Oar Write Us Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS NARODA

CA
8
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE it
C "GLAS NARODA" P*
PO POftTI NAKAVNOn M 0f 8VOJ DOM Cfifiil mMj to f praznikov).	^
ZA $6.-NA LETO NAD 300 IZDAJ
ffELifiPHONE: CHelsea 3—1242
Entered m Second CUuw Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. under Act of Concrete of March 3rd, 187t.

No. 75. — Stev. 75.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 30, 1940—SOBOTA, 30. MARCA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVI1I
MOVE NEMŠKE OBDOLZUVE
Bullitt in Kennedy sta baje ponudila zaveznikom pomoč
BERLIN, Nemčija, 30. marca. — Nemški vna-nji urad je sinoči objavil celo vifeto senzacionalnih diplomatskih listin, katere so bile najdene v poljskem vnanjem uradu v Varšavi, ko je v septembru lanskega leta nemška armada zavzela poljsko glavno mesto.
POROČILA POLJSKIH POSLANIKOV V RAZNIH MESTIH
To listine >o bile izdane v Beli knjigi jxxl naslovom "Poljske listino o dogodkih, ki so dovedli <Io vojne." To so večinoma sporočila i>oljskili podanikov v Washington u, Parizu, Londonu In Kioekholmu vladi v Varšavi. Najvažnejše med temi listinami |»a so one, ki omenjajo diplomatsko delovanje poslanikov Will rama C. Bullitta in Josepha P. Keunedyja. Listine trdijo, da so (»oljski poslanki imeli pogoste razgovore z Bnilitom v Parizu in s Kennedy jem v Londonu in da sta izjavila, da bodo šle tudi Združene države v vojno, ako Anglija in Francija pričneta vojno z Nemčijo.
NEKA LISTINA OMENJA PREDSEDNIKA
V teli listinah je tudi omenjen predsednik Roosevelt. Poljski poslanik grof Jerzv Potočki je namreč 1'2. 'januarja, 1939 v na njemu ministru Josipa Beeku Sporočil, da »v Združenli državah sovraštvo do fašizma narašča in da je tudi predsednik Roosevelt odkrilo priznal svoje sovraštvo do fašizma. 16. januarja, VJJii je grof Potočki zopet brzojavmo poročal Beeku, i t niu je poslanik Bullitt rekel, da <bodo Združene države nudile Angliji in Franciji -vso svojo |k>iiioč v kaki vojni s totalitarnimi državami.
Ko se je Bullitt vrnil v Pariz, je ž njim govoril poljski poslanik Julij Lukasiewicz, ki je v februarju, 1939 vnanjemu minrstru Becku -[H>ročil, da mu je Bullitt med drugim tudi rekel: 44Ako pride do vojne, se je prav gotovo spočetka n« bon*) vdeležili, toda bomo jo končali."
Zaslužek delavcev v jfavtnL industriji
Delavci v General Motors tovarnah, ki so plačani od ure, so zaslužili lani povprečno po $1,503. Lani je bilo najetih skoro trideset tisoč novih delavcev v tej industriji.
General Motors Corporation je izdala osem strani obsegajo"« .poročilo o razmer med delodajalci, delavci in odjemalci.
— Naše izdelke kupuje vedno več o-eb, ■— je rečeno 'v> poročilu. — Lan i smo prodali skoro 4'j odstotkov več avtomobilov kakor pa leto poprej. — Vsled povečane produkcije nam je bilo treba najeti 29,9l'9 več delavcev. Plačali smo jim 263^00,000, kar je tudi 40 od- prečno $1,503
Btotkov več v primeri z letom
Ud vsakega dolarja, ki ga dobi konipanija, gre 47 centov za materfjal, 'potrebščine in prevoz, za delavske plače centov, za dividende 11 centov, za davke 7 centov, za nove stroje 3 cente, ostanek pa gre z;i plače ravnateljem in v rezervni sklad.
Delavce, zaposlen pri General Motors, je lani zaslužil j>o-
Kratke dnevne vesti
Dozenberg obsojen
Bivši komunist, ki je dobil [ameriški potni list pod napačnimi pretvezami, bo moral sedeti leto dni. — Obljubil je postati dober državljan.
OBJAVA BELE KNJIGE JE NAVADNA PROPAGANDA
WASHINGTON, D. C., 30. marca. — Predsednik Roosevelt je nemško Belo knjigo, ki je bila sinoči objavljena in ki dolži Združene države, da so povzročile sedanjo evropsko vojno, označil kot navadno propagando. Državni tajnik Cordell Hull je izjavil, da nikdar ni bila politika Združenh držav, kar navaja nemška knjiga.
Tudi poslanik William C. Bullitt in poljski poslanik grof Jerzy Potočki sta odločno zanikala, da bi v njunem razgovoru poslanik Bullitt kdaj obljubil ameriško pomoč zaveznikom.
Predsednik Roosevelt je povedal svoje mnenje na redni časnikarski konferenci ter rekel, da je treba obdolžitve proti poslaniku William C. Bul-littu in grofu Potockemu treba ne samo z enim, temveč s tremi zrni soli.
BULLITTOVA IN POTOCKUEVA IZJAVA
Z ozirom na obdolžbe, ki so »vsebovane v nemški Beli knjigi. je Bullitt rekel:
"Predsednik je že rekel, da je treba tako propagando vzeti z več zrni soli. To propagando pa je treba prav posebno vzeti Še z večjo množino soli. Nikdar »nisem |»odal izjave, katere nem bil obdolžeti-"	Grof Potoeki je rekel:
"Objava listin, ki so bile po zatrdilu nemške vlade najdene v poljskem znanjem uradu v Varšavi, imajo očividan propagandni namen. Zanikujem vsako izjavo, katere .«em toil ob-dol žen. S poslanikom Bullittom uisein nikdar imel nobenega razgovora o ameriški vdeležbi v vojni.*'
IZJAVA DRŽAVNEGA TAJNIKA HULLA
Držav ni tajnik iiull je jwxlal naslednjo uradno izjavo: "Noooj prinaša časorpisje poročilo, da je nemški 'vnanji u-radnik objavil Belo knjigo, ki vsebuje listine, ki naj bi *>ile najdene v arhivih poljskega vnanjega urada v Varašavi in ki vsebujejo poročila o razgovorih med poljskimi uradniki in zastopniki Združenih dri»v.
vso odločnostjo rečem, da nfsem niti 'jaz, niti kateri drugi tovariš v državnem departmentu kdaj slišal o kakšnem takem razgovoru ra poročilu tudi najmanje ne verjamemo. Navedene i^'*ve na noben način ne predstavljajo mišljenja sli polAške amertike vlade."
\ewyorški sodnik Mandel-baum je obsodil na leto dni ječe Nicholasa Dozenberga, ki si je nabavil ameriški potni list pod napačnimi pretvezami. Zvezni pravdnik Caliill je za-ibteval, naj ga -odišče obsodi na dva in pol leta.
Dozenberg je 4»i| svoječasuo član Špi jonaznega oddelka sovjetske armade ter je kot špijon deloval na Romunskem, Kitajskem in v Manili. Star je 5S let.
Pred obsodbo je imel kratek govor, v katerem je rekel, da je prišel v nakriž s postavo zaradi "idealov in prepričanja, ki je pa sedaj uničeno." Po udarjal da je njegova edina želja, j »ostati dober državljan Združenih držav. Izrecno je poudarjal, da ni nikdar storil ničesar, kar bi bilo Združenim državam v škodo.
Sodnik je z zanimanjem sledil njegovim izvajanjem ter odredil, naj jili vpišejo v zapisnik.
Zvezni pravdnik Caliill se je predvsem skliceval na prejšnje Dozenl>ergovo delovanje, priznati je pa moral, da je obtoženec precej koristil državi v procesu proti Earki Brow-derju, voditelju komunistične stranke.
Konji ovirajo oromet
Mestna "uprava Bostona je sprejela predlog da se ne sme v dolenjem delu mestu med deveto uro zjutraj in šesto uro '/večer nihče pojaviti s konjem. Konjske vprege baje zelo ovirajo promet.
Pomoč farmerjem
TRENTON, N. J., 29. nur-ea. — Farmerji v držaji New Jersey so dobili lani več kot osem milijonov dolarjev za svoj odvisni predelek. To vsoto jim je plačal f>ol jedel ski department potom Surplus Commodities. Corporation. Odvisni pridelki so bili razdeljeni med neza«poslene in družine, ki dobi* vaj o relief.

Majij piva v Nemčiji
— V Nemčiji je veliko pomanjkanje piva. Prej so ga prodajali v gostilni ria kvar-te, zdaj ga pa prodajajo v ča-šah, ki drže komaj pol pinta.
Zagrozil, da bo zaprl Kaipitol
MADISON, Wis., 28. marca. — Governer Heil, miljo-narski industrijalec, ki je enkrat rekel, da bo, nko bo izvoljen za governerja države Michigan, pokinuil, kako končati avtomobilsko starko, je zagrozil, da rajši zapre Kapi-tol za en mesec, kakor bi pa vprašal državno legi-laturo za več denarja.
Rekel je gov^mer Heil: — To bi bila sa temensko dobra-stvar. ker tukaj tako ali tako ni nobenega dela, in zraven bi pa na (plačah prihranil: — $1,800,000.
Dworecki je s smrtjo plačal svoj greh
V četrtek zvečer so usmrtili na električnem stolu v Tren-tonu, X. J.. bapitističnega pastorja Walterja Dvvoreckega, ki je najel nekega dvajsetletnega fanta, da je umoril njegovo hčer, osemnajst letno Vando. Hotel se je polastiti njene zavarovalnine v znesku 1500 dola rjev.
Prošnje njegovega zagovornika, da bi bil pomiloŠčen v dosmrtno ječo, ni bila uslišana. V četrtek popoldne se je poslovil ml svoje matere, hčere
NAJNOVEJŠE VESTI
IGRA SE Z VOJNO, — PRAVI PISATELJ
LONDON, Anglija, -3.. marca. — Angleški pisatelj Wells, je ob priliki govora na kongresu angleških dijakov v Leedsu obdolžil Neville Chamberlainovo vlado, da se igra z vojno, in je posvaril: "Ako mi ne končamo vojne, bo vojna končala nas."
700 JAPONCEV JE VTONILO
HONGKONG, 2K. marca. — 1'radna kitajska časnikarska a-gentura poroča, da je vtonilo 700 ja,pon>kih vojakov, ki so hoteli priti preko reke da, v protiofenzvvi, ki so'jo naperili proti mestu VVuyuan v Suiyuan provinci.
TELEKI V AVDUENCI PRI PAPE2U
VATIKAN, 28. marca. — Papež Pij je sprejel grofa Paula Telekija, madžarskega ministrskega predsednika v avdijenci za eno uro in pol. Pozneje je Telki obiskal kardinala Maglioni-ja, vatikanskega državnega tajnika.
ARMADA NA VZHODU PRIPRAVLJENA
ANKARA, Turčija, 30. marca. — Turški častniki zatrjujejo, da je bil dosežen popolni sporazum z angleškimi in francoskimi poveljniki glede načrta za tesno skupno sodelovanje, ako pride do vojne na Balkanu, ali na Bližnjem Vzhodu.
Na svojem sestanku pred kratkim v Aleppo so zavezniški poveljnik izdelali podroben načrt za vsako vojaško akeijo in so obenem sklenili, da ojačijo angleško-francosko armado na Bližnjem Vzhodu.
Iz istega vira prihaja poročilo, da bodo turške, angleške in francoske armade takoj vdarile na ruska petrolejsfca polja, akdo pride do vojne z Nemčijo in Rusijo.
NEMŠKI AEROPLANI NAPADLI ANGLEŠKE LADJE BLIZU SHETLAND OTOKOV
BERLIN, Nemčija, 30. marca. — Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so nemški aeroplani potopili eno angleško spremljevalno ladjo ini vrgli bombe na 6 velikih trgovskih par-nikov, ki so jih spremljale bojne lacfje.
Nemško (poročilo pravi, da je, bil napad izveden blizu Shetland otokov, da so se spremljevalne ladje razkropile, da je bilo zadetih šest trgovskih ladij in da je ena ladja pričela goreti. — Dva nemška aeroplama se nista vrnila v svojo postojanko.
in sina ter več ur molili v družbi nekega duhovnika. V smrt je šel povsem mirno.
Vsega se je naveličal
NEWARK, N. .1., 28. marca- i—, V zadnjih štirinajstih dneh so neznanci že trikrat o-ropali Maxa Moskovhvitza, lastnika majhne gazolinske postaje. Včeraj sta zopet pri. šla v njegov prostor dva mlada bandita »in zahtevala od njega denar. — Kar pojdita v božjem imenu, — jima je rekel, — sta že opravila.
—	Denar sem, če ne bova streljala! — je zapovedal bandit.
—	Kar -treljajta, če se vama rjubi, — j»> Max mirno odvrnil.
Bandita sta se spogledala rn zbežala. Ko je pozneje sporočil Max dogodek policiji, je dostavil: — Verjemite mi, da sem se teh komedij že naveličal.
Dobro se ga je nabral
PITTSBURGH, Pa., 28. marca. — Ognjegasec James Boyd se je tako nesrečno napil, da je izgubil ognjegaško brizga lno. Peljal jo je p< pravit, pa se je 'vrnil brez nje in rekel, da se ne spominja, kje jo je pustil.
Prodaja amer. letal
Zavezniška naro čila . znašajo približno tisoč milijonov dolarjev. — Naprodaj so letala vseh vrst.
WASHINGTON, D. C., 29. marca. — Poseben zbornični odbor je zaslišal več ugle<lnih uradnikov vojnega departineii-ta ter nato odobril politiko a-meriške »vlade, naj bodo naprodaj ameriška letala vseh vr-t in modelov. Spočetka so nekateri predlagali, naj najmodernejša letala ostanejo v Ameriki in naj imajo zavezniki dostop le do staiejših modelov.
S to odločitvijo je odprav -ljena zadnja ovira, in ameriška letals'ka industrija bo obratovala do skrajnih meja svojih zmožnosti. Zavezniki so in še bodo naročili v Združenih državah za tisoč milijonov dolarjev letal in letalskih potrebščin.
Pred zborničnim odborom za vojaške zadeve je zagovarjal vladne odredbe vojni tajnik Woodring. Zavezniška naročila bo izvrševalo približno tride-jset ameriških tovarn za zrakoplove. Predvsem pridejo vpo-štev ogromni bombniki najmodernejšega tipa, ki jih izdelujejo nekatere tovarne ob za-padni obali.
Določiti je treba le še nekaj podrobnosti, pa bodo dobili zavezniki toliko letal, kolikor jih bodo hoteli. Soglasno z a-meriško nervtralnostno »postavo mora biti seveda vsako naročilo prej plačano, predno je poslano iz Amerike.
Japonci se pripravljajo na odhod iz Kitajske
Japonska armada se pripravlja na umik iz notranje Ki!tajske. — Varovali bodo novo kitajsko vlado v Nankingu pred napadom.
SANGHAJ, Kitajska, 30. marca. — Medtem ko se pripravlja japon-ka armada, da v Nankingu vstoliči novo kitajsko vlado pod Vangčungve-jem, krožijo po mestu najrazličnejše gmoriee, katerim javnost podaja velika verjetnost, kajti znano je, da je zadnji teden priplulo v Šanghaj i4 praznih transportnih parni-kov in so od|»eljuli po .langveu navzgor. Zadnje poročilo eelo pravi, da je (m Jangeen odplu-lo praznih pa mikov. Japonci tudi utrjujejo okoli Šanglui-ja, Hamgčova, Sučova. < ink-
jana in Cingtaa, iz ee?ar Kitajci sklepajo, da se bo japonska armada umaknila iz osrednje Kitajske, tla pa bodo .Japonci v mestih kot so Hank*.* Kjukjang, Anking, Vubu in Nanking imeli svoje garnizije, čijih naloga bo varovati vlado v Nankingu pred napadom kitaj-ke armade.
SAXGIIAJ, Kitajska, ."50. mareu. — V Cunkingu je bil postavljen železni spomenik, ki kaže kitajskega državnika na kolenih. Ta moz je Vang-činvej. Ta spomenik označuje izdajalca.
BELO SU2ENSTVO RAZKRINKANO
MIAMI, Ha., -6. marca. —jnjenca, ki ima za se'boj par Al Voust, upravitelj zloglas- obodb v New Jersey in Balti-nega 4tLa Paloma** kluba, jr: moren bil pridižan pod $*J0,(K>0 var- | ..
ščine zaradi obdolžbe .odelo- I ™ Mhtev bll° ie vanja belega suženstva, ko je	>e z?Prc "La Palon»*
fcnlerahia policija naskočila ! .K,nb' kot ja,vno nizgrajali-
prostor in aretirala 14 uslnž - j^! Veadar Je h\[ to I>rvi 'beneev.	' pohod zvezne policije, oilkar
Voust je bil oUlolžen, da je ™ Morjuhneži Kln Kluks o< I peljal štiri dekleta, en,o 1J	napravili pohod v
let staro, čez državno mejo vjta f,rostor ^ tremi leti » Miami za nemoralne namene j "»bili prostor. Youst je temu protestiral in se 14 uslužbencev, ki so bili areti-pripoznal za nedolžnega, med ,rani kot državne priče, je bilo tem iko ga je državni pravdnik j izpuščenih, ko so podpisali ob-označil kot prejšnjega kaz- tožnioe.
um m V1B0BP.K««T<
Saturday, March 30, 1940
SLOVENS (YUGOBLXVy D JILT

GLAS NARODA"
(VOICE OP THE PEOPLE)
Owned and Published by Slovenic Publishing Company, (A. Corporation). Frank Sakaar, President; j. Lupsha, Sec. — Place of business of the
corporation and addreeses of abore officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK, N. Y.
47th Year
'Glas Naroda1* la Isaoed every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $0.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta 93.—; an Četrt leto $1-50. — Za New York za celo UAo $7.—; za pol leta $3.60. Za inozemstvo za celo leto $7.~; za pol leta $3.50.
'GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NAHODA," 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y.
i: CHslsea 3—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
Mi in naši otroci
USODA BALKANA
/(Ta je eden izmed vrste člankov, pripravljenih od F. L. I. S., ki razpravljajo o nekaterih problemih, ki se pojavi jajo v odnašajili med starši in otroki. Ako imate kaj vprašati ali povedati v tem pogledu, pilite na: F. L. L S.— Parent, 222 Fourth Ave.. New York City. Po možnosti pi-site angleški.)
RASTOČI OTROCI.
•Ali niste kedaj premišljevali, koliko je teh stvari, ki >e morajo dogoditi dojenčku, predaio doraste? Pravi čudež je, da to malo bitje, ki prav nit-si ne zna pomagati more vzra-sti v pravega človeka, ki zna opravljati toliko stvari in pomagati dragim, celo poroditi drage in skrbeti za druga mala bitja. Kaj pomaga otroku dorasti, je predmet - velikega oljsega in se morem dotakniti le malih delov istega. Govoril bom zffasti o stvareh, ki se dogajajo v družinah, katerih roditelji so prišli vl druge dežel«1. Radi pomanjkanja prostora treba mnogo opustiti. A-ko imate nekaj v mislih, kar bi hoteli, da omenjam, prosim, pišite mi o tem.
Ljudje, ki so prišli v i o deželo, so se večinoma naselili v so-sedwcini, kjer vsosedje so razumeli njihov jezik, pohajali so isto cerkev in imeli so iste o-bičaje, namreč one iz starega kraja. V nekaterih pogledih te soseščine so bile in so kot otoki v morju ameriškega življenja. Vi ste se naravno čutili bolj doma s svojimi lastnimi rojaki in ravno morda radi tega se niste preveč potrudili naučiti se o drugih vrstah ljudi tukaj.
(Ko je bilo potrebno občevati z ljudmi izven lar4<ne narodnosti, je bilo naravno, da ste
Iz podatkov, ki jih je nedavno objavila romunska vlada o svoji trgovini, je razvidno, da ima Nemčija precej prednosti pred tzavezniki v trgovanju s to balkansko državo.
V nekaj dneh se bodo vršila trgovinska pogajanja med Londonom in Bukarešto. Naj se zaključijo tako ali tako, Nemčija bo še vedno dtfbila večino romunskega petroleja. To je romunski kralj Kanol tudi odkrito priznal, ko je dal objaviti o-nienjeaio poročilo.
Z ozirom na to, se da s precejšnjo gotovostjo trditi, da je usoda Bolkana na tehtnici in da se bo vkratkem odločila.
Hitler bo kmalu {pojasnil podrobnosti rusko-nemško-ita-lijaneke pogocfbe, ki bo baje »Vkratkem podpisania. Nekajkrat je že namignil, da vlada med vsemi tremi državami najlepše soglasje.
Ta ali oni bo morda dvomil o tem, toda če natančno premislimo, utegne biti Hitlerjeva trditev resnična. Komu iia-primer, bi se pred letom dni sanijalo, da se bosta Hitler in Stalin bratsko objela in z združenimi močmi premagala Poljake?
Zavezniki nikakor ne smejo držati rok križem. Kajti če se jim ISomunsika izmuzne, bo to pomenilo dosti več, kot pa da so se diktatorji zasidrali na Balkanu.
Angliji in Franciji sc namreč utegne tudi Turčija iz- ^	nft ofroko in jim re
neveriti. Za to'bojazen je namreč dovolj povoda. Ni dolgo tega, ko so Turki izdelali načr za pobotanje Rusije z Anglijo. Značilna je tudi brzojavka, ki jo je poslal Hitler Grški ob obletnici njene osvoboditve izpod turškega jarma. <jirška hi Turčija držita z zavezniki, toda Hitler skuša dobiti Grke na svo-o s I ran, četudi so o<lnoša'ji med Grško in Italijo vse prej kot ^ri' telj<ki. Grki še vedno zahtevajo nazaj DodelRaneško otoč-iočim skuša Mussolini pograbiti še nekaj kosov grškega ozemlja-
Najbofj je i>a seveda zapleten romunski problem. Kusija, Bolgarska in Madžarska sto gaj o rok« po romunski zemlji, Rusija in Madžarska bi se pobotali ž njo po vojni, d očim hoče biti Bolgarska ž njo že sedaj na čistem. Vprašanje I)o-brndže mora biti rešeno, predno bo Romunska poti kontrolo rusko-itairjansko-nemške zveze.
Dobrudža je 35 milj širok pas ozemlja, raztezajoč se ob ] omunsko-bolgars-ki meji od Donave do Črnega morja. Romuni so jo vzeli Bolgarom leta 1914 ter jo močno utrdili. Prebivalci so Tmflci, Tartari, Romuni in Bolgari.
Rusi, Madžari in Nemci na Romunskem '.imajo nekaj pravic, dočim nimajo Bolgari prav nobene.
Ko je bila leta 1921 odvzeta veleposestnikom zemlja in razdeljena med kmete, niso dobili Bolgari ničesar. V Dobrudži je bilo svoječaHo 266 bolgarskih sol, zdaj so samo štiri.
za otroke take starosti to je jako težko bre»me, ki navadno jim dela več škode kot koristi Zakloni i težko je za odraste prenašati vse to, ali za otroke pomenja breme, ki jim ne pomaga dorasti.
vLsto velja fcudi za mnoge druge dinuaimske zadeve ra-zun reliefa. Nekak zakon živ-Ijettja vpliva, da otroci ne morejo prehitro skočiti v odrast-last. Najprej morajo biti o-troci, igrati in zabavati se, ne par imeti težke odgovornosti. Polagoma se učijo prenašati več in več. dokler končno ne odrasejo. To je zdrav način razvoja.
(Ko so v starosti med 15. in 20. letom, so pripravljeni za več odgovornosti. Utegnejo to pokaizati s tem, da se borijo proti poskusom staršev, obvladati jih. Hočejo sami obvladati svoje življenje, dostikrat na nespameten način. Mi in dragi — vsi »no to doživeli.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da ae poslužujejo— i UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
jesti, kukšciikrat deva jed lepo v usta, kakšeirkrat pa tlela vse narobe, ravno tako starejši dečki in dekleta se morajo naučiti pamietno ravnati s tem, da poukusa jo vse mogoče. Dostikrat je j a ko težavno za starše soditi, koliko odgovornosti naj prepustijo svojim o-trokom. Ako jih dobro razumemo in stvar do1>ro premišljujemo. po navadi slutimo, kaj je prav. Naiša dolžnost je pomagati jim .prenašati breme, ki so prciežka za nje, tako da »se bodo zdravo razvili. Hočete o tem problemu premi-
Peter
Te dni je minilo leto dni, ko kriminalna brezbrižnost an<*le-
fno^b;	■	_ '______,	,	, ,
je španski fašistični general Franco zagospddaril \ sej Hpanski.
S Hitlerjevo in Mu>.>olini-jevo pomočjo ter deloma tudi s pomočjo Vatikana je premagal od naroda izvoljeno in od naroda postavljeno republikansko vlado.
Proti republikanski vladi se je boril pod pretvezo, <]a je boljše viška, dasi je bila v resnici prav toliko boljševiška, kolikor je Franco katoličan.
K zmagi mu pa niso toliko pri|>omogli fašistični in nacij-ski topovi ter vatikanski blagoslovi, kot mu je pripomogla
. šljevati in pisati mi? Rad bi Ravno tako kot dete, ko se oči sliša3, kar o tem mislite.
Madžarska utrjena črta
ki i. naj o,ni raaložijo s War mesto vas. Dajati otrokom take odgovornosti, utegne pomagati k njihovemu razvoju ali pa ne. Vise je odviismo od okoliščin. Dober način, da napravimo otroka takega, je vzbujati ga, da rabi svoje mišice ob <fv igan.ru, tekanjn, skakanju itd. Ali, ako se mu dene na hi^bet prevelika teža, njegovi živci postanejo prenapeti in o-slabeni ne pa ojačaui. Isto je •z odgovornostjo. Primerna kol ičina je jako dobra in pomaga otroku postati dorasel čllovck; preveč pa mu nalaga skrbi in ga utegne odstraho-vati od odgovornosti.
iMfoogo družin je moralo tekom zachijih desetih let iti na relief z vsemi težavami v borbi za zivFjentfe, ki <so s tem zapo-pa-dene. Ni Ialiko za nikogar. Otrokom se to ne more pri-
^ ,	^P	kriva t i in je primerno priča-
Dobrudza je gnojna rana na neposebim zdravem Bal-, kovati od njih, da po svoje sodelujejo ob premagani ju dru-
Kanu. "če sc 'bodo zavezniki prav naglo in s pridom zganili, jih bo Romun&a poslušala in upoštevala njihove obljube, ki morajo seveda nuditi jamščino proti fašističnemu zavoje-vanju.
žin^kih težav. Znam pa za slučaje, kjer otroci, sedem ali o?>em let stari, so moraJi tolmačiti reliefnemu preiskovalcu, kar .so m-u starši hoteli po. vedati i«n zopet tolmačiti njegova vprašanja svojim staršem. Morda nt drugega načina, kako rešiti ta-problem, ali
Evropa se je propregla s kakšnim tucatom * Mini j". To gotovo ni razveseljivo znamenje za našo dobo. Te linije so pa potrebne in za njihovim varstvom dihajo državljani mirneje.
(Kot pn i so, če izvzamemo utrjene obmejne zidove, ki jih gradili Kitajci in Rimljani, zgradili Francozi svoj velikanski utnibeni pas, ki nori po svojem duševnem očetu ime "Maginotova linija." Sistem in zasnovale stotine kilometrov dofge trdnjave sta postala vzorec za vse posnemalce, tudi če so iz tehničnih in finančnih razlogov dali prednost sistemu ločenih utrdb in opazoval išč.
Belgijci so zgradili svojo "Devezovo linijo", C'elioslova-ki svojo obrambno črto, ki je pa niso utegnili pravTočasno dokončati. Sledili so Nemci s svojo "Siegfriedovo črto" ki
Udiko za prestopni dan določil 32. decemjber ali ua zadnji dan februarja. . »
. (Juliju Cezarju, utemeljitelju starega koledarja se je pa< videlo primemo, da vrine ta prestopni dan med oba .praznika, ki so ju stari Rimljani praznovali dne 23. in 24. fe-nij«*jo že po naravi rol>ati vr-'bruarja in |>orzneje so tako
hovi in pomoli Karpatov. Tc rimisko katoliška, kakor evan-
n a ravne obramben črte ni bilo težko okrepiti z umetnimi u-trdibami. V nekoliko mesecih je razmeroma majhna armada tehnikov in delavcev, ki so jih podpirali graničarji, postavila tam dolgo vrsto betonskih zgradb in opazovališč. Podmi-nirali so tudi ceste in mostove, v trdo kanpatwko skalo pa vsekali galerije, Vi zevajo iiz njihovih odprtin preteča žrela daljnonosnih tofpov. Če so Madv-ari v zadnjem času postali malo bolj samozavestni, kar se tiče ruske nevarnosti, gre zatfftiga za to v veliki meri njihovi Hortliyjevi liniji, za katero se baje čutijo varne.
ške in francoske vlade.
Ce bi Anglija in Frainija le ko lička'j hoteli, bi bila še danes na krmilu Španske od španskega naroda po>tavno izvoljema republikanska vlada. Tako imata pa danes Špansko ua »vesti, kot imata mi vesti tudi Abesinijo, Čehoslovaško in Poljsko. Iiiv na vesti bo-ta imeli še vsako drugo državo, ki jima l>o slepo zaupala.
— Smrt boljševizmu! — sta kričala Hitler in Mnssolini tekom španske državljanske vojne.
Ni še minilo dobro leto izza tistega časa, ko se kuje — ali je pa že skovana — zveza med nekimi bofjše\i-ki, nemškimi naeiji in laškimi fašisti.
Kdo ve, kakšno presenečenje <bonio po enem letu doži\*-li!
Republika uri pravijo:— Demokratom je odklenkalo. — Predsednik Roosevelt je slab gosj»odar. New Deal je priti-ral deželo na rob prepada.
V isti sapi pa o»Ikri to pri 'znavajo, da bo morala prihod-
PREST0PNI DAN LETOŠNJEGA FEBRUARJA.
gelske cerkve obdržale 24. februar kot prestopni dan. Kno- - v,., , , - - . stavne je bi pač bilo. če bi zajUJa republikanska adinin^t ra-
to doibčili 29. februar, da niti °bdirZftl ^A ne govorimo o drugih načinih	vladne agentu re, k. so
umlitve koledar-koga štetja, |blle "^»»o^jene na Roosevel ki bi bili še bolj praktični. Uovo pobudo ter >o edina us,»e
priprega, a čije ponifM-jo
TIHOTAPSTVO ZLATA V VLAKU.
(Rumuinski graničarji so prijeli bolgarsikega trgovca Bilč-( njakova rn njegovo ženo iz l>o-bradže, ko sta hotela iztrhota-piti zlatnike v vrednosti 3 mi-ijonov le je v iz Bolgarske v Rnmunijo. Trgovec je bil imo. vit a se je v zadnjem času po-gostoma bavil z zlatimi j»o^li na obeh straneh meje. Na hol-
iDne 24. febraarja smo brali ko'ltdarju name.sto kakšne-ima tako pomemflmo ulogo bas moškega ali ženskega ime-
v vojnah |x>roč.ilih zadnjih dni. Strah pred bodočnostjo je potem naignai1 Rum ime, da so svojo vzhodno in severovzhodno mejo zavarovali z baje ne-qsvojljivo "Karolovo črto", a »sedaj so tudi Madžari dokončali utrdbe, ki naj zaščitijo njihovo severno toarpatsko mejo. Imenovali so jih "Hor-thvjeva linija."
Madžari iso imeli pri tem precej lahko delo. Njih severno mejo. za katero ležita Slovaška in ^ovjetvka Rrasija, va-
na pri,M>mlbo ^tprestofpni dan." Tmemski dnevi so do konca meseca od Matije do Romana premaknejo za en dan pozneje nego v navadnih letih, ko šteje februar le 28 dni. Da to ne more biti kakšna prava astronomska zadeva, je očitno.
(Podaljšanje prUbližno vsakega četrtega leta za en dan, temelji sicer na vrtenju zemlje okrog sonca, toda določitev meseca in mesečnega dne, ki naj bo prestopni dan, je gola samovoljnost. Prav tako bi
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGBAESKE PLOŠČE. — Pišite sa cenik. J. MARSICH, INC. 4SJ W. 42 Street	New Yerfc
PESMARICA
"Glasbene Martice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slo-(venskih pesmi n moiki »bor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. wm Dobite- jo ▼ Knjigarni Slovenia Publishing Co., 216 W. 18th Street, New Yortv N. Y.
sna
«>e Ih> <lalo na ta ali oni nai'-in ^praniti zavoženo gospodar -stvo na trdno |K*t.
To je približno tako, kot če bi kilo rekel: — Hiša je trdnn. udobna in lepa, toda ljndje. ki so jo zgradili, so šoštarji, ne pa zidarji.
Na nekem samotnem zemlji bču so se neda\nio vršili j>o-kusi z novim razstrelji^^om, ki
garski strani ^e je bil1 domenil Iga je iznašel ameriški izvede z nekimi mejnim nradnikom, nec Barlov.
<la «o mu bili i>ošli lažji.
Te dni pa mu je ušla že lutein, ko je bilo obmejna k on
Pod 'brzojavni drog so položili osem inčev dolgo patrono in 'jo razstrelili s pomočjo
trola opravljena in niso našli Uektričnega toka. Brzojavni zlatnikov, ki jih je imel všitejdrog je vrglo petinsedemdeset v obleko, ter je vozil vlak že čevljev visoko v zrak, kjer se meti bolgarsko in runransko|je razletel v treske.
obmejno postajo, ner>revidna Najhujše razntreljivo, ki je be-eda. Neki sopotnik je po-(bih) tlos,^ zuauQf je TXX tegiiif za zaisilno zavoro, vlak|f.imt TNT staue približno se je ustavil, innmubki gra- riindvajset centov, dočun ^ta-
nid-nru crv ivnvi h fnm/i ..4»	*
nh-arji so i^viSlili temeljito preiskavo, odkrili xlato m trgovca ter njegovo ženo aretirali. Kaizen bo huda. kajti v Ffluiminiji kemije jo tihotapljenje zlata ta čas z4'lo strogo, pogostoina celo smrtjo.
SMRT V GOSTILNI.
V Neki gostilni na Vodnikovem trgu v MarBboru se je zrušil na tla 69-letni upokojeni poštni uradnik France Bre zownik. Bil je pri priči mrtev Zadela ga je kap.
VABILO
PODRUŽNICA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
84 v New Yorfeu
najvljudneje vabi rojake in rojakinje v New ¥orku hi okolici na svojo
GLAVN0LETN0 ZABAVO
ki se vndi PRIHODNJO NEDELJO
7. APRILA, 1940 v Cerkveni Dvorani :: :: na 62 St. Marks Place
na PHOtlBAMU BO: ŠALOIGR\
"STARINARICA",
pevske in godbene točke, pfes in prosta zabava.
Tudi xm žejne hr farfne bo najielje preskrbljeno
Vstopnina 25 centov
Začetek ob 5. ari popoldne. ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRT
ne fant Barlowcga razstreljiva. ki povzroča dosti vet" škode kot TNT, komaj pet centov.
Sleherni večer ob osmih poslušajo Angleži nemški pro-pagaiulni program iz Hamlmr-
Oovomik go\x>ri pravilno angle^eino, in Angleži zaman ugibajo, kdo bi bil.
Program je zelo zanimiv. Govornik večkrat tudi kakšno navidez resnično pove.
Xcdavno je naprimer rekel:
— Zdaj ni več Anglija via-dariea morja, pač pa Nemei'ja. Dandanes ne odločujejo »več velike bojne ladje, pač pa snb-ilunini Nemčija ima, livala Bogu, dosti tega orožja. Sub-jnarin ima namreč to prednost, da se lahko večkrat i>otopi, do-čim se bojna ladja potopi samo enkrat.
C*asopi>je ^Hiroča na dolgo in široko o lepi šestnajstletni plesalki, katero jo je zasnubil neki znani filmski mogotec, ki ima že pet križev na hrbtu.
Njen« mati 5e baje nekoliko v skHbeh, češ, da je še premlada in preveč neizkušena.
Te dni sem čitai, da- stanuje mlada nevesta pri devetnajst-letni igralki, ki je "bila že trikrat .poročena in trikrat ločena.
Sklepajoč po tej kompaniji, bo mlado dekle lepilo v za-koraki stan prarvr dobro pripravljeno in a vsem* •potreb -nem poučeno.	"
Saturday, March 30, 1940
blovucb (yugoslav) 9hl1
I^f kaj «e je zgodilo? Početim gre Mtari gozdar Janez v iledeljo tako zjntraj v gozd? Saj je vendar že >tar, in t ust i ča-si so tudi že mimo ko človek ni sinvl niti za hiip spustiti gozda r/jpred oči. Pa je že tako s starimi ljudmi: se ogenj o-hladi v teles«, pa se nadeli nemir v koMti.
Gozdar Janez ostane in sr-kne /.rak vase. Resnično, da vohlja, kakor divja zver. Nato zmaje z glavo. Sam Bog ve, kaj um ni všeč v tem dišečem pomladanskem ozračju! A stari ljudje vlačijo s seboj kar
SPOMLADI
večjidel sedeva jastreb na njegovih tihi vejah. Odondot se more roparska ptica razgledovati po vfeej jaisi.
Gozdar obstane pri tem dreves«. Za rt« se je že močno postaral, zlasti predlansko zimo, ki je Pavel ni preživel. A trsta zima je bila le precej lrada.
ISaj ni samo Pavel podedoval drobnih kosti matere. Tudi Lizika se je vrgla po nji. A to niti ni čudno, ker je ona Iposiednji e*pominček, ki ga je Mica .dala svojemu možu. Ko je postajala bolj bleda in zme-
v reče %pomi nov, čeprav se zna-j raj bolj krhka, in jo je -*htčaj-
H> tako pokonon držati kakor tale goedar Janez.
»Nemara ga tisti dih, ki veje čez krone bukev, .ipominja nekega že zdavnaj minulega jutra. Takrat je prišla Mica, njo^ov« prva žena, ž njim pred vrata prav tiše ker si ni mogla kaj, da bi po prvi noči o-taliL sama v tej samoti ji — saj so ženske vča-ih malce čini ne in »prav kar nič ne spadajo v go3wl, ki mora moškim postati nafl>olj£i prijatelj, a je ženskam zmeraj nekaj strahotnega, ko da ni * tega sveta.
•Zdaj pa je Mica že v«*č. ko dvlijset let T>od mogočnimi hrasti, a goadar Janez še dandanašnji ne ve, ali je bilo prav, da jo je oirdi pokopa!. Le malo jih leži na majcenem gozdnem pokopališču, in pozimi ko burja zavija nad velikim jezerom, včasih grdba kar ni mogoče najti, tako ga je pe-sek zasul. Seveda tod i Marta, droga gozdar jeva žena, čez dan tjakaj in odmeče pesek, saj -se ona dobro zaveda, kaj je njena dolžnost. Njegova dru-ga^ žena živi zmeraj malo v spoštovanju, ki ga izkazuje rajni in katere pač ne bo utegnila nikdar docela nadomestiti.
Mica je bila nežna, skoraj dragocena. Bila je tudi v veselje, podnevi in ponoči. • Po pravici povedano ni bila prav nič primerna za ženo gozdarju ki ni nikak uradnik, am^ak je tudi nekoliko imela. Zakaj s samo plačo, s e ni še nihče sala nabral na tem svetu. Mica pa je l>ila za rože kot za salo. Pa kaj se znvpni mlad človek za kaj takega . . .
Oozdar Janez je prehodil že precejšcn kos poti v tem jutru in je set že mimo Micinega grdba in čez travnik in mimo velikega kamnoloma. Koj bo pri mogocuem borovcu, kjer
no poleti, pri topli peči, stre->al mraz, je imela Liziko zmeraj pri sebi.
Kako je človek vendar krivičen! Ko se je bil gozdar poročil z drugo ženo, ki je bila povsem drugačna in ki je začela s svojimi krepkimi, rdečimi rokami <skill>ela tudi za «sa lo, se jo zazdela Lizika po-staniemu možu lahko poslednji okvir iz boljšega življenja 'in kakor očitek za kesanje. Pa saj to ni bil več zakon iz Ijuflwwni l
iKaj se je vendarle zgodilo? Zakaj vprav danes rojijo te misli po glavi in -se jih ne more otresti?
fNa jasi se zasvetijo prvi sončni žarki. In da*i jim je težko prodreti skozi goščo žična te sive brade, pa stari mož vendarle občuti njih božkanje.
Ah, tla, Lizika! Tako polzi skozi življenje to krotko jutranje ozračje. Tudi ona je na nvetn v veselje, kakor toliko dinrgega v življenju. Stari go-'zdar mansikaj spregleda Liziki. Nič ji ni treba delati, vesel je, da je ona- le na svetu. In prav nič <se ne zaveda, da je to mladem« dekletu kletka, ko si jo želi imeti zmeraj krog sebe in da ni več otrok. Teh stvari se samotni gozdni prebivalce ne opomni.
Zdaj je gozdar odkril. Toplota ga utruja, zlasti še, ko je ni še navajen. .
jPrav takle dan je bil, ko je bil šel gozdar po tejle jasi z Mico. Prav težko in sladko ozračje jn je obdajalo. Skoraj ncBti je bil moral Mico ko je bila tako nežna. In ood temle borovcem sta potem sedela.
Kakor sta si smrt in življenje vendar blizu! Pravkar zagleda gozdar goloba, ki mrtev leži na tleh. Nehote vzame z rame, medtem ko pregleduje trupe Ice med jeklenosivim perjem. Golobček je še topel. Jastreb je moral pravkar odfle-teti. Nemara se bo še vrnil. Janez ga bo počakal.
iPolagoma izginja rosa a trav. Cvetlice odpirajo čaše in raaši rja jo vabljivi vonj ovojih pravnikov v svet. Stari mož obstane ko prikovan na mestu. Njegove mitfi so že ^pet pri Mici — ali pri Liziki? Ko sta vendar tako podobna druga drugi?
A kdo je le tole, ki tamle na desni prihaja izza ^odrastka, crgar neržno zeleni zastor se je s-j>et koj zapri? Lizika to ni — le kako bi se takote zgodaj upala oditi iz hiše J Toda' Mica je vendar že <M?o mrtva! Kar čudno postane staremu srcu pod1 premetenim zelenim jopičem. Gozdar Janez obouti udarec bolečine in počasi, kakor v obrambo dwg-ne punčko. Z levim očesom zame ž! k a, in ta pogled, ki ostro rn ozko meri nad črno cevjo, ne vetja jastrebu, ki se ni bil povrnil.
IPo travniku stopa moški kar naravnost proti Liziki, Ta je hujši kakor jastreb, Tale možJki, ki gozdar v njem na-
vede »^>owna mladega učitelja, hoče samotnemu očetu ugrabiti <5e tako malo veiseija, ki je ostalo njegovemu staremu življenju. Zdaj je učitelj že pri Liziki in že sta si v objemu, ko da drugega sploh ni bilo na svetu. Koj nato izgineta, držeč se za roke v goščavje. Gozdar Janez povesi puško.
Torej, kaj se je le »godilo? Prav nič takega, pomlad je prišla v deželo, kakor vsako leto doslej. A leto* se je bi'.to zakatsnila za šest mesecev.
lA kdo ima na tem svetu pravico, da bi samo -zase zahteval kaj veselja. Kdo sme večno pripravljanje ovirati Rože so le za nriadino in salo je za starino . . .
LJUBOSUMNA AMERIKA.
lOudtia je bila ljubosumnost nekega strojevodje v Philadelphia, Pa., ki se je bil pred kratkim oženil. Zcno je ljubil nad vse in tudi ona je ljubila njega. Toda nekega dne. ko je prišel iz služibe domov, je opazil, da stoji žena ob oknu in da ji mlad liionki iz hiše na oni strani ulice meče poljube z roko. .
Ogorčeni mož ni dejal nič, šel je pa v trgovino, kupil vedro barve in prupleska'1 vse šipe na oknih tako, da ni bilo skozi nje ničesar več videti. Razen tega je okenske okvire do polovice zadelal z deskami. Mlada žena tudi ni dejala nič. Pospravila ,pa je na tihem svoje kovčege in odšla ž njimi k .svoji materi. Poleg tega je vložila tožbo za ločitev za ko, na. ki >o ji takoj ugodili. Zakon so ločili po moževi krivdi.
NA totw yoMibT Eetališču.
Prizor na letališču "La Guardia" v New Vorku, kjer je požar vpepelil še uedovršen hangar in povzročil \eliko škode.
Velemesto s štirimi prebivalci
VOJAKA POLJUBOV ATI NI POHUJSLJIVO.
iBno največjih in najmodernejših mest in hkrati mesto narjkrajfcega obstoja ju^oai'ri-ske države Transvaaila je mesto Grasfontain. To mesto je imelo še pred sedmimi leti 140 tisoč ljudi, zdaj pa šteje nič več ter nič manj ko štiri prebivalce, družino štirih članov. Nekdaj tako bogato mesto je zdaj zapuščeno. Kako je prišlo do te, za naše stoletje precej nenavadne selitve narodov ?
IT o mesto je že v nenavadnih okoliščinah nastalo. . Neki mladi Američan, ki mu v domovini sreča ni bila mila, je let?a 1926 vzol svojo rudarsko svetilko in ccjpin in se je odpravi! v Južno Afriko. To je bil mlad Woodrow Whitman, doma iz Pennsv^vanije. Upal je, da mu bo daleč od njegove domovine sreča bolj mila. Najprej je že kaj slišal o tem. tla so ljiidje v južnem predelu TransvaiHla že našli diamante. Ta kraj je bil pa od Boga zapuščen. vse do poletja 1. 192"», kose je tam naselil Whitman, da bi zukVI' iskati diamante. Bil je čisto sam, ker so -e vsi, ki so prišli pred njim j»osk lisa t svojo srečo, razočarani vrnili. Tudi Whitman je tedne
zahodu roki.
čakal z dvoccvko v
. M an Kih t e i<s ki a ngl rk an sk i škof dr. Guy Wannan, je imel v nekem dekliškenr zavodu nagovor, ki je za naše pojme matfo nenavaden. V tem na«-govoru je dejal med drugim, da ni res nič hudega, če mlado dekle poljubi vojaka, vsaj
ne nič hujšega, nego če poljubi I [n tedne *anviaTI ifk,al <lia«iian-civi lista..
»Ce se v normalnih časih, je dejal škof, sprehajamo po parkih. vrtovih in predmestnih cestah, vidimo vendar v šibkem rK>ju cestnih svetilk vedno znova mlade ljudi, ki si drug drugemu voščijo lahko noč. Temu se .-JmehJjaimo, kar priznajmo, torej smo tolerantni. Saj se spomin jam o. da smo pred leti tudi sami delali tako. Če se v normalnih časih nismo zgražali nad tenu, se ne smemo zgražati niti dano*.
Mnogi menijo, da je mlademu dekletu dovoljeno imeti normalno prijateljevo z mladeničem v civilu. Če je mladi mož v uniformi, se oglašajo vecfoio znova taksni, ki menijo da ni podobno, če je milado de??le v prijateljskem razmerju ž njim. Jaz pa mislim, — je zaključil škof — da ni nobena razlika v tem, da-li dekle poljjjft*i u^aka ali pa civilista.
-GLAS NARODA**
ciljamo v staro do-lovirio. Kdor ga ho-naročiti za tvoje -odnike ali prijate-ie, to lahko stori. — k ročni na za stari
_ kraj;stane $7. — V Ji tali jo lista ne poii- |
S
tov in se je že hotel razočaran in zagrenjen vrniti nazaj domov. Usoda mu je bilu pa mila. Pripeljala ga je v kraj. kamor dotlej še ni stoipila človeška noga. Tam je ubogi rudar našel veliko množino diamantov. Niti stoitil ni. da je našel eno najbogatejših ležišč diamantov, kar jih je kdaj odkrilo človeštvo. S tem je pa tudi postal, ne da bi sdutil. ufstanuovitelj največjega dia-mantoiegtf mesta na sveu.
Wliitnian je o svoji najdbi obvestil ljudi v najbližjem buiiskem mestu in odondot se je novica hitreje razširila po vsem svetu, kakor če bi jo s>inaročil svetu po radiu. Tri tedne po Whitmanoveni odkritju je bilo že 20,000 tovcev za srečo pripravljenih, da krene na pot k novim ležiščem diamantov. Ko so prvi videli, da so se jim njihovi upi izpolnili, so poklicali k sebi tudi ■i^oje domaiče, sorodnike in prijatelje. Zdaj ni šlo več samo za diamante. Treba je bilo poskrbeti tudi za prehrano, oekubo in stanovanje tolikih radarjev in njihovih družin. Skratka, na koncu leta 1926 je v bogati deželi zra^lb veliko mesto, ki ga je transvaalska vlada imenovala Grasfontain, čeprav ibi ga bilo treba v resnici imenovati mesto Wood-:owa Whitmana.
(Dve leti poaneje je imel Grasfontain že 148.000 prebivalcev, ki so v enem samem letu našli za 100-milijonov do-
larjev diamantov, že leta 1928 je pa vrednost najdenih diamantov dosegla bajno vsoto četrt milijarde dolarjev. Takrat je bilo reb veselje živeti v G rats fon ta i nu, mestu Wood-rowa Wliitnuina, ki si je v mestu zgradil krasno vilo in si ustanovil družino.
IPrebivalci Gi asfontaina so prehitro in prelahko zaslužili svoj denar, da bi ga znali cenili. Pi eprič;tni sp bili, da so njihova dianuuitna |H>lja nei/. črpen vir večnega l>ogiist'va in ni>.o poslušali oponiinov tislih /Judi. ki so jim svetovali, naj nikar ne zapravljajo tako na debelo, ker bi se utegnili ne-koč. še bridko kesati. Uteir-n'flo bi se namreč zgoditi, da bi lepega dne diamantov — zmanjkalo. Presrečni prebivalci Grasfontaina so s«« samo smejali tem zloveščim svarilom in -o šf naprej prav tako neskrbno živeli v izobilju. Niti sami niso opazili, da je njihovo mesto na koncu leta P.'iN zače.o propadati in da je obsojeno na smrt. Leta 1929 je proizvodnja diamantov padla na |»olovico. če z leto dni pa še za več. tako da je dosegla komaj četrtino rekordne proizvodnje.
Naposled je prišlo |»a Še hujše. Ljudje so izvedeli, da so .grasfontainiska ležišča <lia-ULantov prazna. Prebledeli Ziiipmstili bare, izpraznili ulice in hiše. Prebivalci Grasfontaina so s prav takšno panično hitrostjo kakor so se v tem kraju naselili, mesto tudi zapuščali. Naselili so se po večini kot -i roma k i — in po ve čini so ga prav tako siromašni aapustili.
Trajalo je sedem let, da se je me*to s 140,000 ljudmi izpraznilo. Preteklo leto so se selili še poslednji. Danes šteje mesto Štiri ljudi. To so u-s t an o vi t e^j mesta Woodrow Whitman sam, njegova žena in njegova dva otroka.
sem umri," je rekel Whitman nekemu časnikarju, ki ga je obiskal, "tukaj v mojem mestu."
Ure so minevale, lisice pa ni bilo oil nikoder. "Pa prihodnjič," .-i je dejal Giovanni, in odšel spat. Ko pa je naslednje jutro pogledal med kokoši, je v svojo jezo ugotovil, da je bila lisica spet med njimi in da si je privoščila pokol. Naslednji večer je Šel mož spet na stražo. Tudi topot ni videl lis,ice. pač pa je naslednji dan opazil, da je ponovno izginilo nekoliko kokoši. Ta ho!*l>a med kmetom in lisico j« trajala Še nekoliko noči. (iio-vanni je ze obupal da bo moirel dobiti zveri i o pred puško. Te daj se mu je nenadno poblis-inafla ideja: "Videti hočemo, kdo je bolj zvit. li-ica ali jaz V
Naslednjo noč se je zgodilo to-le: Kakor prejšnje večere je stopila iz hiše velika postava, oblečena v dolg plašč — toda pod plaščem je kmet nosil Štuporamo nekega svojega prijatelja. Ko je prišel ž njim do kokošnjaka, se je postavil na stražo, prijatelj pa je čez nekaj časa odšel v njegovem 5>lašču v liKo. Ni minilo pol ure, ko se je prikazala lisica, ki je biva po vsem videzu prejšnje noči moža v temi o-pazovala in je sedaj menihi, <la je pač zaput-til svojo postojanko, tako da ji je pot do kokoši -pet prosta. Hitro se je približala kokošim. Tedaj sta po-čjla dva >trela i.u tatica s«' je zvrnila na tla. Kmet je bil lisico prelisičil . . .
|iif!iinii||..||iiiimi!||hi|iliniii||| itiinr.;:],. . 1141111111,. , (t m 111 m (,., ..-tiiiiin,. ,} t m i .ii t|. ,|iiniii||
'"lili i||||liMli!|i|,,|||i»l||H||,|||ill!|tl|||||)||i||||(j||||,||!li|,t||t |lf|a<'-.It,.....|l'l(llutlii|ll»,|l|,||||jtfcj
KMET JE PRRLISIČIL LISICO.
(Nenavadna zgodba, ki spominja mallo na Ezo]>ove basni, se je primerila te dni v malem kraju Aslagu v italijanski pro vinei Vincenzi. ITlogo imata v njej lisica in neki 25-letni kmet, ki je kot original znan po vfcej okolici.
iŽe nekoliko noči je lisica obiskovala kmetov kokošnjak, ki je, kakor njegova hiša, na robu kraia. Ker si kmet seveda ni želel, da bi mu roparica izpraznila ves kokošnjak, je. jsklenil, tla jo bo po sončnem1
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
■ ■ ■nifnmriiH- •'•■iiii:P"i;i;rniriiitiiiiiiniiiiittiiiii",miiiiilrii i: iiiiiii^iiiiiiiiiiiaiiiiiiraii i
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so se« stavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite poaebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Niroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani.
broširana $1.25. . . vezana $1.50
MRVnrii
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša isdajr— 72« strani.
Cena $5.

KNJIGARNA "GLAS NARODA*
216 WEST 18th STREET NEW YOBK
aiiiiM'ii^iti^iiiiii^iiti'^'iiiiT^.iiiiiiiMitTrsin^iMt!,, ...................................................
[umilil*]!1'!!!!!!!!«'^".......^<'l'>^KilLJ^^»^Ll'iUU^I*>,lU^U>MI»l«^!'lH|^||^ll^'"*iMli
Saturday, March 30, 1940
laninski Kralj
Spisal L. GAtfGHOFER. Za Glas Naroda priredil X. X
15
t Jak oft) je opazil, kako je Nande obstal in oačel drveti proti dolini. Svarila najbrže ni slišal, pač pa je občutil pretečo nevarnost. Tudi zasledovalec je moral opaziti d slemena begunca, ker je tudi nehal plezati v višino.
(V zasledovalcu je Jakoib uganil poveljnikovega spremljevalca. Bil je sam. » Poveljnika je najbrž utrudila naporna pot. Ali se je namenoma obrnil v drugo smer?
Jakoib ni imel časa odgovarjati na to vprašanje. Splazil se je med ska>lam,i in hitel proti robu Vražje soteske. Do-spevši do nje, je plezal ob prqpadu navzgor.
Treba je bilo vedrega pogleda in stanovitne noge, da je lovec zmagoval tako nevarno pot. Z o<Jprte višine do gloibi-ne ni "bilo nobenega prehod«. ' Človeka se je morala lotiti o-motica, če je pogledal v sotesko, po kateri je vrela in se vr-tinčila voda. Iz globine »-ta prihajala hlad in megl«, ki se je aiProti prašila v solnčni svetlobi. .
/Višje in višje je prodiral Jakdb, hoteč dospeti pravočasno do prostora, kjer se soteska tako zoži, da jo je mogoče preskočiti z drznim skokom. Nande mora na svojem begu dospeti do ti-tega prostora. Zgoraj iso mu zapirale strme skale pot, Jia odprto planino pa ni wiiel dospeti-
Jakob je upal v pravem trenutku priklicati prij«telja na ia kraj. In če ga enkrat ddbi, ga bo peljal po potih, po katerih jima ne bo mogel noben tretji slediti.
(Imel je premagati le še z gričjein |>okrito skalno pečino ter nizek, z brezami in slabotnimi smrekami poraščen obronek. Ko je dospel na vrh skale, lini je zastala noga. Na drugi ftrani soteske je videl čepeti za i>ečino orožniškega poveljnika. V kltipčič je bil zvit in slieen ogromnemu zelenemu jabolku. Go>poti Zgonc je zdaj pa zdaj dvignil glavo ter opre-zoval preko roba svojega skrivališča.
Iz gošAave je bi-io slišati šumenje 3n pokanje suhih vej.
"JStoj!" je u kaosa 1 hreščcč glas.
Šumenje in pokanje ni utihnilo, pač je i>a prihajalo bližje in bližje. Grmičje se je zdanilo.
'"Stoj!' je vnovič zahreščalo. * Grmičje se je razdelilo in n« trati se je pojavil Nande opotekajoč se in liropeč. kakor preganjana zver. Globoko je >opel ter pritiskal z levico vo-;aško čepico na pnsa, z desnico >e je pa tipal za golo okrvavljeno koleno. Ilotel je navkreber, ko se je izvil iz svojega skrivališča gos[Mxl Zgonc in mu zastopil pot.	•
•"Ferdinand II ras t ar, mirno se udajte! Nobene druge rešitve ni!"
Nande se je molče opotekel natzaj. opazil zgoraj lovca, nekaj zagrgral in planil proti robu Vražje soteske. 1
čSkoro v istem hipu se je pojavil za njim, zasledovalec, pritisnil puško k liieu in vtretje zavpil: "Stoj!"
144Ne streljati, ne streljati!" je brenčal gospod poveljnik Zgone, ki je navzlic svoji »službi sovražil prelivanje krvi ter mogoče tudi mislil, da mu utegne ta nerodnost prekrižati načrte za ženi te v.
•	Presenetljivo naglo je prikorakal do orožnika in mu -•runi I oev v zrak. da je šel izstrelek preko begunčeve glave.
Lovec pa, opaaivši Nandetovo namero, je preteče zaklical: "Za božjo voljo, Nande! Nikar ne nori! i Niti jelen ne preskoči!"	*	t
Prekatno ga je opozorit. Že se je zaletel Nande proti robu soteske. Obup mu je podVojil moči. da jo je preskočil, toda pod silo dkoka so mu klecnila kolena.
Tarnajoč je stegnil Jakoib roke proti prijatelju, pa ga ni mogel ne doseči, ne agralbiti. Videl ga je, kako je zakrilil t rokama po zraku ter omahnil v znak preko rdba skale. S kičem: "Jezus Marija! Ju rja pozdravi!" ie izginil v ido-
i v»	«	o
boemo.
Zamolkel udarec. Iz globine je bilo slišati le šumenje in divjanje hudournika, dočim je zgoraj od skal še vedno odmeval strel.
"Mezuis," je zamrmral Jakob. "Bog se usmili njegove duše."
IS tresočo roko si je prekrižal mrtvaško bledi obraz.
6. POGLAVJE.
.Okrog desete ure dopoldne je dospel Jakob na HrastOvi-no. ves pot an in utrujen. 1 Pot od Vražje soteske do doline, za katero je dober pešec potreboval tri ure, je premeril v polovici tega časa.	/
Dospervšenm na dvorišče Hrastovine, se je zdelo, da sanja. Ni in ni mogel pojmiti, kaj se dogaja. Videl ie ljudi, ki so skrivnostno šepetali in so bili oblečeni kakor za pogreb. Prvega je prijel za ramo in vprašal, kaj se je zgodili o.
"NKaj še ne veš T Hanca je u mrla. V vodi se je ponesrečila v mestu. Pred dobro uro so prepeljali njeno krsto na postajo. Oh. če bi videl gospodinjo, kako se je vrgla gospodu okoli vratoi in kako je zajokala. On je pa stal bledega obraz« in se ni ganil. Kmalu mora priti duhovnik s križem.-"
I Jakob se je preri-1 med ljudmi do vežnili vrat.
IO vet lena od trepetajoče-s večne svetlobe je ležala Hanca na mrtvaiškem odru. ]»voa je kar spreletelo.
Oblet •ena je bila vtanko belo obleko, ki se jo ie tesno prijemala. Kakor valovje so se ji vili rjavi razpuščeni lase mimo ramen in beilih rok, ki jih je imela sklenjene na prisili ter držala v njih kri-žec iz efbenovine. Njen ozek, nežen db-raas je moral biti v življenju dosti lepši nego v smrti. Bolestna poteza je obkrožala lepa, na smeh se držeča uteta. Zdelo se je, d»a ji lebdi na ustnicah ljulbezniva neizigovorjena beseda.
•	lOb vzglavju je stala gospodinja, zatopljena v molitev. S praga sosednjih vrat se je Jožek zvedavo oziral na mrtvaški oder ,motreč zdaj mater, zdaj očeta, slonečega db peči..
. Ko je Jakob vstopil, ga je Juri ošinil z bežnim, pogledom in se «pet zatopil v svoje misli..
Nekaj časa je lovec stal in molil, nato je poškropil po. kojnioo % blagoslovljeno vodo in odšel. Na veznem pragu je srečal Cenco. Bila je črno oiblečen>a in je imela objokane oči.
'"Ceaca," je aasepetal. "Puško ti bom dal spraviti in oekaj ti moram povedati." I
(Nadaljevanje prihodnjič.) .
Neobičajno srečanje
(Nikoli ^e ne zavedamo, kajl^-o bili kajpak veseli na vsej nami prinese danawnji dan in| poti, do Živkove vasi, so peli ,	Lahko nas in god?i, kakor je pa»č navada
kaj jutrišnji dan.
čaka sreča, lailiko pa tudi ne-jsreča. Naš narod zato pravi, da ljudje obračajo, Bog pa obrne.
' (Izredno čudna usoda je prav te dni zadeta družino kmeta Iliča iz vasi Sepski Rudar V Srbiji. Tako čudna, tako nevsakdanja in tako žalostna* da človek nehote pomisli., da nimamo pravice delati računov za jutrišnji dan. In če bi to zgodbico, vzeto iz življenja, polno tragike, brali v kakšnem časopisu, bi prav zanesljivo oklepali, da ni življenjska, temveč da jo je ustvarila bujna domišljija kakšnega iznajdljivega žumalista.
(Pred dobrini letom dni so se v Iličevi rodbini oblekli v črnino. Glava družine, kmet Dane Ilič je že dalj časa bolehal za neko neozdravljivo boleznijo. Družina je zato dobro vedela, najbolj se je pa tega zavedal Dane T:tič sam. In ker se vsaka stvar na svetu tako ali drugače konča, se je Dane Ilič odločil, da se sam konča. Vzel je vrv. šel na podstrešje in se obesil.
• tLeto dni hitro mine. Toda v letu dni ,se tudi marsikaj pozabi ali preboli. In tako so v Iličevi družini preboleli tudi očetovo smrt. V ospredju so bi!e dnuge skrbi, predvsem pa nameravana poroka sina Živ-ka Uiča z njegovo izvoljenko, lepo Kan o iz okoliške vasi Trnove«, ki je od Šopskega Rudarja oddaljena kakjšnih 20 kilometrov.	•
^ (Pretekli teden se je hotel Zivko Ilič poročiti. Ker sta bili vasi precej oddaljeni druga od druge, se je s svojo materjo in babico dogovoril, da bo šel po nevesto v soboto zvečer ,da bo s svojimi spremije-vafci prenočil v nevestini hiši in da se bo z nevesto vrnil v nedeljo ob 3. uri popoldne, ker je bila za to uro napovedana poroka v domači cerkvi.
Zivko Ilič se je za ta odločilni dan praznično oblekel, se poslovil od matere in babice, vesel, da bo drugi dan popoldne začel s č?vojo izvoTjenko v rojstni hiši novo življenje. Stari ženi sta ga blagoslovili in Živko Ilič je šel svoji sreči nasproti. Svoji sreči? Tako je vsaj mislil. Toda ljudje obračajo Bog pa obrne.
[Nekaj ur po Zivkovem odhodu je nenadno umiri a Živ-kova mati, Tinka Iličeva. Novica se je kar hitro raz vedel a, po vsej vasi in ljudje so kar o-*trmefi. ftidno. so si mislili, to ni nič drugega, ko prst božji! Toda o tem Živko še ničesar ni vedel ni. V tistih urah, ko so dajali na mrtva-vaiški oder njegovo mater, je prišel ravno k svoji nevesti, ki naj bi ž njo začel novo življe-1 nje. .
V nedeljo, ko so se doma vršile priprave za pogreb, se je Živko Ilič odpravljal s svojo izvoljenko k poroki. Svatje
pri taksnih priložnostih. Vsep je blagožidane volje, kajto
umorjenčevi roki. Zdravnik n*u je tako dokazal krivdo, kar je po dolgem oklevanju tudi sam priznal.
SESANJE PALCA
Neki newyorski zdravnik je
nihče ni niti slutil, kaj se je	°>Pazovanjih ugoto-
pripetilo, najmanj pa Živko I	dojenčki palce zato
sam. In tako se je zgodilo, j t^0' ker. 1Inaj° preveč olaj
_	• Ciom A OftCr n.vk i a * — A. _ 1 _ 1__? V • _ T9_
da sta se pred farno cerkvijo
srečala <fva sprevoda: edem
sano sesanje iz stekleničic. Za to se to pokaže posebno pri ti-
pogrebni s truplom Živkove dojenčkih, ki pijejo i* stoma t ere, drogi pa z Živkovimi . em.Kilc e,cer takrat.
ce
svati. Ze samo srečanje je kaj neprijetno dirnilo razigrane svate, kaj pa se*le spoznanje, da je v krsti truplo Živkove matere.
IKljub temru se je poroka le izvršila. Dva Živkova prijatelja sta nato odvedla nesrečno nevesto na njen novi dom* vsi drogi so se pa podali na pokopališče.
'Nesreča nikoli ne pride sa-ana, pravijo ljudje, in tako se je zgodilo tudi v našem primeru. Dva dni po poroki je obolela in umrla tudi Živkova žena Kana. Osem dni nato pa tudi Živkova babiwa Petkana.
Oovek obrača, Bo«r obrne.
SLUTIL JE SVOJO SMET.
Anton Girogo, osamljen (>.j. Jetni mož iz Ohietija v Italiji, je čutil, da mu b?Lža smrt. Odšel je na ii>okopaIišče, poiskal grobarja in se ž njim mirno pogovoril glede groba, ki bi ga kuipil. Stari nw>ž je liotel IK>čivati v bližini svoje žene.
•Cena za grolb se lini je zdela za njegove razmere malo j»re-velika, saj je bil revež, ki je deval vsako paro na stran, da •bi si mogel nekoč grob kupiti. Stopil je torej domov in svoje prihranke preštel. Bilo je baš* zadosti za kupnino. Nato s*e je hitro vrnil na pokopališče in grobarju odštel denar. Ko je to opravil, ga je obšla velika slafooPt. Zgrudil se je na tla in zdravnik, ki so ga poklicati, je mogel ugotoviti, da je umrl od srčne kapi. Mož leži sedaj kakor si je želel, v 'bližini »svoje žene.
KNJIGE v angleščini...
po izvanredni ceni
NE ZAMUDITE TE PRILIKE
wivajo stekleničicc zaprte z gu-.•mija^tim cucljenv, odprtinico. Dojenčki se pri sesanju iz stekleničic prav nič ne utrudijo in tako njihovi potrebi po sesanju ni popolnoma ustreženo. Zato zaeno sesati palec. •
iTo teorijo so pro izkusil i in. dokazali na mladih psičkih. Nekateri izmed njih so pili iz ptekleničio ,ki so imele le majlihie odprtine na cuclju, droigi so i uveli na cuclju prevelike odprtine. Pokazalo se je, da so imeli psički, ki so imeli preveč olajšano sesanje, iskali nadomeoHilo. Iz tega sledi, da je treba pri hranjenju dojene kov polagati posebno pažnjo na odprtino ouclja.
NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA
——- ----—
THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY
I STRANI — 100() FOTOGRAFU
Ta tniji^a	1152 strani in ima okoli !(MM) zgo-
dovinskih listin in mnogo zemljevidov. Vsebujt- iu»j-važiiejše ck^odke ii polh zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — TO JE NAJPOPOLNEJŠA ZtiOlM»VINSKA KNJIGA. (Ta knjiga jo poselmo t tuli zanimiva in koristna za uftlice v višjih šolali, ker jim v vsakoiu oziru i»ouiaga pri njihovem uCv-ii j n. >
ČUDILI SE BOSTE (KO BOSTK KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitarijskrm usnju.
Pomislite!
Samo
PRESKRKITE SE TO KNJIGO ŠE DANES!
$1.50
LAS IZDAL ZLOČINCA.
V italijanskem mes.tu Urbi-ffiu se je te dni pripetil zločin. V njegovi trgovini so našli unvorjene^a nekega draguljarja. Ubijalec je svojo žrtev Jnapadel z noženir in ^beaii'F. Policija ga je dolgo iskala, pi--eden ga je Izsledila kajti bil je zelo prefluisa-n.
Ce Se ne ves. zdaj
izveš:
da francoska vlada ne na-gnerava ponovno izprazniti Pariza. V jet-eni je prišlo do cvaukuacijiskih ukrepov saiuo| fcaradi možnosti 4<bliskovite"i vojne	\
Ua so Angleži opravili v' promet letečo bolnišnico, ki je opremljena s tncatom nosil, lekarno in drugimi pripomočki za pomoč ranjencem v vojni;
Ida je v Nemčiji prej)oveda-110 začeti kakršnokoli novo gradnjo, izvzemši gradnje v vojne namene;
da je bilo na dan 22. obletnice rdeče vojske odlikovanih 4(H)0 sovjetskih častnikov ni vojakov;	*	I
'da je angleška mornarica izgubila od začetka vojne 30<)0 mož;
Ua bo poslala švicarska vlada na Finsko vojaško komisijo, ki bo imela nalog preštudirati okoliščine, v katerih se odigravale boji med finsko in sovjetsko amnado;
da je tehtala nova italijanska princesa, tretji otrok prestolonaslednika Umibera in ; njegove soproge princese Marije Jose, ob rojstvu 4 k'g;
POPOLNA ENCIKLOPEDIJA O VRTNARSTVU V ENI KNJIGI
THE GARDEN ENCYCLOPEDIA
1400 STKANI — 750 SLIK vključno 230 FOTOGRAFIJ
NAPISALI NAJBOLJŠI AMKKIŠKI VKTNAU-SKI VEŠČAKI IX IZDAL
E. L. D. SEYMOUR, B. S. A.
Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino cele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna. l>o!j natančna, bolj razumljiva in bolj uporablji-va, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga.
budili s«» I m isti* in v« s«li 1Misle, ko	videli, kako uiitaui'iio vh-
THE GARDEN ENCYCLOPEDIA ,m>u« o vsaki najmanjši |m«lr«l.-nosti V olMlelovnnju vrta. Knjiga je liila skrbno sestavljena, tako da ni i-/.|»u.šjvno prav iiir-. kar j«* zanimivo in iM)tri>lino za vrt. Kar je v knjigi, je l»i|o vse skrlnio iireiskušeiio. tako da je v.m' itopolao, j« siio. pri|.r..Mio.*|ia uatančno To je nova vrtnarska priročna knjiga — I m »polna, prakl ičua, priljudna In lahko razumljiviu. Preisku-site jo kar najltolj nataneiio sami. Pn-prirali se iM^ste, da iNtljše vrtnarske knjige ni kot j«. TIIK GARDEN ENCYCLOPEDIA.
Cena samo
(Poštnina plaeaua t
(Razteleise-nje tnitpla ni imelo da je v Berlinu umrl upo ugodnega rezultata. Ko so pa|kojeiii general von Gronau, ki pregledovali mrliče ve roke, .so j je v svetovni vojni poveljeval
našli 1-ats. Tako so ugotovili, da las ni umorjenčev. Stražniki so poizvedovali da-lje in napete led ^o prijeli nekega mladeniča, ki je v zastavljalnici zastavil nekaj zlatnine.
(Mladeniča so osumili, da je ubil draguljarja. Spiva je vse vztrajfco zanikal, ker ni ime'? kostanjevih, temveč svetle la-ro. Toda sodni zdravnik se ni s tem zadovoljil. Preiskal je obtožencev e lase in odkril, da 'obtoženec ima tiste lase, kakor je ni, ki so ga na-šli v
oddelku nemiške vojske seve rozliodno od Pariza;
tda poroča admiral Bvrd o vefikili snežnih viharjih v Ant arktidi;	»
Via se bo otvoril med Ho-landfcko iin Portugalsko letalski .promet;
da smasa proračun jay>oiiske vlade 10 milijard jenov;
<da bo cesar Mamlžukua ol>-iiskal Japonsko, kannor bo potoval z japon-sko vojno ladjo;
da je dosegel general Smuts, naspToftivk generala Herzoga
CEXA SAMO
(Poštnina ]>Iačaua.)
THE MODERN ENCYCLOPEDIA
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLOG IX 1200 SLIK
Najnovejša svetovna ENCYKLOPED1A, v kateri more vsakdo kakorsnegakoli pok lira najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
KX.I1CA VSEBFJE 1X54 STKANI iti JE OKI SXO V PLATNO VEZANA — SKOKO XEVE1METXO J K. 1»A JE MOUOČE TAKO X A.1POPOLNK.IŠ«» KXJ1UO IKJBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
naroČite piči
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
v Južni Afriki veliko volilno zmago nad svojimi nasprotniki in tla so glasovali zanj tudi mnogi v teli krajih živeči Nemci;
da je bil bivši španski zunanji minister del Vavo, ki se zdaj nahaja v Mehiki, od nekega francoskega sodišča obsojen in kontumaciran na tri mesece ječe zaradi nedovoljenega prestopa francoske meje;
Ida .proslavijo v Italiji te dni 200-tetnioo rojstva tiskarja Bodinija, ki je bil svoj čas eden najbolj slovečih tiskarjev v Italiji;
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane —	t
Ti:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
l 1
Bohinjsko jesero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK

da je izšla Hitlerjeva knjiga "Mcin KaiiLjrf" v ruskem prevodu
fda kanijo nemško oblasti v /m tš k o -ii iora k em pro t ek t o r a -tu pozvati vse <V>ke učitelje v fnozenustvu, (v Runmniji, Jugoslaviji, Franciji in Belgiji ter Ameriki) domov, na njili mt* t o pa Irodo odšli režimu vdani Nemci, ki znajo nekaj češči ne;
Via bodo letovišče bivšega poi'jskega državnega preziden-ta Moseieckega v Beskidili .spremenili v sanatorij;
da je v budiimpeščanski kar-meličankki cerkvi neka 50 letna žeinsika zmrraiila v sjioved-toici;
da je Lmela Anglija letos v januarju poldrag milijon brezposelnih;
Ida namerava uvesti italijanska vlada enotna oblačila za mci&ke in ženske;
da je generaf Vuliem/u. vrhovni poveljnik francoskih letal dosegel starostno mejo za aktivno službo. Ob tej priliki so podaljšali dobo njegovega aktivnega službovanja s posebnim dekretom še za leto dini;
da so začeie ameriške tvor-nioe čevljev izdelovati svetlikajoče se pete za. ženteko obuvalo;
NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1MŠ. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STA-NE VAfiL SAMQ _žf CENTOV. — V