravnaj se po njem ! Fiat applicatio ! Ob enem hočemo dokazati kako in koliko je zistem grešil na blaginji, na medsebojnih odnošajih in na — patrijotičnem čutstvovanju (in v takih krajih, kjer krvavo treba bogatega železnega fonda na takem čutstvovanju), ker je drugod trdovratno preziral nauk, katerega s toliko vnemo propoveduje — v Ljubljani! V TBSTU, 10. avgusta 1901. Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate, figovo in sladnokavo v Ljubljani. To važno narodno podjetje gospoda Ivana Jebačina, trgovca, tovarnarja in zal2gatelia kavinih primesi v prid družbe sv. Cirila in Metoda je blagoslovil, driižbin prvomesinik, preč. g. mons. Tomo Z u p a n. Vsaki Slovenec mora najiskreneje pozdravljati to novo tovarno, ker je zadelala precejšno vrzel Da polju narodne obrt nos ti in bo dajala zaslužka le domačinom. Ce pripomnimo, da se samo na Kranjskem vsako leto porablja 300 vagonov kavine primesi (cikorije), ki dohaja večinoma iz druzih dežel, kjer ostaja dobiček in kamor se plačuje delo izdelovanja, bo jasno vsakateremu, da gre mnogo našega denarja v žep tujemu podjetniku mimo domačih, dela pogrešaj oči h rok. Z domačim podjetjem pa t>e koristi tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Ta bi dobivsda t <1 zgoraj navedene letne množine po 30.000 gld. ali 60.000 kron letne podpore sam.» s Kranjskega ; približne dohodke pa bi dajale ostale slovenske dežele. Tu in v drugih predmetih, ki se izdavajo v družbin prid, je skrit velik naroden zaklad. Slovensko rodoljubje! Sezaj po njem, polagaj ga na domovinski al-tar! In s takimi sredstvi razvilo bi se naše šolstvo ob jezikovnih mejah tako, kakor si je najrodoljubneje slovensko srce le želeti more! Ko še omenjamo, da je g. Iv. Jeba-č i n povode m blagoslov ljenja svoje tovarne daroval družbi sv. Cirila in Metoda 400 K, izrekamo ob enem domoljubno prošnjo: Slovenke in Slovenci! Rabite, zahtevajte, priporočajte vselej in povsod le te izborne izdelke domače industrije v čast in ponos slovenskemu imenu, vko-rist slovenskega dela in v prospe h vseslovenske šolske družbe! Politični pregled. V TRSTU, dne 10. avgusta 1901 Zavod sv. Jeronima v Rimu. Dovršeno in izvršeno je. To priznavajo sedaj tudi laški listi. Nič niso pomagale vsa intrige členov odletelega kapitlja, vse klicanje po pomoči od strani oficijelne in neoficijelne Italije v preprečenje volje papeževe! To je potrebna lekcija tudi tržaškim reformatorjem, ki kličejo vso sveto Italijo na pomoč, da bi laška »isrrpacija prepomagala slovansko pravo. Kakor je zmagala pravična stvar glede zavoda sv. Jeronima, tako se nadejamo, da zmaga konečno luč, ki prihaja od vzhoda, sveta stvar, ki sta jo razglašala Ciril in Metodij — -naša unija ! Včeraj je bil objavljen papežev dekret, ki odreja, da se dosedanja organizacija tega zavoda opusti in da se isti spremeni v »Zavod sv. Jeronima za Hrvate« (Collegium liveronimianum pro geute croatica), kateri bo imel nalogo sprejemati one mlade hrvatske duhovnike iz zadarske, zagrebške in vrhbosanske škofije, ki bodo hoteli v Rimu spopol-niti svoje duhovniške študije. Laški listi pravijo, da so »rimski Dalmatinci« (Ha-ha-ha!) jako ogorčeni radi tega papeževega odioka in da zahtevajo, naj se ta odlok prekliče in naj se jedino njim, tem famoznim »Dalmatincem« v Rimu, pripozna pravica do uživanja te usta nove. To je pa res imenitna ideja : ustanovo, ki so jo ustanovili hrvatski škofi in jo potem, ko so nekateri laški psevdo-Dalmatinci v Rimu pozobali skoraj vse kapitale, zopet na novo dotirali hrvatski škofi : to ustanovo torej naj bi sedaj uživalo par rimskih Italijanov, ki si po bogve kaki pravici prisvajajo dalmatinsko pokoljenje, hrvatski bogoslovci pa naj bi bili potisnjeni v kot od mize, ki je bila od njih »orojakov pripravljena za nje! In ob takih okolnostih in ob takih dejstvih si železno, umazeno čelo rimskih poročevalcev sinočnjega »Piccola« drzne govoriti o »ropu« !! Strossmaver — ropar ! Saj bi se človek jezil, ako bi ne bilo preneumno! Kdor je dovel zavod do blis.ii propada, pa psuje po laških in framazonskih listih one, ki so rešili zavod s tem, da so popravili, kar so oni drugi — pozobali. Lepi duhovniki, isto-tako lepi, kakor židovski protektor njihov ! Ta fakt nam podaje zopet jedno novo sliko laškega camorrizma in laškega para-sitstva, ki skuša, kjer le more, uzurpirati tuje premoženje in rediti se od tujih žuljev. Je-li tudi to sad njihove proslavljene dvati-sočletne kulture?! Iz laških listov posnemamo, da stoje tudi Madjari na strani onih rimskih Lahov, ki si prisvajaj« dalmatinsko pokoljenje. Verujemo, verujemo prav radi v to soglasje. Uzurpatorji tu, uzurpatorji tam, besni sovražniki tu, besni sovražniki tam; čudno bi bi bilo res, da bi se vredna si bratca ne vjemala v vprašanji, ko gre za to, da bi vzkratili Slovanom nekaj, kar je slovanskega. Povsem naravno je, da so v tej lepi družbi tudi naši najboljši prijatelji — Nemci. No, da: »Schone Seelen finden sich« ! Rimski papež pa se to pot ni dal motiti po besnem upitju vse te zbiane družbe inje razsodil stvar Hrvatom v prilog, na katerih strani stoji staro pravo. Zavod sv. Jeronima bo posvečen odslej svojemu prvotnemu namenu : prosveti hrvatskega duhovniškega naraščaja in ne sinekuram laških kanonikov ter pohlepnosti tistih rimskih Lahov, ki si po krivici prisvajajo »dalmatinstvo« in pravieo do uživanja one ustanove, ki so jo ustanovili hrvatski meceni. Italijani v avstrijskem Primorju. Dejstvo, da so se v bližnji Italiji v noveji čas začeli uprav arogantno vesti nasproti naši državi, kakor da imajo pravico diktirati jej, kako ima upravljati svoje obmorske pokrajine in kakor da imajo pravico zahtevati, naj nje, Italije, podanikom, ki prihajajo v Avstrijo kruha iskat si, tudi dajemo lLtino-slobodnieo, da smejo počenjati, kar hočejo ter da smejo, v zahvalo za dobljeno gostoljubnost, P O I) L r S T E K. Spomin. ."-p -al Ksaver-Sarrfor-Gjalski. — Prevel Radi. V mraku, ko se dela jutro in ko drbtč še p* n< čne sence v valovih pol u te me, a v človeški duši plovejo in lete vsakovrstne slike, fantazij? in želje — tedaj se zaziblje često pred mojim duhom eden in isti sjH»min — vizija — slika — ka-li? — pa visi preti moj:mi ormi, tla vzdigam ves očaran roko po bajni si ki, da bi jo zagrabil — da si jo obdržim — evo: .....Sed:m na j-krajnem kraju krmila velikega parnika in gledam s skoro očaranim očesom pred-?e. Preti menoj se razprostira noč južna jw>letna — morska noč s svojim temnm modrim nel < m, s svojimi nakako ve-čimi zvezd&mi, z mesečino, ki ni ne zaspana, ne srebrna kakor v severnem gozdu ali planini, temveč v>a žrna in svitla ; — ah — in one brezkrajne tihe vode, tu in tam temne kakor brezdno in prepad, a dalje vse sijajne in bliščeče kakor — raztopljeno zlato in srebro, kakor oživeli nnarfgdi, topazi in biseri — evo — valovi in valčki z iskreeo se peno, kateri se gibljeje in f-mej<5 z zvezdnimi trakovi,nežno in razkošno kakor ženski ^meh, «la se vidi skozi njih obijane struje daljne silne globine, a v njih nepretrgane dolge vrste rib in ribic, kako plovejo in plovejo od nekje brez konca, nekam brez konca — Rog eam zna — kam. In vea ta žarka lepota noči — in vse vel i čast v o prh ode in vea nerazumljiva njena tainost Fe je isti hip zgfnila pred mojo dušo in bilo mi je, kakor da preveva okolo mene bližina samega božanstva. More li biti kaj veličastneje, kaj lepše? More se-li priroda pt kazati krasneja ? — si-jajneša ? More-li dokazati jstneje slabemu in b« det m u človeškemu umu, da je vse izliv, slika vsegtmrgočne volje in brezmejnega spoznanja ? Tako um te vpriševal zopet zopet, jopolncnca poražen v globoki potrt«isti. In še v pobtžntm vprašanju je prišla k meni mlada — popoln« na mlada ženska. Stala je tako, da jo je meeec oblival od povsod s svojo belo svitlobo, ter sem točno videl njene temnoplave lase, v pletene v nizko okroglo frizuro in njeno klasično grško čelo — in krasni grfki nos — in ovalno lice blagih pravilnih črt — in drobni dražestni oveneli ustnici — in vlažni očesi poti dolgimi trepalnicami, včasih motlri, kakor lazur na nebu, včasih iste barve kakor tam doli oni morski val,— a s pogledom globokim in sijajnim in polnim ženf-ke duše, večne poezije in neke resne dobre melanholije. V*a njena prikazen ni bila drugo nego harmonija sama, — tako skladne in lepo razvrščene so bile njene nežne tanke foime, plemenito držanje in neki tihi blagi mir, ves nadahnjen z nedolžnotjo in nežnostjo. V njenem vratu, v zaoblenih, plemenito spuščenih ramah, v pravilnih plečih, v prsih nežnih ktkor Psihine, v tankem pasu kakor lilija, — — — v vsem je vela nežna lepota Fidijinih linij in tajinstveni čar Rafaelovih maelon in mlado življenje Defregerovih devojk iz Alp, pa tudi razkršni car Cabanelovih Anadicmen. S to krasoto ee je slagala ta ukusna toaleta, popolne ma jednostavna s svojo svileno bluzo škotskih barv in sivim krilom, ki je padalo v kratkih elegantnih gubah k tlom, skrivaje vso tajnost stasite postave. Nikakega druzega okraska — no dva velika alem-butena v drobnih ušesih, — nji- ju sijaj se je blestel v mesečini, le da seje ovadila tem lepše in -namljivo nenavadna polt, vsa nežna in gladka od bujne mladosti, a v njeni barvi neka globoka tajnost. Gledal sem jo z naslado umetnika, a ta hip imam v duši svoji pravi odgovor svojemu prejšnjemu vprašanju, da je, evo tu, na — priroda še lepša in še sijajneja, in da je še bolj izrekla veličastvo vsemogočne Volje, nego v vsej veličastni sijajni noči z njenimi zvezdami in njenim morjem. In na ustnice mi prihajajo pesnikovi stihi : Des \Veibes Leib ist ein Gedicht, Das Gott der Herr gesehrieben In's grosse ^tammbuch der Natur, Als in eler Geist getrieben....... A je nisem gledal s strastnim pogledom poželjenja, niti vzbujenim trenom ljubezenskega očesa, temveč gledal sem jo s ponosom in poraženostjo, s katero se klanjam večnosti pesmi in večnosti umetnosti. Radi tega sem pazil, da ne bi s konvencijo kakšne besede motil ta čar in molčč sem ostal na svojem mestu, šepetaje tiho molitev, naj se ne bi mak-nila — naj ostane tukaj le, da bi jo dalje gledal s svojimi mislimi, da bi se bližal dalj- domačine zasra mo vati ter se sploh vesti, kakor goi*jx>darji v tali |>okrajinah — to dejstvo, ti pojavi nezaslišane aroganee, prepo-tence in nesramnosti kakor da so vzdramili nekoliku tudi našo slavnoznano avstrijsko dobro voljet vo, ali resničneje povedano — fenomenalno lahkomišljenost. Že to kaše na neumevno lahkomišljenost, ako koga trpim blizu sel>e, o katerem vem, da mi ni prijatelj ; ali višek lahkomišljenost i je gotovo ta, ako človeka, o katerem vem, da mi je smrten in tradieijonalen sovražnik, negujem nežno in ga redim ljubeznjivo se svojega življenja šoki! A kako drugače naj imenujemo postopanje avstrijske državne uprave z italijanskimi usiljivci, s podaniki države, ki nam ni in nam ne bo nikdar prijateljica! In to: vkljub vsem trozvezam, vzlie vsem evropskim konstelacijara, in vzlie vsem diplomatičkim kombinacijam, ki jih snujejo gospodje okolo zeleni!) miz! Ker so v krivi veri, da so narodi — in narodi menda sestavljajo države! — le mrtva masa, kateri morejo oni dajati poljubne oblike in jo porabljati za osnove diplomatiške »spretnosti« svoje! V resnici pa so narodi živi organizmi: se svojo voljo, se svojimi čutstvi, se svojo energijo in se svojimi tradicijami, (jg. avstrijski diplomati bi hoteli v razmerju naše države do Italije puščati iz računov te elemente: naj le skušajo in se —blamirajo ! Naj le, ali narava, zakoni duševnega življenja in čutstvovanja narodov, ves bodoči razvoj, ki se bo vršil le po teh zakonih, jih bo poštevai te elemente in bo skrbel za korekturo na grehih, ki jih delajo diplomatje se svojim nasiljem na naravi ! No, rekli smo, da se zdi kak^r da so se v zadnji čas nekako vzdramili in da jim je vendar nekoliko preveč te laške prepo-tence. Lista »Pester Llovd« in »Neue Freie Presse« nista le notorična prijatelja italijanskega življa v monarhiji in pristaša zveze s kraljestvom, ampak je tudi znano o njima, da sta v zvezah s krogi, ki vodijo našo vnanjo politiko. Ce se taka lista oglašata s precej resnimi posvarili na italijansko adreso, s jw>svarili, da to vendar ne gre, da bi bile izključno le italijenske aspiracije — aspiracije. ki so vrhu vsega ie proti integriteti u a še države — odločilne za smer uprave v teh naših primorskih pokrajinah : potem se ti mora to videti znamenje, da se je mera italijanske prej»otence tudi na Dunaju jela dozdevati malce prepolna ! Prav za prav niti prejH>tenea, ki hoče v avstrijskih obmorskih pokrajinah imeti avstrijsko (K)litiko, prikrojeno izključno le za italijanske interese, jih ni vzdramila iz tistega dolce far niente. Ne! Saj ta brezbrižnost avstrijskih diplomatov je v nas*adi, ima že pravo domaćinstva in je postala inventarna sestavina avstrijske politike. Ali — sode |»o izjavah v rečenih dveh listih — vznemirilo jih je, da so si v Italiji začeli izmišljati dejstva, tla morejo na podlagi dogodkov, ki se v resnici niso dogodili, razburjati svojo javnost, rekriminirati proti avstrijskim oblastim ter staviti zahteve, ki so jednostavno nesramne z ozirom na su-vereniteto in čast te naše države! To je vznemirilo. In k»ko bi ne! Ako ne bi nastopili proti takemu rokovnjaštvu, ako bi donim tajiJm stranem, odkjer je človek vse, kar ga »Jela človeka. lako sem gledal in gledal in sledil njenemu zamišljenemu jvogledu k morju, kjer se je vanje spuščal in zgubljal dovolj širok potok, pa baš isti hip je donesel s seboj nekak krasen voden cvet ter ga odnesel od obale daleč v zelene valove. Svež — mlad — krasen — prekrasen cvet ! Veselo se je spusti l od obali, a evo vedno sili za njim neki požrešen rak ali neka morska golazen. Že sega s svojimi škarjami ali kremplji po njem, steblo in enega listov že drži, — skoro se f>ogubi cvet in nenasitne čeljusti gral>ežljive nesreče ga uničijo. No — ta hip je pridrvel plaho-vit hiter val iz tople morske struje in je isti trenotek daleč — daleč odnesel cvet., da ga reši grdol>e, a ga odnese daleč, kjer ga pozdravi ziutraj prvo solnce s svojim žarkim poljubom. A meni se je pojavila misel, da priroda ne sme vstvarjati zastonj toliko lepote, ter da jo |H»tem pušča slepim silam življenja, da bi jej p »tratilo in uničilo obstanek, — ne — ne — mora jim mora varovati srečo, ona jih mora obdariti z njo. In val je res nesrečo-nosno plovil s svojim cvetom, a sledil mu je od daleč pogled krasne žene — sedaj še jasneje — še maraljivejše !..... puščali, da bi se gospoda kar izmišljali »dogodke«, da bi iz laži tvojim pritepencem v naše [»okrajine pleli vence »mučeništva« ter da bi potem iz tega mučeništva sebi konstruirali pravico do arogantnega nadzorovanja avstrijske uprave v teh pokrajinah — no potem ne bi bilo konca ne kraja tej gonji in naše primorske pokrajine bi nehale biti avstrijske in bi (»ostale le satrapija irredenti-stiških steklišev. Molčanje k taki prepotenci bi bilo zlo, ki bi dalje rodilo zlo z neizprosno konsekvenco. Će so se torej oglasili sedaj na Dunaju, so storli le svojo prokleto dolžnost.... ! Tudi praška »Politik« se bavi s to ita-! lijansko prepotenco in pravi, da razmere na jugu začenjajo postajati neznosne za neitalijan-ske elemente prebivalstva. Že z domačim ittlijanstvom imajo dovolj posla in italijanski oblastneži se vedejo, kakor da so že »odrešeni«, kakor da je že v Rimu njihov kralj, kakor da v Rimu izhaja njihov uradni list. In vlada podpira in ' povspešuje vse to in vzdržuje fikcijo italijanskega značaja avstrijskih pokrajin. Kjer imajo Italijani moč v svojih rokah, najemljejo delavce iz Italije za vsa javna dela. Ti pa so prave nadloge za deželo, ker se svojim izzivalnim vedenjem provzro-čajo spopade, iz katerih kujejo potem diplomatiške pritožbe. A naše oblasti, mesto da bi poučile italijanske konzule, da ne smejo misliti, da so kje tam v Turčiji, ampak v evropski državi, ki ima sredstva, da vzdržuje javni red, obljubujejo — stroge preiskave, kakor da to ne bi bilo že samo ob sebi umevno in da treba še le nastopa kakega italijanskega konzula. »Politik« se spominja neprestanih izgredov od strani italijanašev v Zadru. Iz Italije importi rani subjekti hočejo zabranjevati Hrvatom vsaki |>ojav narodne ekzistence. Potem se spominja, kako se italijanski ribiči poto-žujejo uprav roparskega zistema, in jemljejo domačinom zaslužek. Bati se je, da po takem roparskem zistemu lova naša vstočna obal Adrije postane istotako uboga na ribah, kakor je zapadna, italijanska obal ! Potem ni č«do, ako prihaja do reakcije. Ti dogodki opravičujejo dovolj nasprot-stvo proti importiranemu italijanstvu, in če ima kdo pravico do tožeb, jo ima — zaključuje »Politik« — domače prebivalstvo, ki je na lastnih tleh v nevarnosti gospodarski in narodno. Ix nemškega tabora. Glasilo gospoda Pradeja, prvega podpredsednika zbornice poslancev na Dunaju, javlja volilcem tega gospoda, da isti odloži rečeno častno mesto, čim se sestane državni zbor. Kakor vzrok temu sklepu se navaja, da hoče gosp. Prade vso svojo silo posvetiti koristi svoje stranke — nemške ljudske stranke — povodom prihodnjih deželnozborskih volitev na Češkem, oziroma boju za samoupravo in samostojnost nemškega dela Češke, to je : za razdelitev kraljestva. V tem pojasnilu je že povedano, da je ta korak Pradejev v zvezi z bajem, navstalim med Nemci samimi. Schonererjev bič pada neprestano in neusmiljeno po vseh nemških strankah. Čim mu ja pošla ena pretveza, pa mu je že druga pri rokah. Pretveza, pravimo, kajti resnična gonilna moč je — požrešnost po mandatih. S^ho-nerer bi hotel pograbiti vse mandate za svojo ožjo kliko ter deposedirati vse voditelje ne le liberalcev, ampak tudi — nemške ljudske stranke. In Prade, ki je jako ambicijozen mož, ve to in se — brani ! Do 9edaj so bili vsi Nemci za razdelitev Češke kakor edino rešilno Bredstvo. Schoaerer pa noče, da bi vsi isto hoteli, ampak hoče !>;>j in vzrokov za sumničenje druzih nemških strank pred volilci. Zato si izmišlja vsaki hip novo parolo, ki nadkriljuje vse druge in poleg katere je vse drugo le izdajstvo na nemški stvari. Schonerer je sedaj proti ideji delitve, češ : vso Češko moramo pokloniti veliki nemški ideji!! Tako je izzival boj, ki vihra za iu proti razdelitvi in pa — za mandate. In boj bo hud. O tem priča sklep Pradeja za izstop iz predsedništva, da bo mogel tem slobodueje braniti svojo kožo in svoj mandat. Nam Slovanom se je težko vzdržati čuta škodo želja. Toliko časa so Prade in družba podpirali agi-tacijo Sehonererjevo, da se je ista obrnila slednjič proti njim samim. Poroka carjeve sestre, že predvčerajšnjim je mnogo posebnih vlakov odpeljalo iz Petrograda v Gačino več sto ljudi, da bodo prisostvovali poroki kneza Petra AleksandroviČa Oldenburškega z veliko kne- gtnjo Olgo Aleksandrovno, najmlajšo sestro ruskega carja. Med drugimi so se odpeljali tja: diplomatski kor, ministri, državni svet, visoki državni in vojaški dostojanstveniki, členi sv. sinoda in mnogo členov visokega plemstva. Ob 1. uri pop. je strel iztopa na zna-nil, da se je začel pomikati ženitninski sprevod. V prvih šestih sijajnih kočijah so se vozili inr sicer prvi : nes^esta, velika kneginja Olga, carica udova in knez Valdemar Danski, nevestin stric in priča pri poroki. V sledečih koč'jah so bili ženin, car, carica in grška kraljica, earevič veliki knez Mihajl, kneginja Marija Badenska in veliki knez Vladimir, in slednjič veliki knezi in velike kneginje. Ob dveh popoludne je dospel sprevod k cerkvi, kjer so ga pričakovali členi državnega sveta, diplomatski kor, členi sv. sinoda in drugi državni in vojaški dostojanstveniki. Po dolgih ceremonijah, opravljenih 7. vsem cerkvenim sijajem, povrnil seje spre vod nazaj v grad. Množica je ob cesti radostno vsklikala ženinu in nevesti, godba carske častne straže pa je svirala rusko narodno himno »Bože c»rja hrani«. Ob 7. uri je bil sijajen svatbeni obed. Ob omizju so sedeli, razven carske družine, vsi zgoraj omenjeni dostojanstveniki. V drugih dvoranah gradfi so sedeli vsi drugi povabljenci. Nemškega poslanika, ki je bil, kakor diugi poslaniki, tudi povabljen, ni bilo na obedu radi smrti cesarice Friderik. Vojna v južni Afriki. Te dni je bil brzojav iz Londona zopet jako samozavesten, ko je govoril o proklamaciji, ki jo izda lord Kitchener in kateri bo neizogibno efekt ta, da bomo kar hkratu ob zvršetku vojne. Sedaj vemo, kako čudežno sredstvo hoče uporabiti plemeniti lord. Vsem poveljnikom in voditeljem »band« — tako imenuje burske junake, ki se bore za svoje najdražje, za svojo slobodo — naznanja, da jih za večno izžene iz južne Afrike, ako se ne udajo do 15. septembra. Stroške za vzdrževanje rodbin onih burskih bojevnikov, ki se udajo dne 15. septembra, bodo morali nositi dotičniki ter jamčiti se svojim premičnim in nepremičnim premoženjem. Ali tu je vrag vmes! Ako bi bilo vse storjeno le s proklamacijami, kdaj bi bili že Angleži premagali Bure. O tem bi mogel mnogo povedati tudi gospod Roberts. Stvar je res sitna, ker se tudi v južni Afriki tako godi, kakor nekje na Nemškem, da namreč nikogar ne obesijo, dokler — ga nimajo. Izgnati, izgnati, to je lepo rečeno, ali — imeti ga ! ! Tržaške vesti. Naročnikom. Vse one cenjene naročnike, ki še niso doposlali naročnino za III. četrtletje, uljudno prosimo, da isto Čim prej poravnajo. Kaui pojdemo jutri J Moč tržaških Slovencev je v prvi vrsti v delavskem sčanu. Komu niso znane vrline našega zvestega de-lastva ? ! Kedar kliče trobenta na narodno delo, tedaj prihaja naš delavec, da stori svojo narodno dolžnost. Kdo je v volilnem času ob najhujšem mrazu vršil dolžnost za narod svoj ? Kdo je množil vrste o procesijah za zastavo sv. Cirila in Metodija ? Kdo je pomagal polniti vrte o naših narodnih veselicah, ki so se vršile in se še bodo v Trstu in okolici ? Kdo je pomagal polniti železniške vagone o izletih, ki so se vršili v Sežano, Ljubljano itd. ? Kdo je delal špalir ob prihodu nam bratskih rojakov iz Gorice, Ljubljane itd.? To vse so vršili naši vrli delavci, katerim moramo biti hvaležni in ponosni smemo stopati zraven njih. Da, tla, taki so naši delavci in gorjč slovenskemu narodu v Trstu, ako bi jih ne bilo! .Jutri prirede naši vrli delavci svojo vsakuletno obletnico. Zjutraj ob 73 t. bodo korakali kakor čiii vojaki za svojo zastavo in godbo v cerkev sv. Antona novega ; popoludne ob o. uri pa bodo imeli veselico pri sv. Jakobu. Jutri bomo torej videli, koliko prijateljev ima naše delavstvo, Dokažimo, da smo z delavstvom, da ga ljubimo! Jutri pomozimo našim vrlim delavcem in dajmo jim vspodbujo za nadaljno delovanje in utrdimo jih vnovič v njih narodni zvestobi ! V našem delavstvu je naša moč. Zatorej: na svidenje jutri na slavju našega »Del. podpornega društva !« V spomin. »Samo še na slavnost razvitja zastave si še želim iti, potem naj umrem z Bogom«! Tako je rekla 18-letna sedaj pokojna Frančiška Brginec svoji teti nekoliko dni preti slavnostjo »Kola«! Zelja se jej ni izpolnila, ker je grozna tuberkuloza tako rapidno napredovala. Že kakor otrok je prišla pokojnica v zbor »Kola« in narodnjakinja je ostala do zadnjega zdihljeja. Mi Kolaši in Kolašice jej ohranimo trajen spomin, a ona naj prosi Vsevečnega za nas in za naš zatirani narod ! Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 4. uri popoludne, kakor razvidno iz osmrtnice. Vabljeni so vsi členi »Kola«, esobito pa pevke in pevci, da se udeleže pogreba ter tako izkažejo poslednjo čast zemskim ostankom vrle tovarišice. Vječnaja pamjat! Rak-rana! Pišejo nam: Včeraj ste odkrili del rak-rane na našem narodnem telesu, ko ste pj vrednosti priporočili onega »Slovenca« (!), ki jč slovenski kruh, govori slovensko — ki je bil svoj čas cel6 »Sokol*, a je tlanes — nemški turnar ! Zalibog, da so taki slučaji le prepogosti ! V obče opazujemo, tla se naši krogi, kadar najemajo ljudi, vse premalo ozirajo na narodne potrebe. Baš sedaj imamo 3—-4 može-delavce in dobre delavce — že več časa brez službe ! Tako bi ne smelo biti ! Res je, tla je o najemanju tlelavskih moči najprvo gledati na to, da so ti delavci zmožni in sposobni; ali je tudi res, da bi trebalo, ko se izbira, v prvi vrsti jemati v poštev take moči, ki nam morejo biti poleg materijalnega delavca, tudi moralni povspešitelji naše narodne stvari. Naši nasprotniki postopajo v tem zmislu ; zakaj bi tudi mi ne tlelali tako? ! Beži, no — ši-iiia! Današnji »Piccolo« govori o odboru, ki se je sestavil iz zagrebških visokošolcev proti rabi nemškega jezika v mejsebojnem občevanju med Zagrebčani. Odbor si je postavil nalogo, da popolnoma iztrebi rabo nemškega jezika v Zagrebu. Na zaključku te notice je dodal »Piccola« bedasto opazko, da je nemški jezik v Zagrebu tako razširjen, da se to mesto kaže tujcu kakor čisto nemško mesto, ne pa kakor glavno mesto Hrvatske. No, no, tako hudo pa še vendar ni. Res je, da so nekateri krogi, ki se v občevanju radi poslužujejo nemškega jezika, a to so osobito »Piccolovi« sorojaki, zagrebški Cifuti! R^s pa je tudi, da Zagreb vsaj v vnanjostih kaže skoro prek in prek hrvatsko lice. »Piccolo« naj bi «e raje brigal za laški značaj Trsta, ki mu je tako pri srcu. Opazuje naj nekoliko življenje v našem mestu dopoludne in zvečer, in videl bo kmalu, tla je značaj našega mesta vse tlrugo prej nego laški. Ali ne vitli, kako jim prodirajo Nemci v vse sfere?! Naj si le malo ogleda zvečer po boljših restavracijah in na sprehajališču Ac pri mirti pusti ! Konečno l*>di še |>ovedano, da gp. Harkovljanski rodoljubje prav dobro poznajo mišljenje dotičnega g. kujMivalca »ko-leka« in vedo. koliko so vredne njegove tožbe radi žaljenja našega jezika ter jih radi tega tudi ne ujK>števajo. Zaključujemo z zavestjo, da smo s temi vrsticami — po želji g. dopisnika — prav odkrito in pošteno po slovensko obračunali! Ali na tisto stran, kjer je bilo po naši sodbi v resnici zasluženo. — Punctum ! O lavna skupščina družbe sv. Cirila lit Mctodija. »Slovenski Narode konstatuje, da je imel »Slovenec« tajnikovo poročilo poprej v rokah, nego je bilo prečitano v Mariboru. Da srn«, odkriti: to je osupnilo tudi nas. Ne radi aamoljubja ali novinarsko ambicije, ker se nam nobena stvar ne zdi tako smešna, nego tista tvrdka med našim novinstvom »Kdo prej & Comp.«!! Tisto pehanje, kdo 1m> prvi in kdo je bil prvi! Ali ob/.a-Ijujemo to radi družl>e, katere življen-ki interes zahteva, da ostane nad našimi nesrečnimi domačimi 1 m >j I. Tudi tega ne mislimo, da omenjeno dejstvo j»omenja kako namerjr.no demokracijo za katero in proti kateri stranki. Ali ker vidimo — ob silni občutljivosti in razdraženosti, ki je navstala med Slovenci — da more vsaka malenkost zanašati med sel »oj ni prepir tudi v naj|»otr^bueje institucije, glede katerih moramo želeti vsi že iz slovenskega patrijotizma, da ostanejo nevtralna tla, tla skupnega delovanja in skupnega žrtvovanja za korist in bodočnost naroda : zato obžalju-jemo. da se tajnikovega j>oročila družbe sv. Cirila in Metoda ni izročilo ob enem tudi drugemu ljubljanskemu slovenskemu dnevniku. Čuvajmo vsaj družbo sv. Cirila in Me-todija pred strupom, Ki razjed i vse naše drugo politično in socijalno življenje, ker s tem čuvamo najpotrebneje in naj izdatneje jamstvo za !x>dočnost — vzgojo naše mladine ! Prekrasno umetniško delo. in sicer posnetek stolne cerkve Milanske, je izdelal neki priprosti nas delavec jm> imenu Josip Pleterski, stanujoči v Vicolo deli' Of-Scina št. 4. Posnetek je izdelan prav umetniški, in sestoji iz nad ."> tisoč rezanih leseni!« kosče-kov. Vsakdo si lahko ogleda to krasno 'ielo, katero je prav umetniški izvršil naš slovenski delavec, ki se svojimi žuljavimi rokami dela od 7 >re do mraka, da vzdržuje svojo mnogoštevilno družino; žrtvoval se je v svojih slo-l>odnih urah iu po noči, da pokaže s tem, da ni res. kakor trdijo naši nasprotniki, češ, da naš delavec je še nazadnjak, ampak da tudi on neka i ume. Opozarjamo torej naše občinstvo, da gi ogleda ro delo, katero je izpostavljeno na ogled v gori omenjenem stanovanju vsaki dan od 4. do >. ure popoludne in ob nedeljah od 10. ure zjutraj do 6. ure popoludne. Od sv. Jakoba nam pišejo: G. urednik ! Ali Vam je znana (iarihald'jeva pesem ? Ako je še niste slišali, pridite k nam k sv. Jakobu! Včeraj je nastopil s to ]>esmijo prvikrat zlx.r »Vrab«*ev« ca trgu pred cerkvijo. Ali te hudimane straže jim štreno vmešale, ko so bili najl»olj navdušeni ! i>'»g ve, če ni morda ta pe*»**m pri na- prepovedana, ka li? Ozdravljen resnico I o. Laški podanik Jerolim M uitinori , ki je — izzivaj« naše mirno ljudstvo v Borštu — skupil nekoliko klofut in bil ju.tem odveden v bolnišnico, a le za to, tla l»o stvar izgledala bolj imenitno za predrage prepotentne jw>lentarje, j»r:šel je že včeraj iz l>oliilšiiiee zdrav in ve>el. Kaj ne, dragi čitatelj, to je moral biti ta mučenik grozno razmesarjen, da je ozdravel že v par dneh. Seveda, nekoliko komedije je treba našim Lahonom; in ti moj Bog! zakaj ne bi priredili nekoliko komedije, ko je vendar dobiti tukaj v nas mnogo takih, ki tako radi verujejo tem laškim komedijam ! Razsoden čitatelj in pa oni, katerih se tiče ta opazka, že vedo, kaj in koga mislimo. Deželno sodl^f. V Brezah pri V«»io-skem sta se dne 29. maja t. 1. radi nekih diferen«', ki so nastale pri igri na kroglje, sprla 21-letni Fran Cetina in 1 »>-letni Ma-letič. K'» :-e ** Cetina v prepiru dovolj se-grei, zagnal je v jezi krojijo proti Maletiču, kateri pa -e je še pravočasno izognil, tako, da ga krogija ni zadela. Ob tej priliki je Cetina preklinjal na \>e mogoče načine. Ker je preklinjal le iz jeze in brez vsakega gr- dega namena, obsodil ga je sodni dvor samo radi prestopka proti osebni varnosti na 7 dnevni zapor. Ana Jankovič, stara 67 let, pomagala je (da-si ni izprašana babica) dne 20. junija na porodu 35-letni Mariji Križman od Materije. Porod pa se je izvršil slabo in porodnica je umrla vsled tega. Početkom jej je omenjena Jankovič skušala pomagati ; ko pa so videli, da ne more ničesar opraviti, poklicali so zdravnika, a bilo je že prepozno, ker žena je ob njegovem prihodu že umirala. Z ozirom na visoko starost toženke in na druge j olajhčevalne okolnosti, katere je jako spretno I dokazal toženkin branitelj, g. dr. Slavik, ! obsodil jo je sodu: dvor le na 15 tedenski i zapor. 21-letni Josip Počkaj, 20-letni Anton Babič in 24 letni Andrej Oebokin v Rodiku so ob 9. uri zvečer na zasramovalen način prepevali litanije. Na včerajšnji razpravi so se izgovarjali obtoženci, katere je branil g. dr. Slavik, da so bili takrat pijani in da niso storili tega čina iz slabega namena. Sodni dvor je obsodil vsakega na lOdnevni zapor. Najdena novčarka. Na inspekt .ratu pri sv. Jakobu n»h- a iKVražbe premičnin. V poned., due 12. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Rocolu št. ♦>;~>4:, konj : v ulici del Bosco st. 48, hišna oprava ; v ulici della Pesa št. 2, železna blagajna, svetiljke na plin in razno : v ulici Ac«juedotto št. 43, hišna oprava ; v ulici della Borsa št. 6, hišna oprava ; v ulici Barriera vecchia št. 7, hišna oprava. Vremenski v**ffi1k. Včeraj : toplomer oh 7. uri zjutraj 24 0. ob 2. uri popoludne 2^.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 8. — Danes plima oh 7.51 predp. in ob 6.42 pop. ; oseke ot-> 1.10 predpoludne iu oh 1.42 popoludne. Keklame menda ne treba aikake, ko se prireja kakšna veselica v korist družbe sv. Cirila iu Metoda! Prepričanje o koristi, in želja po napredku družbe sta zašla v kri in meso vsakemu, da nihče ne vprašuje, kaj bo na programu, da-li se splača iti itd. Tako je tudi dovolj, če danes samo opozorimo si. občinstvo, da bo dne 18. t. m. pri sv. Ivanu vrtna veselica z godbo, petjem, šaljivo loterijo in plesom v korist družbe. Pri sv. Ivanu ni bilo že vse leto vrtne veselice; zato upamo, da se Svetoivančani udeleže v polnem številu! Saj je tudi njih sveta dolžnost, da prispevajo tudi oni k družbenemu zakladu; saj jim zdržuje družba prekoristni otroški vrtec! Da pridejo tudi Tržačani radi v prijazni sv. Ivan, se že ume. A tako je tudi prav, da v bratski slogi kmet iu gospod tekmujeta v doprinašanju žrtev na altar domovine! Pevsko društvo >Zarja« v Kojanu priredi, kakor je bilo že javljeno, svojo vrtno veselico s petjem godbo, igro in šaljivo pošto v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. Veselica bo v gostilni g. Trevna pri »Zlati kroni« v Re-janu. Opozarjamo že danes slavno občnstvo, da ta dan pohiti mnogoštevilno v Rojan. Kdor ne |>ojde v Devin, pa »* Rojan ! Torej na svidenje ! Cirfl-Metodijev dar. V g »stilni Lukševi na Prošeku so darovali po eno krono: Ne kerman, Koren in Lehau, kar po pomoti ni bilo objavljeno. Zahvala. Oh priliki zaključka slovenskega otroškega vrtca v Skednji Bti darovali : gospa Josipina Godina-Bakin obilo sladkega peciva, gospa Ivanka Epple pa mnogo slad-čic, s čemer so se pogostili vsi otroci otroškega vrtca. Blagim darovalkam iskrena hvala ! Če tj u onih, ki paktirajo z ljuti mi sovragi. Ce se izkaže resnično, da je naš nadžupan v zvezah z Bennatijem — s tem najhujim sovražnikom med vsemi signori istrskimi — potem morajo Dekanci poskrbeti za strogo in pravično sodbo, da bo izbrisana sramota, storjena nam s tem, da je naš prvi vaščan, ki naj bi bil prvi čuvar naših materijalnih in etičnih interesov, sel nasprotnikom na roko v toli kritičnih časih. So vaščan i! Poskrbite, da ne bo sovražnik sejal ljulike v vašo pšenico tedaj, ko ste vi spali ! Onemu pa, ki je v težkem boju naroda na strani sovražnika, bodi — zasluženo plačilo! (Sletle podpisi). X Značilno. Nedavno so imeli volitev župnika v poitalijanČeni župniji Berto-nigle. In šlo je vse kar — kakor bi Nemec rekel — na eins z\vei. Kako drugače se vleče stvar v hrvatskih župnijah ! Te morajo včasih čakati in čakati cela leta, dokler pridejo do župnika. Ouetnu, ki hoče vedeti, zakaj ta dvojna mera, mu povem adreso, ki se glasi : prevzvišeni v Poreču ! Vesti iz Kranjske- ' Drzen napa <1. O izredno drznem napadu poročajo ljubljanski listi. Voznik I. K. je o belem dnevu vozil premog iz Ljubljane v Šiško. Med potoma pa sta ga napadla dva moža iz Trzina, spregla konja, razrezala vprego in — odvela konje. Originalen je tudi vzrok. Napadeni je nedavno temu od napadalcev kupil enega konja s pogojem, da ga vrne ali zamenja, če mu ne bo všeč. Ker je res storil tako, sta mu napadalca s silo odvela druge konje njegove. Vesti iz Štajerske. — Nemški list' pa smejo bojkotirati naše trgovce! > Celjska žaba« piše v imenu nekega izmišljenega Dunajčana, da so se nekateri letoviščarji zmotili ter prišli kupovat v celjski »Narodni dom«. Zabičuje, naj hi se kaj takega pač ne zgodilo nikdar več. Vspričotemu vskiika »Domovina« : Kako pa pazi državni pravdni k na naš list, da se nič ne zapiše o »Svoji k svojim« ! — Znamenite besede. Za sv. Lovrenc in okolico na Štajerskem so ustanovili žensko podružnico dr;;žbe sv. Cirila in Metoda. Ob tej priliki je gospod prefekt Korošec, izrekel tudi nastopne besede: »Na smrtno posteljo je položen narod, ki si upa zagotoviti svoj obstanek le s pomočjo drugih prijateljskih mu narodov, ali pa ki samo sanja o zlatih časih lepše bodočnosti, ko morda ugodni valovi političnega inorja vržejo potapljajoči se narod na suho ter mu rešijo na tako čudežen način njegovo življenje. Narod, ki hoče živeti, mora znati sam braniti svojo čast, mora se tudi sam boriti za svoj obstanek ter neprestano delati za svoj prosvetni in gmotni napredek. Ne v sanjarjenju, ampak v delu je rešitev vsakega naroda!« — Nemška kultura. Iz Celja poročajo »Slov. Narodu«, da je neki zbesneli hajlovec zahrbtno in z ostrim nožem n a p a 1 Slovenca d r a. K. in tla je ta poslednji le s svojo hladnokrvnostjo preprečil smrtni sunek, zagrabi vsi napadalca za roko, v kateri je imel nož. Le z veliko težavo se je posrečilo trem gospodom, da so izvili napadalcu nož, o čemer pa so bili vsi trije ranjeni. Rokovnjača so izročili pravici. In vspričo takemu stanju stvari si upa »Deutsche \Vacht« zasraraovati— napadenca, ki bi bil za las zgubil življenje in pisati, kakor da se je poživinjenemu haj lovcu zgo-. dila naj h uja krivica ! In v očigled taki moralni propalosti človek ohranja mirno kri ! Tursko- fraiieozki spor. PARIZ 10. (B.) »Figaro« pravi, da so~ dijo, da včerajšnja avdijenca francoskega poslanika Constansa pred sultanom dovede do poravnave spora. Druga divizija sredozemskega hrodovja stoji v Villafrance na razpolago ministru mornarice. »Petit Republitpie« trdi, da je minister za vnanje stvari, Delcassč, v svojem pogovoru s turškim poslanikom do 20. avgusta zahteval odločen odgovor. CARIGRAD 10. (B.) Sultan je sprejel francozkega poslanika Costansa v avdijenci. t Podpisano javlja tužno vest, da je včeraj ilne 9. t. in. ob 5 uri popoludne v 18. letu svoje dobe v Gospodu zaspala vrla Kolašica, gospica frančiska Jerginec. Pogreb bo jutri dne 11. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, ulica S. Servolo št. 8. (nad ulico della Guardia.) Pevsko društvo »Kolo.« Dr. Edvard Slavik je odprl svojo odvetniško pisarno v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstropje, (telefon št. 870.) . I ob delavnikih od 8 zjutraj do 4 pop. Uradne ure: , .. . a J „ nedeljah ,,8 „ „12 „ Meseca avgusta je pisarna ob nedeljah zaprta. Trgovina z izgotovIjeniinL oblekami. Q I ; ; Ponte della Fabbra St. 2, vogal wcllcirini. ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, druga podružnica Ali a eitta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 (Brunerjeva hisa>. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl «.50 do 24, za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. .'J do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do od platna ali satena v raznih barvah od gld l do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleŠkina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do. 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V MlarlAnir" ki je vešč 8lovenakeea in IfllClUONIl/ y nemškega jezika popolnoma v govoru iu pisavi ter italijanskega malo v govoru in slovenske in nemške stenografije, išče s 1. sept. primerne službe. Ponudbe upravništvu „Edinosti" pod šifro R. L. Z št. 1. ^—.__——— Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V ia[ogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime edzlu atno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok i.......... ■ ..... .„Gospodarsko društvo na Kontovelu" bi prodalo 20 hektolitrov Vesti iz ostale Primorske. x De kancev, bivajočih v Trstu, nam pišejo : D t volite, da tudi mi izrazimo svojo žalost na sporočilu, ki ste je donesi i iz Dekani ter da damo duška nevolji svoji na po- Brzojavna poročila. Novi odposlanec t Meksiki. DUNAJ 10. (B.) Novi avstrijski odposlanec v Meksiki, grof Honemvart, je odpotoval tjakaj. t Osariea Friderik. LONDON 10. (B) Kraljeva dvojica ter princesa Viktorija iu princ Nikolaj Grški so odpotovali v Kronberg. Vojna v južni Afriki. LONDON 10. (B) Jutranji listi ozna-čajo proklamacijo lorda K.itehenerja kakor opravičeno in pametno odredbo. Ako bi ta proklamacija — kar je seveda jako verjetno — zgrešila svoj cilj, bi morali po sodbi listov poseči po še strožjih odredbah. izvrstnega, domačega, t-raega vina, ka- svoji zalogi. Načelništvo. — *--------o ! tero ima na obilo v I Aleksander Levi linzil iS Prva in največja tovarna pohištva ag - š! Sf m m © GfSf®SfSH9(9@®i9k<9lSSf3H9& ^SfStSfSfSfSfSt vseli vrst T R S T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 1LDSTK07 AIJ CEH K ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. t Tržaška posojilnica in hranilnica ietisrmaia lađrua i oneieiin poroštvom, ulica 8. Francesco it. 2, I. n. (Slovanska ć'itslnica). Uranilu«* ulore se sprejemajo od vsakeg«, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4*/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod «am. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po na menjico po ♦> ° 0 na zastave po 51>" „. I'radne ure so: od 9—12 dopoludne in oć 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 pc-poludne. Postno Hrani Inični račun 816.004. Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalegi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici liiboriio st. 25 in v Skednju <Šče'tspruti ..Isola ('kiozM.44) Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, hernije, erna-nieni pasovi, elastični pasovi in nogoviee suspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike AXX>xxxxxxxxxxxxxxxxx CVs. kr. priv. tvornica strojev, brfzgalnic, čelad, revij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke Czech pn Mev1 R. A. SMEKAL-A Smlcnov-praga Moravsko. podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste. s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez masi-nista. I>alje motorne vozove, aparate za acetilcnski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 1 »> kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako posto Kmetijsko oro kg naprej po zmernih cenah, /a obilen obisk se toplo priporoča Jožef Stare, trgovec. Razsežno jamsto predmetov 7..1 kirurgična zdravljenja, angležki predmeti ty 1 gumija in nepremočljivih snovij. Tim-obrti resistrovana žilno z neomejenim jamstvom. V GOKICI. semenisku ul. st. 1.. I. nad str. Obrestuje hranilne vloire, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po O°/0, navadne po 4 7,°/. in vloge na Con U >- cor rent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kontni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na |x»roštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / t.kočem računu jk> dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež [M* 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih p«' dogovoru. Deleži se obrestujejo |m> 6.15°/o- Vplačevanje vrši se osebno ali }>otoin položh i e na čekovni račun štev. H4;>.;-Jtjt>. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3-4 popoldne; ob nedeljah iu praznikih i d 9—12. dopoludne. OCCCOOCOCOCI PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: ^ or-« 41 Telefon st. 141 Zaloga: ul. I-tituto li Telofon -t. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gsli in L, U.. III. IV. razreda; prevr zi mrličev v tu-in inozemstvo ; kat a tal ki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje p< ^rel»e v popolno črni. v zlato- črni. srebrno-črni in zlat o-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih krst: belo in črno lakiraLih : vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin. umetnih cvetlic, napisov zlat« »-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Automatična briz-galnica. Najboljše sKskalnice za grozdje in OLJKE so naše stiskalnice najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo ; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše a 111 o matične paten-tovane trtne 1» r i z g a 111 ie e; proti peronosperi „S Y P H O N I A" ki delujejo same od sebe, ne da jih bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su- tiskalnica za grozdje. šenje 8adja in drugih vegetalnili, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini z;i žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji na pol jedel jstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji FH. M A Y F A R T H & C o. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. Dunaj, II./1. Taborstrasse st. TI Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi In srebrnimi kolajnami in pohvalnimi pismi . Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo poTsoli. kjer se nismo zastopani. Čuvati se pred ponarejanjem". 'Si ^ IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstrasse Ste v. 12. razpošilja sratis ili franko Kataloge v slo-\fiisku-it:dljaiisktni jeziku z reč kakor 400 slikami «» vseh "vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne In gospodarske namene. jjT~~T" Cene nižje Mor drugod, Za ree(nor postrežbo se garantira. Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj, privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA = Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. I*" Izvrstna kuhinja [J Plzensko in Kulmbašjcj) pivo. dobro perskrbljena vsaki ras. || Specijaliteta: Kraški teran. KE6UIŠĆE. — LAWN-TENNIS. — KR0GUIŠĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. -— Telefon štv. 657. | =- 01) nedeliali tu praznM v lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen*' na OpCino. Vaj zmernejše cene. 'VB Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „Jfova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Jorrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. Kegljišče. O Izvrstna kuhisja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Ludovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlach) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemc-in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške z šibre, risanice, lovske kratke puške in dve cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejše puskarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare pu>ke, nova kopita, predelavam puJke za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j 5 e m delu. e o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko jTJflgr Gene zmerne. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. ^ Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega. če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> ne I'' se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na meojice po 6 °/0 in na vknjižbe p«» •~>1/j!0/c (Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. blagom vsake vrste in po cenah, da se nc bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. —mllMI — I lii'mui"- V nadeji, da ine bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom . Via Barriera vecchia 27 v Trstu. Se govori Slovenski ! Proti malokrvnosti Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Nj. Svetosti papeža, Ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po reklami ne-zaslnžno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v f»ebi, kakor vsako ceno namizno vino. Valed tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pn malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi posebno pri bledih, slabotnih in boleha vih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.