BILTEN vseri CLAkion DOSiD/uniM ju SčLAUKCA DeiAVSKčCA SVOJA IM UPRAVMcCA ODBORA T£P UPRAVi P0DJ6TJA pRisecuo ČESTITAMO R m ounm Mijzmu smnMimiA 1 IcU0, DA P>! TUDI M BODO Če .VODILI PODlČlJč PO POTI USp£MOV, WAPli£DKA |U Hč.D5£601kieqA R.AZl/MfVAkJ }A lo let ćelavec - upiavljalec O če lrvekem samoupravljanju Diskusija direktorja k poročilu UO Nekaj o strokovni dejavnosti v gradbeni operativi IV. kongres gradbenih delavcev Jugoslavije Nove naloge narekujejo rojstvo obratnih delavskih svetov Naše delo v Ljubljani Naši sindikalni odbori Mladina naj ne bo problem št. 1 "Na pomoč" O me ć seboj nih o*' no s ih "Pionir" - okr jni prvak v kegljanju Jensko kegljanje na pohodu Jenska ekipa, strelske družine dportni can List iz dnevnika Le pomni - ne pozabi! Koga smo izvolili Najvažnejši eri epi IS in UO Nekaj za vsakogar Urednikov kotiček Izdajaš Delavski svet 3CIP "Pionir" Novo mesto Uredniški odbor; Ing. Omak H., Ferjančič S., Filipčič M., Kočevar I., Osolnik J., Podprepšek J., Vire A., Glavni urednik; Hasbroš Janez Uredništvo in administracija; SGF "Pionir" - direkcija Novo mesto p.p. 89 Naklada; 1.000 izvodov. ----- - J3tr_^-_3— 10. LET DELAVEC - UPd AVLJA1.EC ., Bilo je pred lo leti, ko je Zvesn.-, 1 jucčeka- skupščina sprejela Zakon o družbenem samoupravijanju« Tako je dobil naš delovni človek tiste pravice in veljave, o katerih je nekoč samo sanjal. S tem je tudi naše socialistično gospodarstvo dobilo priznanje, da je naša pot pravilna in ca nsš delovni človek je tudi sposoben pravilno upravljati s tem, kar je ustvaril. Vse funkcije upravljanja podjetij .00 danes v rokah Delavskih svetov. Delavski sveti odločajo o avljanju in razdel- jevanju. Razdeljevanje je še prav počel no pomembno, ker to., je področje razmerij med ljudmi Vv upravljanju padrečje' njihovega deleža pri razdeljevanju za dolovni presežek, medsebojna skupna določanja meril, od katerih je odvisen napredek posameznikov in kolektiva v celoti. Vse to so naloge, s kate rimi se morajo spoprijeti -lani organov delavskega samouprav - '»»-VČ ' 13 arija. Danes so pred podjetjem nove in vse bolj zahtevne naloge, za to moramo računati s tem, da bomo naleteli na številne težave in probleme. Eden izmed teh problemov je tudi uvajanje ekonomskih enot. Od rešitve tega problema je odvisna tudi realizacija in napredek podjetja ter njegov uspeh. Toda s tem hitrejšim razvojem po'jetja, se ho pojavila tu-, di potreba po usposobljenih članih organov samoupravijanja, katerih stališče in pojmovanje v rasnih pobudah podjetja, bo nrdvse pomemben. Razen tega bo postal DS tudi vedno bolj pomemben družbeni činitelj v življenju in pri ra.zvoju naše komune. Odi njegovega odnosa, ne bo odvisen samo uspeh podjetja ali komune, ampak naš splošen rrprodek. Pri nas družbeno -irm-i n-i n-; v -.irr.čviH. pravna ali po- litična abstrakcija, kajti dobiva vedno močnejšo materialno podlago. Ta. proces materialne podlage družbenega upravljanja se še nadaljuje. V organih družbenega samoupravljanja dobimo manj razprav}janj o abstrakciji pravnih in političnih vprašanj,.pač pa se čedalje pogosteje rešujejo stvari, ki so. zanje neposredno in živi jensko zainteresirani. Tu so vsTclaci-jo inteiesi med posameznikom in kolektivom, med kolektivom in kolektivom, kakor med kolektivom in celotno skupnostjo-. Vse to izpodkopava - stare novače in na so:: e, da je upravljanje privilegij izbrancev ter ga spreminjajo v vsakdanjo prakso vseh ali vsaj velikanske večine. Ta velikanski polet našo socialistične stvarnosti nam tudi dokazuje, da niso bile zaman vse žrtve socialistične revolucije in tudi ne trud in borba našega delovnega človeka. Prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov naš delovni človek ni hlapec na svoji lastni zemlji, ampak ponosen gospodar v svoji svobodni domovini. Košir K.: o eslivseel srnam- avljmju Ko se je pred lo. leti formiral prvi Delavski svet podjetja, je prav verjetno marsikdo skeptično gledal na to. Pri pregledovanju zapisnikov zasedanj prvih delavskih svetov vidimo, da je v lo. letih delavsko samoupravljanje le prešlo precejšen del razvojne poti, čeprav tudi danes se marsikaj ni v redu in bi moralo biti drugače. Od reševanja posameznih drobnih vprašanj, preko reševanja raznih osebnih zadev, je delavsko samoupravljanje prešlo v dejansko gospodarjenje s podjetjem. Vsekakor je bila največja preizkušnja v letu 1S56, kar je hibo že dostikrat obravnavano, zato bi ne ponavljal težav, ki so bile tečaj premagane. Rajši bi se ob-r*r»1d no^i-iVo p* -predviden razvoj in naloge, V zvezi z nadalnjo demokratizacij o ter napredkom podjetij se. °benem z uvajanjem ekonomskih otiarir, nujno uvajajo tudi obrat-delavski sveti. Pri našem podjetju so v letu 1956 že bili formirani obratni delavski sveti, venc;.ax._sQ niso obnesli-. Zakaj? Snutram, ta predvsem zato, ker ni bilo povezave s centralnih, Delavskim svet on in pa, ker niso prav-' zaprav imeli nobenih pravil, pač pa le'dolžnosti. Z uvedbo ekonomskih enot. so dani vsi pogoji, oziroma 'potrebe, po Celo vanju'obratnih delavskih svatov. Kot je z .uvedbo delavskega samoupravljanja celotno gospodarstvo v državi napravilo velik korak naprej, tako je predviden z uvedbo ekonomskih enot, zopet Eelo'-valih napredek. Važno pri tem je, da bo*Pravilnik o poslovanju ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov, pravilno uveljavil njihove pravice in dolžnosti. Predvsem smatram., Ca mora obratni delavski svet odločati, o sklepanju .in odpovedi delavskih razmerij, sprejemati o-perativne plane, razpravljati in sprejemati sklepe o disciplini, soodločati pii sprejemanju novih del, tarifni politiki v podjetju, skrbi za delavce in podobno. Centralnemu Delavskemu svatu pa ostane kompetenca za razdeljevanje sredstev, nabava in razhodovanje osnovnih sredstev ter o-8talx raljnosežni sklepi. Sklepe o sprejemanju novih del, tarifni politiki in podobno, p, bi sprejemal na predloge obratnih delavskih svetov, centralni Delavski svet. Z uvedbo ekonomskih enot, se bo produktivnost znatno dvignila, nastale pa “bodo razne težave v zvezi koordinacija med posameznimi enotami,- Cistiibusije materiala, strojev no.. S tem v zvezi bi bilo potrebno dati centralnemu delavskemu svetu pristojnost dokončne odločitve. ha koncu bi omenil se, da naj bi v letošnjem letu, kolikor je le mogoče, člani delavskega samoupravljanja prejemali Obenem z vabili zn. seje, tudi že vsaj na kiatko obrazložene teme o katerih se bo razpravljalo na seji. S tem bi sa vsak 1 -hko bolje pripravil na seje in bi bile razprave bolj kor is tu.e. ne.zumljivo je, da to vedno ni mogoče, toda težiti je za tem Ob lo obletnici želim, Ca bi del.vskl svet še nadalje uspeš no vodil podjetje in razvij. 1 n.drlnjo C em.o krati zaci j o podjetja. , DISKUSIJA. DIREKTCEJA PODJETJA K POROČILU PEEDSEDNm UO SNE 27 «5 -1.96.0 Tovariši in tovarišice S V imenu uprave podjetja in v svojem lastenem imenu, Vam. čestitam k izvolitvi v novi Delavski svet našega posjet-, ja„ Naši čeflovni kolektivi po obratih, direkciji in gradili šč ih so Vem na volitvah 14. maja izkazali priznanje in dolžnost, da jih zastopate na zasedanjih DS in, da vodite naše podjetje tako, da ho tudi v 'bodoče dosegalo pravilni, razvoj in napredek. Vse elane DS, posebno pa /alojše bi hotel seznaniti, ta naše podjetje obstoja od 1946 leta, ko je bila na območju. Novega mesta formirana manjša gradbena edinica, iz katere je nastalo naše podjetje. Osnovna naloga našega podjetja v prvih povojnih letih je. bila, ca obnovi porušene industrijske obrate, šole, komunalne naprave itd. Po letu 1948 pa je podjetje pristopilo predvsem k gradnji objektov za nova industrijo in kmetijstvo . 8 formiranje stanovanjskih skladov pri občinah in republiki je podjetje v zadnjih letih prevzelo v gradnjo med drugim tudi večje Število stanovanjskih objektov. SGP “PIONIR” je eno izmed največjih gradbenih podjetij v DR Sloveniji in je zgradilo do danes 1756 gradbenih objektov v vrednosti preko 12,1 bi milijonov na območju [Dolenjskega in Krškega bazena, Belekrajine, Kočevskega, tfesta Zagreba in Ljubljane. Naše podjetje je doseglo v lanskem letu za 2,o94 milj. din brutto produkta, kar je največ odkar obstoja. Imelo je v gradnji 864 stanovanj in več drugih objektov na gradilišču Novo mesto, Ljubljana, Krško, Straža in Metlika. Izredno 80 v letu 1959 napredovali tudi naši obrati tako po višini brutto proizvoda, črni •Vodi po številu 1 juni v organizaciji dela. v letu 1959 se je .Hz m “h0"' rov -h rak^vsVrv-si -? koraki obrat, Naši obrati so izvajali dela predvsem za gradbeno operativo, le mehansko kovinski obrat je s delom svoje proizvodnje izvrševal usluge tujim naročnikom. Pri počjetju obstojajo sledeča gradllišča in obrati: Gradilišče'Novo mesto in gradilišče z2. remontna dela v Novem mestu, s sedežem v Novem mestu, Gradilišče Ljubljana, Gradilišče lirsko, Mizarski obrat, Mehansko kovinski obrat, Cementninarski obrat, Žaga, Avt op ar k, Slikarsko-plehkarski obrat, Parketarski obrat in Strojni p-rk podjetja. Podjetje ima tuči Projekt biro ter restavracijo odprtega tip?.. S 1. 5.19So je bilo. pri pocjetju zaposlenih 1905 ljudi, od tega 113 vajencev Imamo 6 inženirjev, 37 tehnikov in 60 delovodij, oz. obra-tovodij o (skupno lo3 strokovnega kadra). Podjetje štipendira 23 štipendistov in sicer 4 na fakulteti, 7 na srednjih strokovnih šolah, 2 na administrativni šoli in lo na delovodski mojstrski šoli. Pri podjetju je tudi roimiian center za izobraževanje, kateri ima predvsem nalogo, pripraviti člane kolektiva, da bi se strokovno usposobili za delo na svojem delovnem mestu. Naše podjetje ima za lete 196o pogojenih del v višini 2,188 mr *1 v' a , ^ n O *1 *• rr : Z O O 'Tl"1 "1 “i *1 OTI O V Pregled stanja po noj enih čel na dan 15.5.60 do gradili!oih in obratili • Gradil. obrat Št. ob j. Kr e d ■zsTT.To no st ‘ 'za X fSl J..f-1 c'. ust. na 4 e ' iz vi objekti . -Lela se . j. zva j . 1 k Gr . Nov:,m‘». 48 640 56 4 13 31 2. Gr . Ljub . 22 1.0I8 198 - - 22 3. Gr . V .E. 16 23o — '3 3 Ig 4. CO „ *•-. *•, ** * D 3 00 — - — ■ — • 80 2.188 248 7 16 63 ~rrsr:rrrr~r^s^—r=rr~rnr:.'ir. r?-‘-v s gs .-r; ~ =r ~ rr — rr “ ™ar rr~~rr Z ZLZZ-'Zz—~z~ ~zzzz=:~~zt.— —“• :=r m m ~ — rr ' Po gornjem pregloču se ugotavlja, ca imamo izredno veliko r el pogojenih ne gradilišcu ljubi jena, in bomo morali, vložiti izredno jpnogo naporov če borao hoteli, da bodo dela na gradilišcu v Ljubljani pravočasno in do roka. izvršena. Na gradilišcu v Krškem se čuti pomanjkanje dela, saj so ustavljena dela na treh velikih stanovanjskih blokih, pa tuči gradnja II. papirne hale se še' ni pričela. Na gradilišcu v. Novem mestu so dela na poedinih objektih izredno forsirana (stadion, most čez Težko vodo, hoteli Otočec, itd.)„ G-račilišče Novo mesto bo imelo nekaj kap- citet prostih v drugem polletju letošnjega leta:. S tem, da se bo pričela v drugem polletju gradnja industrijskega objekta za tovarno ISKRA, v Novem mostu in večja adaptacija hotelov v Dolenjskih toplicah bočo tudi na gradilišcu Novo mesto kapacitete zasedene. ■ Splošno se ugotavlja,, ča bo v letu 1960. manj sredstev na stanovanj skih skladih in s tem bo stanovanjska graditev, vsaj na našem območju nekoliko zastala. Potrebno bo, da se Pocijetje v bodoče orijentira spet na gradnjo industrijskih. !>lr ostalih objektov, kateri se finansirajo iz skladov pod- jeti j ali investicijskih skladov občine, okrajev, republike ali zveze. Mie ko d iqi; lenima jra ietjyi..j).qsoJLilA za strojno opreno in družbeni standard za 85,628.ooo. za obratna sredstva za Skupno najetih posojil v vrednosti O&iplačilo letnih anuitet ^znašaj za opremo in družbeni standard za za obratna sredstva pa cca Skupna odplačila anuitet letno cca Iz prednjega je razvidno, da naše podjetje ni prezadolženo . 125,682.000.-2li,alo.ooo,- 14,377.ooo.-6,25o . ooo.- 2o,627.ooo1 - Obrat na jsjjg o d$tr/ a n od j_et jas Podjetje poseduje stalnih obratnih sredstev v višini 9o,S55.ooo„~ Posebnega kredita ima 8o,2o3 .ooo Srednje ročni Irrefiit in kredit za zimske zaloge v višini Skupno ima podjetje obratnih kreditov v višini 125,681, ooo .-70,000.000.- 366,739 -ooo .- Podjetje je izdelalo nov elaborat in zaporosilo narodno banko za nov kratkoročni kredit v višini 83,ooo,ooo,- dinarjev, to pa iz razloga, ker nam ugasne odobreni kredit za, zimske zaloge materiala. S tem, da nam H.B dodeli še 83,000.000.- kratkoročnega kredita., bi bilo podjetje vsaj delno rešeno stal rib finančnih- težav glede obratnih sredstev. 7k'i podjetju;, delujejo 4 sindikalne podružnice in sicer 2 v Novem mestu po ena p:; v Krškem in Ljubili and . Poleg sindikata so pri podjetju organizirana tudi.nekatera fiskulturna in ostala društva t.j.s kegljaški klal, streljsko društ- • vo, gasilci in čr; Podjetje ima tud 2 počitniška domova "in sicer v hrabrovem pri Kraljeviči in v Piranu. V prihodnjem letu.se ho ukinil počitniški dom v Grakrovem. •V gradnji imamo 7 stanovanjsko hišo na Hagovski. česti v Ean&iji in samski dom v levem mestu za 26o ležišč. ¥ letu 135S j© podjetje ustvarilo po odbitku plač do tarifnega pravilnika S,C7 $> čistega dohodka, kar je gotovo velik uspeh našega delovnega kolektiva. Cene naših''izdelkov v 1-irskem, letu. sc bile solidne, če iste primerjamo z cenami pri drugih gradbenih podjetjih moramo ugotoviti, da so bile .pod povpieckom cen v gradbeništvu. V letošnjem letu o- ločujoče vplivajo na ceno našim izdelkom cene osnov nih gradbenih materialov, katere so se dvignile po prvem januarju letošnjega.leta. (.e pogledamo cene osnovnih gradbenih materialov danes in jih primerjamo z oenami v lanskem letu ugotovimo, da so v letošnjem letu cene porasle za cea 15 - 2o h. lako se je dvignila, cena opeki, cementu, lesu, apnu, salonitnim izdelkom, železniškim prevozom, o-bitniškim izdelkom, itd. ¥ pogodbah smo se zasigurali, da nam naročniki del priznavajo razliko v ceni materiala, vendar gre v našem primeru za občutne razlike. Podjetje je opozorilo vse investitorje o nastali situaciji, obstoja pa bojazen, da vsi-investitorji ne bodo mogli zbrati pravočasno potrebnih sredstev 2a pokritje teh razlik, kar bo imelo za posledico težave pri izterjatvi teh razlik. Izredno važni so za n še podjetje tudi sklepi 5. redne letne skupščine Zvezne gradbene komore, katera je bila v. Marcu 136o v 0PaX’I<3 1 in sklepi 2. plenuma gradbene opera— tive Slovenije, rleri je'bil v aprilu 196o v AMMLASU in prinašata odločujoče spremembe v razvoju gradbeništva v haši državi. Ugotovljeno je "bilo, ta je naše gradbeništvo izredno zaostalo v primerjavi z ostalimi vejami našega gospodarstva. Potrebno je, da se naši kolektivi in naša skupnost založe z vsemi silami, da preidemo od klasičnega načina dela na naših objektih, do polmontažnega ali montažnega. Zato je potrebno, da za ta dela usposobimo kadre, da. na- . bavimo primerno mehanizacijo, ta prične industrija gradbenega materiala, ali pa sama gradbena podjetja proizvajati gradbene elemente, kateri bodo sluzili hitrejši in cenejši gradnji posebno stanovanjskih objektov, Ha skupščini, kakor tudi na plenumu je bilo govora, da naj bi večja gradbena podjetja izdelala stavbo od projekta do objekta s tem, da bi se pri gradnji upoštevale vse možnosti pMontažne ali montažne gradnje. V letošnjem letu bo prišlo predvsem do izraza kompleksno nagrajevanje in Selo po Ekonomskih edinicah, kar je bilo posebno obdelano in povdaijeno na skupščini in plenumu. Še stari IS našega podjetja, je formiral komisijo, katera že pripravlja organizacijo dela po Ekonomskih edinicah. . S 1. julijem bodo imela še naša gradilisča, obrati in direkcija formi:'ane ekonomske edinice, kar bo gotovo pozitivno vplivalo na boljšo organizacijo dela, na večjo storilnost in boljši zaslužek vsakega posameznika v ekonomski edinici. S formiranjem ekonomskih edinic se bo moralo delavsko samoupravljanje razširiti in sicer v tem smislu, da se bodo izvolili po ekonomskih edinicah obratni delavski sveti. Podljetje bo potrebno v bodoče organizacijsko še okrepiti, ter strokovno usposobiti naše delavce in uslužbence preko našega centra za izobraževanje, in preko republiških ter okrajnih eentrov,,Iskati bo treba nove prijeme in metode dela, upoštevati napredek v gradbeništvu v smislu tipizacije in standardizacije elementov, ter iste uporabiti pri gradnjah stanovanjskih in ostalih objektov. Danes, ko se prvič sestaja novi Delavski svet našega podjetja, to je 9 po vrsti, bi želel, da je vsak Član našega DS resnično seznanjen z problemi in stanjem v podjetju. Z ozirom na probleme, kateri nastajajo pri podjetju, bo moral naš novi DS in UO te probleme reševati hitro in konstruktivno ter v skladu z zakonskimi določili in pozitivnimi predpisi. Želim, da bi bila tudi v bodoče ustvarjena tesna povezava in harmonija, tako DS, UO, vodilnih uslužbencev ter celotnega našega delovnega: kolektiva, kar nam bo porok, da bo naše podjetje obdržalo tudi v bodoče solidnost, sloves in renome. Ing. .Smak H. s ESU': J 0 ST 0;1)VIDI PDJAVHOBTI V GEl-DJBENI OPH; ATIVI_ NA JP10H Mislim, ta ne 'bom zgrešil, če se kot nekajletni gradbeni operativec dotaknem teme, ki je. danes v gradbeni dejavnosti poseben problem. Vse večji obseg gradbenih del, vse hitrejši razvoj, uvajanje sodobnejših gradbenih materialov, uporaba moderne mehanizacije, vse to so faktorji, ki nam narekujejo hitrejši tempo, hitrejše odločitve itd. Pri ten hitrem razvoju, pa zaostaja naš kader in to od nekvalificiranega do visokokvalificiranega delavca. Da, je temu tako, ugotavljamo dnevno v praksi, vzroke pa bom skušal analizirati čisto is svojega vidika. Ea kratko bi se dotaknil produktivnega kadra, ki je zaposlen v samem procesu dela. Tu ugotavljam, da se delavci posameznih kvalifikacij in strok vse premalo zanimajo za svoj strokovni dvig in s tem izboljšavanje strokovne dejavnosti, kljub temu, da imajo vse. možnosti za stalno izpopolnjevanje -in napredek svojega znanca. Dosedanji način šolanja za navadno delovno silo ne da delaven gradbincu mnogo za to delo. če pomislimo, da je več kot 5 o fo gradbene delovne sile, ki dela na kvalificiranih, delovnih mestih, brez predhodne učne dote, daljših tečajev ali izpitov potem, vidimo, da so razmere v našem gradbeništvu glede kadra - res težke. Že san izkop, ki je najbolj enostavno delo zahteva gotovo znanje v pogledu poznavanja terena, ravnanje in pravilna izbira orodja itd. Ta problem postaja tem težji pri vse večji uvedbi sodobne mehanizacije uvajanje; montažnega in pol montažnega, načina dela ipc.b. Mislim, ca je nujno, ca se to stanje izpremeni in kaže ca se hode tega težkega in odgovornega dela lotila v letošnjem letu zasnovana in šele zaživela izobraževalna središča s svojimi strokovnimi sveti. Jasno je, da'uspeh teh izobraževalnih središč pr?, bo praktično viden šele po gotovi dobi, v najmanj enem do dveh letih. Odvisen pa bo, kar si mirno upam trditi, ne samo od predavateljev strokovnega kolegija oziroma izobraževalnega centra, temveč predvsem od obiskovalcev teh tečajev, ki bodo morali na tečajih sodelovati v polni meri in n to tudi po tečaju nadaljevati s svojim izobraževanjem t.j. s tistim, kar opažam, da danes manjka. Svoje znanje pa prenesti naprej na sotovariše kolektiva ali na tovariše na drugih delovnih mestih, kjer pač opravljajo svoje delo. V diligo grupo spre a kader, ki ni direktno zaposlen v operativnem delovnem - fizičnem procesu, to je naš delovodski tehnični in inženirski kader. Tu bi se predvsem dotaknil tistih, ki so zadolženi na objektih in od katerih se bo moralo zardevati večjega strokovnega sodelovanja in strokovne samostojnosti,-kakor pa je to v praksi. Tukaj smatram da so vzroki objektivnega značaja - večji od Subjektivnih in tudi krivi, da je procent tehničnega in inženirskega gradbenega, kadra po gradbiščih in deloviščih premajhen, saj je ta procent v lanskem letu v IES znašale okoli 16 $ od vseh gradbenih tehnikov in inženirjev, ki so na teritoriju IES. To se pravi, da je ostali procent zaposlen po zavodih, ustanovah, projektivnih birojih ter tuci mestih, izven gradbene dejavnosti. Torej obstoja nekakšen odpor do zaposlitve v gradbeni operativi, in kje so ti vzroki? Mislim, ca je prav, če se spominjamo nazaj, na leta študija, katera brikone tuci niso bila najlažja. Toda prav gotovo nisem v zmoti, če trdim, koliko več, koliko bolj strokovnega dela si predstavlja vsak slušatelj za časa . šo.le in kako vse drugače izgleda potem v praksi. Vse teoretično znanje, pridobljeno na šoli, služi le delno pri praktičnem delu in k temu se pridružijo takšna dela s katerimi tehnik ali inženir za časa študija ni imel mnogo posla, če Že, le delno ob svojih obveznih praksah za časa semestralnih počitnic. Od vseh teh del pa smatram, da bi v delokrogu tehničnega in inženirskega kadra smelo ostati mesečno zasledovanje in obračunavanje izvršenih del z ekonomsko primerjavo, zasledovanje pravilne organizacije dela, kontrola pravilnega in pravočasno dostavljenega materiala, ki je pravočasno naročen po določenem terminskem planu, ter redno zasledovanje napredovanja gradbenih in obrtniških del po določenem operativnem planu. V kolik.Or bi tehniki in inženirji, ob določenem obsegu objektov bili zadolženi samo s preje naštetimi deli in ugotavljanji brezdvomno, bi se moralo zanimanje za strokovno izpopolnitev in. strokovno izvajanje gradbenih in obrtniških del na objektih samih, znatno povečati. Toda razna druga dele in verjetno preobilica raznih objektov in objektičev, ki spadajo v delokrog tehnika in inženirja hromijo ali celo odvzemajo pravo veselje njegovemu poklicu. Tuci pojavi nestalnega trga cen, večkratna sprememba kal-, 'kul.••oljskih in. obračunskih elementov, so delni vzrok nedovoljne zainteresiranosti našega kadra za gradbeno operativno del o. ce težji položaj in manj časa za strokovno dejavnost pa o-staiie gradbincem, ki so v vodečih položajih, kot šefi gradbišč, itd. Vseskozi ugotavljam, da je na teh mestih tohnič- na problematika neka j postranskega, o kateri se le redkokdaj raspravij;, ee pa že, pr vedno v olučajih, ko ni vse 'popolnoma v redu. Te vodstveni kader je obremenjen z mnogimi administrativnimi posli, s tesavani kadrovskega in komunalnega značaja, tako, ca za -tekniSne probleme ne preostane več časa. Zaradi spredaj nari.sani.ji ugotovitev se ne čudim, da je procent zaposlenega tehničnega, in inzenirckeg? kadra v operativi, sorazmerno skromen in če si išče to. rader zaslužek v raznih s-, vodik, birojih in ustanovah^ kjer pa- z..sluzele ne. zaostaja za tirnimi; od gradbincev in kje;' je danes več možnosti in prilika zg strokovno izpopolnitev in zasledovanje sodobnejšega teiraitjiega razvoja, Poleg objektivnih težav, ki zadiraj-c tehničnemu kadru strokovno izboljšanje svojega znanja, pa moram priznati, da so tudi težave subj aktivne ga t. j » individualnega značaja, Id. pae izvirajo tudi rz preslabega osebnega z .a:'.man j a z .-v dvig svoje strokovnosti in znanj a s ten, c-a se r-b danih pogojih, zasleduje zre j novih vravberuh dol., uvajanje novih orga- nizacijskih oblik v pogledu mehanizacije, racionaliziranja gradbenih čel an iavajnva novih ^/vadbenih elementov. Popolnoma jasno je eno, za vsak poklic mora obstojati osnovno nagnjenje k temu poklicu, nakar ti delo, ki ga opravljaš, samo polni dimi j enaki smisel in boš v tem spoznal, da daje gradbincu - operativen, epa avli. j ono dele, mnog'':- zadoščenja in zadovoljstva. Mar - ni. lepo, ko opazuj emv vrvež življenja v novih prekrasnih strnjenih ali .posameznih blokih, ko gledamo nove indus-t r i j s ke o b j e k 'c e, no v -s c c s t e r r- n Š c.rz . r o o vi r j a t er r az ne druge obj okte in kako lepo je človeku, ko se kasneje sreča. s takimi objekti pri le nulo jo osebno sodeloval. Družinske sreča v udobnih ct rn o vanj ih, zadovoljstvo delavca v moderno b..rr jenih, tros vrh,, d d;-.,m,. smeh v prostornih s oreh, veselo,, prijetno rn var no potovanje po lepih cestah in m o sv. črv--d mo-tc vi>., tc je n: pivec ja plačilo za trud, težave in uspehe ms vod;: graodrncev. Eočevar I.s TJ. KOI; 'TC3T JUGOSLAVIJE •Kot izvoljeni delovat som c dnevih od 9.6. do 12.6.196o prisostvoval IT. kongresu gradio enih delavcev Jugoslavije v Ijuhlje.ni. Preko našega "Biltena” hi hotel seznaniti vse člane naših sindikalnih podružnic in člane vseh naših kolektivov o poteku in zaključkih IT. kongresa sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. IT. kongresu gradbenih delavcev -Jugoslavije je prisostvovalo preko 3oo voljenih delegatov iz sindikatov podjetij gradbene operative, projektantskih organizacij, podjetij industrije gradbenega materiala, montažerskih in obrtnih podjetij. Povabilu Centralnega odbora, so se odzvali predstavniki gradbenih sindikatov Tinske, Italija, Iranci j e in demokratične Nemčije, razen Sovjetske Zveze, katera pa se kongresa ni udeležila zaradi tehničnih ovir. Po poročilu predsednika Centialnega odbora Jožeta Krpana, katero je zajemalo vse delo gradbenih sindikatov.med III. in IT. kongresom /tretji kongres je bil ?.eta IS55/, se je k diskusiji po poročilu priglasilo 3o delegatov, IT. kongres so toplo pozdravile vse tuje delegacije, posebno še sindikalne delegacije Tinske in Italije. Na IT. kongresu sc spregovorili tudi, predsednik Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije tov. Svetozar Tukmanovič-Pempo, zvezni sekretar za industrijo tov. Hasan Brkič in pomočnik zveznega sekretarja za industrijo ing. Jože Valentinčič. T diskusiji so se obravnavala vazna in pereča vprašanja gradbeništva, katera so prišla tudi v zaključno resoluciji o, kot s Osnovna naloga sindikalnih organizacij v bodoče je, stal«* n° razvijati interes delovnih kolektivov za hitrejši eko- nomslci i as voj gospodarskih organizacij in njihovih kapacitet. Nujno je, da se. ojača zainteresiranost vsakega posameznika, za pravilno r. zvijanje socialističnih in druž-. benih odnosov. modernizirati in racionalizirati -proizvod- • * ' . • . • l. njo; • i • ‘j •. : V industrijo '.'gradbenega materiala in cementa investirati večja sredstva; . ■ Nabaviti sodobno mehanizacijo za_obrtniška in inštalacij s-, lea podjetj- ; ’ • . S pomočjo družbenih investicijskih skladov, naj-delovni kolektivi vlagajo več,lastnih sredstev za'investicije; Ojačati specializacijo in kooperacijo, posebno pri gradnji stanovanjskih objektov; Organi delavskega samoupravljanja naj fiksirajo svoj perspektivni plan na osnovi družbenih perspektivnih planov; Na osnovi tipskih projektov in postavijenih.standardov, doseči hitrejšo in cenejšo gradnjo objektov, posebno-stanovanjskih; Nujno je ustvariti pogoje, da se 'odnosi med investitorji in izvajalcem del odvij&jo na ekonomskih osnovah na tržišču; Pojačati štednjo materiala, povečati in izboljšati uporabo mehanizacije; Pravilno angažirati strokovni kader j Povečati produktivnost dela; Sindikalne organizacije so dolžne, da aktivizirajo svoje Člane, da se gradbeništvo kot gospodarska ve j'a dvigne v i-aven ostalih gospodarskih panog, .da se 'dosežejo boljši življenjski pogoji, zmanjša pa fizično■ naprezanje ter dvignejo osebni dohodki gradbenega delavca; Sindikalne organizacije naj vplivajo na organe delavskega samoupravljanja v smislu, ca se organizacija in delo v podjetjih izvede na osnovi ekonomskih edinic. Vsakega člana ekonomslce edinice, naj se plača po storjenem delu in v skladu z efektom ekonomske edinice; htr. M TJsrt&noviti ja obrčkiržp islamska sveto in istim dati več--je kompetence:. Potrebno je posvetiti vso pozornost p.ii sestav; pravilnikov o razselitvi čoho-dka podjetja, ekonomske odinice, ali posameznika; Izkoristiti sredstva takih gospodarsld..h organizacij , katera so č.oscpla to velik- uspel pri siiiiulatlvneni načinu delitve dohodke j Od Strokovnih ečrnčeuj in Zvemo ..gnllopc zbornice je potrebno šobiti vep ponve po a pr risarju razdelitve osebnih dohodkov v okviru ekonomsko edina vek Osnovna nalogo, iv; .ko v., ih er gor viri ;1 la. jačaj o delavsko samo mav lip .on j o, Vsak delavec - n;pm..k;;; ist. raj se. z:., mla odgovornost: in Vloge, v krt pri v m.vnn ra od; v,v /mr, ra;, avljaloc ir. koristnik rezultatov mojega. dolo.; Organi delavko. i sonc upi avl j. rja inaeago v bodoče zboljšam ti metode svoje,;' dača, troti stalen kontakt s nehotnim delovnim kolor timov o. min pomarm at notranji organizaciji podjetja Ig obveščati kolekt v o stanju v podjetja; Ojačati kontakt z organi ':tnm, kar la doprineslo, da fee bodo skupna 'vprašanja r ■■■, podre'.'.ja. '-n.r.n Inih, zdravstvenih prosvetnih in kplln.nbo zadev, zklali.sjm remvala" Zbori pcr: izv vjnloav naj bi se v bodočo bolje seznanjali z probo em išalo parni 1- vi. po a ; ati j la osnovi persp-m../mai 1 potreb po emckovosBi kh&ru, je pri. večjih polja jv.h rvt mo viti izobrazi vili e centre, preko ka-t er ih s e mo.. a, v. o sc - ob il i. vi a 1 n k -/> v o,", m -o v; dospodarske or*. - ii a-.o' .1.naj plenim jo "potrebna sredstva za štipendiranja ki. Ivov m srednjih oi:rdkovn±h in višjih šol,ah; jo. ho ircisli očdnine a os/ronv da bo v- '. mmm a.. I - p-i a; mim r ganir ;ci- ah vat -V ; „1 ,;; s , Seminar j s in .risi epi j o h kol okt i- Sindikalne organizacije-, 1;S in UO, .morajo posvetiti v bo6.oče več pozornosti življenjskih im delovnim pogojem gradbenih.delavcev s pomočjo oblastvenih organov5 Pristopiti je k gradnji samskih in družinskih stanovanj 5 Spremeniti prakso -gradnje začasnih stanovanjsld.li objektov po gradbiščih, ker tak način gradnje delavskih naselij povečava skupne stroške. Potrebno . je dobiti soglasnost merodajnih organov, da se sredstva za pripravljalna dela izkoristi za gradnjo stalnih stanovanjskih objektov$ Urediti pravilno rešitev prehrane delavcev, posebno na oddalj enih deloviščih. Pojačati stalno službo higienske-to’ -nične zaščite in isto izpopolnjevatij V interesu zdravstvene zaščite delavcev osnovati zdravstvo ne postaje 1 Sindikalne organizacije naj aktivno delajo v smislu reševanja podaljšanega delovnega dne. Povečanje osebnih prejemkov je potrebno osigurati v rednem delovnem času,.z boljšo organizacijo dela in večjim poslovnim uspehom, a ne s nadurnim delom. Kongres smatra, c' a naj delovni dan znaša v sezoni največ lo ur in da se morajo nadure sproti izplačevati. Sindikalne organizacije morajo skrbeti, da se ojača politična zavest sindikalistov v smislu borbe za izvršitev postavljenih nalog? Hitreje kot do sedaj, morajo reševati sindikalne probleme, kateri nastajajo pri vsakodnevnem delu, kot s - letni dopusti gradbenih delavcev, vprašanja življenjskih pogojev, vključevanje delavcev v sindikat, pravočasno plačevanje članarine, o izobrazbi Članstva s pomočjo šol tečajev in diskusij. - Posebno pozornost je posvetiti pravilni izbiri vodstva, sindikalnih čigavi zaci j . ilazvijati in organizacijsko o-jačati Občinske in Okrajne odbore sindikatov, kateri i-majo naloge, nuditi vsestransko pomoč osnovnim sindikalni m o r g ani z a c i j am. " Pasširiti sodelovanje' s sindikati drugih držav v smislu solidarsnosti delavskega razreda, v borbi za mir in ena-. kopravne odnose med vsemi narodi noč svetu. Ferjančič S.; 'HOV-S E JS. iLvJTJJFnTO EOJbEgO .OBRTNIH ljl švskiii r:r- ;xov Nehote vse k svobcf.no misleči človek zastane in se zamisli oh velikem p:; rzniku - I. desetletnice - odkar je naš socialistični državljan - delavec postal v eni osebi proizvajalec in upravijalec .... Kam sedaj po tolikih uspehih? Ali samo "uživati" na teh lovorikah in o capljati še naprej pc istih stopinjah? Ali je to vse in ali je le čas, da naš delovni človek v "lepem miru" počasneje diha in ušiva dosedanje sadove? VII. Kongres ZKJ (z osnovami sistema delitve - program ZKJ!) pa ne da predahniti, ker naš človek mora naprej korakati v boljši standard•in v srečnejšo bodočnost in postavlja nova stališča; "Skladno z novimi odnosi proizvodnje in delitve v gospodarskem sistemu Jugoslavije vsi socialistični faktorji -- zač-: s s posameznikom in delovnim kolektivom pa do družbe v celoti neposredno sodelujejo pri delitvi in samostojno razpolagajo s tistim čelom proizvodov, ki jim na podlagi rezultatov dela in poslovanja gospodarskih organizacij pripada po Zakonu in planu družbene skupnosti. UDelavsko samoupravijanje na počlugi družbene lastnine proizvajalnih sredstev pomeni v pogojih blagovne proizvodnje v Jugoslaviji takšne odnose v proizvodnji in družbi, ki oomogočajo, ca se uresničuje načelo nagrajevanja - "vsakemu po njegovem delu" - v oblikah, ki ustrezajo doseženi razvojni stopnji proizvajal ni h sil *. Ekonomske enote - plačilo po vloženem trudu posameznika! To je ena novih nalog in začetek boljših dni! rne 3. junija t .1. pa sc razlega gl.,s iz naj višjega državnega organa, is Zvezne ljudsko skupščine; Organi delavskega samoupravljanja v gospodarski organizaciji so družbeno odgovorni nosilci strokovnega izobraževanja za konkretno' delo in v ski.ru z potrebami delovnih mest ter kolektiva kot celote .... Druga naloga! Obenem začetek prosveti ene j šili đnit za našega delovnega človeka! Torej ni miru. hi počitka. Delovni človek, ponosen sicer "samo" na desetletno uspe -no plodonosno delo v zmagah proizvodnje in gospodarske samouprave, bo znova zavihal rokave in še s večjim elanom zagazil v drugo desetletje, v obdobje še večjih delovnih zmag in uspehov. x x x „ V našem kolektivu že dlje časa "vre" in vse govori, da sem odkrit v prvi vrsti o ekonomskih enotah in še več o. bolj šem^zaslužku (kaj je pa prijetnejše slišati), o plačilu po učinku. Tisti, ki se malo bolj zanimajo, vedo celo povedati, da bomo imeli ekonomsko obračunsko enoto za vsako gradbišče in za CO, a direkcija s vsemi štabni mi službami in sektorji bo zopet svoja ekonomska predračunska enota. To je en- stran medalje, kaj več na splošno še ne čujem. Pa saj je razumljivo z enega, stališča. To ni enostavna naloga in če že nisi aktivist kakega posebnega kova ali pa ^.oepodarski, strokovnjak boš že kaj več kar težko vedel. Druga stran medalje pa se tudi čuje. ge bodo res boljši zaslužki - eden govori o mopedu in podobno, marsikatera, tovarišica pa o kavču in drugem, samo, da ne bo plačevala najemnine ze staromodno in drugo kramo (pohištvo) ... Eden in drugi pa zatrjujeta - vsekakor pozitivno! - Kako bosta pridno zagrabila za delo .... (Ali ni v tem že zagotovilo, da ima naš človek pravi prisluh) x x otr . 20. Meni pa ne roji po gl• i niti moped niti kavč. Prvega dobim že preč ekonomskimi enotami, kavč pa tudi že imam. Na duši pa mi vas ene nekaj losi „ Osnovni vzrok; čisti poklic, ali če nočete šsprecizneje; skrb, da bo jslgip za varnost človeka ob uvedbah ekonomskih enot vsaj v prvem naletu - zapostavijena ter, da bo tisti potreben čut odgovornosti za to zvrst naloge potisnjen ob stran radi edinega moloba —denarj & in denarja .... ‘‘Kam pa pridemo? Sag nam investitor vse te zaščite ne plača in mi ve ekonomski enoti pa tuči ne moremo sami to plačevati. Bomo pač - rezkirali. In ssaj imamo opravka z odraslimi ljudmi in če jih opozorimo, da se pazijo, pa saj niso šle ve —-*(1, Daleč sem od tega, da bi posploševal. Ali žal imam se nekaj prakse z ljudmi in nekaj izkustev. Običajno je po toči na uničenem polju kaj zelo težko ukrepati . In naj poizkusen s svojim predlogom nekoliko preje. Prvo naj pribijem še eno dejstvo. V večini industrijskih panog je bil že prod uvedbo ekonomskih enot trk premijski, sistem, ki je upošteval iaktci varnosti pri delu in je končno premija pici posameznem tehničnem strokovnjaku clc zaključno s preddelavcem bila odvisna oči splošne stopnje varnosti in od faktorjev resnosti poškodb iz obravnavane obračunske enote. Skratka prehod je v tem oziru v panogah inčustrije mnogo lažji kot v gradbeništvu na sploh, ko teh meril v plačilnem sistemu doslej še ni bilo. Povsem je razumljivo, da bo vsaka ekonomska enota ugotavljala dosežene rezultate na osnovi J^tvurjene ni o izvodnje_. To ust ver j enost proizvodnje pa jo r:: avil.no razumeš le tedaj, če jo razumeš kompleksno, to se pr vi, ali je bila ustvarjene proizvodnja ob varnih pogojih dela, skratka, kolikšen je normativ izpadlih dni ipd«, v (prvi vrsti prav z ozirom na varnost pri delu). In kdo pa naj vodi računa o tem in prvenstveno ottem? iTih-Ce drugi kot ekonomsko, enota sama! Injpojdiiao iu. lo - napi e j ! Hi je sirb v ,t.eiii-ozir.u.-^.aiao ha. operativnem šefu? Kje so organi delavskega samoupravljanja? Kje so obratni delavski sveti,? Ali nismo postavili 2 reorganizacijo podjetja in z ustanovitvijo ekonomskih enot pri podjetju - hočeš nočeš tudi delovanje obratnih_d-elejvakih^svetv prvo vrsto svojega načrta? In ne samo iz preje navedenega hi bilo logično sklepati tudi iz diugih vzrokov, č.a je klic po samoupravnem organu v vsaki ekonome id. enoti več kot nujnosti Mislim, da je čas dozorel, ca imamo tudi mi v našem podjetju? 1/ osrednji delavski svet (013) 2/ Upravni odbor poc|vfja (UO) 3/ Obratne delavske -svete (ods) za gradbišča in CO. Področja in pristojnosti osrednjega 13 in UO ni potrebno navajati, ker so pač znana. Navesti bi bilo morda dobro, dolžnosti, pravice in odgovornosti obratnih delavskih svetov. (Naj mi bo dovoljeno, c, zaj urem kompleksno dejavnost obratnih delavskih svetov, če tudi šem v začetku izhajal samo s stališča varstva človeka?) Naj jih nave dem; 1/ Y okviru splošnih smernic UO in 015 sprejema normative material p časov, delovne sile in zmogljivosti; 2/ Sprejema predlog mesečnega operativnega plana in ga daje s svojimi pripombami UO, ki ga vskludi med ostalimi ekonomskimi enotami; 3/ Sprejema predpise o nagrajevanju za svojo ekonomsko enoto in ga daje s svojimi pripombemi v odobritev 0DS» £/~Potr jujo kplovra mv ^'r^ioVr enoti, in odre- ja tarifne postavke v okviru odnosov splošne plačne politike podjetja* 3/ Odobrava spremembe norm-+ iv^ d 1. sile na obstoječih delovnih mestih v ekonomski enoti. Potrjuje nove norme ali spremembe obstoj ec jih norm v o-kviru ekonomske enote; 7/ Obravnava analize izpolnitve plana, po .raznih, pokazateljih; 8/ OSreja potrebne ukrepe, ki so v pristojnosti ekonomskih enot« Ge so potrebni širši ukrepi in če spadajo v višjo pristojnost, ♦jih predlaga.v odobritev UO in QDS; 9/ Obravnava doseženi dohodek ek., enote, materialne stroške, razne sklade in odreja potrebne ukrepe, ki s6 v pristojnosti'ekonomskih enot. Ukrepe širšega- obsega predlaga, višjim samoupravnim organom J lo/ Obravnava gospodarjenje z osnovnimi sredstvi v ekonomski enoti (n.pr. predlaga likvidacijo osnovnih sredstev ipd.)I 11/ Pokončno sklepa, kadar ekonomske enota sama krije potr eh na sredstva is lastnih sredstev in je rekonstrukcija a-li investicija v skladu z perspektivnim, planom celega podjetja; 12/ paj e predlog s svojim mišljenjem v odobritev ObS, 'kadar je rekonstrukcija ali investicija širšega pomena; 13/ Odreja kadrovsko politiko v okviru splošnih smernic 01S; l4/ Vodi izobraževalno politiko v okviru sp?ošniii smernic ODS; ' 15/ Odobrava plan dopustov in nadzoruje njegovo realizacijo; 16/ Obravnava pravilnike o varnosti pri delu v okviru ekonomske enote; 17/ Obravnava normative' zaščitnih sredstev in ga daje v o-dobritev 0. 3; 18/ Obravnava problematiko varstva človeka, v ekonomski e-noti in odreja potrebne ukrepe (ima svojo stalno komisijo) 1 ■*-9/ Razpravlja o pritožbah članov kolektiva ekonomske enote, zoper odločbe šefa ekon. en. in njemu podrejenih organov. K pritožbam ne odločbe teh organov daje svoje mišljenje za direktorja, UO in ODS; ^0/ laje svoje mišljenje k odpovedi članom kolektiva v primerih, kadar odpoved mora po predpisih obravnavati CbS; Razpolaga s sredstvi, ki jih ekonomska enota doseže z znižanjem stroškov poslovanj, po ključu, d’ga s planom odredi ODS; 22/ Razpolaga s sredstvi skladov splošne potrošnje, v o~ kviru kvote, ki jo s planom odredi GLSj 23/ Nagrajuje elane ekonomske enote v okviru pooblastil, ki mu jih daje pravilnik o nagradah v podjetju? Koncept teh pristojnosti je morda širok, a vedeti moramo, ča.organ brez pristojnosti slej ko prej dobesedno zbledi, ali pa postoji samo zato, c a postoji.......... Razumljivo pa je, ra šivi j er. j o ir dole sta in bosta prinesla nove izkušnje in s tem novo terjatev za izpopolnitev sistema našega samoupravljanja* Stalna pa je samo sprememba ! Novak B.: NAŠE BELO V LJUBLJANI Obsežnost našeg- gradbišča v Ljubljani se iz leta v leto občutno veča. Naloge, ki jih cobivarno so obširne in zahtevne. Vse to se odraža tuči v našem delu. še pred tremi leti nas ni bilo več kot 24o, naš brutto produkt pa le 26o milijonov. V letu 1253 je bilo povprečno zaposlenih že 313, bru-tto produkt pa je narasel na 483 milijonov. Plan za letošnje leto je še večji in sicer oca 9oo milijonov. Trenutno nas je okoli 45o, rabimo pa vsaj še 2o dobrih zidarjev, ki jih bomo v juniju morali dobiti. G-lsvna dela letošnjega leta bodo ometi. Izvršiti moramo cca 12o.ooo m2 notranjih in eca 21.000 fasadnih ometov, vse v izvedbi domače teranove. V letu 196o moramo v Ljubljani oddati v uporabo 298 stanovanj , 8 garsonjer in 41 samskih sob. Ete vilice so presenet-J-jivo visoke, za nas prav gotovo rekordne. Poseben problem bodo letos v Ljubljani obrtniške u° neg'. Dobrih in močnih obrtnih,.podjetij tudi v Ljubljani manjka, poleg tega pa so kapacitete.zelo zasedene. No, obrtni ki so posebno poglavje, ga še zlepa ne bomo. rešili. Se kratek pregled kje vse delamo. V Mo st a d imamo v dela S "blokov s skupno 297 stanovanj .. i Od tega moramo c"o konca leta dokončati 6 blokov s skupno 197 stanovanji. Na Poljanah ob Strossmo pen j ovi in Streliški ul. gradimo tri stolpnice, 75 stanovanjski blok in prizidek C s skupno 213 stanovanji, 6 garsonjer in 41 samskih sob. Letos moramo končati blok in prizidek s 87 stanovanji, 6 garsonjerami in 41 sobani. ¥ Šentvidu smo pričeli z gradnjami JLA, ki bodo v letu 1 :6o prav gotovo presedle znesek l^c milijonov, nadaljevale pa se bodo še tuci v naslednjih letih. Poleg tega bomo letos dogradili. 4-o stanovanj skl blok ob knezovi ulici v Šiški in blok za Kmetijski inštitut ob Črtomirovi u-lici s 14- stanovanji in 2 garsonjerami, Lela imamo torej v Ljubljani veliko, vendar bomo morali prav zato, da zaposlimo tesarje v drugi polovici leta prevzeti še kak nov oojekt. Dobro bi bilo, ca bi bila to kakšna industrijska gradnja, pri katerih z-.ključna dela niso tako zahtevna, kot pri stanovanjskih objektih. In tehnični kader? Brez pretiravanja lahko trdimo, da je sedaj na gr dbišču Ljubljana dovolj tehnikov in delovodij. Tudi ostala usluzbenska mesta so polnoštevilno zasedena. ¥si smo se dela lotili s polno odgovornostjo in veseljem. Upamo, da bomo Ljubljančanom ponovno dokazali, d.a gradi "PIONIR” hitro in solidno. Šinkovec E.: K131 S UIDI KALU I OIBGc I P novih pogojih, v katerih se je znašlo tudi naše poc.jet-3®, z uvedbo ekonomskih enot icbiva tudi sindikalna organizacija povsem nove naloge, ki p bodo v največji mori °Uraz političnega dela sindikalnjh odborov v posameznih o- Str. 25 bi® tih. Se v lanskem letu smo izvi sili decentralizacijo naše organizacije z uvedbo sindikalnih odborov. Tocia, kot smo videli na občnem zboru, ti odbori niso imeli c ovolj podlage za svoje delo. Pri formiranju ekonomskih enot, pa se obenem postavlja nujnost izvolitev obratnih delavskih svetov, kateri pa loč o nujno morali imeti svojo ekonomsko podlago. In že smo v vrtincu popolnoma novih dogajanj pri podjetju, kajti sindikalni odbori bodo morali biti tista vodilna sila, ki bo nudila obratnim delavskim svetom vso pomoč pri njihovem delu, ker boe o lahko ti sveti odigrali v polni meri svojo, vlogo le takrat, "e bodo imeli polno in vsestransko pomoč kolektiva, ki jih bo izvolil. Ker dejavnost našega podjetja obsega, veliko področje, saj delamo v Hovem mostu, Ljubljani in Krškem bazenu, je vsled tega potrebno, a obstaja z c vsako gradbišče po ena sindikalna podružnica. Ha ta na'.'in dele. sindikalna organizacija že već let. Pokazala pa se je potreba po formiranju organa, ki bi vsklajal celo vseli sindikalnih podružnic pri podjetju in jih povezoval v celoto. 0 tem problemu je Izvršni odbor sindikalne podružnice ć'.irekcije. in CO večkrat razpravljal v preteklem letu, zato je bil na pobudo OBSS Novo mesto in podružnico .direkcije in CO, sklican posvet predsednikov in tajnikov Izvršnih odborov vseh sindikalnih podružnic, na katerem smo se dokončno dogovorili o delu in formaciji tega koordinacijskega odbora. Ha posvetu je bilo s'členjeno, da se ta organ po navodilih statuta Zveze sindikatov Jugoslavije imenuje "Sindikalni odbor". Sestavljajo ga predsedniki sindikalnih podružnic in pa po en član Izvršnega odbora vsaka sindikalne podružnice. S tem, da bi bil forrnir n ta. sindikalni odbor, obdržijo sindikalne podružnice samostojnost, tako v svojem po-, iitičnem delu, kakor tudi v finančnem poslovanju. Sindikal-ni 0cbor bo imel nalogo povezovati delo posameznih sindikal-nm podružnic, prenašati izkušnje z ene podružnice na drugo po ma g, ti pri reševanju problemov. S to organizacijo sni o hoteli coseči to, (a ho celotno sindikalno celo pii po d j et ■ ul nastopalo kot celota, -kajti, do sedaj se ie pogostokrat dogajalo, da kolektiv enega gradbišča oziiorne. obrata ni vedel kako in k,..,j delajo drugi kolektivi, kar p- je na politično a.taicsie: o, brez dvoma imelo zelo negativen odraz. Sindikalni odbor pa do lahko v polni meri zaživel in delal samo, ce bodo vse sindikalne podružnice z vso resnostjo pristopile k delu in odboru nudile vso pomoč. Žnidaršič S.s MlrblH/. Ih J 112 BO PPOrmi clIStThKA 1 Že par let se vleče kot nekakšna negativna premica nedelavnost oziroma neaktivnost mladinske organizacije pri n/šen relativno mladem kolektivu. Smatram, c bi bilo potrebno malo globlje pogledati in se poglobiti v ta že kar moreč , pr obl em. Res je sicer, da je ml c dinski _oč bor, .ki je bil izvoljen . na. zadnjem masovnem mladinskem sestanku in ki je politično in strokovno dovolj močan, pokazal v začetku zelo veliko aktivnost pri svojem delu. Zakaj zopet padamo v isto mrtvilo, ki je pestilo našo organizacijo pretekla leta? ITe smemo metati krivde samo na člane izvoljenega gn.lsg.ins_-jcejga_ oj^bora posebno pa ne naApredsednika, kajti vedeti moramo, da en človek pri taki organizaciji, kot je mladinske, ne more storiti vsega, čeprav ima toliko dobre volje in entuzi&zma. Že iz te ugotovitve lahko sklepamo, kje ti- k ei zajec. Mladinska, organizacije številčno tako močna kot. je naša, bi lahko z malo več dobre volje zavzemala v poli-, tičnem življenju kolektiva tisto mesto, ki ji po namenu organizacije tudi brez dvorna pripada. Zastonj "bi bilo *ca.k6 in podobno nazglu,ol janje, če so ne bi lotila lij učnega, problema, posebno pa še načina, kako ta problem obvlao.ari in seveda m-’- • insao organizacijo Pripraviti o.o aktivnosti. Na vse sestankih ml c.inskega odbora smo že razpravljali.o organizmi jsicih problemih, samo skoba, ■; s so ta razpravljanja ostala le zapisana v zapisnikih in potrpežljivo čakajo na odrešenika. Znano je, ca smo so dogovorili o tem, kako bomo na podlagi posebnih pristopnih izjav končno izvedeli, koliko imamo članov mladine psi našem podjetju. Toro tudi, d.a se mladino zelo rada uka id ja z raznimi špu.-sarmi panogami, samo manj kr nam lo'-s. :a, oziroma vac Ij’.'s-n, ki bi znali s,o hoteno st ml cine oživeti. Zaradi toga M bilo nujno in je tuci že v izvajanju posebna anketa, iz katere hočemo zvedeti, kako in na kakšnem področju sa želi posamezen trla-d in ec ali ml a di nk a ude 1 st vovat i. Mladino! in mladinke, ko boste prejeli ta anretnr last vas prosimo, da ga temeljito preštudirata, izprašate samega sebe in ga nam vestno izpolnjenega vrnete, kajti le ta bo napotilo za naše bodoče delo, ki pe bo koristilo samo politični stabilnosti našega kolektivu, pač pa tuci vsakemu pos amez niku. Kot poseben problem pri našem podjetju se postavlja pro—-blem vajencev, leda le redkokdo, ki ta problem načenja se , vpraša, od kod in zakaj je nastal. I-'as je sicer, da podjetje nudi vajencem, posebno gradbenim, vse materialne ugodnosti, toda sms.tr»m, da s tem vajencem vendarle ni dano tisto osnovno, var jim je najpotrebnejše, listo osnovno je seveda splošna izobrazba, ki bi jem. bilo mogoče, na sprejemljiv način- posredovati, go: e ko različnih krožkov, debatnih ur in podobraga. Predavatelji ozir orna vodij krožkov, naj bi na ta način nadomestili potrebnega vzgojitelja take, da bi jim ob takih prilikah vcepljali osnovne moralne etiko in to na neopazen, sprejemljiv način, kajti sama predavanja so za mlačena človeka običajno odbijajoča zadeva. Mislim, da sem s temi vrsticami nakaz., Ir dva osnovna problema, s .katerimi se bo mo:-sla mladinska organizacija v bodoče nrjresnejo ukvarjati, de bomo odstranili ali vsaj delno izgladili ta dva problema je nujno, '"a se bo v' njih odražalo delo celotnega mladinskega aktiva. » Velikemu delu, ki $»mo ga voljni in ga tpdii moramo opraviti, če.hočemo izpolniti obljubo in naloge, ki smo si jih zadali, pa bomo lahko kos samo, Če bomo tesno sodelovali z ostalimi organizacijami od katerih tudi pričakujemo izdatno pomoč, posebno pa še od Zveze komunistov. Kralj R.s ■ l! N A P 0 M 0 C 11 Z razvojem industrije se je pokazala tudi potreba po svojem 1 stnem gasilstvu, ker prostovoljno gasilstvo, ni bilo kos svoji nalogi. Podjetja so začela ustanavljati svoje lastne ; asilske enote. Tako je tu: 1 naše podjetje ustanovilo svojo 1 st no gasilsko enoto - Četo z vsem. pripadajočim gasilskim orodjem: gasilsko motor ko, cevi, ustniki itd. Dolžnost gasilcev je velika, hj im je poverjena na čuvanje proti ognju in elementarnimi nezgodami vse podjetje, hjih naloga je, da vestno in smotrno urede preventivne mere, da se izvežbajo za udusitev ognja, če bi se le ta pojavil.. Morajo biti seznanjeni z vsemi razpoložljivimi sredstvi gašenja, nadalje pri katerem požaru se uporablja to in ono sredstvo itd. Gasilstvo zahteva v današnjem času široko vedo znanosti, katera se pridobiva s čitanjem gasilskih vestnikov in s praktičnimi vajami. Potrebno se je nenehoma vaditi. Kaša četa je do l.l.lSSo stela le lo -.1 arov in od teh takorekoč aktivnih je bilo 1 . le 4. Ker je bilo to p emalo, se je pristopilo k nabira-nju članstva. Uprava je pritegnila vse vajence podjetja k gasilstvu. Prvi so se ob zvali zidarski vajenci n .to pa še vajenci iz mehanične delavnice. Sprva je bilo težko, ker so to smati ali kot nevažno, danes pa redno' obiskujejo vaje in se vično opaža vse. večje zanimanje za gasilstvo, Pa bi bilo vežbanje bolj intenzivno se je razdelilo vajence v desetine in tok prva desetina - čičarski vajenci« ki imajo vaje ob . torkih. druga desetina - 1:1 jiičaviiicarvki ...sonci, ki imajo vaje ob petkih, V-1 j e trajajo po <: ve uri, Ko se -bot’o izve zbali se bodo začela medsebojna, tekmovanja, katera bočo se bolj oživela zanimanje za gasilstvo. Žalostno je le to, da ni v naših vrstah odraslega kadra,'saj je četa sest vijena izključno iz vajencev. Gotovi ljudje se ram. smejejo, ko mi vabimo in pravijo, da smo mi le balast uprav-, saj nič ne gori, itd. Ife vedo pa, da bo ognja zato ne pričo, ker smo gasilci organizirali dobro preventivo. Mi nismo tu, k čakamo ogenj, nege zato, da ustvarjamo take pogoje, d'-co ognja ne pride. To ne pa c oseke s smotrno preventivo. Pri našem podjetju preventiva še ni najboljša. So še rasne pomanjkljivosti, ki so lahko usodne. Tako na primer so se pri komisijskem pregledu požarne varnosti ugotovili rasni nedostatki. J našem podjetju je najbolj nevarno, da priče do ognja v tesarski (delavnici in okolici, kjer je slcla-G-isČa lesa. Da bi se e -entuelno nastali požari takoj se v. kali zadušili, je komisij a odredila, da so na zidu kovačije obesi omarica, v catoii mora biti cev z ustnikom in nastavkom za hidrant. Istotako tudi ne steni gasilskega stolpe. Tako bi bil o -ni ob ornemu čostopne -p sil s ko orodje v slu- čaju požara. Toda danes še ni nic ukr en jenega, Kljub raznim pomanjkljivostim pa lahko rečemo, da ee nekateri el"ni našega kolektiva dobro zavedajo pomen gasilstva in preventivne službe. Tako na primer, ima mizarski obrat na Grmu, res vzorno urejeno preventivno službo proti požaru, kar je zelo pohvale vredno in lahko služi za lep vzgled vsem ostalim. Ob zaključku se želim v imenu vseh gasilcev, zahvaliti upravi podjetja 25a vsestransko pomoč z željo, da tudi v bodoče skrbi za nas. Mi pa se bomo trudili, da postanemo dobri čuvari podjetja in borci proti velikemu sovražniku - ognju! Želimo, da.li v n-še vrste pristopili tudi starejši, ki bi nam lahko s svojo strokovnostjo in znanjem pomagali, saj to je vendar dolžnost slehernega člana našega kolektiva in tudi državljana., da čuva težko priborjena sredstva naše skupne lastnine. Naše geslo je; EEŠI, ČUVAJ Ih POMIGAJi Kovale B.: 0 MEDSEBOJNIH ODNOSIH V' Človek preživi najmanj tretjino svojega življenja na delovnem mestu.Ni-važno rje, sigurno pa med svojimi sodelavci - sebi enakimi, predpostavljenim ali podrejenimi. Največkrat so prav odnosi s sodelavci odločilni pari počutju posameznika na delovnem mestu, V nemali meri je tudi efekt dela odvisen prav od dobrih medsebojnih odnosov. Najbrže smo vodilni ljudje pri podjetju res preveč zaposleni z dobavami materialov in ostalina strokovnimi pro- blemi in nimamo Co vol j časa, ki bi ga morali posvetiti našemu celavcu. Kljub objektivnim vzrokom ne more biti izgovorov, c a ne utegnemo posvetiti vsaj io. tek čas in polno mero dobre . volje posamezniku, ki želi nasvet svojega predpostavljenega ! . Vsekakor je odločilen tudi nastop Ćelavca, ki želi posameznih pojasnil. Nedvomno s kletvioo n:: ustih, nihče ne bo imel prevelikega efekta. Na stran torej s slabo voljo pri medsebojnih razgovorih, pa se bo dalo več doseči! Vsi pogrešamo tudi napotkov za prijetno občevanje z na novo došlimi Člani kolektiva. Kaj ni dolžnost nas vseh, da nove člane kolektiva čimpreje vključimo v naš način življenja in dela. Vsak na novo došli delavec, pa tudi uslužbenec, bi ob nastopu novega delovnega mesta moral dobiti posebne napotka za delo in življenje v novem o-kolju. Lar ne bi mogli s pravilnimi ukrepi preprečiti marsikatero nesoglasje, pa. tudi delovno nezgodo. Prav bi bilo, .a bi vsakemu na novo došlemu ćelavcu ob n.stopu službe, vročili kratek izvleček iz pravilnika in poslovanja pri podjetju, izvleček HTZ pri delu in najosnovnejše zahteve lepega vedenja v naselju in pri občevanju s svojimi sodelavci, lep odnos do sočloveka je odraz srčne kulture posameznika. Hren 3.s i:PIONIR!{ - OEAJKI PRVAK V KEGLJANJU V mesecu maju je bilo Okrajno prvenstvo novega mesta v borbenih partijah za 1. 1960. Prvenstvo se je vršilo na kegljiščih v Brežicah, Dolenjskih Toplicah in v Novem mestu pri Vrhovniku. sa Rezul tati in vrstni red so sledečit Društvo Bxežice Topli- ce - N. m. 1 N. m, .2 Skupaj . .rrižoti Mesto 1/ PIONIR 3o5 311 394 . 4o6 1416 1 2/ GOR JANCI 346 327 . 336 318 1327 2 3/ TOPLICE 275 319 332 346 1272 3 4/ BREŽICE 32o 273 322 312 1227 4 5/ PARTIZAN Novo mesto 258 246 298 322 1124 5 6/ ST.JERNEJ 257 312 261 257 lo87 6 Tako je PIONIR osvojil prvo mesto v okraju in imel pravico tekmovati na Zletu bratstva in edinstva. PIONIR in GORJANCI pa imata pravico sodelovati na republiškem prvenstvu v borbenih partijah. Kegljači "PIONU.JA" pa so zabeležili še eno zmago in sicer prvenstvo Novega mesta v borbenih igrah - spomladanski del kjer so zasedli pisv'tako pivo mesto« "PIONU. " II« o je brez kakšnega popa ej snega treninga* osvojil 5° mesto od 11 ekip. Vsi igralci z.-.služijo vso polivalo radi velike borbenosti in truda. Ljubi A.: ŽENSKO KEGLJANJE NA POHODU! Zbirajo se delavci in vajenci našega podjetja v prostorih restavracije. Sreda je, takrat ■—- ->■-? •iaVoTO . pač pa keglja ženska ekipa podjetja, ki je kljub svoji mladi postavi (tako po letih, kot po obstoju - skoraj) osvojila prvenstvo Novega mesta s 6 točkami« Odveč jo govoriti, o tej zmagi, saj. je že tako daleč, pravico do nje si pa ta— *- Stau_2j2 ko l.stijo člani I. moške, ekipe ^ nria^atnim »navijanjem”. Važnejši .je trening, s-j si n njem pridobivamo zn: nje, ki da bomo kasneje rabili s pomočjo navijačev za bodoče zmage (?) . Skoraj vodne je poln' restavraeija in vsakdo teoretično ob-vld keglanje, tako da ver.sik ne vemo, ali bi poslušali nekoga, ki še ni imel kioglje v roki (ve pa morda samo to, koliko kegljev stoji) ali trenerja, kadar pride, ali pa bi se predrznile vreči krogij o same, po lastni‘uvidevnosti in .se s tem izpost'Vile zasmehovanju ali pa tudi pomilovanju gledalcev. , Seveda ne /m njka med gledalci tudi takih, ki povzročajo včasih zmedo in krogije na zelo sumljiv način pridejo do °ilja. Pripomniti moram, da pa se zaradi nekaterih gledalcev naše kegljačice - ml dimke tudi izredno potrudijo in na ta način še poglobijo simpatije. Morda je prav zmaga za prvenstvo levega mesta pripomogla do “tega, d,- se bo r-š klub povečal. Priključile se bodo tudi ^egljačice, ki ne spadajo v okvir našega podjetja in z njir mi se bo povečal naš krožek tako, da bomo na bodočih tekmovanjih lahko nastopale s celotno postavo (lo kegljačic). belimo, da bi tuki v bodoče dosegale zadovoljive uspehe in si na ta način pridobile pravico do . . . . . (morda dresov) . Sibič J.t ŽENSZk EKIPA STRELSKE jIlUSINE »PIONIR" ^a®a SĐ »Pionir11 ima. polog članov tudi lo članic od kate-3e aktivnih. Ekipa, obstoja že cca 3 leta. Članice iX(-etožno redno vadijo z zračno puško, nekatere pa poizku-J-‘3° ‘2e z jVLK. ‘Doseženi so lopi rezultati, saj ima vsaka £°vprečno od. loo možnih 75 do 81 pogodkov. V letu I.959 smo Mie na športnem dnevu graebencev v Celju, dosegle smo pivo mesto in odnesle pokal. Tudi pri športnem dnevu "PIONIR"-ja v letu 195: nismo lile naj slabše, saj sno dosegle tretje mesto med 'moškimi ekipami. Najboljša je bila takrat Dezmanova, katera je prejela tudi nagrado . V letošnjem letu smo imele prijateljsko srečanje s SD Bršljin - moški in SI) Mirna peč - moški. V obeli srečanjih smo bile boljše od n sprotnika. IT a okrajnem, prvenstvu za. "zl to puščico" v ITovem mestu je naša ženska ekipa dosegla prvo mesto žensk. Najboljša j-e bila Ribičeva, ki je pr ejelš tuti nagrado. V letošnjem letu imamo predvideno še tekmovanje v počastitev lo. obletnice delavskega samoupravijanja v podjetju, de bodo dopuščala finančna sredstva (katerih je zelo malo) p., še povratno tekmovanje s "Tiskanima" Kranj. Pripravljene pa bomo še za razna druga morda do sedaj še nepredvidena t e kmovanja. Filipčič M.: ŠPORTNI DAN Kakor vsako leto, tako bo tudi letos, naše podjetje priredilo svoj ti dicionalni športni dan, ki bo X.ilddsllo_dne 3„._iuliia ,1960* Ta prireditev ni samo športnega značaja, ampak ima tudi. damen, da zbližuje člane našega kolektiva, ki so raztre-Seni po raznih krajih in deloviščih, Tetos, ko obhajamo tudi 10. obletnico družbenega samoupravljanja, bo ta prireditev imela še posebno vlogo in je zato Tudi večjega obsega.. Program: So;ootčL AS£o*. ob 16 Ul i ob 17 uri ob 18 uri ob 16 uri od 2o ura dalj slavnestri'i soja. Delavskega sveta ogled razstave zakuska cestnih gostov kegljaška tekme - nekegljačev ž3 nsks t moskim e zatava s planom. fedeli V JI-. AOMft Mio i. sestanek vseh vodij tekmov. ekip in žrebanje parov (v mali sobi restavracije) otvoritev in pričetek tekmovanja vseh panog Z a ki j uč ek to lemo vanj, r a z glas rezultatov in podelitev nagrad Program samega tekmovanj.: je bil objavljen v prvi številki :,bilt:sea” . -.RUDINA! Udeležite se te športne Prireditve botisi kot tekmovalec ali gledalec. ob 7.3o uri ob 8 uri ob 13 uri Barry j • LIST IZ birh/ITIIU Spot j s tu nedeljr, čas locitka, razvedrila in zabave, vfndar današnja nedelj; ni bela - kot pravimo lepim, sončki111 nedeljam. Pusta in siva je. ®e|ki oblaki proprezajo. nebo in dež prav počasi in drobno s1sP izpod njih. Vse -to me dela otožno, mračno in pusto• go2&iim si sonca, pes r in razvedril.:,. In glejte, kako kras mi uspe ćoseči to s ^-s-co brez vsakršne volje za branje brskam po knjigah, da nekaj počnem in si preg. n jam dolg čas.- Branje mi ne diši. z-e se ho c era lotiti češe čb .ugegr, ko mi pride pod roke oguljen*?, knjižice. *» moj dnevnik. Pa obrnem pivi list, drugi, tretji .... samo suhoparno opisovanje plehkih dogodkov, ki so mi mogoče v trenutku, ko sera jih"pisala, kaj več- pomenili. : Pozorno pa obtičim s pogledom na nepretrgano popisanih listih, ki niso označeni z datumom. Morda se mi je zdelo pregrobo, omejiti ta opis s časom, Saj bi ga s tem postavila v okvir, ki bi g?, to/o oklepal - tako pa je. verjetno v tem opisu-stalo veliko nepozabnih vtisov, ki bi jih ob čitanju lahko znova in vsak č~s doživljale.. Udobno se namestim v stolu in začnem z branjem. Včerajšnji dan je bil moje edinstveno doživetje, ki mi bo ostalo v prijetnem spornim. Ee danes čutim utrujenost, ki pr. nikakor ni neprijetna. Bila sem t«?ko daleč od tega vsakdanjega početja, mišljenja in raznih nepomembnih drobnih opravkov. Sindikalna podružnica je organizirala izlet na Vršič. Udeležila e&m se ga, ker sem pač hotela iti nekam -kamorkoli že. Bi me pritegoval ne Vršič in ne vožnja po Soški dolini, ki bi utegnila biti slikovita. Sedaj ves ta svoj veliki greh priznam in me je sram zanj. Kako bi se moglnavduševati nad nečem, kar ne poznam prav nič. Saj še nikoli nisem, bila v planinah, in si veličastja, kakršnega prior sem bila tedaj, sploh pr e dstavljati nisem mogla. Opisovanje vožnje me nič preveč ne zanima. Zato izpuščam odstavek za odstavkom in hlastam za jedrom. Razdalja med Kovini mestom in Novo Gorico je neznatna. Že sem tu. Pri tekstu postajam pozornejša in čitam; Kad Gorico se dviga grič. Kostanjevica. Kot zvesti čuvaš se dviga naj njem cerkvica, ki skriva v svojem trupu okostja poslednjih potomcev iz rodbine Habsburške. Kamnite lakve stoje na podstavkih v katerih je nekaj prgišč pokojnikom domače zemlje. Grobnica je opremljen*. s slikami pokojnih in tudi ostanki njihovega nagrobnega - poslednjega cvetja so m na vpogled radovednemu očesu obiskovalca. Spet obrnem list; Vožnja po Soški dolini mi zelo ugaja. Kako resnično le'o-' je Soča, ta gorska krasotica! Njena čista voda željno vpij« modrino neba in tako ustvarja eno samo tu pr tam malo pretrga-no noo.ro vijugo, ki se žuboreč vije med polji in ob svitu zahajajočega sonca je se bolj očarljiva. kolikor bolj se bližamo Kobri-'u, toliko bolje se mi vriva misel na njenoga prijatelje. - Gregorčiča in toliko bolj sečenj :,m razumeti njegovo otožno e- vzvišeno očlo reki ir. polju, ki ga namaka«, Njegova vzhičenost nad lepoto tega koščka nase zemljo je bila ras upravičene. In s upravičenim ponosom m je zjokal nad usodo svo j e »predi age znanke1'. Poeasi smo se vzpenjali ob njenem toku in ioaalu dosegli kr ra j njenega rojstva - izvir- Ust za listom obračam in se br ar najmanjšega n.-pora. v mi s-lili vzpenja©- P° znamenitih serpentinah na Vršio - cilj našega izleta, Ze"stojim na vrhu in v dnevniku stoje zapisani moji občutki takolei IT a višinsko točko, na kakršni -om stala včeraj, še ni stopila moja noga. Veličastje občega jačih gora. mo je tako prevzelo, a si skoro risov'ur ul a kitata., ker sem se bala, iabom sama sebe motila ob to j z e melon j eno st i. Opoldansko sonce je vztrajno pošiljk-.o -e 'e, nekoliko že onemogle, jesenske žarke n.n vso ;kol k,c in s tem. še poudarjalo lepoto obe.-" ja jok h mo gorskih velikanov. In tedaj Se mi je zazdelo, d- me vsi ti žarki pomilujejo, ker prvič zvoni to višnjemu; višav, katera je njim tako do podrobnosti poznan*-.. Zardela sem do ušes in ta rdečica mi še da no s ni izgni la iv obraza, pač pa je prešla v redilo ogorelo larvo. Pa som se vprašala po planinkah,. gli so r ec že 'ase gore izropane tega, njihovega rr- j pl srn« •' i bj šega okrasa? Ne! Prav gotovo jih le šc veli.ko, saj že do s etti s oblet ja vztrajajo na no. j višjih sir'šah v težki borbi za svoj obstoj. In vendar sam-, teko tre;, rta-’a za njihovo življenje. Zakaj, naj bi jih uničeval lahkomiselni člo-r vek za prazen nič? Ali nam ne 'utriplje.brce bolj Sivo, ko jo zc gle orno na rušnati polici v steni njene gorske c omovine? Ali ne učinkuje ta cvetka n' mlađeg:-. in starega z e ni ki'a neminljivim čarom? Čemu. naj bi potem uvela v naši'., gumbnicah in z klobuki? ,.li priotoj. k našemu ki. vrnemu meščanskemu obrazu? Z njo nismo ozaljšani, temveč o6. gora obtoženi kot plenilci in grabeži simbola večne čistosti goiai Nič vey. ne dežuje. Izza oblakov že> kuka sonce ^ in me vabi ven. Hitro obrnem list. Zanima me še konec našega potovanja . Posl vijeli smo se od naše zadnja postojanke - Bleda. Še se je svetlikal grad v večerno;! soncu in nam klical nasvit onje, ko je zavil aVHrbus proti domu. Prijetno utrujano smo sedeli v rvtcbusu. Za nami sta ostala dve dneva - zs njima pa smeh sonca, pesem gora in prazne torbe, a vendar zvrhano polne prelepih, toplih spominov. Kdo ve, li mi je uspelo le delček njih zapisati v te liste ne dr bi postali izmaličeni poč' peresom? Zaprt dnevnik položim nazaj in še vedno pod vplivom obje--®K'joČih spominov zamišljeno odidem iz Sobe z velikim vprašanjem na ustnicah; ?N;\J h . S BO SINDIKALNA ORGANIZACIJA SPET POPELJALI Y KAE-b:,dT TAKO NEPOZABNO LEP DAN? IM.; LE POHITI - KS PCZMI love j nam t .el-i ve c ti stari kako načrte ste kovali,_ ali je res to 'bila iluzija, kor je d:-.ne3 stvarnost - sila. Mar ni že skromna želja . ■ ustvarilo v srcu trohico veselja če n omislil si na si'©o en o.-^n, !co mo cev en v o c rio oos clc-OcJi« Težko zčaj mu je verjeti, kakor č hi to Kil gr a o zakleti, uUT)iavl1al los podjetje sam" teg* izraza ga je kilo nekdaj sram. laj stari zidarji povedo, ek to je kilo nekdaj, zlo, imr danes živa je resnica v vodstvu sta tovariš - tovarsica. kokoč še sanj- t ne ki smel, da nad poslovanjem ki pregled imel saj itak je ves. dobiček Podjetnik spravil v mošnjiček. Dsnes pa dopust uživaš^ tam oh morju se počivaš, nekdo leze 'tud v planine, drugi ohiskat gre domačine. To sicer skromne so c obrine, -I n j lir pomen gl e v veličine, Sle za delavske pravice, 8 tem čelno so oč pr a vi jene Travice. Oe nekdaj prej hi c. opusi zahteval hi gospod prav nič ne okleval in zveneči izraz "dopust•', hi se spremenil v odpust. Res, ca zdaj skromna so' ležišča, kdor še nima svojega ognjišča, lahko pa Ml M boljši red, če posnemal bi se kulturni svet. Kaj. pa bi na. to porekli in h komu bi se zatekli, ko bi se vara to zgodilo, kar sa stavbince je bilo pravilo.. Je resnica in prav nič šal.., za stanovanje Is kozolec - štol-.'., če bi se imel še s kom odet, bi to velik bil komocitet. Ino še zavarovanje, s tem je bilo prf.vo sranje, kdor delal mescev je devet se mu štelo je za pet. H e kdo se obrnil je na "višja" mesta tega čakal-, je cesta in brezposeln taval je okrog kar bil je višek vseh nadlog. Mer. delavstvom posebna "rasa" stavbinci so bili n<.-. jnižja klasa, splošni izraz za njih je bil "baraba" med"boljše" ni smel prestopit praga. Mladina težko to razume, ko ponosno gleda vse izume, resnica vendar je le bridka, da takrat j e taka bila politka. HiČ se ni samo skotilo, gorje, le večje je gorje rodilo, zato se Žuljeva roka. stisnila je v pest In n stal je tale manifest s Ponižanja strašne, so velika, zakaj na svetu tako je razlika, gospod dobiček ves pobaše, žuljeve roke so naše. 0 emu s dove eden 3, e uživa, ki j iti prigarala je reja ta ušiva. JCa j bomo res beračit mor ali na stara leta, kar nam od gospode se obeta. Sovražnik tujec, ki nas tlači 1 s kor i š č e val e c t.omac se z njim enači, al volja naša je največja sila ta nas bo osvobodila. Besedo naj ima tud ženska, skupna moč bo- kot peklenska, tako se tuči je zgodilo pred dvajsetimi leti je že bilo. Takrat smo rekli, zmagati ali umreti saj v sovraga smo bili vsi zakleti samo naše lastne sile, ki c uh O'pora so rodile, nas v borbi so vodile, in končno tudi j narod ves osvobodile. Le kaj se novego dogaja, včeraj še brezpravna raja, progi si pr aznik 1. ma j a, in vodstvo v podjetjih si osvaja. Danes st v mo in prevdaiho politično in pravno 10 lot si sami. ;_osp5darmo. V vodstvo najboljše smo izbrali, ki v zadnjih lotih so se vredne izkazali to nam je tuči za poroštvo, dr ne bo ve" vladalo uboštvo. . KOGA 3310 IZVOLILI? i Delovni kolektiv našega podjetja je izvedel volitve v De-1 -vski svet podjetja 14.D.196o. Imeli smo pet volišč in sicer za gradbišče Videm-Krško, Ljubi j,na (2) , Ilovo mesto (2) . V Delavski svet so bili izvoljeni naslednji člani našega kolektivas Gr.. Plleni Krško?, 1/ 'Zagrajšek Zdenko 2/ Pote kar J ane z 3/ Tomše Kartin 4/ Povan Ivan 5/ Lesjak Jože 6/ Ostrelio Ivan 7/ Pegan 'vrt on S/ Godler Ivan Gr. .Liukljjknai S/ Bolte Ivan lo/ Novak Božidar ll/ Kraševec Uidi ' 12/ Kal žic Ivan 13/ ICrupenko Peter 14/ Sokič Cvijetin 15/ Ravbar Stanko 16/ Benko Prane 17/ Jožef Ivan Gr., Novo jnestoj, 18/ Ja 1 ove c Kiha 19/ Sitanek Prane 2o/ Luksiič Ivan 23./ Štirn Danijel 22/ Hočevar .Alojz 23/ Juntez Prane 24/ Derganc Ivan 25/ Pavlin Iranc 26/ Zoran Jože 27/ Knap Jože 28/ Plantard Prane 29/ Kočevar Tomaž 3o/ Hrovat Prane 31/ Bratuš Albert 32/ Alobčar Avgust Dirokel j a in. COj. 33/ Osolnik Jožica 34/ Košir Karlo 35/ Gričar Ivan 36/ Drenovec Darjan 3 7 / Ga z v o da - Ant on 38/ Sintič Alojz 39/ Berce 'Jakob 40/' Llikšič Jože 41/ Rozenberger Kilan Predsednik IS je tov. Zi&anek Prane Podpredsednik' tov, Osolnik Jožic,. 'Delavska svet je na svoji prvi seji izvodel volitve za TJ pr a v ni o db or p o d jet jo . V Upravni Odbor so bili izvoljeni; Člani s Namestniki? 1/ Eošii Karel . 2/ Drenovec Maijan 3/ Luksič Ivan 4/ Klobčar Avgust 5/ Knap Joče 6/ Pla ntan Ir anc 7/ Matelič Miran 8/ Jožef Ivan i/ Kežrnan Vlado lo/ Lesjak Jose 11/ Kočevar Ivan 1/ Podli ep š ek Juraj 2 / Ga z v o da Ant on 5/ Štirn j aniel 4/ Zoran Jože 5/ Derganc Ivan 6/ Kočevar Alojz 7/ Benko Prane 8/ Kraševec Kudi 9/ Ostrelič Ivan 1o/ Godler Ivan Za predsednika UO je bil izvoljen tov. Košir Karel. N, J?-./HUJSI SKUPI IB IN UO Novoizvoljeni Nelovski svet podjetja je imel dve seji in. sicer 27. V. in 16.VI.lD6o, ter med dr urim sprejel sledeče sklepe? 1/ Sprejme se sklep, da podjetje lahko, v slučaju pomanjkanja sredstev na žiro računu, dviga sredstv za ‘izplačilo pire iz rezervno.; a sklada. 2/ Odobri se nabava opreme za počitniški- dom v Piranu. 3/ Izvršiti je razpis za štipendije na naslednjih šolah: Gradbena sre-, n ja šola 4, fakulteta 4, Lelovodska sola 6, ekonomske, šole 4, Administrativna šola 2, ter za gospod in j s ko šolo 2. 4/ Imenuje se strokovni svet izobraževalnega središča in sicer ? Ing. Omak Uenrilc - predsednik Šinkovec pgidij. Ing. Serkopec Dušan Matelič Miran (gr. Ljubljani ) Stiien Laniel (gx. Hovo mesto) S ovan Ivan (gr. Vi&em-Krško) ing. Jošt Jose (CO) 5o/ Na piedlog uprave gradbišča Sovo mesto št. 957 z dne 19.4.1j6o se za to gradbišče imenuje sledeča komi sij a za sprejem in odpust delavcev in sicers Gabrijelčič Angelo - predsednik Jalovec Miha — član Žičlanek brano - član Matko Iranc — član Lukšič Ivan - elan 3£l/ Ha predlog uprave gradbišča Ljubi jena, št, 936 z dne 30.3.19Č0 se za gradbišče Ljubljana imenuje sledeča pozarno-varnostna ekipa; 1/ Gorenc Janez 2/ Skelički Edo 3/ Isakovio Mustafa 4/ F. avb. r d tanko 5/ Mostove Anton 7/ Za delegat; na 2. rednem, občnem zboru. Vodne skupnosti Dolenjske se imenuje tov« Košir Ičarel. "-®/ DS pooblašča Upravo podjetja da se pogovori z Šefom gradbišča Vi( em-Krško, glede izvedbe možnosti premestitve cc? lo - 18 zidarjev na gr Gilišče Ljubljana, za čas izvršitve na j nuj ne j šili del, ki so ostro vezani na roke. Po sprostitvi zidarjev na gr. Novo mesto, pa se je pogovoriti glede premestitve za Ljubljano tudi z setom gr. Bovo mesto. ■9/ Imenuje se komisija a: izvedbe spremembe v tarifnem pravilniku po Ur. 1. KLRJ št. 21/0o in 23/6o, ki se nanaša na terenaki dodatek in dnevnice, to so; J c zb e c Ani ca - pr e d s e dnik' Filipčič Marjan Ing. Jošt Jože Košir Karel Gazvoda Anton Komisijč. ima nalogo vskl oditi plačevanje terenskega dodatka v tem smislu, da prejemajo KCV in NEST delavci maksimalni terenski dodatek, KV in VKV pa po možnostih, ki »lik. ima podjetje. Vso pa v skladu z Uredbo. 1 o/ Za del.-vce, k:<. so po poti ebi p:, emešceni iz enega na drugo gradbišče, se določi najvisji terenski dodatek. Plačevanje tor enakega dodatka, po novom načinu velja o d. 1. j uni j a 16 o. 11/ Zaroči ugodnejših napredovalnih del pri izdelavi fa-■ sadnih ometov, je nujno usposobiti ekipo, ki bo s "Turbosolom” izročila od gradilisča do gradilišea in opravljala ta del,, ekipno in hitro, kajti pomanjkanje zidarjev je tako veliko, da podjetje zaradi tega stoji pred resnimi problemi glede dokončanja objektov c o pogodbeno vezanih rokov. 12/ Z ozirom, ča se bo s 1. julijem 196o uvedla organi-. • zacija poslovanja po ekonomskih enoti h, se za formiranje obratnih Delavskih svetov, imenuje sledeča komisi jas Hambroš Janez - predsednik Filipčič Iiar jn Perj. ■ nčič Slavolj ub Ing« Turk Kiloš Oračem. Anica 13/ JJa predlog strokovne komisije za nabavo in razhodo- vanje osnovnih sredstev se odobri nabava sledečih stro jev; l/ električni nabijač BOSCH za kamnoseški obrat 2/ električni ročni zavijač za mizarsko delavnico 3/ električni tračni .rušilni stroj lesto za mizarsko delavnico. Si5r. 46 % 4/ električni ročni br.usilni stroj pesto zn mizarsko delavnico o 14/ Za pod.predse hilca TS' je. lila,, izvoljen:- tov. Osolnik Jožica. Novoizvoljeni: Upravni odbor je zasedal (ne S.7I.196o ter sprejel meč' drugim naslednje' sklepe; 1/ Novi Upravni odbor je pjevzel pošlo oo prejšnjega TJ-pravnega odbora v redu. '-Bil je' seznanjen z problematiko v, podjetju, Za predsednika jo bil (oločen Košir Edi el. 2/ Zaradi trenutnega pom-n j kanj.: col no gradbišču Videtn-Krško, naj se -angažira cel kalkulacij ski odč el ek, da boč.o vse ponudbe z... to gradbišče cimprej izdane in sklenjene po go d b e . 3/ Uprava podjetja, naj obvesti vse bodočo ekonomske enote, C, bodo šli vsi otroški za razne usluge elanom podjetja (selitveni stroški, prevozi, razna posojila, itd), ne. račun tiste .3E, iz katere je član kolektiva, ki se mu usluga daj e. 4/ V zvezi z razpisom Zvezne gradbene zbornice za izpopolnjevanje strokovnjakov v tujini, 110 odobri dve mesti za tobo lSSo-63 in sicer tč, 5 - izdelava uporabe lahkih materi.lov v gradbeništvu, ter tč. 12 -izdelava hiđroizolacij. 3/ Predlog 00 za povišenje cen z i srez lesa se ne odobri 00 naj dokažejo poviš-nj e cene za razrez s analizo, dosedanje in pr c dl c-g ne cene, da 'bo razvidno v čem je naštela podražitev. °/ Predlog 00 z,, določitev con za uporabo posameznih strojev se ne odobri. 00 naj izcsl-jo točno analizo za vsak stroj, ki na j jih predhodno pregleda glavni kalku- 1 a nt, na t o p s n j j s e pr s dl ožijo UO, 7/ Iz sreč štev, ki so gl som sklopa 13 št, 6