RIBA PRI GLAVI SMRDI
.	i '	. • •	... ...
."Nekaj je gnilega v deželi danski!"
(Shakespeare, Hamlet)
:Za zaprtimi vrati,hrez prisotnosti publike, pod izgovorom, da gre za državne tajnosti, so v Beogradu, prav na hitro že tretjič obsodili Mi lovana Djilasa, to pot na pet let ječe z vsemi za "socialistično" dr žavo odgovarjajočimi okraski.
Ponovna aretacija in obsodba je gotovo prej zmanjšala kot pa dvigni= la ugled Jugoslavije v svetu. Poleg apela uglednih osebnosti ih pri= jateljev Jugoslavije je ves svetovni tisk na tej strani zavese na viden,pogosto uvoden način komentiral beograjsko farso, ki so jo u = Prizorili samo enajst dni po famoznem Titovem govoru v Splitu, v ka= terem je maršal razkril svetu takšno korupcijo vladajoče družbe, da si je marsikdo v črni Afriki moral zatisniti hos, tale o neprijetno je zadišalo po vsem svetu. To pot je Tito povedal mnogo več kot pa je Bjilas zapisal pred sedmimi leti v svoji "Anatomiji morale"; z ozi*= rom na Titov položaj je bila obsodba družbe celo hujša. Razlika je ■le v tem, da se Tito ni dotaknil sakrosanktnos-ti. komunističnih že= na-, zločin, ki je očividno Djilasa prvič stal položaj in svobodo.
Vendar pa je treba biti hudo naiven in verjeti, da je bil vzrok Dj.i = las ove aretacije napovedana publikacija njegovih "Razgovorov s Sta = linom", tem bolj naiven, saj so Stalina sami Sovje ti že davno obsodi li in pokopali za zidom. Težko si je potemtakem predstavlj ati,da bi se mogle sovjetske oblasti počutiti prizadete z objavo te knjige.' To bi bilo nazadnje vmešavanje v zadeve druge države in v kakšnem diplo matskem sporu bi bil domalega ves svet na strani Jugoslavije, če bi ta branila svoje pravice.	, ■
De možnosti razlage za to obsodbo vidimo. Knjiga lahko vsebuje kaj sila neprijetnega za jugoslovanske oblastnike .( Spomnimo se Kardel je^ vega priznanja takoj po vojni, da je želel od S talina,naj tretira Ju= goslavijo kot,eno od sovjetskih republik!) Objava 26.maja bo to raz= krila, a se ne zdi verjetno, da bi šel Djilas predaleč, kor. bi ga to gotovo še bolj obremenilo pred jugoslovansko justico; res pa je, da cvetice, zbrane in urejene, lahko nudijo čeden pušelc. Toda že prod ča som je bilo rečeno, da je Djilas pisal knjigo z vednostjo oblasti in Prav gotovo z vednostjo politične policije, kaj ti spominsko obnavlja nje dogodkov po 14 letih ni lahka stvar,če niso na razpolago dokumen ti in zapiski,ki si jih je policija gotovo ob raznih premetačinah v Djilasovih stanovanjih prilastila. Tako jo.bil Djilas primoran raz = previjati o svojem pisanju z drugimi; torej se je vedelo o knjigi in ta je nastajala mesece če že ne lota. Zato se zdi ža vrat privlečena nedavna dopolnitev kazenskega zakona glede izdajanja državnih tajen, Pridobljenih v času službovanja. Treba je pač bilo najti nek izgovor ki bi sc zdel v potrebnem trenutku primeren,da se ga poslužijo. Ali bi objava te knjigo poslabšala možnos:ti za izboljšanje s ovjotsko-ju= goslovanskih odnosov? Ne verjamemo toga s sovjetsko strani, ker je' za to potrebno mnogo,mnogo več. A dasi potrebuje Jugoslavija spet Ag-tujjp pomoč - osemsto milijonov dolarjev tujini niso mačkino solze! -Tito ve,kako tvegana stvar je prevelika gospodarska odvisnost
Od Moskve.A Sc je pozabil, so mu lahko obudili spomin prijatelji v A ziji in .Afriki .. .
Ko torej vse to presodimo, se nam zdi neverjetno, da bi prav ta knji ga bila vzrok Djilasove aretacije in obsodbe. Kaj torej?
Sodimo, da je Djilasova aretacija v tesni zvezi z notranjim položajem Jugoslavije in da je Ljilas žrtev notranje političnih nesoglasij v ko komunistični partiji. Gotovo jo namreč, da v Jugoslaviji ni kake o = sebne diktaturo,kot bi nas nekateri radi prepričali, ampak gre za K logialno diktaturo, v kateri ima sicer Tito po svojem položaju po = membno vendar pa ne odločujočo besedo kakega Hitlerja ali.Stalina. V centralnem komiteju se mn on j. a'prav tako krešejo in o predlogih prav tak:o razpravlja in glasuje kot v kakšni meščanski stranki,no pozablja joč kajpak osnovno idejno linijo partije. Öe ob tem že no gre govo = riti o krilih partije,je pa jasno,da gro za gotove strujo,ki seveda niso organizirano ( frakcionaštvo utegne biti nevarno), a ob raznih glasovanjih le pridejo do izraza. Podobno kot v centralnem komiteju je tudi v izvršnem, le da igrajo vidno vlogo tu poznane osebnosti : Kardolj,Rankoviđj Stambolič, Bakarid itd.
Gospodarstvo na' psu
Poglavitni problem, ki že dolgo taro Jugoslavijo tako kot centralni komite, le da slednji občuti njegovo težo bolj kot pa povprečni dr = žavljan Jugoslavije, je gospodarsko stanje državo. To je prišlo do izraza v Titovem govoru v Splitu ( gl.str.15.). Po Kidričevi smrti jo za gospodarstvo odgovoren v vladi Kardelj skupno s teoretično plat= jo, ki pa je itak v tesni zvozi s prvim. Iz toga sledi, da letijo ob tožbe zaradi zavoženega gospodarstva predvsem na Kardelja in da neka tori zahtevajo njegovo glavo. Prav nič nas ne bo čudilo,če bi bil ne koga dno Kardelj "povišan"' v predsednika Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Toda težava je, polog drugega, da nimajo primor nega človeka, ki bi ga zamen j al »Kaj ti zgolj osebna zamenjava bi bila resnično samo birokratičnu poteza, dočim terja gospodarstvo človeka, ki bi po eni strani vedel, kaj jo treba, ukreniti, da. država krene na pot gospodarske sanacije in ki bi istočasno užival podporo vsaj veči ne centralnega komiteja. D.jilasova aretacija indirektno potrjuje mne nje, da takega Človeka ni. Nihče ne ve,kako zavoženo gpsp.odarstvo re šiti pri korenini, pa sc zato poslužujejo zdaj eno zdaj drugo mere, dočim gospodarstvo drži v propad. Pri tem prihajajo do izraza zago= vorniki večje naslonitve na on ali drugi blok, "«.zagovorniki opus titve "neodvisnosti", ki je sicer politično-idojno dokaj uspela, a se je v gospodarskem pogledu kljub novim tržiščem pokazala nerentabilna (pro dajanje pod ceno, na up itd.) Do izraza prihajajo tendenco po večji liberalizaciji gospodarstva ali pa po ostrejših zaviralnih merah, ki - kot kaže Titov govor - bodo zdaj spet uveljavljene.
Tudi strah pred Skupnim evropskim trgom je verjetno okrepil strujo, ki zagovarja gospodarjenje bližje sovjetskim vzorom kot zapadnim.In v tej zvezi lahlco pride Djilasova napovedana knjiga kot pretveza za njegovo aretacijo. Stvar utegne biti celo globlja; trdijo, da se jo pred nedavnim sestankom izvršnega komiteja sestal Tito z Djilasom in da mu je ta v obraz povedal,kako gnila jo višja vladajoča družba. Točno je,da so potom na seji govorili o stanju v državi (Titovo pri= znanje v Splitu.) in da je Tito ostro reagiral. Toda komunisti bi no bili komunisti, če se pri tom.no bi tako branili, da bi zvrgli krivdo na koga drugega: tu ni šlo le za slabo gospodarjenje državo, šlo jo vendar za njihove koristi; vsi, prav vsi so korumpirani. Pro= blem jo v tem, da formalno lahlco,kaznuješ direktorja "ki je poheve= ril pot,šest ali sedem milijonovaipogojno na dve leti zapora",kot jo navajal primor Tito, nemogočo pa je kaznovati nekoga,ki jo ponevo ril pol milijona dolarjev, ker bi moral pri tem zapreti colo vrsto visokih komunistov,ki so sodelovali v takšni kraji. Kje bi so potem vse to končalo...!?
Toda nekdo mora Liti kriv togd.Öe to ne smo Liti. amoralni sistem, potom so - po mnenju teh ljudi v izvršnem komiteju - korupcije kri vi "vplivi z Zahoda",kot jo namignil Tito v Splitu, kriva "preširo ka demokracija". In kdo je bil tis ti,ki jo pred dobrimi sedmimi le ti zagovarjal liberalizacijo? Ta isti, ki je zdaj Titu prišopeta = val, kje riba smrdi... Čeprav ima Tito sam dovolj masla na glavi ali pa prav zaradi tega, je on bil brez moni ob brez dvoma enoduš= nem 'odporu centralnega komiteja.
Quo vadiš Jugoslavia?
OBOROŽEVANJE
Na prvomajski paradi v Beogradu so ameriškim 155-mm havbicam sledi li oklopni oddelki, med katerimi so bili novi težki sovjetski tanki. Ameriško orožje so dobili v dar .Sovjetsko orožje so kupili,kot urad no izjavi j aj o. Talce grmado jekla niso poceni. Jugoslavija dolguje 0= semsto milijonov dolarjev drugim državam. Zakaj veča svoj dolg z na kupom okornega orožja? Tito neprestano govori o bogastvu,ki ga vele silo trošijo za oboroževanje in ki gre v nič,namesto da bi služilo človeštvu. Zakaj ne pometa pred svojim pragom? Koliko jo stalo to orožje? Koliko industrijske opreme za pridelovanje potrošnoga blaga bi kupili s tem denarjem? Koliko državljanov bi s tem denarjem kupi 1 o Pičica? In kakšen smisel ima to orožje? Kaj, vraga,bodo s temi tan ki? Ali imajo kak drug namen kot razrivanje asfalta po beograjskih ulicah? Proti komu j in bodo služili? Proti socialističnim sosedom, katere branijo še večji sovjetski tanki? Pač ne.Proti Italiji in ce lotni sili NATA? Menda ne..Proti nevtralni Avstriji? Tudi no. Proti Albaniji? Aha! Pa vendar bi bili veliki tanki nerodni v soteskah Drima? Ali ni bolje malo Albanijo pustiti na miru,tudi če Hoxha na= gaja? Iz avantur se utegne izcimiti kaj neprijetnega,čeprav nanje blagohotno gleda stric iz Moskve.
TA
HUDIČ I N ONI
"Nas ne-preseneča toliko naznanilo o obnavljanju po skusov z atomskimi in vodikovimi bombami,ker bi mo gli razumeti razloge,katere navaja Zveza sovjetskih socialističnih republik." ( Tito,3.septembra 1961)
"A kaj pravi neki ministrski predsednik - ne bom re kol kateri - pravi lepega dne: jaz in on,prodsednilc republiko - torej tisti,ki sedaj vrše poskuse. - bo va storila vse,da bi poskusi prenehali.Pa dobro,no hajte!Zakaj ta hudič toga sedaj ne stori?Zdaj pre= nehajte!"	(Tito, 6.maja 1962.)
Tito se spot vsaja nad jedrskimi poskusi.Prav ima; tudi mi smo pro= ti njim.Toda veliko bolj prepričljivo bi zvenelo Titovo ogorčenje,
Če bi sc jezil tudi takrat,ko so Sovjeti prelomili triletni morato rij.Zdaj zmerja premierja Mačmillana s hudičem.Toda če so začnemo obkladati s hudiči, je treba pibiti,da jo bil hudič v Moskvi tisti, ki je prvi začel s poskusi po dolgi prekinitvi.Na toga hudiča naj bi so znesel Tito,ko jo bil čas za to.Pri vsem obsojanju je treba Priznati Amorikancem, da so dolgo čakali na sporazum s Sovjeti.Toda lani jeseni je Tito blagodušno razumel razloge,ki so Sovjete nagna li v poskuse .Zalcaj no razume amerikanskih razlogov? Ali so mu je ra zumevanje od laškega septembra poslabšalo? V resnici se jo lani zalo tel in tega se zaveda, saj so je na vse kripljo opravičeval.A niti Pred svojimi se ni mogel opravičiti.Colo ljubljanski časopisi so iz ražali ogorčenje.PAVLIHA jo oktobra na prvi strani objavil sliko:0= gromna mrtvaška glava se reži. iz atomskega gobastega oblaka,ki so dviga iz ruševin. Spodaj je napisano: "Iz aktivne v radioaktivno bor To za mir."
URBBNIŠTVO.
DRUŽBENO NADZORSTVO
- Ob Titovem govoru v Splitu -
Odkar so upeljali v Jugoslaviji širokopotezno družbeno, upravljanje, je bilo jasno, da bo potrebno imet-i tudi širokopotezno nadzorstvo, da se nado= mesti autoriteta, ki je z decentralizacijo izginila-, V LR Sloveniji imajo 91 tržnih inšpektorjev, ki naj bi nadzorovali 26,000 "gospodarskih enot", Lani so pregledali 11.500 enot, kar pomeni, da je na vsakega inšpektorja prišlo povprečno 126 enot,, a za pregled približno dva in pol dneva na enoto, To-bi morda še šlo, ako ne bi vedeli, da nekateri kraji sploh nimajo inšpektorjev, ker jih ne morejo dobiti - kot recimo v mariborski 'občini Tabor - in ako bi "kolektivi" pomagali inšpektorju, da napake odkrije čim stopi čez njihov prag. Toda pri svojem poslu uživajo premalo zaupanja delavcev, funkcionarjev podjetij, predstavnikov podjetij, delavskih svetov in upravnih odborov in jih nihče ne opozori na probleme, tako da izgubijo ves teden za tisto,kar bi lahko opravili v enem dnevu.
Tržni inšpektor mora biti želo previden, da ne zadene na predpostavljene, kajti med odborniki ljudskih odborov je precej direktorjev podjetij. A ker je tržni inšpektor uslužbenec ljudskega odbora, je jasno, da se bo dvakrat premislil, predno bo direktorja naznanil, čeprav prekrškov kar mrgoli v nje govem podjetju. Tudi se dogaja, da občina' sama podpira nezakonito dejavnost, ako ji je to v korist in bog obvaruj, da bi ji inšpektor stal na poti. Po --znan je primer, ko je nek ljubljanski inšpektor izračunaval povišane cene v nekem podjetju in je bil pozvan na občino, kjer so mu naročili, da mora naj ti vse v rodu, ker je' bilo dogovorjeno, da bo povečhn dobiček šel v poseben sklad občine za graditev novih objektov. Nek drug'inšpektor je hotel neko poslovanje prepovedati, ker ni spadalo v področje občine, pa se mu je obči= na postavila po robu in se je moral ukloniti. Znano je recimo, da se Ijubüjan ske mlekarne - od vseh podjetij! - ukvarjajo s prodajo pisalnih strojev in da pri tem dobro zaslužijo. Klasičen je bil primer z blagom, ki je bilo na= bavljeno v Zagorju, prodano nekemu podjetju v Ljubljano, ki ga je prodalo na Reko, a od tam v Vojvodino, medtem pa se blago niti za centimeter ni premak nilo in je ves čas ležalo v Zagorju. Vsa podjetja od Zagorja do Vojvodine so pri tem zaslužila - na račun potrošnikov. V Kamniku in Domžalah so bili pri^ meri, ko so tržne inšpektorje, ki so bili preveč vestni na poslu, privili na ta način, da so onemogočili člane njihovih družin. Mirko Leban, okrajni tr= žni inšpektor v Novi Gorici, je odkrito, izjavil, da mora biti tržni ihšpek--tor dvorezen nož ali pa zapustiti službo. V- enem lotu je pet ljubljanskih inšpektorjev zapustilo svoja,mesta in dva sta na tem sedaj, medtem ko se na razpise malokdo javi, pa še tedaj je vprašanje, ali ima potrebne kvalifika= cije. Torej obstojajo inšpektorji bolj zaradi zakona kot dejanske kontrole.
Tudi če se inšpektorju posreči, da prijavi kako podjetje, so kazni tako nizke, da se podjetju izplača goljufati, ker je korist večja, Zgoljufajo ne kaj milijonov, plačajo 10.000 din globe za .direktorja, 20,000 din za računo vodjo in še nekaj za podjetje, pa napravijo "dobiček". Lahko pa se tudi zgo di, da poslovodja kazen odbije in da pride do s.odnoga postopka. V tem slu= čaju je možno, da je globa znižana ali pa, da je. podjetje sploh oproščeno zaradi pomanjkanja pravomočnih dokazov, čeprav je zadeva splošno poznana. A če gre za goljufanje države, se pogostokrat zgodi, da podjetje ne more naddc naditi škode, ker bi to zavrlo proizvodnjo. Tako je neko podjetje izplačalo visok bonus svojim uslužbencem, a inšpektor je ugotovil, da je šlo za 35 mi lijonov, ki bi jih moralo podjetje plačati federaciji.
Nepravilnosti se često dogajajo tudi zato, ker organi samoupravljanja ni majo pojma o predpisih in večkrat sklepajo o stvareh, ki jih ne bi smeli,Po drugi strani pa obstojajo inšpektorji, ki so sicer "politično razgledani ak tivisti", a so strokovno nepodkovani. To velja zlasti za inšpektorje za de= lo, ki morajo reševati prošnje za instalacijo raznih strojev in paziti, da je zadoščeno higijensko-tehničnim predpisom, da se preprečijo nesreče in in= dustrijske bolezni. Toda strokovno nepodkovani inšpektorji ne morejo dokaza ti inženirju podjetja, da je nek-st.roj'premalo zavarovan, niti mu no morejo svetovati. Lansko leto jo, po uradnih zagotovilih, 51 inšpektorjev ža delo opravilo približno toliko posla,kot bi ga lahko opravilo 12 strokovnjakov. Pa še potem prihaja do težav zaradi stališča podjetij samih. Neko celjsko podjetje je na tožbo in zahtevo po pojasnilu odgovorilo: "čudimo se, da zah tevate tako podrobno poročilo, saj mu je odtrgalo samo. tri prste..." ^,P.G.
GOSPODARSKA VEDA V ENCIKLIKI
MATER ET MAGISTRA
- Od našega gospodarskega sodelavca -IV.MEZDE IN SOCIALNA PRAVIČNOST
V okrožnici "Herum Novarum" 1.1891 je papež Leon XIII.opozoril na to, da se "bogastvo kopici v rokah nekaterih, da so mezde tako nezadost Ae, da delavci včasih stradajo in da je nad njimi neprestano grožnja nezaposlenosti.
Leon XIII. je poudaril, da delo ne moremo imeti samo za "blago,saj Sa opravljajo moralna Litja ljudje, in da zato plačilo zanj ne more hi ti odvisno od stanja na tržišču, marveč se mora ravnati po zakonih pra vičnosti. Zaradi tega je zahteval, da morajo delavci in delodajalci u= ne j ati medsebojne odnose v skladu z načelom človeške solidarnosti in krščanskega bratstva. Pij XI. je temu dostavil, da mezdno delo ni ne = Pravično samo po sebi, temveč je treba obsoditi le nečloveški in nepra vični način, na katerega se včasih uporablja.
Tej zahtevi po pravičnosti mezde je treba dodati, da so posamezne= podjetju postavljene meje, preko katerih ne more. Med delavce ne mo re razdeliti več, kot znaša celotna produkcija, ozirati pa se mora še Pa potrebe investicij itd. Prav tako celotno gospodarstvo ne more raz= deliti več kot narodni dohodek. Če je narodni dohodek nizek, ga je tre ka povečati, proden lahko povečamo mezde. Narodnega dohodka pa spet ni mogoče povečati v večini primerov brez povečanih investicij, ki prav tako prihajajo iz narodnega dohodka, kolikor no dobimo daril ali poso= jila iz tujine.
Na tak položaj jasno kaže, kar jo napisal papež Pij XI. v oncikli ki "Quadragesimo Anno":"Pri določanju mezd zatorej pravičnost zahteva, da se nc oziramo samo na potrebo posameznih delavcev in njihovih dru = Šin temveč tudi na finančno stanje podjetja, v katerem delajo., in na gospodarsko blaginjo vsega ljudstva."
Tudi podjetja sama, -kolikor niso zelo velika, no morejo izplačeva "ti n.pr. družinskih doklad in oskrbovati bolnikov. V tem primeru bi bi la na boljšem tista podjetju, kjer bi bilo nastavljenih več samcev in kjer bi bilo po naključju manj bolnikov. Tetke stvari in mnogo drugo je mogoče urediti le na višji ravni. Papež Pij XII. jo dejal, da naj mcd= sebojne delovne odnose urejajo posamezniki, toda "če toga nc morejo a= li nočejo, tedaj in samo tedaj je dolžnost države, da poseže na področ jo dola".. Na tak način jo nastalo delovno pravo, ki dajo posameznikom okvir, v katerem lahko prosto sklepajo svojo delovne odnošajo.Os taja tekmovanje, toda ne neomejeno temveč urejeno.
Že papež Leon XIII. se je tudi zavzel za delavsko pravico do zdru Sevanja, da bi delavci združeni dobili večjo moč. Toda tudi sindikati himajo neomejenih pravic, kar jasno izhaja iz pohvalo sindikalistov,ki jo izreka Mater et Magistra: "Simdikalis ti kažejo bolj odgovorno razu= movunjo za glavne socialno in gospodarske probleme."
Lanskoletna enciklika nato poudarja,da je v zadnjih letih, recimo Po vojni, nastopilo veliko izboljšanje. Kakor pravi, so jo razvilo so= cialno zavarovanje, dobrino so bolj na široko porazdeljene, ljudje so 5olj izobraženi in razredne pregrade sc rušijo. Vse to je bilo nemogo= oo, dokler sc proizvodnja ni povečala, s povečano proizvodnjo jo pa v® to postalo nujno. Podjetniki se no morejo sami voziti v stotisočih in milijonih avtomobilov, ki jih izdelajo - avtomobili morajo postati pri atopni skoro vsalcomur. Zato pa jo bilo treba investicij, dobro usmerje hih v dobro organizirana podjetja. In bilo je treba zlomiti nezaupanje mod delavci in podjetniki, treba jo bilo vzpostaviti mod njimi "človoš
ko solidarnost", ki jo je priporočal papež Leon XIII. Morali so priti
do spoznanja, da si niso ned seLoj sovražniki marveč, da so sodelavci.
r	i
Moral pa je tudi priti Keynes in s svojo "teorijo o zaposlitvi, o "brestih in denarju" pojasniti, kako je mogoče, kakor, pravi Mater et Magistra, "obvladati nihanje v gospodarstvu in preprečiti ponovitev množične nezaposlenosti".
Nova vrsta "boja
Mater et Magistra povzema nauke svojih dveh predhodnic o pravič= nos ti in mezdah in nato opozarja na nekatere nove probleme. Predvsem n.pr. na to, da v bogatih deželah "sorazmerno nevažne usluge in uslu= ge dvomljive vrednosti prinašajo nesorazmerno visoko plačilo."Celo v Sovjetski zvezi, kjer so vsi kapitalisti odpravljeni, imamo dandanes opravka s pojavom "milijonarjev dohodkov", t.j. ljudi, ki nimajo nobe nega kapitala pa vendar zaslužijo nesorazmerno veliko. Sploh je danda nes opaziti, da se boj za delitev med delo in kapital v neki meri spre minja v boj med raznimi vrstami dela. Okrožnica opozarja tudi na to,da ne smemo dopustiti nastanka privilegiranih razredov celo med delavci samimi.	. ■ k
Mater et Magistra se .podrobno ukvarja z vprašanjem s oliis tništva oziroma delitve dobičkov, za kar se načelno zavzema: "Končno bi pri = pomnili, da se sedanja zahteva delavcev, da bi imeli več besede pri v vodstvu podjetja sklada ne samo s človeško naravo., temveč tudi z ne= davnim napredkom na gospodarskem, socialnem in političnem področju."
Y	zvozi s tem pa okrožnica tudi takoj poudarja, da tako sodelovanje delavcev pri upravi ne smo porušiti "nujne in učinkovite enotnosti vod stva", saj bi to lahko škodilo delavcem samim, ako bi podjetje posta lo zaradi slabe organizacije nedonosno. Morda je posebno učinkovito sodelovanje delavcev pri podjetjih tedaj, ako si od mezd, ki postaja jo vedno večje, nekaj prihranijo in se s tem udeleže pri kakem pod jot ju ali se začno sami podjetniško udejstvovati.
Okrožnica izrecno opozarja, da se je pri urejanju delitve med de lom in kapitalom ozirati na splošno blaginjo, ki na vsenarodni ravni zahteva sledeče: zaposlitev naj večjega možnega števila delavcev;ohra nitev ravnotežja med mezdami in cenami; pristopnost dobrin in uslug naj večjemu številu; odstranitev ali; vsaj omejitev neenakosti med raz= ličnimi vejami gospodarstva; pravilno razmerje med gospodarsko okspan zijo in razvojem socialnih služb; kar najboljša prilagoditev delovnih sredstev napredku znanosti in tehniko; uskladitev sedanjega življenj skega standarda s pripravami za bol j še.živijonje sledečih rodov.
Znano jo, da so britanski in posebno ameriški sindikati odločno proti temu, da bi delavci sodelovali pri upravljanju podjetij. Pravi= jo, da bi bilo s tem porušeno ravnotežje pri pogajanjih za mezde odn. ravnotežje med potrošnjo in investicijami. Po njihovem naj delavski sindikati branijo delavsko interese, podjetniki pa interese podjetja.
V	tej zvezi je tem važnejše, da Mater et Magistra opozarja na to, da
"morajo imeti delavci možnost uporabljati svoj vpliv po celi državi in ne samo v okviru področja svojo zaposlitve". Okrožnica pravi, da i= majo pogosto mnogo večjo važnost za razvoj gospodarstva sklopi obl'as = tov in ustanov kot pa odločitve posameznih podjetij. Zato naj delavci sodelujejo tudi pri takem odločanju. Papež hvali ono katolike, ki "v pravem krščanskem duhu sodelujejo z drugimi poklicnimi skupinami in delavskimi združenji, katera spoštujejo naravno pravo in svobodo vesti svojih članov".	(Sledi zaključek.)
PR E J EL I_S M 0 __ IN_ ZAH V-ALIMO	S OClALNI_SKLALj_
"Meddobje"Leto VI.,Štev.5-6.Izdaja Pomoč je bila poslana g.J.L.v Nem
Slov.kul turna akcija,Buenos Mres, čiji: LM 46.50
cena 15/-.	----
ZBORNIK SLS
Ako bi primerjali koledarje odn. zbornike SVOBODNE SLOVENIJE, odkar so pričeli izhajati, bi lahko ugotovili, da prihaja končno tudi pri naših kon= servativnih silah do gotovega pozitivnega razvoja, t.j. jasnejše smeri in opredelitve. S tem mislim reči, da je v teh zbornikih vse manj frazarjenja in posploševanja dejstev, s katerimi se je svoje čase otepalo v pogledu po= trebe obstoja Jugoslavije in organizacije ter vloge Slovenske ljudske stran ke, katero so premnogi njeni funkcionarji pogosto istovetili in včasih še istovetijo s slovenskim narodom. Tako postaja Zbornik” Svobodne Slovenije1* vse manj obče slovenski in vse bolj strankarsko pobarvan, kar tudi edino od govarja resnici, Ta pozitiven razvoj je treba pozdraviti, čeprav smo še ve= dno daleč od demokratičnosti, ki si jo te sile pripisujejo, v. praksi.
Zbornik vsebuje nekaj__ odličnih člankov in razprav, tako ”0 jugoslovanski gospodarski skupnosti”, Zekarjevo "Pričevanje” in "Iz študentskega. življe= nja v Sloveniji". Zagovornikom samostojne slovenske države za vsako ceno je dan odgovor v prvi razpravi, ki nazorno pokaže vpliv gospodarskih problemov na politiko: "Ce kdo hoče žrtvovati dobro življenje drugim idealom in ciljem, lahko živi tudi v mali gospodarsko zaostali državi. Ce kdo hoče, živi še zme raj lahko kot Robinzoni” Kako res je to, kažejo primeri novih držav, in drža^ vic, ki so se pojavile kot posledica razkroja kolonializma. Medtem ko se ta kozvani zavedni nacionalisti ženejo za gesli in parolami, jim komunisti spod mikajo tla pod nogami zaradi neurejenih gospodarskih in socialnih razmer. "Nesporno je dejstvo" - pravi razprava "da je možnost življenskega standar= da tem večja in hitrejša, čim večje je gospodarsko ozemlje," Po dokaze goto vo ni treba iti daleč - britanski Commonwealth, skupno evropsko tržišče in vzhodno-evropska organizacija za medsebojno gospodarsko pomoč. Razprava je zanimiva tudi v oceni sedanjega položaja doma, "Prva petletka je kljub.vsem svojim nedostatkom precej pripomogla k gospodarski edinosti. Lahko bi bila še večja, ako ne bi bil režim napravil toliko napak pri njenem sestavljanju in izvrševanju... Res je, da so delavskim svetom vezane roke in noge z dru= žbenim planom, zakoni, uredbami, predpisi, odloki itd, in da so pod nadzor= stvom takih "družbenih organizacij" kot so partija, sindikati, socialistič= na zveza delovnega ljudstva itd., toda delavski sveti se prav radi upirajo vsakemu nadzorstvu, posebno takrat kadar so komune na njihovi strani. Izi = gravajo, bojkotirajo in sabotirajo vsako povelje, ki jim ni po volji,.. Se= veda se delavski sveti pri svoji opozicijski taktiki malo ozirajo na gospo= darsko edinost... Gospodarsko življenje vsake republike je že tako preplete no z življenjem ostalih republik, da bi razpad edinosti ali samo njena del= na cepitev le škodovala vsem in vsakemu, ki živi na sedanjem jugoslovanskem področju... Sedanja gospodarska edinost je postala temelj jugoslovanskega gospodarstva. Ta temelj ima gotovo še polno napak, toda napake se dajo popra viti. Zakaj rušiti ta temelj, ki lahko služi kot okvir za mirno sožitje po= sameznih narodnih ambicij?" Da, zares, zakaj neki?
Zekarjevo "Pričevanje" je ena izmed najmočnejših obtožb naših komunistov, kar sem jih bral zadnje čase. Človek bi mogel do neke mere razumeti tako razbrzdanost političnih strasti na terenu, toda nikdar sredi samega naci= stičnega pekla v koncentracijskem taborišču Dachau, "V času, ko smo mi stra dali," piše Zekar, "smo opazovali naše slovenske komuniste skozi okna v dru ge barake. Videli smo, da so dobivali obilne obroke mesavin krompirja. Kako so prišli do tega, ne vem. Jaz sem opazoval vsak dan dr,Žigona (poznejšega heroja in sodnika vrhovnega sodišča LRS) ter prof. Raiča, ki sta imela vedno polne sklede pred seboj. In to ne samo krompirja, mesa, testenin, ampak tudi solate in celo še kak priboljšek. Po drugi strani pa jo bila lakota tako vec lika, da so ljudje pobirali črve, premog, da celo obveze in z njih lizali gnoj ter podobno nesnago. Zgodilo se je celo, da so mrtvemu izrezali jetra, jih spekli in pojedli. Skratka živali." Slovenski komunisti so imeli v ro= kah taboriščno policijo in so ob vkorakanju Amerikancev na hitro pozaprli vse svoje politične nasprotnike, jih obtožili vojnih zločinov in dosegli njihovo repatriacijo v Slovenijo, Ti nesrečniki niso imeli nikdar možnosti stika z Amerikanci. To je komunistični humanizem, na katerega se sklicuje Ranković, ko razlaga "amnestije"-.
Nedavni begunec, ki je študiral na ljubljanski univerzi, je popisal raz= mere slovenskih študentov, razmere, ki vzbujajo med njimi razumljiv odpor do režima. Pri vpisu na univerzo morajo predložiti tudi karakteristiko, ki
jo izda mladinska organizacija. Ta; karakteristika je v zaprti kuverti in jo študent ne more prebrati. A kjer predložitev ni obvezna, jo univerzitetni krogi dobijo neposredno od mladinske organizacije. Predvojaška vzgoja je ob vezna za vse. "Kljub načelni enakopravnosti slovenskega jezika se vrši pouk predvojaške vzgoje v srbohrvatskem jeziku. Iz nepojasnjenih razlogov imajo slovenski študenti .do. tega jezika odpor." Partijci, ki tvorijo manjšino štu dentov, so privilegirana skupina študentov in med njimi in ostalimi obstoja prepad, ki zastruplja ozračje na univerzi in ga prepaja z nezaupanjem drug do drugega. Kljub stalnemu prizadevanju, da bi Se študenti temeljito seznani li s teoretičnimi osnovami marksizma, povprečni študent skoraj nič ne ve o marksizmu, Zapadna usmerjenost študentov in mladine je bila v marsičem ra= zlog za ponovno zaostritev politično-ideološkega dela in za ponovno uvedbo delovnih brigad. Leta 1957 je začela izhajati univerzitetna literarna revi ja "Revija 57"> ki je bila po dveh letih ukinjena zaradi nesoglasij med so= delavci na eni in študentovsko organizacijo na drugi strani, Vrhunec je bil dosežen, ko je član p&rtije Pučnik objavil članek "Naša stvarnost in naše iluzije", za kar je dobil devet let strogega zapora, medtem ko so bili neka teri drugi vrženi iz partije.	/
Zbornik vsebuje zanimive dokumente o Stojadinovicevih naporih 1,1937» da ohrani Jugoslavijo nevtralno med silami Osi in zahodnimi zavezniki, ter o polomu 1.194l. Dr.Miha Krek, ki piše b tem polomu in objavlja ustrezne doku mente, je mnenja, da ni bilo nobenega drugega rešilnega izhoda kot pristop k trojnemu paktu in da doslej te sodbe ni še nihče podrl. Simoviceva vlada je prišla dejansko do istega zaključka, toda Simovic ni nikdar tega potrdil najrram Ne-mcem in Italijanom in tako potrdil sumnjo, da je bil ves puč nape= rjen proti Dunajski pogodbi. Kljub temu smatra dr.Krek, da ni verjetno, da bi Simovic mogel preprečiti napad na Jugoslavijo in pri tem objavlja akt vr hovnega poveljstva nemške vojske z dne 30.marca 19^1» ki pravi takoj na za= četku: "Politično stanje na Balkanu se je spremenilo iz razloga jugoslovan= ske vojaške revolte. Jugoslavijo je smatrati za sovražnika, tudi če bi v za četku dala izjave lojalnosti." Te izjave je podal novi zunanji minister Nin čib, ki jih pa v Berlinu niso smatrali za iskrene zaradi Simovicovega pona= šanja. "Vsi smo vedeli, da je pristop k trojnemu paktu skrajno nepopularen," pravi dr,Krek. "Toda 'na drugi strani je bil prepad v vojno, ki je po naši presoji mogla' prinesti samo gorje in škodo, ne da bi komur koli kaj koristi Id." Dr. Krek se moti: koristila je komunistom.
Med dokumente bi lahko všteli tudi pregled položaja koroških Slovencev in razpravo "Zgradba oblasti v Jugoslaviji", ki jo dober prikaz administra tivnega razvoja povojne Jugoslavije. Ljudska republika Slovenija ima danes osem okrajev: Celje, Gorico, Koper, Kranj, Ljubljano, Mursko Soboto in Novo mesto. Tu živi 1,.584-,368 ljudi, ena četrtina v ljubljanskem okraju.
Med ostalo snovjo je še omembe vredna vrsta člankov v spomin pokojnih kon servativnih političnih in duhovnih veljakov, nekaj- prav dobrih literarnih prispevkov in pregled delovanja slovenskih dušnih pastirjev po raznih krajih sveta, kjer so razkropljeni naši izseljenci in begunci.
Vredno je pri tem opozoriti na dejstvo, da takozvane slovenska dumokrat= ska stranka in slovenske socialistična sekcija, ki baje tvorijo skupaj z SLS takozvani Narodni Odbor za Slovenijo nista doslej pokazali nobenega znaka živ
LOJZE ZUPAN
2 G O Q Q A O AVTOMOBILIH
V svojem splitskem govoru je Tito omenil, da je vlada ukinila uvoz avtomobilov iz tujine.Odredba naj bi veljala od 2.maj a.Dan preje se je na italijanski 'in avstrijski meji pojavilo'2000 avtomobilov!
Toda to je samo začetek zgodbe.,Začela se je namreč takoj pravcata papirnata bitka,čigav je kak avtomobil.Nekateri so bili namreč kup= Ijeni že mesece preje in namenjeni kupcem,katerih imena so bila toč no navedena v sprevodnih tovornih' lis tih.Toda v Ljubljani se je po= javila delegacija beograjskega Interexporta, se s silo polastila to vernih listov in začela na njih prečrtavati originalna imena kupcev, namesto teh pa vpisovati imena svojih favorizirancev.Železničarji so ob tem stali brez moči,ker so jim beograjski gostje grozili z od pustom iz službe.Štirj e Slovenci so se obrnili pri tem na sodišče,e den pa je po teleprinterju vprašal nemško tovarno,čigavi so avtomo= bili.Tovarna je dala imena in številke motorjev,a kljub pozivu sodiš ča in njegovi prepovedi razpolaganja z avtomobili,beograjski trgovci niso hoteli poslušati,češ da se stvar ne tiče sodišča.Temu v brk so odpeljali dva avtomobila - poleg mnogih,katerih usoda sploh ni znana
PISMA UREDNIKU
SRBI V HRVATSKI: G.urednik! Dvom dr .Pešlja, ali je možno pisati o tej
—---------------temi (KT 273)» da Li Lili zadovoljni i SrLi i Hrvati,
je povsem npravioen. Ni na svetu pisca, ne glede na temo, ki Li mogel zadovoljiti vse oitatelje in vse okuse. Tisti pa,ki to poskušajo, in o tem prion dr.Pešljev članek,dosežej o Laš nasprotno. TreLa je ugodi-, ti pravici in resnici, ne pa se brigati za one,ki beže od pravice in ne trpe resnice. Iz tega vidika ni mogoče vztrajati ali sprejeti piš čeve trditve, da nima pokol j ustašev nad- Srbi v NDH nobene zveze z zrna njšanjem števila Srbov na Hrvaškem. Ta trditev spominja zaradi svoje nelogike na tistega angleškegaVprijatelja Srbov",ki je na BBC ju naro= čal I.194I. Srbom: "Umiraj te,Srbi,kajti travo,ki jo bolj kosiš,tem bo= Ije raste!" Mislil je mož,da dela uslugo nam upornikom,toda dejansko je pomagal Nediču,ki mu je .potem odgovoril:"Pridi ti,lorde, da^ti odse= kam glavo, pa ti bost» potem zrasli dve." Zatem je seveda Nedič napadel Ravno Goro in JVvD na podlagi te lordovske nepremišljenosti. Prepri= čan sem,da dr.Pešelj ne bi pristal na to,da bi mu neki begunec iz Kore niče,kateremu so ustaše pobili vso'družino, pobil njegovo z izgovorom, da • to	v bodočnosti ne bo vplivalo na število Pešljev.
Druga nevzdržna trditev dr.Pcšlja je o tokozvanem "medsebojnem klanju" v NDH. "Medsebojnega klanja" ni bilo! Ustaše so vršili masov= ne uboje,, a razpolovljeni in do obupa priveden del Srbov se jo mašče= .val. Čeprav je razlika med mas'ovnimi, načrtnimi pokol ji in sporadični= mi maščevanji, ne odobravam os ve to nad komerkoli. Ali jo možno sugeri rati vpliv destruktivno-patološkega dela "tisočletne kulture" na Hrva te in Srbe,ki so rasli v njeni senci? Kaj podobnega so ni nikdar zgodi lo v tisti obsekani Srbijici v teku minule vojno. Tam so vsi Hrvati,ki ;So se odločili preživeti vojno v Srbiji, uživali iste pravice kot Srbi in Slovenci.
r-:	Ko je dr.Pešelj že citiral 14.5$, zakaj ni objavil celotno stati
stiko? Naj mu pomorom:
Po popisu 15»marca 1948. je bil položaj tak-le:
Jugoslavija: 44.21$ Srbov, 24$ Hrvatov, 8.97$ Slovoncev, 5.14$ Macodonccv, 5_.13$ Muslimanov in 12.55$ ostalih.
Srbov v Srbiji 3,810.573, na Hrvatskem 543.795, v ostalih prede= lih Jugoslavije 2,618.452. Skupno: 6,972.820.
Hrvatov na Hrvatskem 2,975.399, v Srbiji 169.864, v ostali Jugo= slaviji' 639.090. Skupaj: 3,784.353.
Slovencev v Sloveniji 1,450.149,izven Slovenijo 65.283, skupaj 1,415.432.
Macedonccv vMacedoniji 789.648, izven Macodonijo 20.478. Skuapj 810.12^: ■
Muslimanov v Bosni-Hercegovini 788.403»izven BiH 20.518, skupaj
sos.gsrrT
Os tal ih skupaj 1,980.446. Vseh prebivalcev Jugoslavije 15,772.o98
V Bosni-Hercogovini je živelo 1,136.116 Srbov, 788.4P3 musiima= nov, 614.123 Hrvatov in 26.335 ostalih. Skupaj 2,565.277.
Gosp.dr.Pešcij prav trdi,da so Srbi na Hrvatskem "živi dol srb = skega naroda". Toda on zahteva od tega živega dola ,da dela za Hrva= to "no glede na to, da se morda v danem trenutku interesi Hrvatske križajo z interesi Srbije ali Srbov izven Hrvatske". Z drugimi beseda mi, od toga živega dola srbstva, od 543.795 Srbov,’ zahteva da bodo do Idi proti koristim 6,428.845 Srbov toda v korist 2, 975.399 Hrvatov.
Ce bi to sprejeli, potem bi analogno 4,823.730 Srbov iz Srbije in 1,605.295 Srbov iz ostalih dolov moralo delati proti dolu svojega ži= Vega. teles a, proti dobri polovici milj ona Srbov. In še, sledeč logiki dr.Pešlja, naj bi preko milijon Srbov v BiH delalo proti preko potim milijonom Srbov!
Zahteva se torej,naj bi Srbi delali drug proti drugemu za račun 24$ Hrvatov v Jugoslaviji. Do toga ne bo nikoli prišlo. Srbi hočejo Pomagati tudi 24$ Hrvatov in 8.98$ Slovencev in vsem ostalim v Jugo = slaviji, Toda prav tako pričakujej o•tudi pomoč od njih.
Vsled tega sem mnenja,da je naoin razmišljanja g.dr.Pešlja zgre= šen.Ni treta razpravi j ati,kako bomo delali drug proti drugemu.Prav to nas je tudi pripeljalo do tega,kjer smo. Nasprotno, treba je razprav= 1 j ati, kako bomo skupno delali za splošno, in s tem za posamie= no, dobro narodov Jugoslavije.Naj nam služi primer Prancozov in Nem = cev. Delati moramo na tem, da na demokratični osnovi osnujemo Jugoslo= vansko politično, socialno in ekonomsko tržišče in da potem to naše tržišče vključimo v skupno ekonomsko tržišče zapadne Evrope.V kolikor se bo to razširilo z ekonomskega tudi na politično In vojaško podroo= je, bomo prav tako lahko sodelovali v korist vseh narodov Jugoslavije.
MILOŠ AĆIN-KOS TA .
"BOJ Z EKONOMSKM DOKTORJEM": G.urednik! Že pred meseci sem hotel pi=
-----------—------------------sati v zvezi z dr.Sirčevimi članki, pa
sem se nazadnje ustrašil boj a z ekonomskim doktorjem, ihkot drugim je tudi meni zvenela beseda "profit" skoraj kot psovka,ne sicer pod vpli vom Marxa ampak pod vtisom Slovenskega pravopisa, "Dobiček" bi se mi zdel mnogo lepši. A tudi brez teh jezikovnih pomislekov se mi je zdel avtorjev poudarek na dobičkih pretiran.Ali so predpogoj investicij za res dpbički in ne prihranki ( t. j .vzdrževanje od potrošnje)? .Ali so in vcsticije nujna posledica dobičkov, ali pa s o posledica pričakovanja dobičkov? Ali niso razdeljeni dobočki vsaj v prvi stopnji izgubljeni za investicije? Taka vprašanja so se porajala v moji laični glavi.Ne= Koliko me je tudi motilo,da je bil prikazan Cousins kot zli duh,pozab Ijona pa sta bila Thorez in Togliatti. A moram priznati,ko sem zadev= ni članek bral drugič,sem bil nekoliko pomirjen. A se čudim,dane dru gi razboriti bralci niso zakadili v dr .Sirca.	rp
V naslednjem je POJASNILO g.dr.Sirca:
"Zal mi je, da se je pisec gornjega pisma v zadnjem trenutku u = strašil mojo diplome.Res je,da se z gospodarstvom poklicno ukvarjam in da imam zato v debati vsekakor nekaj prednos ti, toda to 'je še en ra & zlog več,ugovarjati mojim trditvam,ker me to sili, da na ugovore odgo= vorim in trditve nadalje razložim.Le tako bomo mogli razbistriti poj= me in razkaditi utvare (verjetno tudi na moji strani) o gospodarstvu, zaradi katerih jo danes ogrožen mir na svetu. Ne smemo pozabiti, da ko munisti upravičujejo svojo diktaturo in svojo stremljenje za nasilnim prevzemom oblasti po vsem svetu s tem, da je gospodarski rod v nekomu= nističnih državah nepravičen in neučinkovit. Mnogi sicer komunistično metode nasilja odklanjaj o,kl^ub temu pa so skladajo z njimi v nekate= rih nazorih glede gospodarstva, kar seveda do neko mero krepi komuni= stično kritiko svobodnega gospodarskega sistema.
Popolnoma se skladam,da je v slovenščini "dobiček" boljši kot pa "profit".Vendar so uporabil to'besedo in jo bom tudi v bodoče v.takih zvezah,ker to besedo dosledno uporabljajo marksisti in kor prav ta bo seda opozarja, odkod gonja proti dobičkom v bistvu prihaja.
Opravičevanj e,ida je laik, ni potrebno,ker piščeva vprašanja ka= žejo,da so za gospodarske probleme inteligentno zanima in to je več kot dovolj.
Seveda so predpogoj investicij prihranki, t.j.vzdrževanjc od po trošnjc, toda predpogoj prihrankov sov veliki meri dobički.Kakor je pisal Keynes, jo "nagnjenje k hranjenju" (propensity to saving) pov= prečno tem večje,čim večji dohodek kdo ima.Da je temu ros tako,j c najbolje razvidno iz dejstva, da v Britaniji razdeljeni dobički znese jo približno 5°/o družbenega produkta po stroških faktorjev, a jih polo vico talcoj spot in ves tira j o,'tako da znesejo investicije iz dobičkov skoro eno četrtino vseh investicij. Druga četrtin . investicij priha= ja iz nerazdeljenih dobičkov, tretja od države,četrta pa od prihran= kov iz delovnega razmerja ali zaslužkov samostojnega poslovanja. Pri tem so deleži različnih kategorij dohodkov v družbenem produktu: iz delovnega razmerja 68$, od hišne in zemljiške lastnino ter samostoj= nega poslovanja 14$» dobički državnih podjetij in ustanov 4$. Vse te številke veljajo pred odštetjem amortizacije in pred obdavčitvijo.
Obe te obremenitvi morata spremeniti procente v prid dohodkom iz de= lovnega razmerja. Na slepo bi dejal, da od razpoložljivih dohodkov (^t.j.od dohodkov minus davki in minus amortizacija) odpade na mezde in plače 80$, na najemnine in dohodke od samostojnega poslovanja 10$ in na dobičke ca 10$. Seveda nobenega od zgoraj navedenih odstotkov fte smemo vzeti preveč natančno,ampak izražajo le tendenco. Od dobič= kov (razdeljenih in nerazdeljenih) gre nazaj v investicije nekako 3/4.
To je pa le ena stran problema dobičkov. Dobički ne prispevajo samo glavnega dola novih investičij,ampak tudi kažejo,v katero smer je treba investirati,če hočemo kar najbolj povečati narodni dohodek in kar jnajbolj še zadovoljiti potrebe. Öe ni dobičkov, nima tudi nih= Če ( vštevši hranilce med delavci) interesa vlagati v najbolj donosna Podjetja. Seveda pri oceni, katera so donosna, ne igrajo vlogo samo dobički,kakršni so sedaj, temveč ocena bodočega razvoja povpraševanja in s tem dobičkov. Taka ocena je pa potrebna v vsakem gospodarstvu, kapitalističnem in socialističnem, čc hočemo proizvajati za potroš= njo ne pa zaradi proizvodnje same,kot tako radi delajo komunisti.
V	zadnjih letih se je tudi pokazalo, da je s poviševanjem mezd nemogoče zmanjšati dobičke. Kolikor'se mezdo povečajo nad produktiv= nost, to preko povišanja con avtomatično poviša dobičke. Delavci da= nos ne morejo več odvzeti delničarjem ali podjetnikom njihovih dohod kov, delavci stavkajo in povišujejo plače samo še drug proti drugemu. Smešno je, čc danes industrijski delavci podpirajo zahteve bolniških sester po višjih plačah. Bolniške sestre imajo danes sorazmerno talco nizke plače, ker so industrijski delavci s svojim neprestanim poganja njem plač navzgor pustili vse os tale,ki se ne morejo posluževati stavk, daleč za seboj. Plače bolniških sester se lahko povečajo samo na račun plač. ostalih zaposlencev.
Najboljši dokaz, da je res talco, je v tem, da so podjetniki po= večanju delavskih plač komajda še upiraj o.Vq^o namreč, da se bodo so= nezmerno z nominalnimi plačami povečali tudi nominalni dobički in da bodo na koncu vsi na istem kot prej razen tis tih,ki ne morejo izsili ti nominalnega povečanja plač kot n.Pr.bolniške sestre in drugi jav= ni uradniki. Povečanje nominalnih plač pa dela skrbi vladi, ker pov= zroča inflo,cijo in s tem slabšanje položaja Britanije na svetovnem tržišču.
V	tej zvezi sem se zaletel v Cousinsa in ne v Thoreza ali Togli
attija,ker tema dvema kot komunistoma splon ni za gospodarski napre= dok ampalc za komunistične politično koristi,ki jima služita tem bo = lje,čim večja jo inflacija in s tem-zmeda. Cousins pa jo demokrat in torej tudi ne bi smel biti doktrinär. Lahko bi že pogruntal,kako go= spodarstvo poteka.	• < L .S IRC
+ IVAN RUDOLF
Tržaška "Demokracija" je izgubila svojega odgovornega urednika,Slov demokratska zveza pa svojega agil nega sodelavca. Dne 4-»maj a se je Po težki bolezni poslovil od tega sveta prof.Ivan Rudolf,doktor eko nomije, ki se je pred fašizmom u= niaknil v Jugoslavi j o, po drugi voj hi pa vrnil v svojo Primorsko,kjer je v hudih časih rdečega sovraštva Poučeval slovensko mladino na Trg akademiji in obenem s prijatelji gradil slovensko demokratično gi= kanje. Bog mu bodi dober plačnik!
Dne 27.maja bo v goriški stolnici hstoličen novi nadškof msgr.irdiej Pangrazio,sedanji škof v Livornu.
NADŠKOFOV JUBILEJ
V beograjski stolnici Kristusa Kralja so 29.aprila svečano pro= slavili šestdesetletnico duhov = skega posvečenja in petindvajset letnico škofovstva beograjskega nadškofa dr.Josipa Ujčiča.Poleg zagrebškega nadškofa je bil pri= šoten tudi ljubljanski nadškof dr.Anton Vovk.
Dan preje jo bil sprejet v zvez= ni komisiji za verska vprašanja predsednik škofovskih konferenc nadškof dr.Pran j o Šepor.Razprav= Ijala sta o ureditvi nekaterih visečih vprašanj.
Izšel je novi Slovenski pravopis, zelo dopolnjena in razširjena iz daja pravopisa iz 1.1950.
LJUBO ŠIRC;
OBSOJEN NA SMRT
(Po angleškem Izvirniku priredili sodelavci KLICA TRIGLAVA)
29. julij a 1947 se je v Ljubljani pričel proces proti ''Nagodetovi skupini'1 štirinajstih obtožencev,, obdolženih vohunstva tn zločinov proti narodu in državi. Drugi na listi je bil Ljubo Sire, katerega je bremenilo prijateljstvo z angleškim konzulom in potovanja v Beograd ir. Zagreb, kjer se je bil sestal z Dragpljubom Jovanovičem, Šutejem in dr. Jančikovicerm.
-U;: Ü-...	s;-. O r;.
Po otvoritvi procesa in branju obtožnice; so me' vtaknili v celico na sodniji in Ambrož, ki me je obiskoval, da bi me obdržal v pravem razpoloženju, mi ni hotel povedati o poteku razprave. Zadnjega julija sem zvečer zgodaj zaspal in ko sem se sredi noči nenadno zbudil, je stal ob postelji Grkič, polkovnik OZNE iz Beograda. ‘'Obljubil sem ti,da pridem, predno boš stal pred sodiščem'', je rekel in me odpeljal v pisarno v pritličju. Sedla sva na veliko rdečo zofo.
“Dobro izgledaš,1' je dejal. 'Ali se dobro počutiš? E, slušaj sada, Ljubo. Jutri“, pogledal je na uro, “danes tetbo sodišče zaslišalo. Ali se spomniš, kaj sva govorila o. DragoLjubu Jovanoviču?“
. “Da.“
“Bral sem, kaj si zapisal o njem. To je bilo dobro, a ni bilo dovolj. Tožilec ti bo zastavil štiri vprašanja: najprej te bo vprašal,ali je Jovanovič vedel za vašo skupino v Ljubljani.“
“Seveda je vedel, saj je hotel organizirati združeno opozicijo.“ “Pusti ti to opozicijo. Nato te bo vprašal, če se je zanimal za politični položaj v Sloveniji.“
“Seveda se je, saj je bil politik.“
Grkič je iztegnil tretji’ prst: “Nato te bo vprašal, ali si povedal Jovanoviču, da poznaš angleškega konzula,“
“Tega mu nikoli nisBm povedal,“ sem ugovarjal.
“Ljubo, igraš se s svojo gla.vo,“ me je zavrnil Grkič. “četrto vprašanje bo, ali je Jovanovič vedel'za vaše zveze s Koroško.“
“Kako naj bi vedel, ko sem ga zadnjič obiskal aprila, za zveze s Koroško sem zvedel pa šele septembra lani?“
“Prav, prav, pa naj te obesijo.“ 1 “To vendar nima smisla.“
Grkič se je hitro odločil’ “če je tako, te bo vprašal, ali se je Jovanovič zanimal za dejavnost jugoslovanskih emigrantov“. Nato je poudaril: “Nikar ne misli, da sodišče sploh kaj odloči. Vse odloči partija. Če boš storil, kar sem ti rekel, ne boš obsojen na smrt; a sicer boš“. Zagotovil mi je, da bodo ostali obtoženci izključeni od razprave in da bodo tudu izključili radijski prenos.'
Prosil sem ga, naj izpuste očeta, ki da ni nič storil. Grkič je iz' javil, da je to politično nemogoče; zato bo obsojen, a bo kmalu izpuščen. Segel mi j e v roko in naročil pazniku, naj me odpelje.
Naslednje jutro so me zgodaj zbudili, kajti zaradi vročine je sodišče zasedalo že ob sedmih. Paznik me j e odpeljal po dolgih hodnikih in stopnicah do dvorane. Vprašal me je, če sem nervozen, češ da mora biti zelo neprijetno nastopati pred tolikimi ljudmi. Toda to me ni niti najmanj motilo. Ko sva postala pred dvorano, sem skozi zaprta vrata slišal, kako je tožilec predlagal, naj bodo soobtoženci izključeni od zaslišanj. Vse je šlo po načrtu. Polkovnik Grki-č je sedel v prvi vrsti, ko so me privedli v dvorano.
Postavili so me pred sodnika in predsednik je pričel zasliševanje, “Ali priznate pravilnost vaših izjav, podanih med zasliševanjem?“ Nisem imel poguma zanikati, pa sem pritrdil.
“Ali se počutite krivega?“
“Počutim se krivega, a se ne zavedam svoje krivde“, sem odgovoril v skladu z načinom, katerega sem nehote ubral, da sem v prvem stavku nekaj potrdil, v drugem pa sem isto stvar takoj spet zanikal. Ko pišem
tet e'"Spomine, imam pred sabo 3LOVRNSKI POROL RVALEC, ki je mojemu zasliševanju posvetil poldrugo stran s kričečimi naslovi in podnaslovi<. Tako predsednik sodišča kot javni tožilec sta se posluževala enostavnega načina. Zastavljala sta mi vprašanja, na katera naj bi odgovarjal z da ali ne. Ce sem poskušal pojasnjevati, sta me prekinila in me pozvala, naj odgovarjam na vprašanja. Tako sta me pehala od vprašanja do vprašanja skozi celo obtožnico. Tudi vsa vprašanja o Dragoljubu Jovanoviču so prišla na vrsto, prav kot je rekel Grkič, le da jih je tožilec precej raztegnil.
Potrudili so se, da bi me osmešili. Stal sem pred sodniki, a tožilec ml je stavi jal vprašanj a za hrbtom. Ko sem so nehote obrnil proti njemu, me je sodnik strogo posvaril ''Obtoženec, obnašajte se dostojno' he obračajte hrbta sodnikom,'1 Občinstvo je pokalo od smeha. Zasliševali so me tri ali štiri ure. Branilci niso postavili niti enega vprašanja.
Naslednjega popoldneva so mo še enkrat odgnali v dvorano na soočenje s prof.Furlanom. Pozdravila sva se z očmdu Tožilec naju je postil zaradi poročila o narodnoosvobodilni borbi, katerega jo prof.Furlan pripravil na željo zastopnika Ameriškega Rdečega Križa, jaz sem mu pa pomagal. Končno poročila sploh nisva izročila, ker sc nama je zdelo preostro, a tožilec se za to ni zmenil. Z glasom* ki sc je tresel od jezo, je bral' poročilo o komunističnih svinjarijah, Se občinstvu so je stvar pričenjala zdeti smešna, ker jo- poročilo dobro zadelo resnico. Prof.Furlan se je nasmehnil., jaz pa sem bil srečen, ko so me spet gnali v celico.
Nato se nekaj dni sploh nič ni zgodilo. Pričenjalo mo: je skrbeti, a Ambrož mi je povedal, da jo bil proces prekinjen, kor bo tožilec raztegnil obtožnico še na bivšega ministra Snoja, Res so nas 7,avgusta vse obtožence privedli v sodno dvorano, da bi poslušali branje obtožnice proti Snoju. Dolžila ga.je, da je obiskoval svoje predvojne politične prijate-fje in razpečaval ob rokovalno gradivo, kot na primer članek Bogdana Radiče o Jugoslaviji in ''koristnih budalah'', objavljenem v READER' S DIGEST i-n knjigo Georga Orv/ella ''Živalska farma''. Nato so nas spet odpeljali v celice, Snoj pa jo ostal pred sodniki.
Tistega popoldneva^sem so šc enkrat znašel v sodni dvorani. Uprizorili so tajno sejo sooišea, da bi občinstvo mislilo, o kako strašnih državnih tajnah je bilo govora. V resnici pa jo tožilec bral listo vseh Amerikancev, Angležev in Francozov, ki so po vojni kdajkoli obiskali Ljubljano, in me jo vprašal, koga sem poznal. Poznal sem večino teh oseb, kar je bila grda obremenilna okolnost.
GU, da so Potrudil, vprašanji zmerjal z
Ko je tožilec odnehal, je za besedo prosil dr.Žirovnik, branilec mojega očeta, in me jo vprašal, ali sem zares kradel očetove dokumente od doma in iz urada. Prcdno sem lahko ponovno zanikal, da bi kdajkoli kradel očetove dokumente, jo javni tožilec skočil na noge in zavpil; :'Tako si tajnega zasedanja nisem predstavljal-''
Hont sc je čudno zdelo, a šelečez dol^a leta som bral v.POROCEVAL-očetu rekli, da sem krajo dokumentov priznal. Tožilec se je da mu zasliševanj e_ne_bi spet ušlo-iz rok. Obsipal me je z o navodilih, ki naj bi jih prejemal od tujih agentov, in me izdajalcem in vohunom, kep mu nisem mogel ustreči in naslikati vohunske mreže, ki ni obstojala,
Naslednjega dno, v petek, so pričeli z branjem dokaznega gradiva. Obtožence so vprašali, ali želo dodati k listi dokumentov. Molčal sem,
-er si nisem bil na jasnem, ali se jo sploh vredno zagovarjati. Mod odmorom som prvič, odkar sc jo pričel proces, govoril s svojim branilcem,
A mi jo rekel, naj se le branim, a da mi on ne moro pomagati, ker sem , sam svojo sreče kovač. Sledilo jo dolgo branje dokumentov, med kate-rimi jG bil osebni dnevnik dr.Nagodeta, ki kajpak ni bil naranjon javno-SU in je vseboval nekaj neljubo odkritosrčnih beležk o drugih obtožen-ct-h. Brali so naša medvojna poročila, sporočila na Koroško, “naša pisma zavezniškim poslaništvom in colo nismo Kardelju je bilo obtožno gradivo. rin?vlG5 f? j? razbesnilker so jo obtoženi Kavčnik drznil pisati Edvardu .Kardelju tn izjaviti, da je marksizem zastarel, medtem ko se je sam. pA^:rja,lAT z zLo£inskimi dejanji. V dvorani so ploskali, kot piše SLOVENSKI 1okoiEVALEC. OP zaključku jq predsednik sodišča izjavil, da je sodišče Qcbilo mnogo pisem od. delavskih in masovnih organizacij, ki so: obsojale nase početje in zahtevate strogo kazen.
Branje dokaznega gradiva se je nadaljevalo drugega dne. Na moje veliko presenečenje so napadli mimogrede tudi generalnega vikarja škofa Vovka, češ da ga je obiskal eden od obtožencev, Hribar. Predsednik sodišča je končno izjavil, da je sodišču vse jasno in da je pripravljen podati sodbo. Javni tožilec jev zaključnem govoru opeval narodnoosvobodilno borbo in velike žrtve, ki so padle za svobodo in srečnejšo bodočnost._ Prav to smo po njegovih besedah obtoženci hoteli uničiti s svojim zločinskim početjem, kajti bili smo zarotniki, ne opozicija; naš cilj je bila tuja intervencija. Neodvisnost Jugoslavije smo hoteli prodati zapadnim zaveznikom prav tako, kot smo med vojno sodelovali z okupatorjem. Za •vse to početje slovenščina ne vsebuje dovolj ostrih izrazov, da bi mogla primerno označiti njihovo podlost, je rekel tožilec. Obregnil se je tudi ob vsakega obtoženca posebej. Meni je štel v slabo trdovratnost, s katero sem skušal olajšati svoja prvotna priznanja. Prof.Furlan pa je s svojo obrambo pred sodiščem pokazal, da kot vohun in tuji agent do zadnjega ostane na protiljudskem stališču.
Branilci niso imeli kaj povedati. Moj advokat je dejal, da sem bil zelo živčen zaradi predvojne jetike in da me je zapeljal dr.Nagode. A obema branilcema prof.Furlana, dr.Ravnikarju in dr.Ražmu, sem bil zelo hvaležen. Dr.Ravnikar je bil star mož. Vsekakor je čutil dolžnost, da se potegne za starega prijatelja in za nas vse. Nisem se mu mogel zahvaliti) ker je umrl, preden sem prišel iz zapora, Dr.Ražem je poudaril, da nihče ne more zanikati zaslug prof.Furlana za narodnoosvobodilno gibanje. Tožilec je po govorih branilcev ponovno skočil na noge in v divjem govoru ozmerjal vse obtožence in še posebno napadel advokate,	^	■
SLOVENSKI POROČEVALEC o obrambi ni poročal, pač pa je čez štirinajsi dni napadel ''nekatere odvetnike'1, posebno dr Ranča in dr.Ravnikarj a,ker da so poskušali prikrivati resnico pred ljudstvom, čigar občutek pravice je-bil zaradi tega razjarjen. Kajti naloga obrambe je, da pomaga tožilcem dognati ''resnico1'.
Javni tožilec je tudi prebral pismo, katerega je dr.Nagode poskusil poslati svoji materi iz zapora. Bil je vdan v usodo. ''Fred Tabo je samo še nekaj let življenja,'1 je pisal dr.Nagode svoji materi, ‘'jaz pa ne morem živeti v svetu, kjer so se uresničile moje nahujše slutnje'1. Bil je prepričan, da ga bodo obesili, kot mi je nekajkrat prišepnil med obravnavo.
Po tožilčevem govoru je predsednik sodišča pozval obtožence, naj podajo zaključne izjave. Dr.Nagode je rekel, da nas lahko obtožij o,česar hočejo, a celo javni tožilec se nam ni drznil očitati, da smo bili plačani za svoje početje. Jaz sem pripravil kratek govor že pred nekaj dnevi, ko sem opazil, da j e obramba nemogoča in sem se hotel opravičiti vsem, katere sem potegnil v težave» Na kratko sem zato rekel, da ''se oproščam vsem, katere sem razočaral'1 in sem zanikal, da bi bil kdajkoli fašistični ovaduh. Prijatelji in znanci so se čudili in si niso znali razložiti te izjave»
Prof.Furlan je vstal, izjavil: “Nisem vohun!'1 in spet sedel. Ga.Ho-cevar je ponovno zanikala, da bi pripravljala atentate na Tita in druge voditelje. Kdor je videl ubogo staro učiteljico, je moral videti, kako je bila obtožba neumna. Moj oče je izjavil, da ni mogel izdajati tajn, ker j ih v tekstilni stroki sploh ni bilo» Predsednik sodišča je zaključil obravnavo z napovedjo, da bo sodba objavljena čez tri dni
(Dalje)
KLIC TRIGLAVA je edini slovenski politično neodvisni list.Izhaja okoli 20.v mesecu, izdaja ga pa "Slovenska Pravda",združenje demokratičnih in svobodnih Slovencev. Samo članki,ki so podpisani od izvršnega odbora , predstavljajo njeno mnenje. Urednik: Dušan Pleničar. = Poverjeniki:Ti= ne Kremžar, 11047 - 110 St., EDMONTON,Alberta,Canada. - Pavla Miladi = novič, 12 Oxford Road, Ingleburn, N.S.W.,Australia. -Naročnina: 24/-, /3.50; NF 12; M 13.-; Sch 40.-; Lt 2000.-; LA 1.10.0 na leto za na = vadno dostavo; dvojna cena za letalsko dostavo.
Uredništvo:	Uprava:
76, GR A Eti E ROAD, ENFIELD, Middx. (England) BM/TRIGLAV, LONDON, W.C.1,
OD MESECA DO MESECA
napake pa take
Na zborovanju v Splitu 6. maja je Tito govoril dobro uro q napakah, ki so sko naj izključno "subjektivne" in so zanje odgovorni komunisti. Čeprav več ne zapovedujejo, bi morali komunisti še vedno usmerjati razvoj socializma, a so nekako izgubili vodilno vlogo. 0 napakah je razpravljal Izvršni komite CK ZKJ, ki rie bo sedel križem rok, je poudaril Tito. Nič ga ne moti, če nekateri rečejo, da komunisti spet zategujejo uzdo.
V gospodarstvu je Tito naštel sledeče napake:
(1)	pretirana vlaganja - vsaka komuna hoče imeti tovarno, a preveč enakih podjetij ne prinaša dobička in bo treba nekatere zapreti. Plani investicij so bili večkrat prekoračeni, včasih so bili napačni.
(2)	razdeljevanje sredstev - banke, ki bi morale sredstva pravilno usmerjati v najdonosnejše struge, slabo poslujejo ih se puste podkupiti.
(3)	razlike v plačah - direktorji v nekaterih podjetjih zaslužijo 20-krat več kot najnižji delavci in ko dele dobiček, dobe tisti na dnu 2000 dinarjev, tisti na vrhu pa tudi 100.000 dinarjev.
(d) potovanja v tujino - prepogosta, predolga in predraga potovanja so nepotrebna ih bi jih morali omejiti sami kolektivi.
(5) nemoč kolektivov - voditelji v podjetjih se včasih povežejo s predstavniki ljudskih oblasti, nakar so delovni kolektivi brez moči. Take voditelje je treba na gnati iz podjetja.
(S) tuje podkupovanje - trgovski zastopniki v tujini prejemajo od tujcev darove, za katere mora plačati skupnost. Po tujih bankah obstojajo črne vloge, katere je težko odkriti.
(7)	razkrivanje tajnosti - tujci zvedo preveč jugoslovanskih gospodarskih tajnosti in bo treba s poostrenim zakonom zavezati jezike.
(8)	zatiranje kritike - kritikantstvo je slabo, a pravična kritika je dobra in po trebna. Vendar po podjetjih odpovedujejo delavcem službo’, če po pravici kritizirajo delovanje vodstva. Tito sam dobiva mnogo pritožb in ne more razumeti, da celo komunisti uganjajo take reči.
(9)	dviganje cen - slaba organizacija oskrbe in tržišča dovoljuje podjetjem, da se ženejo za dobičkom bolj kot kapitalisti. Trgovci drže blago v skladiščih, da bi Ustvarili pomanjkanje in dvignili cene, a blago se kvari.
(10)	posredništvo - posredniki ne delajo drugega, kot kupujejo od;proizvajalcev In prodajajo odjemalcem, a posnamejo smetano v obliki 20 ali 25?£ dobičkov.
vil) omejena tržišča - republike se zapirajo v lastna lokalna tržišča, kar povečuje zmedo v oskrbovanju in se razrašča v politično nezadovoljstvo.
(12)	prodaja pridelkov - zaradi slabe organizacije odkupovanja poljedelskih pridel kov j® oskrba slaba in je čebula, na primer, dražja kot zlato. Organizacijo prideT lovanja in preprodajo morajo prevzeti velika podjetja ter uporabljati hladilnice.
(13)	zunanja trgovina - število podjetij je preveliko (od 500 je narastlo na 540 v dveh letih kljub Titovi kritiki); pode se za hitrim zalužkom, ne ustvarjajo si potrebnega ugleda v tujini in povzročajo celo politično škodo po afriških deželah.
(14)	nepotreben uvoz - jugoslovanski zunanji dolg znaša #800 milijonov (£286 milijonov ali 600 milijard dinarjev) in zato je treba uvoz omejiti, čeprav so izdelki v tujini včasih cenejši. Zato so tudi prepovedali uvoz avtomobilov. Na zadnji dan prostega uvoza je 2000 avtomobilov čakalo na meji.
Tito je izjavil, da se je nabralo mnogo grehov in da se jih bodo mogli znebiti le postopoma. Demokracija mora biti za vse enaka in ne le formalna, ampak tudi v trebuhu. Delovni kolektivi se morajo posluževati svojih pravic in skrbeti za red. Nesmisel je, da nekateri groze s stavkami. "Proti komu bo stavkal? Proti samemu se hi J" Poskrbite, da ne pride do samovolje direktorjev, je rekel Tito, in se obrnit¥ na nas voditelje, ki smo odgoverni. Da bi preprečili apatijo med delavci, bodo z zakonom določili delež delavcev pri dobičku. Delavsko samoupravljanje je treba pri lagoditi novim potrebam.
V nekaterih republikah je prišlo do političnega nezadovoljstva in nepravilnosti kot posledicah kulturnega razvoja. Nekateri "brskajo po nekašni svoji zgodo-vini" in pozabljajo na socialistično skupnost in na skupno jugoslovansko sociali -stično bodočnost. Niti ena od republik ne bi nič pomenila, če ne bi držali skupaj. Te bomo kratili narodnih pravic, da vsak goji svoje tradicije, a ne bomo dovoljeva ü razbivanje bratstva in edinistva, je rekel Tito. Buržoazni pisatelji in zlobni elementi pišejo v časopise in imajo razdiralen vpliv celo na komuniste in mladino.
j V poljedeljstvu smo dosegli.lepe uspehe le v socialističnem sektorju. Da bi zagotovili dovolj prehrane za celo Jugoslavijo, je izjavil Tito, moramo razširiti ta sektor in prepričati kmete, da obdelovanje majhnih posestev ni donosno, čeprav ne bomo obnovili kolhozov. Treba je tudi razdeljevati fonde za kmetijstvo od spodaj, in ne od zgoraj, ker se sicer veliko denarja izgubi v bankah.
Tito je napovedal zakone o družbenem nadzorstvu v trgovini, o nadzorstvu cen, o gospodarskem kriminalu (tako da ne bo več mogoče zaslužiti 6 ali 7.milijonov dinarjev z dvemi leti zapora), o pokojninah (ker so socialne dajatve narasle na 400 milijonov dinarjev letno), o zunanji trgovini, o razdeljevanju čistih dohodkov in o družbenem knjigovodstvu. Skrbno in počasi pripravljajo novo ustavo, da bi prepre čili vsakršno luknjo, ki omogoča napake,. Kajti mogoče je izigrati zakon, je priporo nil Tito, ni pa mogoče izigrati ustavo. Dplo je oočasno, ker je. lažje pokvariti kot popraviti. Poleg vseh ukpenov na je potrebno nadzorstvo delovnih ljudi. Ce kdo v vodstvu ne odgovarja, ga je treba nadomestiti.
Zunanje politike se je Tito le na kratko dotaknil. Obsodil je jedrske, poskuse
ki so škodljivi za sedanje in bodoče generacije. Za Amerikanci, ki so izvršili 180 poskusov, bodo nadaljevali eksplozije tudi Sovjeti, ki so jih do sedaj izvršili 100. "Nek" ministrski predsednik je izjavil, da se bosta s predsednikom republike prizadevala za prekinitev poskusov. Zakaj hudiča jih zdaj no prekine? je vzkliknil Tito. Zaradi tega položaj ni rožnat in je borba za mir in razoroževanje težka.
Na gospodarskem torišču je položaj težak zaradi skupnega evropskega tržišča. Neopredeljene dežele Evrope, Afrike, Azije in Južne Amerike se morajo posvetovati, kako bi si pomagale zaradi zapostavljanja na zaprtih tržiščih in kako bi povečale medsebojno trgovino. Prav zaradi zunanjega položaja je potrebna štednja in notranja edinost, je zaključil Tito.
Ukrepi Zveznega Izvršnega sveta
Zvezni Izvršni svet je 13. aprila sprejel ukrepe za stabilizacijo tržišča in navodila za izvajanje določb o razdeljevanju čistega dohodka. G-ospodarske organizacije morajo poravnati dolgove v enem mesecu. Da bi se znebile blaga, ki leži po skladiščih, a je povpraševanje zanj majhno, lahko organizirajo razprodaje in odpišejo izgubo. Zvezni Izvršni svet je odločil, da zmanjša izdatke iz zveznega proračuna za 12.500.000.000 dinarjev in investijske stroške za 18 milijard dinarjev. Obenem je povečal davek na promet od p- do 1%} izvzeta je trgovina na drobno in vsa živila. Priporočil je tudi, naj letos ne grade upravnih poslopij.
Navodila o razdeljevanju čistega dohodka v gospodarskih organizacijah določajo splošna merila, po katerih naj bi delili dohodke na osebne prejemke in fonde podjetja. Postavljajo celo vrsto komisij, ki nadzorujejo razdeljevanje.
Osebni prejemki naj bi se povečali v skladu z (l) dvigom živijenskih stroškov, ICffo v letu 1961 in 5^ v letu 1962; ter (2) dvigom proizvodnje zaradi naporov delav cev in povečane storilnosti. Osebni prejemki naj se ne povečajo, če zasluži pod -jetje več denarja zaradi povišanja cen, znižanja davkov ali podobnih razlogov, za katere delavci nimajo zaslug.
Ljubšo Arsov je povedal zvezni skupščini, da ta določila ne omejujejo delavskega samoupravljanja in samostojnosti kolektivov; postavljajo le splošne družbene okvirje, v katerih se vsako podjetje giblje po mili volji.
Nova ustava
Kardelj je razložil zvezni zkupščini 7. aprila, da je bil rok za izdelavo nove ustave prekratek, ker komisija ne hotela hiteti s tako važnim poslom. Rabili bodo največ eno leto, da bi sprejeli ustavo po razpravi v javnosti in v skupščini, kjer bodo predložili osnutek junija letos. Štiriletni mandat sedanje skupščine je potekel; da bi re izognili ponovnim volitvam po sprejetju nove ustave, je skupščina raztegnila sedanji mandat za največ eno leto.
Ustave bo (l) uvedla posredne volitve v vse skupščine; edino občinski odbori bodo voljeni neposredno; in (2) "nepomembno" spremenila položaj republik in poveča la njihovo odgovornost.
Londonski TIMES je pripisal zamudo nasprotstvom med zagoverniki centralizma pri gospodarskem razvoju in zagovorniki povečane samostojnosti republik.
IVAN STANIČ