"Authorized as second class mail. Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI R» AKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3 00
Za pol leta........................... t.75
• -1. •		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		
Let. 6. št. 256.	Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MARCH 17TH. 1948.	Price Se.	Vol. 6. No. 256.
FASISTICNI 5 MILJ ARD
GEN. FRANKO NAJ MARSHALL-OVEGA
BI DOBIL POSOJILA
NOVO OŠIŠČE SE SNUJE
>
Brusel, Belgija, (AP) — Delegati Vel. Britanije, Francije'in treh Benelux držav so sprejeli popolni načrt Zahodno-Evropske Zveze, za ustavitev komunizma.
Načrt,, kadar bo potrjen bo vezal Luksemburg, Britanijo, Francijo, Belgijo in Holandijo za skupno "obrambo proti napadu v Evropi". Besedilo pogodbe se ne bo dalo v javnost. Konferenca je trajala teden dni brez udeležbe zunanjih ministrov omenjenih držav ali ekonomičnih in vojaški hizvedencev, ker niso bili potrebni, kakor pravi poročilo.
Novo ošiče naj bi trajalo samo 50 let, to je razmeroma mnogo krajša doba kot sta si jo vzela Hitler in Musolini. Staro osišče namreč naj bi trajalo 1000 let, a na srečo človeštva je trajalo le nekoliko strašnih let.
Sovjetski časopis "Izvestja" je poročal; — da je konferenca v Bruselju zarota proti miru v Evropi in ima namen zbobnati skupaj vse kar je za Marshall-ov plan, ki je naperjen proti Sovjetski zvezi. Ta zveza predstavlja nadaljni načrt spremeniti zapadno, Nemčijo v vojno bazo za napad na Sovjetsko zvezo in bo dala odrpte roke Združenim državam za vmešavanje v notranje zadeve za"hod-no-evropskih narodov.
ČLANI PARLAMENTA VEL.
BRITANIJE ZA ZDRUŽENO EVROPO
London: — Sklicanje konvencije, za spremenitev vse zapadne Evrope v eno državo je bilo predlagano 12. marca v britanskem parlamentu. Predlog je bil v obliki resolucije podpisan po 73 članih parlamenta, — petih političnih strank Vel. Britanije. Med podpisniki ni bilo važnih vladnih funkcionarjev. R.W.G. Mackay, član Labor partije, ki je bil podpisan na vrhu liste, je dejal, da bo resolucijo podpiralo nekako četrtino članov. Winston Churchill, voditelj opozicije in eden voditeljev podvzetja za združeno Evropo, ni bil podpisan, ampak je obljubil tej skupini, da bo zahteval en dan debate po tem vprašanju v parlamentu. Ta način zveze Evrope bi naj bila še bolj trdna, kot ona o kateri se je diskusiralo v Bruselju, kjer so isti dan Luxembourg, Holandska, Belgija, Francija in Vel. Britanija napravile načrt za'skupne ekonomične in politične akcije.
Resolucija predlaga, "demokratično" federativno Evropo, z "ustavo" ki naj bi temeljila na "principih" skupnega "državljanstva", politični "svobodi", in "zastopniški vladi", vključno tudi "človeške
PRAVICE DELAVCEV V NEVARNOSTI
Timmins: — Unijsko glasilo "Mine-Mill Union News" v soboto 14. marca kliče na delo v protest proti deportiranju unijskih organizatorjev iz Kanade.
"Pozdravljeni!" — pravi glasilo — "Namen tega poziva je vzpodbuditi vsak Lokal in vsakega lokalnega unijske'ga člana^ da ogorčeno protestira proti sedanjemu zloglasnemu in krivičnemu programu deportiranja ameriških organizatorjev po vladi Ottawe. Ali mi je potrebno pripomniti, da je bil ta satanski program pripravljen in vzpodbujan po lastnikih rudnikov v namenu, da razbijejo našo veliko unijo. Seveda ne! Radi tega kličem vsem "članom naše unije, da javno in takoj protestirajo proti deportaciji ameriških, ali kateri kolih unijskih zastopnikov. Aktu j te takoj! Brzojavite ali pišite vašemu članu parlamenta in premierju v Ottawo še danes."
Tako se glasi brzojav, ki je bil poslan na vse Lokale UMMSW unije v Kanadi po R.H. Carlinu, ki je član odbora in direktor 8. dis-trikta UMMSW unije v Kanadi.
Iz British Columbije so unije že poslale proteste na vlado v Otta-wi v katerih so ogorčeno protestirale proti peklenski nameri, prepovedati mednarodnim zastopnikom unij prestop v Kanado. Ravno isto je storil Lokal 240 v Kirkland Lake.
pravice".
"Ustava" naj bi imela moč nad stvarmi kot, zunanje zadeve, armado, valuto, carino, planirano produkcijo, električno industrijo in promet.
Resolucija priganja zapadno-ev-ropske vlade, da skličejo konvencijo čimprej mogoče in sestavijo izbrano zastopništvo iz raznih parlamentov, da bi izdelalo tako "Ustavo".
Za silo naj bi se takoj upostavil Zapadno-evropski Svet v katerem naj bi bilo zastopanih vseh 16 Marshall-ovih držav. Ta Svet naj bi bil neprestano pripravljen pod-vzeti skupno akcijo.
To resolucijo je podpisalo 40 članov Labor partije in vseh 24 konservativnih članov parlamenta.
GEN. FRANKU 5 BILJONOV
DOLARJEV ZA BOJ PROTI KOMUNIZMU
Pariš; 15. marca (CP) — Predlagano je bilo, da se k 16. Mar-shall-ovim državam vključi tudi zahodna Nemčija in Španija katera naj bi bila deležna 5. biljonov dolarjev posojila. Dodatek teh dveh držav, kakor se predlaga v Parizu na zasedanju 16 Marshalovih držav bi pomenilo, da bi bila vsa za-padna Evropa v fašističnem osišču.
Nemški zastopniki, ki so udeleženi na zasedanju, naj bi bili odločeni kod "atomski izvedenci". "British United Press" poroča, da je Bevin izjavil svojo pripravljenost sodelovati z fašističnimi in polfašističnimi državami. To je tudi prvič v zgodovini, da se Britanija vodi po poti v zvezo proti komunizmu.
Konferenca v Parizu se je začela 15. marca ob 3. popoldne ali (9. zjutraj E.S.T.) na francoskem zunanjem ministrstvu v palači Qai d'Orsey, pravi poročilo.
Zadeva Jugoslovanskega zlata pred ONZ
New York. — Gospodarski odbor Organizacije Združenih Narodov je na zasedanju, dne 2. marca, pričel z preiskavo pritožbe, ki jo je predložila jugoslovanska vlada proti Združenim državam ameriškim zaradi zadrževanja zlatih rezerv, ki so jih prejele leta 1940, od jugoslovanske narodne Banke.
Jugoslovanski predstavnik Dr. Vilfan je izjavil, da je Amerika z odklonitvijo izročitve zlatih rezerv škodovala gospodarskemu razvoju Jugoslavije in s tem zadržala izboljšanje življenskega standarta. Tako postopanje je popolnoma v Nasprotju z Carterjem Združenih Narodov, kateri navaja, da edino člani Organizacije Združenih Narodov lahko odločijo med seboj v obeh razlogih, to je, kolektivno ali pa tudi posamezno v izboljšanju življenskega standarta.
Vprašanje ki je bilo predloženo po Jugoslaviji, se ne tiče samo ene ali dveh držav, ker zadeva na razpravi je neizpolnjenje obvez, katero je eden član organizacije obvezan na podlagi Carterja. Ne more se potem reči, da gospodarski in socialni svet nima pravice rešiti to vprašanje.
Vsako kršitev obvez kot so predpisane v carter ju, mora biti zadeva vseh držav ki so članice Združenih Narodov. Zavrajujoč Ameriški prigovor o nezmožnosti Sveta, da razpravlja jugoslovansko pritožbo, je Dr. Vilfan naglasil pomembnost zadržanega zlata za jugoslovan sko gospodarsko življenje.
Z ozirom na akcijo Združenih
Držav, jugoslovansko ljudstvo mora trpeti veliko pomanjkanje in ne more s še večjo hitrostjo slediti pot njihove obnove in izgradnje, kakor tudi ne more vzkladiti svojo delavsko moč in materijalnih virov do popolnega obsega.
Gospodarski in socialni Svet je obvezan ugotoviti, da zadrževanje jugoslovanskega premoženja prizadeva škodo jugoslovanskemu gospodarstvu in da se dvigne v obrambo Carterja kadar se njegove pogodbenosti krše.
Ob zaključku je Dr. Vilfan citiral neke točke, ki jih vsebuje Carter, v katerih se jasno kažejo dolžnosti Gospodarskega in Socialnega Sveta razpravljati vsako kršenje Carterja na polju gospodarskega in socialnega nepravilnega ravnanja.
Zastopnik Združenih držav je govoril takoj za Dr. Vilfanom in je poskušal zavleči odločitev z trditvijo, da Svet ni pravomočen razpravljati jugoslovanske pritožbe, toda je zastopnik pravnega oddelka tajništva Organizacije Združenih Narodov, Kern ovrgel ameriško stališče.
Na seji Gospodarskega odbora 3. marca se je razprava o tej zadevi nadaljevala v prisotnosti več delegatov.
Sovjetski zastopnik Arutinian, podpirajoč jugoslovanske zahteve, je naglasil dejstvo, da je jasno vsem članom gospodarskega Sveta, da je to zadeva narave gospodarskega spora in je vsled tega Svet pravomočen, da jo reši.
Nelogične izjave nekaterih zastopnikov so pokazale, da navzlic naklonjenosti in razumevanju do jugoslovanskih zahtev, so bili pri-morani pod pritiskom Združenih držav, glasovati proti jugoslovanskim zahtevam.
Ob zaključku je zastopnik Poljske, Lange, predložil resolucijo po kateri naj bi Gospodarski in Social7 ni Svet sprejel odločbo, ter predložil članski državi, da povrne zadržane rezerve, katere so bile naložene radi varnosti med zadnjo vojno po državah, ki so postale žrtve sovražne napadalnosti.
Vsled divjanja reakcije si je - Masaryk tragično končal življenje
Praga, (BUP—INS) — Dne 10. marca zgodaj zjutraj so našli Masaryka mrtvega pod oknom njegovega stanovanja. čehoslovaška vlada je oznanila njegovo tragično smrt z besedami:
AGENT ZLATIH BARONOV VRŽEN IZ UNIJE
Cetniki v taborišču napadli Jugoslovanskega častnika
Timmins: — Agent zlatih baronov, kateri je nedavno napadel Reid Robinsona, podpredsednika UMMSW unije, Henry Horovitz-a, in William Kennedy-a, češ da so komunisti ter predlagal, da se jih vrže iz unije na podlagi njegove trditve, je bil dne 14. marca izgnan iz unije.
Članstvo je namreč predlagalo, da se urad Ralph Carlina, ki je bil biznes agent v Local 241 zapre in njega izžene iz unije. Ralph Carlin naj čitatelji ne zamenjajo z Robertom Carlin, ki je predstavnik UMMSW-CIO v Ontario in član parlamenta Ontario.
Finska se je odločila za pogajanja z Sov, Zvezo
Helsinki: — AP — Finska se je odločila poslati delegacijo v Moskvo na pogajanja glede sklenitve prijateljske pogodbe skupnega sodelovanja in obrambe obeh držav.
Vladna izjava finske vlade se glasi; — Predsednik republike je danes (8. marca) potrdil sovjetski predlog za pogajanja, da se sklene prijateljska pogodba medsebojnega pomaganja med Sovjetsko zvezo in Finsko republiko. Pogajanja se bodo vršila v Moskvi.
Večina članov finskega parlamenta želi pogajanj, da se uposta-vi tesne prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo, da se prepreči reakciji, ki je zelo aktivna, da se Fin sko republiko pahne v neprijatelj-ske odnose z njenim iskrenim sosedom Sovjetsko zvezo.
Berlin, (Tanjug) — V taborišču za razseljene osebe "Mannheim" v Hamelnu, ki se nahaja v Britanski coni je bil 24. februarja s kamenjem napaden po druhali četnikov jugoslovanski častnik, poročnik B. Pavlovič, ki je dobil težke poškodbe na glavi.
Poročnik B. Pavlovič je obiskal taborišče z dovoljenjem britanskih okupacijskih oblasti, kamor je šel v družbi pomožnega poveljnika 39. oddelka razseljenih oseb, Col-lins-a, kateri je član medzavezniš-kega kontrolnega Sveta. Ž njima je bilo še več britanskih častnikov in zastopnikov, zastopnik mednarodne organizacije za begunce in ducat angleških častnikov, katerim je poveljeval oficir Jameson.
Ob napadu ni niti eden skih častnikov intervenir: ukrenil nekaj v obrambo pčirožfiika Pavloviča. Z lahkoto bi bili preprečili napad, kar je bila tudi njihova dolžnost, še več, niti eden od teh ni poskušal pomagati ranjenemu poročniku Pavloviču, ki je ob-lit s krvjo in napol zavesten dobil zdravniško pomoč šele po preteku 40 minut po končanem napadu.
Četniška banda, ki je napadla poročnika Pavloviča, je bila vodje-na po zloglasnem Božo Popoviču, ki je eden od morilcev jugoslovanskega podkonzula v Neapolju, Vic-ka Glunčiča.
Poročevalec Tanjuga pravi, da leži vsa odgovornost za napad na britanskih okupacijskih oblasteh, katerih častniki in vojaki niso pod-vzeli mere, da se napad prepreči, četudi so oni vedeli, da se je napad pripravljal.
Britanske okupacijske oblasti so zavlačevale z dovoljenjem za obisk v taborišče od 19. do 24. februarja, češ, da jim je potrebno preskrbeti varstvo, ker se lahko zgodi "napad" ob priliki obiska. Ko se je ta napad katerega so angleške okupacijske oblasti "predvidele" dogodil, niso ne častniki, ne vojaki storili ničesar v obrambo poročnika Pavloviča.
Britanske okupacijske oblasti niso do sedaj aretirale še nobenega napadalca poročnika Pavloviča in tudi ne kažejo nikakšnega namena za tako aretacijo.	, 7
Ameriška šviga švaga politika v Palestini
ZDRUŽENE DRŽAVE POSKUŠAJO ZAČETI NOVA POGAJANJA O PALESTINI
New York, (AP) — Andrej Gro-mikov je odklonil ponovno razpravljati delitev Palestine na konferenci velike četvorice. Sovjetski zastopnik je izjavil časnikarskim poročevalcem po završeni konferenci, — " da bi takšna pogajanja z Arabskimi in Židovskimi zastopniki dovedla samo do nadaljnih zapletljajev. Svoje mnenje je podprl s tem, da so že znane razmere med Židi in Arabci, kar je sedaj potrebno je samo da se načrt za delitev izvede.
On je dejal, da Združene države s svojo politiko, hočejo ponovno odpreti Palestinsko vprašanje od početka. S takim delom je pa gotovo, da se nikamor ne pride.
Združene države, so potom svojega delegata Warren Austin-a že dvakrat zadnji teden predložile posebno izjavo o njihovem stališču napram Palestini. Prva se je glasila, da so ZDA naklonjene federativni obliki Palestine, toda niso spremenile stališča glede delitve kot je bilo že sklenjeno z večino glasov članov Organizacije Združenih Narodov. Druga izjava pa že pove, da so Združene države zavrgle program Združenih narodov za delitev Palestine in da naj bi se začela nova pogajanja od kraja, v katerih naj bi se našla rešitev tega vprašanja tako, da bi bila Palestina razdeljena, toda v okviru gospodarske enote.
- Prezidijum narodne skupščine naznanja, da si je zgodaj zjutraj Masaryk svojevoljno končal življenje, ki je bilo vedno polno dela za svojo domovino in narod. On je že dalj časa bolehal ter bil slabega zdravja in se domneva, da je v trenutku živčnega napada skočil skozi okno na dvorišče svojega stanovanja. Na zunaj ni ravno kazal znake potrtosti. Okolnosti njegove smrti se preiskujejo.
Vidno je bil Masaryk zelo užaljen vsled propagande zapadne reakcije, proti novi vladi čehoslovaš-ke, kar je imelo brez dvoma vpliv, da se je odločil na samomor.
List "Mlada Fronta" (češki list) I poroča v svojem poročilu, da je radio poročilo iz Londona zadnji torek 9. marca resno učinkovalo na Masaryka, ker je v oddaji osebno napaden, češ, da je on (Ma-saryk) s svojim sodelovanjem z novo Čehoslovaško vlado zagrešil dejanje, ki ga je radio poročilo imenovalo "izdaja zapadne demokracije".
Diplomati so izrekli čehoslovaš-ki vladi svoje sožalje, med njimi tudi ameriški ambasador, Laur-ence Steinhart. On je izrekel svoje osebno sožalje in sožalje v imenu Združenih držav.
Poročilo Associated Press poroča iz Moskve, da je Sovjetska vlada poslala svoje simpatije čeho: slovaški vladi ob priliki tragične smrti Masaryka. Čehoslovaški viri poročajo, da je zunanji minister Sovjetske zveze Molotov poslal uradno, sožalne simpatije čehoslo-vaškemu ambasadorju, preko najvišjega zastopnika Sovjetskega zunanjega ministrstva.
Sovjetsko časopisje je poročalo novico o smrti Masaryka v obliki, kakršno je prejelo od uradne če-hoslovaške časnikarske agencije, kar je tudi najpravilnejše.
Ta postopek sovjetskega časopisja daleč nadkriljuje pisanje za-padnega časopisja, ki si vesti o Masarykovi smrti po svoje kroji in izmišlja. Reakcionarno časopisje v zapadnih državah hoče izrabiti tragično smrt Masaryka v svoje propagande namene proti Sovjetski zvezi in demokratičnim narodom v vzhodni Evropi. Kot pravijo poročila, je zapadna reakcija s svojimi radio poročili in vsestransko umazano gonjo proti čehoslovaški republiki, provzročila duševno zmedenost Masaryka končno njegovo smrt, katero hoče sedaj iskoriščati v svoje umazane imperijalistične namene.
ggV obrambi enotnosti strokovnih unij
v *
Radi prikazovanja filmov o Jugoslaviji pred sodiščem
[JI SE BODO' 1 GLEDANJ/PO
FILMI O JUGOSLAVIJI KO BODO PRE
KAZALI POTEM CENZURI
KLAVNIČARSKI DELAVCI NA STAVKI y ZDA
Chicago: — V Združenih državah so zastavkali klavničarski delavci in zahtevajo 29c povišanja plače, kakor pravijo poročila. Stavka se je začela v torek zjutraj navzlic Trumanovemu posredovanju, da naj delavci ostanejo na delu dokler se ne upostavi posebni odbor, da bi rešil problem. Stavka je zajela več kot 100.000 klavničarskih delavcev v ZDA.
Thorold, Ont. — Tovariš Mirko Šimac je bil na sodišču kaznovan radi kazanja filmov o Jugoslaviji. Filmi so bili kazani v Thorlodu in so bili zaplenjeni ker niso bili pregledani po cenzuri province Onta-rio. Z filmi je bil tudi zaplenjen projektor (aparat), kateri ni imel še letošnjega dovoljenja. Za vse to mu je sodišče naložilo $210.00 denarne globe. Sodba je bila izrečena pred sodiščem 15. marca v Thoroldu.
Filme in aparat je zaplenila provincijalna policija, katere bo sedaj po končni obsodbi pregledala ter nato vrnila lastniku za na-daljno prikazovanje.
Pripomniti je, da je to prvi slučaj, da se je zakon province On-tario tako drastično izkoristil proti prikazovanju filmov podučnega in zgodovinsko - dokumentarnega značaja. Očividno oblasti ne bi rade videle, da ljudstvo Kanade nekoliko samo pogleda za "železno zaveso", o kateri reakcija trdi, da je neprodorna, in videlo na lastne oči kako se dela in gradi v novi
sod v Ontario, kakor je bilo že prej naznanjeno. Ker je pa stari razpored vsled te neprilike zastarel, se bo kmalu objavil nov razpored za vsako mesto.
Več kot 390.000 premo-garjev ne stavki v ZDA
Chicago: — V Združenih državah je zastavkalo več kot 300.000 pre-mogarjev zaradi daljšega spora z lastniki premogokopov o pokojnini. Premogarji zahtevajo $100.00 mesečne pokojnine za vsakega pre-mogarja, ko dovrši 60. leto in dela dvajset let v premogokopu.
Lastniki rudnikov se seveda že dalj časa upirajo tej zahtevi in pravijo, da bi uničilo njihovo industrijo ako bi ugodili zahtevam pre-mogarjev. Premogarji, oziroma njihova usija je dejala, da se premo-Jugoslaviji.	j garji ne bodo povrnili prej na delo,
Kadar bodo filmi vrnjeni, se bo f dokle>" se ne u£odi njihovim zah-nadaljevalo s prikazovanjem pov-1 tevam.
Beograd, (Tanjug) — Glasilo Informacijskega Biroa Komunističnih Partij v Beogradu v številki 3. marca piše, da je bil porast demokratičnih sil med vojno spremljan z razširjenjem in utrjevanjem svetovnega unijskega gibanja.
Svetovna Federacija strokovnih unij, združuje nad 70,000.000 organiziranih delavcev, ki so postali resni činitelj v borbi za mir in demokracijo. Bazirani na podpori Svetovne Federacije strokovnih unij so nacionalne unije pričele borbo za izboljšanje življenskega standarta delavcev.
V državah vzhodne in južno-vzhodne Evrope, so strokovne unije igrale odločilno vlogo v grajenju novih demokracij.
Delo strokovnih unij v Jugoslaviji, Bolgariji, Rumuniji in Poljski in nedavno zavzeto stališče strokovnih unij v čehoslovaški, bo v zgodovini svetovnega delavskega gibanja zapisano, kot izvanreden
Taft - Hartley zakon je neustaven . «
Washington: — (AP) — Taft-Hartley-ev zakon, ki prepoveduje unijam udejstvovanje v političnem življenju Amerike je bil na dis-triktnem sodišču v Washingtonu spoznan kot neustaven.
Sodnik Ben Moore je zavrgel obtožbo, ki jo je vložil pravni ode-lek, v kateri je obdolžen Philip Murray, predsednik CIO, da je namenoma kršil prepoved Taft-Hart-leyevega zakona.
Sodišče je odločilo, da je člen o prepovedi udeležbe unij v političnem življenju nezakonito omejevanje svobode govora, svobode tiska in svobode zborovanja. Pravni ode-lek ZDA je izjavil, da se bo pritožil na višje sodišče.
Zadeva je zelo važna, ker bo odločila ali se bodo unije mogle udeležiti volivne agitacije, za svoje kandidate pri volitvah 1948. Delavske unije so že naznanile podporo onim kandidatom, ki bodo proti Taft-Hartley-evem zakonu, ter ga uničili, ko bodo izvoljeni.
primer obrambe življenskih interesov ljudstva.
Strokovne unije v Franciji in Italiji so se borile proti kapitalističnim poskusom naložiti celokupno breme povojne krize na pleča delovnega ljudstva. Stavkovno pod-vzetje francoskih in italijanskih delavcev, pod vodstvom njihovih strokovnih unij, je demonstriralo, da bo vsak poskus vladajočega razreda Francije in Italije, da zniža življenski standart naletel na odločen odpor.
Strokovne unije v Nemčiji z podporo Svetovne Federacije Strokovnih Unij poskušajo upostaviti zveze izven con, navzlic zaprekam, ki se jim postavljajo na pot po an-glo-ameriških in francoskih okupacijskih oblasteh.
Celo v Vel. Britaniji in Ameriki, kjer voditelji strokovnih unij nasprotujejo Svetovni Federaciji Strokovnih unij, so igrale mnogo večjo vlogo v njihovih lastnih državah in izven mej, ko so sodelovale popolnoma z njihovimi nacionalnimi strokovnimi unijami, namestu poskušale jim vsiljevati svojo voljo, kakor se to sedaj dela po desničarskih unijskih voditeljih.
V njihovih poskusih oslabiti nacionalne strokovne unije, agentje ameriških imperijalistov nameravajo razcepiti unijske vrste in odstraniti napredne voditelje iz vodstva.
Za zakrinkavanjem svojih raz-dvajalnih načinov in diktatorskih metod, voditelji Zveze strokovnih Unij v Angliji dolže, da Sovjetsko Strokovne unije ovirajo Svetovno Federacijo Strokovnih Unij, da bi diskusirala Marshall-ov plan. Sovjetski voditelji storkovnih unij so razkrinkali te napore, da se jim naprti ta odgovornost, ter izjavili, da četudi oni smatrajo Marshall-ov plan kot imperijalistično podvzetje, ki ima namen zasužnjiti ljudstva Evrope, oni nimajo ničesar proti temu, da bi nacionalne strokovne unije in Svetovna Federacija Strokovnih Unij diskusirale Marshall-ov plan.
Članek zaključuje: Komunisti bodo dali vzgled v borbi za ohranitev in utrjevanje enotnosti strokovnih unij. Oni bodo obsodili in razkrinkali spletke razdvajalcev >n bodo nadaljevali ter vodili strokovne unije po slavni poti, varnosti nacionalne neodvisnosti, miru in demokracije.
t
J5
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
itejjiHtered in the Registry Office for the Oity of Toronto
on the 25th day of Jone, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo ▼ slovenskem jeziku. Naslov listat 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Tragične smrt Masaryka in svetovno poročanje
NAHOD, KI SE BORI ZA SVOJO SVOBODO, JE NEPREMAGLJIV
OB AKCIJI ZA POMOČ DEMOKRATIČNEMU LJUDSTVU
Zapadno reakcionarno časopisje je polno zvitih vesti o tragični smrti rodoljuba Masaryka, -katerega smrt je bila provzročena po zapadni pro-fašistični in fašistični reakciji.
Reakcionarna propaganda je streljala z vsemi propagandnimi topovi na Masaryka pred njegovo smrtjo, proti novi čehoslovaški vladi in čehoslovaški republiki, proti Sovjetski zvezi iij novimi demokratičnimi državami vzhodne Evrope.
Nasprotno je sovjetsko časopisje poročalo ono, kar je poročala uradna čehoslovaška časnikarska agencija,
kateri je tudi najbolj znan položaj v deželi in Masaryk, .^J®^1^0- že leta	ko Je
saj je vendar živel med čehoslovaškim ljudstvom, katere	........'
Herojska domovinska borba grškega demokratičnega ljudstva proti anglo-ameriški imperialistični intervenciji in podlim izdajalcem lastne domovine — grškim fašistom, pomeni žilavo borbo za svobodo in neodvisnost Grčije in hraber prispevek k naporom vseh demokratičnih sil za utrditev miru in demokracije v svetu.
To je našlo odmeva v srcih vseh naših patriotov. Zato je akcija za pomoč borečemu se grškemu ljudstvu po vsej naši domovini Jugoslaviji v polnem razmahu. Njen namen je namreč podpreti hrabre, junaške domovinske napore ,ki jih grško ljudstvo doprinaša v borbi za svojo svobodo, neodvisnost, za življenje.
Junaško grško ljudstvo vodi bor-
profašistični general Metaksas z uvedbo diktature. s postavitvijo Kompartije izven zakona utiral pot fašizmu v Grčijo, so se strnile vrste grških patriotov in se zoper-stavljale.
Ta borba se je razširila, ko so Grčijo napadli italijanski fašisti, razplamtela pa se je v ljudski upor ob nemški okupaciji Grčije.
Grško ljudstvo združeno v svoji demokratični politični organizaciji EAM, ki je zajela vse resnične patriote, je v borbi na življenje in smrt proti italijanskim in nem škim fašistom ustvarilo svojo oboroženo armado ELAS, ki je, navdušena po svetlem vzgledu zmagovite Sovjetske armade in po herojskih borbah jugoslovanskih narodov in njihove armade, sama, z lastnimi silami očistila deželo nemških okupatorjev in njihovih domačih pomagačev.
Angleški imperialisti so pod pretvezo zavarovanja morskih poti poslali v Grčijo svoje enote, in to potem, ko v njej ni bilo več fašističnih okupatorjev. S seboj pa so pripeljali iz emigracije tako imenovano "grško vlado" ter z izgovorom vzpostavitve miru in reda pritiskali na grške rodoljube, da s to vlado napravijo sporazum.
Temu sporazumu, ki je bil izsiljen pod pogojem, da se razorože v domovinski borbi oboroženi oddelki rodoljubov, pa so pričeli slediti izdajniški ukrepi importirane vlade. Pričelo se je preganjanje demokratičnih borcev, izpuščanje xitosov in fašistov, prepoved sindikatov in drugih demokratičnih organizacij.
ga je ljubil, kakor je sam povedal v svoji izjavi ob času sprememb v čehoslovaški republiki.
Ravno tako se je obnašalo jugoslovansko časopisje, ki je prineslo na svojih straneh sožalje radi tragične smrti Jan Masaryka. Belgrajska "Politika" je na svojih prvih straneh poročala, — "da je Masarykova tragična smrt provzročila po vseh demokratičnih državah odkritosrčno in globoko žalost." Povdarjala je, da je Masaryk ob času izdaje čehoslovaške v Minhenu leta 1938, ki je bil . tedaj ambasador v Londonu v znak protesta odstopil radi izdaje, ki so jo izvršile zapadne države.
"Od takrat naprej je postal Masaryk, nasprotnik če-hoslovaških kvizlingov. V zadnji politični krizi v čeho-slovakiji, je Masaryk odločno stal na strani demokracije in je surova obrekovalna gonja, ki je bila organizirana po zapadni reakciji vsled sprememb v čehoslovaški vladi gotovo eden glavnih vzrokov Masarykovega kritičnega položaja, ki je pognal tega vrednega državnika, da si je vzel življenje."
Na ta način so poročali tudi drugi časopisi v Jugoslaviji. Stanoje Simič, jugoslovanski zunanji minister pa je dejal časnikarskim poročevalcem, — da je dobro poznal Jan. Masaryka, kot moža, ki je bil poln zaupanja v bodočnost in mu je bilo s prva težko verjeti, da je to storil ko je slišal poročilo o njegovi tragični smrti. Ampak — je nadaljeval Simič — ker sem vedel, da je bil Masaryk velik čehoslovaški rodoljub, ki je v dnevih Minhena potoval po zahodnih državah in se boril za interese njegovega ljudstva, si meni sedaj ni težko predstavljati v kak šnem potrtem stanju je bil v zadnjih par dnevih ko je moral prestati ves ta imperialistični napad na njegovo domovino ravno v trenutku ko si je utrjevala resnično ljudsko demokracijo. Ta zlobna propaganda je morala na njega delovati in globoko užaliti njega, ki je vedno stal na strani njegovega ljudstva.
"Jan Masaryk, — je nadaljeval Simič — je v duhu in tradiciji svojega velikega očeta sledil junaški borbi naših narodov med zadnjo vojno in tudi obnovi in izgradnji ter napredku naše domovine v miru, z razumevanjem in odkritosrčnimi dobrimi željami."
Torej, kako velikanska razlika med poročanjem sveta, kjer vlada resnična demokracija in sveta, kjer se vedno bolj pogreza v fašistično močvirje. Da bo pa še bolj razumljivo tako poročanje v zapadnem svetu naj bo še malo ilustracije katero naj presojajo čitatelji sami.
NOVO FAŠISTIČNO OSIŠČE SE SNUJE
Pravijo, da jih naganjajo dogodki v čehoslovakiji. Tudi leta 1938 so naganjali Hitlerja, Musolinija in Fran-kota dogodki v čehoslovakiji. O dveh že ni več sledu, tretji — fašist Franko — je pa spet na svetovni areni.
Da so trije nazi-fašistični mesarji leta 1938 razkosali čehoslovaško, jim je pomagala Chamberleinova "ma-rela". Chamberleina tudi ni več, "marela" je pa še ostala. To pot jo nosi Bevin.
Pod to "marelo" so se zadnji teden zbrali na sestanek neki zastopniki, ne povedo kateri, v Bruslju na konferenco petih držav: Anglije, Francije, Luxembourga, Holnad-
ske in Belgije, ter sklenili "radi čehoslovakije" 50 letno j in smrt' PrePričano v svojo pogodbo. Kar so se tam ti zastopniki dogovorili je ostalo tajno. Miroljubnemu človeku bi bilo najbolj všeč, če bi ostalo vedno tajno. Toda dogodki so pokazali, da se nekaj snuje, že v času konference je nekaj Članov parlamenta, laborističnih in konservativnih,, predlagalo Združeno Evropo. Ta predlog je Churchill od strani odobraval, dasiravno je znano, da je on duševni oče tega načrta.
Temu je sledila konferenca 16 Marshallovih držav, ki se sedaj vrši v Parizu. Takoj so si mislili, da je premalo 16 držav, katerih ljudstvo je še svobodoljubno in miroljubno, kar je pa glavno, da jim manjka mesarja. Spomnili so se nazaj na leta, ko je bila čehoslovaška na "plohu" za razkosanje in se spomnili na takratne mesarje. Njih ni. Ostal je Franko, ki je ravno takrat z velikim "uspehom" in pomočjo Hitlerja ter Musolinija dušil mlado republiko Španijo. Na tej konferenci^ ki se sedaj vrši v Parizu, so ponudili 5 miljard dolarjev — fašistu Frankotu — da bi pristopil v njihov krog, ker rabijo mesarja dokler se sami ne privadijo posla. — Pet miljard dolarjev je cena Marshalovega plana samo fašistu Franku za borbo proti komunizmu. Komunizem imenujejo vse kar je za napredek, izboljšanje delavskega položaja in pravični mir. Ne, prijatelj, to poročilo ni iz Moskve ali Beograda, ampak je poročilo "Canadian Press" iz Pariza in se ga lahko čita v vsem reakcionarnem časopisju. Ali še kdo dvomi, ki ima v srcu želje za svobodo in mir, da je čas organizirati vse napredne sile v borbi proti Marshall-ovem planu ter za ohranitev svobode, demokracije in miru? Fašist Franko nam vsega tega ne bo čuval, četudi bo do bil pet miljard dolarjev.
Ameriškemu imperijalizmu je Grčija potrebna za vojno hujskaške avanture in bi si iz nje radi napravili oporišče proti Sovjetski zvezi, proti ljudskim republikam na Balkanu, še posebej pa proti Titovi Jugoslaviji. Potrebna jim je kot torišče njihovih agentov v tako imenovani balkanski komisiji za provokacije proti novi Jugoslaviji, za ogrožanje miru na Balkanu, ker hočejo ustvariti vojno psihozo, ki naj zavira naše narode v delovnem elanu, pri izgradnji naše v vojni opustošene domovine in ogroža velike pridobitve naše zmagovite narodno-osvobodilne borbe.
Istočasno ko vodijo ogabno klevetniško gonjo proti novi Jugoslaviji in drugim ljudskim republikam na Balkanu, češ da so one povzročile državljansko vojno v Grčiji, pa grškim monarhofašistič-nim hlapcem dajejo vso pomoč v orožju, vojnem materialu in drugem.
Niti prozorna krinka Marshall-ovega plana, niti drugi jalovi izgovori ne morejo več skrivati prave vojaške intervencije ameriških vojno-imperialističnih klik v Grčiji. To pomoč v obliki tankov, avio-nov, topov itd. prav dobro občuti grško ljudstvo, saj se kažejo njene posledice v streljanju grških rodoljubov, pobijanju starcev, mater in otrok, v požganih hišah in ruševinah.
Grško ljudstvo je v tej neenaki borbi, brez potrebnih rezerv navezano na svoje lastne sile in sovražnikovo opremo ter orožje, ki mu ga v vsakodnevni borbi trga iz rok. Velike simpatije, ki jih grški borci za svobodo uživajo pri demokratičnih in človekoljubnih množicah vsega sveta, predstavljajo brez dvoma veliko moralno pomoč grškim rodoljubom, da se s takim klenim herojstvom in požrtvovalnostjo borijo proti nenasitnemu in pohlepnemu sovražniku delovnih množic — proti ameriškemu imperializmu. Seveda pa je temu ropanemu in preganjanemu ljudstvu nujno potrebna pomoč v živežu, obleki, sanitetnem materialu itd., ker jim prav vsega tega najbolj primanjkuje.
Že ta bežen pogled zadostuje, da moremo razumeti, da ni prav nič slučajno, če so prav sindikalne organizacije Titove Jugoslavije dale pobudo za pričetek zbiranja pomoči grškemu ljudstvu v naši domovini. Kajti, če je kdo, potem je
vražniku, brez magacinov in tovarn, brez zadostne obleke in obutve ter brez zadostne hrane.
Zato pa bomo z akcijo za zbiranje pomoči grškemu ljudstvu nadaljevali toliko časa, dokler mu .bo ta pomoč potrebna. S tem bomo olajšali napore grškega ljudstva, mu pomagali do hitrejše zmage, s tem bomo odstranjevali nevarnost nove vojne, to pa predstavlja krepitev demokratične fronte proti imperializmu.
To bo istočasno jasen odgovor našega ljudstva vsem imperialis-tom in vojnim hujskačem ter njihovim agenturam pri nas in v svetu, da smo iz zmagovite osvobodilne borbe izšli ljudje ojeklenelih živcev, ki se ne damo preplašiti z atomskimi grožnjami, niti preslepiti z dolarsko diplomacijo, da smo zvesti prijatelji in da trdno verujemo v zmago grškega demokratičnega ljudstva, kajti narod, ki se bori za svojo svobodo, je nepremagljiv.
Janko Rudolf.
Kam vodi politika Velike Britanije
Piše: JOHANNES STEEL
Mnogim, celo dobro poučenim izvedencem je težko razumeti očivi-dno nasprotje med notranjim ure-jenjem in stališčem britanske la buristične vlade na eno stran in na drugo zunanje imperijalistična politika. Mnogi se tudi čudijo, da se v takozvani socijalistični Vel. Britaniji dopušča fašistično gibanje Osvald Mosley-a, da se ponovno dviga, kot politična sila.
Odgovor na ta dva vprašanja se ne more dati kar tako enostavno, ker tiči v raznih različnih in zamotanih dejstvih. Računati je potrebno zakaj je bila izvoljena v zadnjih volitvah delavska vlada v Vel. Britaniji. Navadno pride do spremembe v vladi, ker prejšnja vlada ni mogla več voditi gospodar-
Življenski standart
se neprestano dviga
Kot posledica zvišane produkci- da gre glavna zasluga za zvišanje
Falsificirane volitve in lažni ple-, gotovo delavski razred Prvi po-biscit — to je bil zaključek te fa- kllcan' da PomaSa borcem proti im šistične komedije z demokratični-
je v industriji je bilo mogoče vladi Jugoslavije podvzeti važne korake s katerimi je izboljšala življenski standart delovnega ljudstva.
Z več vladnimi odločbami je bil upostavljen nov sistem za preskrbo prebivalstva potrošnim blagom po vezanih cenah. Zajamčena količina blaga, je preskrbljena po določenih cenah različnim kategorijam ljudstva. Kmetje, kateri prodajajo svoje pridelke v državne ustanove in zadruge, bodo mogli kupovati industrijsko blago po enako vezanih cenah. Poleg vezanih cen se bo postavilo na svobodni trg večjo količino blaga, katero se bo prodajalo po višjih cenah.
Kakor je dejal Boris Kidrič, predsednik planske komisije, bo novi sistem zadovoljil temeljne potrebe kmetskega prebivalstva z industrijskimi izdelki in ob enem j znižal cene kmečkih pridelkov za mestno in industrijalno prebivalstvo.
produkcije delovnemu poletu delavskih množic. V stari Jugoslaviji pod pogoji izkoriščanja, bi to bilo nemogoče. Nadaljni vzrok pa je, da je Jugoslavija popolnoma neodvisna država in to ne samo v političnem, ampak tudi v ekonomičnem oziru. Načrtno gospodarstvo, katero je bilo uvedeno v Jugoslaviji nadkriljuje prejšnji kapitalistični sistem, ki ni bil zmožen rabiti obstoječo industrijalno zmogljivost do največje produktivnosti.
Ako se računa življenski standart z ozirom na splošno količino razpoložljivega blaga in vzame lestvica 100 v letu 1939, potem je bil v letu 1945. 54.88% v letu 1946 je bil 79.72% in v letu 1947 je bil 86.87%. V letu 1948 bo pa poprečni življenski standart prekoračil predvojni življenski standard in dosegel 107.01%.
Nikakšnega oporekanja ni v dej-
stvu, da je v letu 1947 produkcija narasla za 67% v primeri z ono le-Različne kategorije katerim je ta 1939. in da je poprečni življen-
zagotovljena preskrba blaga po ve- ski standart dosegel 86.87%. Stara
mi frazami, ki so jo uprizorili v Grčiji anglo-ameriški imperialisti.
V tej umazani komediji so grški rodoljubi spoznali, da so Anglo-amerikanci v bistvu novi okupatorji, prinašalei nasilja, bede, brezpravnosti. Ponosno so dvignili tilnik k uporu, prekaljeni v borbi proti dvema prejšnjima okupator jema, medtem ko so izdajalci grškega naroda, ki so v klanju lastnega ljudstva napravili izpit pri svojih bivših fašističnih delodajalcih, šli v službo novemu okupatorju, prodajajoč ne le svoje umazane duše, ampak tudi čast domovine. Nje so sprejeli anglo-ameriški imperialisti z odprtimi rokami.
Grško ljudstvo je ponovno izbiralo: ali nečasten pogin iz rok an-glo-ameriških intervencionistov ali pa borbo za svobodo. Ljudstvo je ponovno izbralo borbo na življe-
moc, v svojo zmago.
Delavci iz tovarn, kmetje, intelektualci, mladina, žene so ponovno prijeli za puške in pričeli novo neizprosno borbo za svoj in svoje domovine obstanek. Pričela se je nova epopeja grškega demokratičnega ljudstva, v kateri si s krvavimi žrtvami ustvarja svojo svetlejšo bodočnost.
Plod herojskih podvigov in vsak dan večjih zmag je veliko svobodno ozemlje, na katerem začasna demokratična vlada pod vodstvom vrhovnega poveljnika generala Mar-kosa že ust-varja novo, ljudsko, demokratično Grčijo.
Grški monarhofašisti, omadeževani s krvjo svojega lastnega naroda, se pred zgodovinskim napredovanjem borcev demokratične armade ne čutijo več varne niti v samih Atenah.
V svojem podlem izdajstvu pa so šli celo tako daleč, da so to izmučeno zemljo, ki so jo imeli do nedavnega v zakupu angleški imperialisti, prodali avantgardi imperialističnega tabora — ameriškim monopolistom, ki so stegnili v nenasitni pohlepnosti svoje kremplje tudi po Grčiji.
Grški monarhofašisti so dobili nove gospodarje. Namesto funtov sprejemajo sedaj dolarje, pa tudi teh se drži kri grških rodoljubov
perializmu, ki je njegov največji sovražnik.
Delavski razred Jugoslavije, ki si je v narodno-osvobodilni borbi z težkimi žrtvami skupno z ostalimi patrioti ustvaril pogoje za lepšo bodočnost, danes, ko gradi svojo socialistično državo, vsak dan na primerih borbe delavskega razreda v drugih državah vidi imperialistične namere in zato budno čuva velike pridobitve štiriletne osvobodilne borbe. Zato ve, da je borba grškega delovnega ljudstva proti imperializmu, borba proti skupnemu sovražniku in bo prav zato to borbo z vsemi svojimi močmi od srca rad podpiral.
Enotni sindikati Jugoslavije pa so tudi člani Svetovne sindikalne federacije, katere glavni cilj je, da se bori proti nameram vojnih huj-skačev vseh vrst za mir, demokracijo in enotnost delavskega razreda v svetu, ter za to tudi daje vso podporo grškemu delovnemu ljudstvu v njegovi borbi za neodvisnost.
Ker smo del tabora demokratičnih sil v borbi proti imperializmu, za mir in lepšo bodočnost delovnega ljudstva vsega sveta, imamo ne zagotovljena hrana in druge po-samo častno dolžnost, da pomaga- trebščine po nižjih cenah.
zanih cenah so sledeče: Delavci in nameščenci, osebe v pokoju, vojaški in civilni invalidi, osebe nezmožne za delo, žene z več otroki pod 16 let starosti, umetniki, duhovniki, študentje in učenci, poklicni delavci in njihove družine, in vsi otroci pod 14. letom starosti.
Količina zajamčenega blaga je mnogo višja, kot pa je bila pod starim sistemom preskrbe strogega nakazila. Naprimer, bombažno blago je zvišano za 40.42%, volneno za 62.50%, umetna svila za 29.73%, usnjeno obuvalo za 34.37% gumijasto obuvalo za 300%.
To pomeni zvišanje skupnega prejemka vrednosti blaga na vsakega potrošnika za 46.03%.
Povprečna kolorična vrednost nakazane hrane se je zvišala za 4%. Udarniki, turisti, rekovales-centi in noseče ženske bodo dobivali še naknadno nakazilo, da se bo kolorična vrednost hrane zvišala do 8%.
Prebivalstvu nekaterih krajev, kateri so bili razdejani v vojni in ne pridelajo dovolj hrane, je tu
Jugoslavija je uvažala blago za po trošnjo; nova Jugoslavija pa uvaža stroje, da producirajo blago. V staro Jugoslavijo se je uvažalo 33% potrošnega blaga.
Ogromni uspeh nove Jugoslavije je ravno v tem, da bo do konca leta 1948 življenski standart prekoračen za več kot 7% napram predvojnemu standartu in poleg tega se bodo vložili in potrošili bi-ljoni dinarjev v gradnjo nove industrije.
stva, da bi ustrezal ljudstvu. Nove vlade se pojavijo v času kriz. Tako je bila v Združenih državah izvoljena nova vlada pod predsednikom Rooesveltom v dobi splošnega poloma državnega gospodarstva. Trg je bil prenapolnjen in ni bilo mogoče spraviti vsega blaga v promet kolikor se ga je izdelalo. Krupna moč domačega prebivalstva je bila na ničli in ob enem je bil pa tudi tuji trg prenasičen raznega blaga, a kupne moči ni bilo. V tem primeru je nastopila nova vlada zato, da uravnovesi novo gospodarstvo.
V Britaniji ob nastopu nove vlade ni bil ta problem, ampak je bilo ravno nasprotno. Brezposelnosti ni bilo namestu tega je rajši primanjkovalo delavcev. Na trgu ni bilo dovolj blaga niti za domačo uporabo, tako da je bila At-tlee-eva vlada prisiljena kontrolirati prodajo blaga, kolikor ga je bilo za domačo uporabo.
Torej laburistična vlada je prevzela gospodarstvo v položaju, katero nima primera v zgodovini. Ako primerjamo kontrolo, ki jo danes v mirni dobi podvzema laburistična vlada v Vel. Britaniji, se ne more imenovati, da je bila v Združenih državah kakšna kontrola v vojnem času. Vlada Združenih držav je sicer šla tako daleč, da si je zagotovila od delavcev, da ne bodo stavkali. Toda kaj se danes godi v Vel. Britaniji. Delavci so primrznjeni na svoje delo, cene so zamrznjene, značaj in količina produkcije je strogo kontrolirana. Z eno besedo socijalistična vlada je prevzela na sebe odgovornost, da bo kapitalizem uspeval pod kontrolo delavske vlade, in njene kontrole.
Da bo to mogoče je vlada odpravila svobodno trgovino in na ta način začela proces, ki bo vodil do popolnega zastoja, celokupnega gospodarstva. To gospodarstvo pa ima v roki zloglasni krog, kateri se mora zlomiti edino le z uposta-vo resnično socialističnih principov in z popolnim zavrženjem kapitalističnega sistema. Tega pa laburistična vlada Vel. Britanije očividno ni pri volji storiti. Vsled tega je zelo verjetno, kakor kaže tok današnjih dogodkov v angleškem gospodarstvu, da bo Vel. Britanija postala korporativna država (diktatura velikih korporacij in trustov) navzlic najboljšim namenom voditeljev angleške Labour partije, kateri so pa slabiči in nimajo niti volje ne moči, da bi se izvlekli iz tega nasprotja.
Ravno to je pa tudi odgovor, zakaj se MosIey zopet dviga. Ta odgovor ni zavit v megleno kopreno, tudi ne sloni na političnih trenjih, ampak se jasno izraža v toku britanskega socializma, ki drvi v smeri "korporativne države" ali da bo bolj jasno v diktaturo velikih kor-
Tako pravi poročilo iz Jugoslavije, a temu bi se lahko dodalo še, da so vse to dosegli brez ameriške pomoči in celo še preko ovir, i poracij.
ki jih dela ameriška reakcija, | V zgodovini smo že imeli tak kjerkoli se ji nudi prilika. Države, primer in sicer je bila predigra te-
katerim pa pomagajo Združene države s svojo Trumanovo doktrino in Marshall-ovim planom se pa zvijajo v krčih krize, gospodarskega propadanja in krvoprelitja. To so Grčija, Anglija in druge zapadne države.
mo grškemu ljudstvu v njegovi borbi, temveč predvsem tudi pravico, ki si je ne pustimo od nikogar odrekati, pa najsi bo ogabna klevetniška kampanja ameriških imperialistov in od njih s krvavimi dolarji plačanih hearstovskih časopisnih lažnivcev še tako velika.
Sodelovanje kulturnih delavcev pri akciji za pomoč v tako velikem številu pa dokazuje, da naši kulturni delavci dobro poznajo rušilni bes, ki ga je fašizem pokazal nad vsem, kar je bilo kulturnega, že po prvi svetovni vojni v našem Slovenskem Primorju. Fašizem pa je, kakor vemo, dete imperializma in prav dogodki v Grčiji nam to nazorno kažejo v jasni luči.
K sodelovanju pa so se z veseljem odzvale tudi vse naše ostale množične organizacije. Saj prav' slovenski ljudje, ki smo na lastni koži občutili vse grozote vojne, dobro vemo, kako je potrebna pomoč
Novi sistem je posebno važen in ugoden za kmeta. Oni ne bodo samo preskrbljeni te večjo količino industrijskega blaga, ampak bo tudi to blago ceneje. Razmerje med kmečkimi in industrijskimi cenami se je spremenilo v prilog in dobrobit poljedelcev.
To izboljšanje življenskega položaja delovnega ljudstva Jugoslavije je mogoče vsled tega, ker se industrijska produkcija neprestano viša. V letu 1947. se je izdelalo za 67% več potrošnega blaga kakor se ga je izdelalo v letu 1939.
Ta ogromni porast v produkciji se je dosegel s popolnoma staro industrijsko zmogljivostjo. Nove tovarne, ki so bile zgrajene že v Petletnem planu so komaj začele producirati.
Doseženi uspehi so še celo bolj značilni, ako pomislimo, da je bilo 36.5% industrijske zmogljivosti v
narodu, ki se sam bori za svoj j Jugoslaviji uničene v zadnji voj-obstoj. Prav dobro vemo, kako tež- ni- Obnova teh je bila dosežena v ka je borba proti dobro opremlje- prvih dveh povojnih letih, nemu in do zob oboroženemu so-j Boris Kidrič je dalje podčrtal,
Harry Pollitt-u prepovedan vstop v Kanado
Toronto: — Tim Buck, voditelj Delavske Progresivne partije je poslal protest na premierja Kinga in pismo na voditelje političnih strank v Kanadi, M.J. Coldwel-u John Bracken in Solon Low-u, da podvzamejo korake, da se prepreči namera Kingove vlade zabraniti vstop Harry Pollitt-u v Kanado.
Mr. Kingu je v protestu rečeno: — "Kakor razumemo iz poročil je zastopništvo Kanade v Londonu, Anglija, obvestilo Harry Pollitt-a, da mu ne bo dovoljen vstop v Kanado na potovanje po tej deželi, kakor je nameraval prihodnji mesec.
"Mi protestiramo ta samopašni poskus omejitve politične diskusije v Kanadi skozi oholo administrativno akcijo in zahtevamo pojasnil o odločbi kanadskega zastopništva v Londonu.
Voditeljem strank je naslovil naslednje besede: — "Kot voditelje kanadskih političnih strank vas
opozarjamo, da protestirate proti
ga kar se danes dogaja v Vel. Britaniji — v Italiji. Tam se je videlo kako je Benito Musolini potvoril ideje George Sorela in sicer zavedno pri čemer je rabil tudi silo. Unije je spremenil in zavedel v kapitalistične ustanove, ki so služile kapitalizmu ter tako upostavil kor-porativno državo, kakršna se namerava ustanoviti v Vel Britaniji-
Voditelji sedanje angleške vlade se morda še ne zavedajo tega, kam vodi smer njihove politike. Navzlic temu, da se ne zavedajo je pa njihova daljna smer nekje sklenjena stvar, četudi ni izrečena z besedami, da — vodi v fašizem.
samolastni akciji kanadske vlade, ker je odklonila dovoljenje Harry Pollitt-u, voditelju komunistične Partije Vel. Britanije za obisk v Kanadi prihodnji mesec, katerega namen je bila govorniška turneja.
Jasno je, da se je začel uporabljati zastareli naseljeniški akt za omejitev svobodne politične diskusije v tej deželi, da se prepreči ljudstvu Kanade slišati mnenje s katerim se ne strinja kanadska vlada. Mi smatramo to- kot napad na kanadsko demokracijo in vas vljudno vprašamo za vašo kooperacijo, da se ta odločba spremeni."
Tim Buck smatra, da je to napad na demokracijo, ako se političnim voditeljem zabrani vstop v Kanado in je dejal, da je s tem kanadska vlada storila velik korak ki vodi do upostave policijske države, kar živo zadene vsakega člana političnih strank v Kanadi.
"Pobijajte laži izdajalcev"
V pismu, ki ga je prejel Ludvik Troha, piše G. Matešič naslednje.
Kako vaše delo napreduje, vidim iz "Edinosti", "Novosti" in 'Srp-skega Glasnika". S posebno vnemo zasledoval sem kampanjo za tiskovni sklad in nove naročnine. Spočetka se je pomikala sicer s polževo hitrostjo in zdelo se mi je kakor da slišim šepet tovarišev in tovarišic, J. šemeta, L. Zdravjeta, L. Prijatelja, F. Zajca, F. Modica, M. Žalca, V. Marohnič in mnoge druge rekoč: "še tukaj grem pogledati, morda bom pa le nekaj dobil za podporo listu!" Pritisnila je dobra volja in "barometer" se je začel kar z naglico dvigat dokler ni zabeležil dober uspeh. Vse hvale in priznanja vreden uspeh, čeprav bi moralo biti število novih naročnikov dva in trikrat večje. Upati pa je, da se bodo v prihodnji kampanji pridružili vsi tisti, kateri do danes niso naročeni, ker samo s trdno medsebojno povezavo je delavec zmožen boriti se za svoje pravice.
Povej vsem tistim, kateri vprašujejo kako živim v svobodni domovini, da si štejem srečnega in presrečnega živeti v krogu svojih najdražjih in pa v krogu svojega naroda. Povem Ti, da bi bilo res teško v par besedah opisati vso notranjo čut, vse kar na človeka že ob vstopu na našo svobodno zemljo naredi tako silni utis. Kakor nepregledna nit se vrstijo stotero spominov na prejšnja leta, na delo in življenje v tujini, na mnoge in mnoge znance in prijatelje. Samo tak kakor je naš veliki pesnik Oton Župančič, kateri je s bolečino v srcu spremljal zatiranje našega naroda v socijalnem, kulturnem in političnem pogledu za dobo bivših protiljudskih režimov, kateri ni-klonil pred bestijalnimi fašističnimi osvajalci ko so navalili na našo zemljo, ampak si šele takrat osvežil in okrepil borbeno dušo :in ga zvesto s borbeno pesmijo spremljal skozi kalvarijo k popolni zmagi nad zunanjimi in notranjimi tirani, — bi mogel zbrati v par besedah bistveno jedro.
Na mene je naredilo stotero stvari zelo globok utis. Posebno teško bi bil spravil besedo iz ust, ko sem stal ob grobovih talcev, ki so bili za časa fašistične in izdajalske okupacije streljani v Begunjah. Ali pa kadar slišiš pripoveda-ti o strahotah fašističnih okupatorjev in domačih izdajalcev, staro mamico, starega in sključenega deda, ali pa ljudi na splošno, šele takrat se začne odgrinjati strašna kalvarija skozi katero so si naši narodi pod vodstvom Komunistične partije, vodstvom Ljudske fronte ter vodstvom maršala Tita izbojevali popolno svobodo in enakopravnost, katero danes vživajo. Toda ne malo človek obstrmi kadar na lastne oči vidi silni delovni polet, ki preveva predvsem mladino in na splošno naš narod. Saj je nemogoče verjeti kadar začno pripovedovati, to je bilo zgrajeno v teku treh mesecev, tam ono poslopje pa v teku dveh mesecev, to in to zopet v toliko in toliko časa.
Naj Ti navedem samo en primer. Ti se spominjaš ko so cementiraii odnosno razširili ulico Beverly St. Poleg razne mašinerije delali so več kot dva meseca na sicer sorazmerno glede razdalje malem prostoru. Lansko leto sem pričal preureditvi centra naše častne pre-stolice (Terazije). Delo se je začelo nekako 5 aprila. Postopama so začeli drobiti betonski tlak. In-teresantno, da ob vsakem začetku večjega podvzetja reakcionarni ma-loštevilniki začno navijati svoje že popolnoma ven iz kakršnega koli tona strune. Začeli so godrnjati, češ da ne bo gotovo do prvega maja, čeprav niti eden od njih ni prijel ne krampa in ne lopate. Toda za prvega maja veličastvena prvomajska povorka je ponosno korakala že po novo tlakirani ulici izpred tribune iz katere jo je pozdravljal maršal Tito in drug; voditelji naše ljudske in delovne skupnosti.
Sicer to ni osamljen primer. Takim skupnim uspehom, ki so bili doseženi v teku naše Titove petletke lansko leto, si lahko pričal skoraj na vsakem koraku. Resnica je, da se dela tu in tam na primitivni ali pa stari način, da še vedno primanjkuje tehničnih
Naš gospodarski plan — je orjaški plan! Vem da si se seznanil če ne v podrobnosti, pa vsaj grobih potezah z njegovem objemom. Objel je celo domovino in ga ni kotička v njej da se ga ne bi dotaknil na ta ali oni način. Cilj mu je iz stoletne zaostalosti narediti močno industrijsko razvito državo. Sicer tako, da bodo stara mamica v najbolj odaljenem predelu, če je to na hribu ali soteski lahko prižgali električno svetilko, prav sproščeno se vsedli za mizo in uživali bogate plodove na stare dni.
In glej — zato se togoti proti-ljudska reakcija predvsem pobegli izdajalci in nam očita, kako "divje" postopamo zato ker si gradimo lastne tovarne, zato ker hočemo, da bodo izdelki dobri po kvaliteti in kvantiteti; zato ker za take izdelke hočemo izkoriščati namesto drugih sami svoja prirodna bogastva; zato ker hočemo, da smo si sami gospodarji na svojem domu; zato ker' ne maramo da bi nas kdorkoli izkoriščal in na račun našega dela, našega prirodnega bogastva brezskrbno bogatel; zato ker smo odločni boritelji za mir, za dobre in prijateljske odnošaje z vsemi narodi ;zato ker odločno branimo naše poroštvo, ki smo ga s krvjo plačali, s življenji naših 1.700.000 najboljših sinov in hčera; zato ker odločno odklanjamo kakršno koli kupčijo na račun naših narodov; zato ker si skupno gradimo boljše in srečno življenje, za vse poštene in delovne ljudi — zato nam očitajo, da smo taki in taki. Toda le meni verjemi, da če bi nas hvalili razni Rockefelerji, Duponti, Hears-ti in zatem pa razne izdajice — da bi nam zelo slaba predla. Naši narodi so očistili svojo domovino od razne maloštevilne zalege in bodo čistili tako dolgo dokler bo kakršne koli sneti iz preteklosti v sito, ne glede na to kaj pravijo razni vojni hujskači in kako se penijo pobegli izdajalci. Je vse zastonj!
Naslednji primer Ti pojasni kako naš narod ceni svojo oblast. V januarju so se vršile volitve za Ljudske odbore v Sloveniji. Poslušaj kaj mi bivši sosed piše iz vasi Pribince. "Na sam predvečer volitev je bilo naznanjeno, da bodo počili tri streli v znak pričetka volitev drugi dan. In res — piše so sed — že zgodaj zjutraj so počili trije streli. Takoj nato podali smo se na volišče. Na volišču poleg OF skrinjice je bila tudi takozvana brez liste. Kar pomislim, zakaj se nastavlja ta umazani spomin na pre teklost. Saj ne bo nihče niti pomislil da bi volil kandidata za katerega neve, kaj je dobrega storil za svoj narod. Potolažil sem se z tem, da bomo nazadnje šteli oddane glasove. Po končanih volitvah v znak je istreljen en strel. Zbrali smo se in čakali rezultata. Rezultat je bil 100% za OF .In šele sedaj sem uganil zakaj bi bila skrinjica brez liste primerna — za vrabce, ki jih kadar je hud mraz ze be."
Kar se tiče živilskih razmer, se prav tako zboljšujejo. Resnica je, da pri nas manjka še marsikaj, da nimamo dovolj mesa, da ne jemo pšeničen kruh, da primanjkuje na isti način še vedno stanovanj itd. Življenski standart pri nas je nižji kakor pa v Kanadi. Toda če se upošteva dejstvo kot dejstvo, da je naš narod po končani vojni nasledil prav nič drugega kakor pus-toš in ruševine, brez vprežne živine, brez transportnih sredstev, brez kakršne koli zaloge hrane, obleke in živilskih potrebščin, potem lahko rečemo, da je naš življenski standart že danes boljši kakor je bil za časa bivše Jugoslavije. Sto in tisočkrat je boljši pečen krompir v svobodi, kakor pa ne vem kakšna trenotna pečenka na mizi v kapitalističnem gospodarstvu. Ali si moreš zamisliti bolj sproščenega človeka kot takrat kadar je rešen skrbi, če bo jutri delal ali pa ne ? Če bi ne bilo ničesar drugega kot samo to, da je delavec siguren na svoje delo in zaslužek, je rešen takega bremena katerega rezultat pod kapitalističnim sistemom, je v mnogo ozirih prezgodnja smrt.
V naših zadružnih trgovinah dobiš razno blago za obleko, obutev itd. Dobi se tudi dovolj "džema", čokolade, bonbonov, pa tudi "ice-cream". Sladkor je v prosti prodaji in tudi na karte. V enem letu je nastala sicer taka razlika v tem
SliRVilE DEliH V PREDIIiMCl TKRIiMCI V
Med tekmovanjem so postali eden izmed najboljših delovnih kolektivov v Mariboru. Način njihovega dela se iz dneva v dan izpo-poljnjuje, porast proizvodnje, utrditev delovne discipline in živahno prosvetno delo so uspehi, ki se z njimi vključujejo v izpopolnjevanje petletnega plana. To, da so rešili vprašanje pomanjkanja mojstrov v tkalnici s premeščanjem oddelkov, to, da so v predilnici občutno skrajšali delovni postopek s smotrno razmestvitvijo strojev, da so monterji v zadnjem trimesečju obnovili prstančeve stroje, ki jih je poškodovalo bombardiranje, vse to se je moralo prej ali slej izraziti na grafikonu proizvodnje. Številke mesečnega preseganja plana so presenetljive. Predilnica je v juniju dosegla 104%, v juliju 106%, v avgustu 109% plana, tkalnica v juniju 113%, v juliju 128%, avgustu 1947. 144% itd!
koračuje normo za 21% in je že , tiral sušilni stroj, tovariša Franc
tretjič proglašena kot udarnica. Prav tako so udarniki med mojstri. Toraviš Anton Berlek, Ferdinand Tinta, Franc Ekerl in Ivan Mandl so v veliki meri pripomogli k le-
NAJBOLJŠI
MED ŠIMI
NAJBOLJ-
Bila je nedelja, ko so se zbrali na dvorišču ob okrašenem odru. Ves delovni kolektiv je prišel, da počasti najboljše v svojih vrstah. Prišli so tudi umetniki Slovenskega narodnega gledališča, da s svojim nastopom povzdignejo slovesnost trenutka. Razglašeni so bili uspehi tekmovanja; pred oder so stopali udarniki in prejemali nagrade.
Najbolj znana v vsej tovami je nedvomno tkalka Julka Lipovec ki dela na šestih strojih in je že tretjič proglašena ža udarnico. Normo presegla za 21%', poleg tega pa je vzgojila že mnogo učenk v dobre tkalke. Tudi mladinka Slavica Tonko dela na šestih strojih, pre-
Trikratna udarnica mladinka Slavica Tonko iz Maribora
pim uspehom v proizvodnji. V mehanični delavnici je uslužben kot strugar tov. Ivan Lobnik. Z izdelavo brusnih valčkov je omogočil brušenje prstanov za prstančeve in sukančne stroje. Brušenje se je izkazalo kot zelo učinkovito, ker se bo tako doseglo izboljšanje kakovosti prediva. Dosedaj je tovariš Lobnik izbrusil približno 700 komadov prstanov in tako omogočil njihovo uporabo. Z njegovim načinom brušenja bomo prihranili let-
Kepe in Slavko Miklavc sta se posebno izkazala kot obratna elek-tričarja, tov. Karel Samastur pa kot vodja obratne gasilske čete. V dvoriščni koloni so se posebno uveljavili tov. Fabjan Fergačič, Ja kob Zdavc in Ferdo Žnidarič. To so najboljši med najboljšimi. Vrsta jih je že, ki so bili pohvaljeni, njihovo vztrajno delo pa. ni samo njihova zasluga, pri tem jim je nudil pomoč ves delovni kolektiv.
ODPRLI SO PRVE OTROŠKE JASLI V SLOVENIJI
Po govorih, nastopih članov Slovenskega narodnega gledališča in proglasitvi udarnikov si je ves -delovni kolektiv z gosti ogledal otroške jasli, ki jih je odprla ta dan tovarna. To so prve otroške jasli v Sloveniji. Nekoč je bilo to poslopje ravnatelja Fischerja, danes pa je dom delovnega človeka. Najsi je na videz hiša skromna, pritlična hiša pred kopalnim bazenom, njena notranjost je vendar razkošno urejena; opaž iz politiranega lesa, krasna kopalnica, kuhinja vsa v belih ploščicah z električnimi pečmi, vse to si je kapitalistični iz-žemalc uredil za svojo udobnost, vse to daje danes svetlo in udobno zatočišče našim najmlajšim. Kuhinja je urejena v mlečno kuhinjo, urejena je sprejemnica, kamor prinese mati dojenčka, za bolne je izolirnica, za zdrave pa krasni dnevni prostori z belo prepleskani-mi posteljicami. Vsa oprema je tu:
Neprilike vojnega zločinca Miha Kreka v Ameriki
IZ USTA "V DOMOVINO!"
no približno 5000 prstanov, kar od čeveljčkov pleničk do bombažas
znaša 20.000 din. letnega prihranka. Nadalje je Lobnik izdelal le-žaje za vretena, ki jih dosedaj še nismo izdelovali v naši državi.
Tov. Monetti je samostojno mon-
tih hlačk. Matere v predilnici in tkalnici bodo^ lahko med delom brez skrbi izročile svoje otroke otroškim jaslim — 4 skrbnim sestram, ki pazijo na deco — v varstvo.
V kmetijskem znanstvenem laboratoriju
TUDI ZEMLJI BODO DALI V JUGOSLAVIJI KAR JI MANJKA
PISMO IZ SLOVENIJE
Ljubljana: — Pedologi so nano-sili v Kmetijski. znanstveni zavod stotine vrečic zemlje. Na mizi v laboratoriju je več kot 200 majhnih predalčkov, polnih zemlje. To je Gorenjska. To so vzorci zemlje iz vseh krajev Gorenjske.
V sosednjem laboratoriju je vsa dolga miza obložena s pločevinastimi škatljicami, polnimi zemlje. Izvrtali so jih v Beli Krajini. Škatljic je preko 200.
Vsa tla so pokrita s kupčki zemlje. Ta zemlja je iz Dravskega polja. nekatere so pepelnato sive, druge črne, tretje rumene, nekatere so težke, druge peščene, tretje ilovnate. . .
Nešteto jam so izkopali pedologi po vseh krajih Slovenije. Lotili so se težavne naloge, raziskava-nja tal, da bi na podlagi teh raz-iskavanj ob koncu leta narisali vsaj grobo pedološko karto.
Brez pedološke karte, agronomi ne morejo izvesti pravilne rajoni-zacije kmetijskih kultur. Pedologi raziskujejo tla, da bi s svojim delom podprli ostale agronome, ki uvajajo načrtno kmetijsko proizvodnjo.
V kratkem času so pedologi obšli vso Gorenjsko, raziskali so Ptujsko pragersko polje, izkopali so pedološke jame v Prekmurju v Beli Krajini i dr.
Inž. Marija Kodričeva, ki je bila v Beli krajini je pripovedovala:
"Krasne profile smo našli tam! Ponekod je orna zemlja do 5 m globoka. Pa ni življenja v njej! "Nima maščobe", pravijo kmetje. In res je — davno ni videla gnoja. Našli smo tam neko posebno lucerno, vsa je kosmata. — Na-' primer pri Kanižarici! Prej je bil tam gozd, nekaj te zemlje so pre-orali. Strašno pusta zemlja je tam! Posejali so nanjo oves, toda tudi ta ni uspeval. Brez življenja je ta zemlja. Nobene strukture nima. Tam kjer so jo pognojili s čilskim solitrom, dobro uspeva tobak. Tam raste po vseh vrtovih tobak. Tam
je okrog 800 ha stelnikov."
Skoraj vse zemlje v Sloveniji so že po naravi izčrpane najsi so pod-zol ali naplavine rek. Ob vseh rekah so zemlje plitve, peščene, pravijo pedologi. Tako na Ptujskem kakor na Prekmurskem polju je rodni sloj zemlje komaj 15 do 35 cm globok. Skoraj vsem našim zemljam primanjkuje apna. Celo Ljubljansko polje je gramoz, brez apna. Isto velja za Ptujsko polje.
V dolini Pesnice n. pr. je tipičen podzol, tam je voda izprala vse apno iz zemlje.
Na poti po Gorenjski so šli pedologi skozi vas Zagorico. Tam so našli kmeta, ki si je sam izboljšal zemljo. Nekje na koncu njive je imel drobno apneno kamenje. To kamenje se je nehote pomešalo z njivsko zemljo. Kmet je opazil, da so pridelki na tistem koncu njive posebno lepi. Začel je razvažati apneno kamenje po vsej njivi. Sprva ni bilo nobene spremembe. Še-
Ko so šli pedologi po Ptujskem polju, so se z zanimanjem ustavljali ob jamah, iz katerih odvažajo kmetje gramoz. Te jame kažejo vso zgodovino in sestavo tal. V teh jamah so našli poleg kremena tudi precej apnenca. Ljudje na Ptujskem polju pravijo, da ni nikjer v bližini apnenca. Pedologi so jih poslušali in istočasno iskali v tleh. Rast na Ptujskem polju je splošno slaba. Le od Ptuja proti Vurbergu so našli pas izredno dobre zemlje, bogate na apnu. Tam so rasle sončnice, visoke do štiri metre. Take koruze kot tam niso nikjer videli. Tam sta hodila pe-dolog in predsednik osojniške zadruge in ko sta šla iz štukov proti Orešju sta se ustavila ob preseku tal ter opazovala plasti zemlje. — "Ali je to glina?" — sta spraševala drug drugega. Pedo-log je imel pri sebi stekleničico solne kisline, kanil je na zemljo
Koncem septembra prošlega leta je iz Rima odpotoval z avijonom v Ameriko eden od najvidnejših emigrantskih voditeljev, obsojeni vojni zločinec Miha Krek, ki p<^eg zločinov napravljenih za časa vojne nosi glavno krivdo za nesreče in muke emigrantov po taboriščih v Italiji in Nemčiji, zlasti pa še za usodo Slovencev.
Kakor vsa velika "gospoda", tako je tudi Miha Krek potoval z luksuznem avijonom preko oceana in sedaj poseda v Ameriki v najdražjih hotelih. Ti veliki zločinci, katere emigrantske mase — zavestno ali podzavestno — podpirajo, ne žive od malega šverca, od majhnega vsakodnevnega izkupička, niti se ne mučijo, kako se bodo pretolkli iz dneva v dan. Oni se ba-vijo samo z velikimi posli. Miha Krek ni odšel v Ameriko, da bi se zaposlil nekje na neki farmi ali rudniku, ampak da tam vrši propagando med slovenskimi izseljenci, da utrdi svoj položaj, da za svoje politične "akcije" zbere še nekaj desettisočev. (Morda celo predstavlja, da mu bo dal Gabrovšek ne ko svoto od tistih "par miljonov dolarjev, ki jih namerava dobiti od "Proletarca". "Enakopravnosti" in "Prosvete". Za sedaj pa seveda ti miljoni dolarjev niso še v Gabrov-škemu žepu in tudi ne kaže, da bodo v bližnji bodočnosti.)
Med tem se pa sliši glas iz Amerike, da zločincu Kreku tam ne gre baš vse v najlepšem redu, da ga ameriški Slovenci ne poslušajo tako slepo, kakor taboriščne mase v Italiji in Nemčiji in da dobiček še zdaleč ni tako velik kakršnega je Krek pričakoval.
Kmalu po prihodu Kreka so sklicali v cerkveni dvorani v Clevelan-du Krekovi plačanci velik zbor, na katerem naj bi "voditelj" govoril. Ali na ta zbor je prišlo vsega skupaj od 300 do 400 oseb, (četudi je Slovencev v Clevelandu skoro več kot v Beli Ljubljani v Sloveniji in še od teh je bilo dve tretjini starih ženic, ki so šle tam zato, ker so jim "gospod" rekli). Pričakovale so, da jim bo gospod Krek govoril o njihovem "starem kraju", o osvobojeni in prerojeni domovini. Te stare ženice so bile popolnoma razočarane in nezadovoljne, ko so videle, da se govori o neki "visoki" politiki in o navadnih trikih za zbiranje dolarjev.
Po prvem neuspelem "zboru" je Krek pozval svoje brate, klerikalne katoliške voditelje v Clevelandu, na ožji tajni sestanek v privatnem
stanovanju nekega Grdina. Na tem sestanku je Krek ostro kritiziral svoje sodelavce v Ameriki. Tako jih je grdil in pestil radi nedelavnosti, da se je konec koncev eden od prisotnih klerikalnih voditeljev, kateri upa, da bo prej miljoner kot Krek — neki Gabrovšek — odločno postavil v obrambo svojih ov-čic. Ta Gabrovšek je razvnel še ostale, tako da je prišlo na "tajni" konferenci do pravega prepira. Ameriškim Slovencem, ki so do sedaj delali na račun Kreka in njegove "politike" je postalo jasno, da izvira nezadovoljstvo tega gospoda iz dejstva, ker ni dobil v Ameriki dovolj dolarjev. (Gabrovšek se je pa najbrž spri ž njim, da si zagotovi ves "špeh" ki ga pričakuje.)
Krek je tudi sam odkrito povedal, očitajoč, jim: "Vaša organizacija je uspela, da v dveh letih zbere samo 10.000 dolarjev, to pa je za mene malo, zelo malo. . . Vse organizacije so vam slabe, ne morejo mi dati niti tolikšne svote, kolikor sem predvideval". . . itd.
Ob zaključku prisotni sploh niso poskušali "miriti" gospoda Kreka, ter mu pojasnjevati težkoče v delu med ameriškimi Slovenci in se mu oprostili radi premajhne vsote dolarjev, ki so mu jih bili dali.
Zločinec Krek pa je odšel jezen in nezadovoljen radi takih prilik med Slovenci v Clevelandu in ostali Ameriki, predvsem pa radi tega, ker je spravil v žep "samo deset tisoč dolarjev". Nadaljuje s potovanjem po Ameriki, obiskuje visoke državnike, verske poglavarje, kakor kardinala Spellmana in druge osebnosti, ter vodi še nadalje "visoko" politiko o usodi Slovencev, ki so v taboriščih v Italiji in Avstriji.
Ko bo uvidel, da se mu več ne izplača agitirati med ameriškimi Slovenci, da se ne more dobiti več dolarjev, tedaj bo šel ta zlikovec zopet nazaj v Evropo, In to bo vsekakor kmalu!
Slovenci, ki se pred povratkorri "voditelja" Kreka iz Amerike nočejo repatrirati, lahko pričakujejo, da jim bo oni iz zemlje dolarjev prinesel1, dragocena darila in ogromno pomoči, da jim bo tako omogočil možnosti "srečnejšega" življenja. . . Seveda razume se, ako gospod Krek ne bo zapravil vse za lastne potrebe po ameriških "mu-sic-hall" — ah, varijetih in kockar-nicah, kjer prav sedaj lenari in poseda.
Združenje treh bratskih odsekov Zveze v Port Arthur
Port Arthur, Ont. — Dne 8 marca se je vršila skupna seja članstva odsekov Zveze Kanadskih Slovencev, Sa-veza Kanadskih Hrvatov in Saveza Kanadskih Srbov. Tega skupnega sestanka se je udeležilo tudi vodstvo in članstvo lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Glavna naloga skupne seje je bila razprava o združenju treh bratskih Zvez v eno jugoslovansko organizacijo.
Ta čas se je v naši naselbini mu-
sredstev, ki bi težja dela znatno oziru, da nihče več ne dvomi o vid
olajšala. Toda dela se neprenehno in sicer tako, če bi imel sto rok, so lahko zaposlene vse hkrati. Naša petletka postopoma temeljito preoblikuje naše gospodarsko, kulturno, socialno in seveda predvsem politično zgrajenost. Poleg rednega dela, ki ga en ali drugi opravlja, mi se istočasno učimo. Bolj in bolj si želimo sposobnosti da bi čimprej obvladali teškoče, da bi ss čimprej tehnično zgradili na tako visoko stopnjo, ki jo zahtevate industrializacija in elektrifikacija.
nem dviganju življenjskega stan darta. Posebno sedaj ob sprejetju plana vezanih cen živilskim potrebščinam, se že začenja zboljšanje kar se hrane tiče. Sicer pa pri nas ne more nihče tožiti da strada, ker vsak dobi odrejeno količino kalorij v hrani, da ni nobene lakote ali stradanja.
Tudi stanovanjski problem se povoljno rešuje. N. pr. tukaj v naši prestolici je v načrtu zgraditi nič manj kot za 50.000 duš stanovanja. Prav tako je v načrtu gra-
ditev stanovanjskih poslopij tud; drugod. In ne bo dolgo ko bo stanovanjski problem popolnoma rešen.
Z tem bom dragi tov. Troha za danes zaključil, pa "ne prenehal. Oglasim se kmalu z bolj zbranim dopisom. Prav lepa hvala za ves trud, ki si ga imel glede odpošilja-nja moje obleke itd. K. zaključku iskreno pozdravljam vse tovariše in tovarišice z eno edino željo: "Utrjujte bratstvo in edinstvo — nenehno * pobijajte laži prokletih izdajalcev — širite in jačajte vaš tisk!"
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Matešič Jurij
V laboratorijih kmetijskega znanstvenega zavoda strokovnjaki svojstva naše zemlje
preiskušajo naši
le po dveh, treh letih so se začeli nekaj kapljic, katere so takoj pro-
pridelki boljšati. Zdaj po petih letih, ko se je apnenec že docela razkrojil, ima kmet krasne uspehe.
Toda zemlja v Sloveniji ima polno skrivnosti, ki jih bodo morali pedologi šele odkriti in spoznati. Bili so n. pr. v Zapogah na Gorenjskem. Tam so tla izrazito kisla. Kljub temu so pridelki izredno lepi, tako lepi, da so jih pedologi z občudovanjem ogledovali.
Na pustih površinah Pragerske-ga polja so tu pa tam še vidni sledovi njiv. Nekdaj pred leti, so kmetje to zemljo orali, skušali so na njej pridelovati vsaj nekaj živeža. Vozili so nanjo dragocen hlevski gnoj, orali so jo branali, ji gnojili — pridelki pa so postajali iz leta v leto slabši, manj vredni. Nazadnje so morali opustiti obdelovanje. Bodeče grmičevje je preraslo te nekdanje njive, kakor prerašča vso ostalo površino. Ob robovih pašnikov, ob mejah, raste črna jel-i.ša. Ta zemlja kriči po apnu.
vzročile, da so se pokazale pene. "V zemlji je lapor" sta dejala. Mnogo laporja je tam na okoli. Našli so lapor v Ptujski' gori, našli so ga v št. Vidu, na Borlu in v mnogih drugih krajih. Nekje so našli apneni pesek.
Na Ptujskem polju ne primanjkuje apnenca s katerim lahko temeljito izboljšajo zemljo. Zlasti je potrebna apnenja spodnja terasa Dravskega polja, ki je sivkasta in docela neplodna.
Na Pulfrihovem fotometru, po fizikalnih metodah preiskujejo v znanstvenem zavodu zemlje, z ozi-rom na kalij, dušik in druga rastlinam potrebna hraniva. Preisku-. jejo zaporedno po sto zemelj na dan. Med tem ko kemiki analizirajo vzorec za vzorcem, preiskujejo kislost in sladkost posameznih vzorcev, presedijo po ure in ure za aparati, prihajajo pedologi z novimi vzroci zemlje, z novimi ¡skušnjami in spoznanji. Tudi zemlji se
dil tudi glavni tajnik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov in kakor tudi član gl. izvršnega odbora Saveza Kanadskih Hrvatov, tovariš Marijan Kružič. Na tem skupnem bratskem sestanku, je tov. Kružič podal uvod za obširno diskusijo o potrebi in važnosti združenja naših bratskih Zvez v eno skupno jugoslovansko organizacijo, priseljenih Slovencev, Hrvatov in Srbov, po mogočnosti in ako se nahajajo v naselbinah, da se pridružijo tudi bratje Makedonci.
Po tem važnem vprašanju, je članstvo bratskih Zvez nadaljevalo temeljito razpravo in je enoglasno zaključilo, da se na tej seji izvrši združenje.
Da bo po združenju splošno skupno delo izvršeno v normalnem teku in da bi ob času izvrševali dolžnosti v delavskem gibanju, se je zaključilo naslednje:
1.	Vse premoženje treh bratskih odsekov Zvez postane skupno; <
2.	Vse seje se v bodoče vršijo v skupnosti;
3.	Priredbe se tudi vršijo skupno, edino v izvenrednih slučajih, posebno ako je potrebna pomoč enemu drugemu ali tretjemu časopisu;
4.	Da se upostavi mestno tajništvo od zvezinih odsekov v katerega se vključi tudi tajnik lokalnega S.K.J.S. (Veča);
5.	Da vsak odsek Zveze do konvencije pošilja svojo članarino na svoj glavni urad, kakor je bilo do sedaj.
Na skupni seji je bilo takoj izbrano mestno tajništvo od sledečih tovarišev: Viktor Blažina (Cu-
bo v Sloveniji moralo dati kar ji manjka in pedologi so ugotovili, da ji v glavnem manjka apna.
pina) tajnik Lokalnega Veča; Charli Ružič, tajnik odseka Saveza kanadskih Hrvatov; Martin Bajuk, Tajnik odseka Zveze Kanadskih Slovencev in M.S. Rajčevič, tajnik odseka Kanadskih Srbov.
Ti zaključki članstva bratskih Zvezinih odsekov bodo v polnomoči do konvencije, katera se bo verjetno vršila koncem meseca maja. Mi smo popolnoma prepričani, da bodo delegati na zveznih konvencijah prinesli zaključek za združenje naših treh bratskih Zvez v eno močno in trdno jugoslovansko organizacijo.
Prepričani smo, da bo naša združenost odmevala po vseh naših naselbinah in bodo tudi ostali naši bratski odseki pristopili k združenju. Mi priseljenci Jugoslovani v naših Zveznih organizacijah smo že zdavnaj sklenili bratstvo in edinstvo, ali to naše organsko edinstvo je največja oblika bratstva in edinstva. Tako združeni bomo mnogo lažje vodili borbo proti ustaško-mačekovcem, čet-nikom, rupnikovcem in ostalim ne-prijateljem nove Jugoslavije. Mi iseljenci Jugoslovani združeni v eno organizacijo, bomo več doprinesli z ostalim Kanadskim delavstvom v boju za trajen in pravičen mir, kakor tudi za lepše življenje kanadskega delavstva kjer smo vključeni tudi mi Jugoslovani.
Za tajništvo; Martin Bajuk.
STAVKOKAZI SE PRIDRUŽILI STAVKARJEM
Kingston, Jamaica, (CP) — Stavko-kazi, ki so tri tedne poskušali zlomiti stavko prometnih delavcev, voznikov busov, so se pri-" družili stavkarjem in so sedaj na stavki.
Jožetom in Jožicam za god
Ljubi rojaki, rojakinje blage, Jožeti moji, vse Jožice drage, v duhu pred vas bi jaz hotel stopiti, sreče za god vam obilne voščiti. Bog pa naj milost mi pesniku da, da ne bom žalil nikomur srca.
Zgodaj na Jožefov praznik vstanite, boljšo obleko ta dan oblecite, pokličite prijatelje in znane ljudi, da z vami veselje vživali bi. Sam' enkrat v letu je Jožefov dan takrat naj nobeden ne bode zaspan.
Naj bi lepo pripravljeno bilo Jožetom, Jožicam tolsto kosilo! Naj vam ne manjka priljubljene krače in pa dišeče "godovne" pogače. Voščim vam tudi zares ne za "špas" nekaj prav pristnih teh kranjskih klobas.
Voščim, da v peči puranček bi cvrčal, vina bokal vam iz kleti prifrčal. Jožeti take reči imamo radi Vi tam v Ameriki, mi tu v Kanadi. In če pečenka pred nami diši Jožeti, Jožice jemo jo mi.
Eno pa Jožetom vsem priporočam Jožicam tudi prav isto naročam, (če bom to reč prenerodno povedal tovariš urednik bo malo pregledal) Prav pregloboko ne glejte v bokal lahko bi kdo še pod mizo zaspal.
Kdor ne uboga, naj sebi pripiše, mačka mu jaz ne bom gonil od hiše. In če potem mi bo s prstom zapretil ali še huje pod nos mi posvetil. Nočem, da rečete Jože je kriv saj sem vas lepo, kot oče svaril.
Torej to moje je srčno voščilo zraven pa bratovsko priporočilo. Vsi pa za dobro te verze vzemite in se na Jožeta nič ne jezite. Zdaj pa zapoje naš vrli naj krog Jožete Jožice živi nas Bog!
Jože Starešinič
Mokri članek
KAJ IN KJE PIJEMO V SLOVENIJI?
Piše: JANEZ KAVČIČ
KIRKLAND LAKE TORONTO, ONT,
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Kirkland Lake bo imel svojo sejo v nedeljo dne 21. marca ob 2. uri popoldne pri bratu Brani-selj na 44 Main St.
Vljudno se vabi vse člane in članice, da se seje gotovo udeleže, ker se bo na tej seji razpravljalo o zelo važnem vprašanju namreč o Združitvi treh bratskih Zvez.
Tajnik
VANCOUVER, R. G,
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov, (Veče) bo proslavljalo dan, 27 marec, kot eden od najvažnejših praznikov našega naroda. Tega dne je narod Jugoslavije iz-vrgel osovraženi režim Cvetkovič — Maček in pričel borbo za svoje končno popolno osvobojenje.
V to svrho se prireja kncert v nedeljo 28. marca, ob 8. uri zvečer, H.P. Domu. Pozivljemo ves Jugoslovanski narod mesta Vancouver in okolico, da se udeleži te proslave v kolikor mogoče velikem številu .
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov, (Veče) održava svojo redno sejo v četrtek, dne 18 marca, ob 8 uri zvečer, na 386 Ontario St.
Poživljajo se vsi člani lokalnega Sveta, posebno pa oni ki se nameravajo povrniti z prvo grupo v domovino. Na tej seji imamo važne zadeve o katerih se bo razpravljalo.
Tajnik
Hamilton, Ont,
TORONTO, ONT.
V soboto zvečer, 20 marca, se vrši skupna plesna zabava na 386 Ontario St. katero prirejajo vsi trije bratski odseki Zvez in mladinski odsek organizacije C.S.Y.F. Pri-četek zabave ob 8 uri zvečer.
Vabi se vse člane treh Zvez, Slovencev, Srbov, Hrvatov in kakor tudi vse člane mladinske organizacije na to prvo skupno plesno zabavo, na kateri bo gotovo dosti zabava za vsakega. Pripeljite s seboj tudi vaše prijatelje in znance na to skupno zabavo.
Zabavni odbor.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov bo priredil proslavo 27. marca, da primerno počastimo dan, na katerega so narodi Jugoslavije vrgli izdajalsko Maček-Cvetkovičevo vlado in začeli z odprtim bojem za popolno osvobojenje. To je praznik nove Jugoslavije in vsled tega ga tudi mi slavimo tukaj, ker smo sinovi in hčere teh narodov.
Proslava se bo vršila v obliki banketa pod pokroviteljstvom lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v soboto 27. marca v Partizanski dvorani na 243 Beach Rr. ob 6.30 uri zvečer. Čisti dobiček banketa bo šel za pomoč otrokom padlih bojevnikov v Jugoslaviji.
Pridite na banket vsi Jugoslovani tega mesta in okolice in prive-dite s seboj vaše prijatelje.
Hamilton, Ont,
V nedeljo 21. marca, ob 1.30 popoldne se vrši seja kluba "Peter Žapkar" D.P.P. na 234 Beach Rd, Poziva se vse članstvo omenjenega kluba, da se udeleži zagotovo te zelo važne seje.
Iz Gl. Urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
REGISTRACIJA ZA PRVO SKUPINO POVRATNIKOV ODPRTA DO KONCA MARCA
Nedavno je bil objavljen zaključek Izvršnega odbora SKJS., da bo registracija izseljencev za povratek zaključena 15. marca. Med tem pa, ker še nekateri, ki so nameravali potovati s to skupino, niso uredili svojih osebnih stvari, kot prodajo hiše in tako dalje, se je Izvršni odbor odločil, da podaljša rok za registracijo in bo odprta do konca marca, kolikor se tiče prve skupine povratnikov.
Prosimo vse lokalne odbore SKJS in posameznike, da vzamejo podaljšanje registracije do konca marca na znanje.
Bogoljub Stevanov
(Nadaljevanje)
Vipavcem ni preostalo nič drugega, ko kopati nove vi nograde, širiti površino nasajeno s trto, saditi nove vrste (močnejše in bogatejše na alkoholu), ki bi lahko konkurirale z italijanskimi vini. Posledica te žilave borbe vipavskega ljudstva za gospodarski obstoj, so nova močna kvalitetna vina vipavske doline (malvazija, vipavski zelen, razni rizlingi itd), ki so iskano blago na inozemskih tržiščih. Središča tega obnovljenega vinogradništva so trg Vipava, s svojo moderno kletjo in Prvačina in Vogersko.
V brdih so Brici na skrajnem zapadnem robu slovenske zemlje še bolj povečali moč svoje rabule, ji pridružili še druge žlahtne sorte belih vin.
MILJENEC KRANJSKE DEŽELE
Cviček! Ti najmanjši iz rodu slovenskih vin. Tvoja slava ne gre tako široko po svetu kakoršna je ona štajerskih bratov. Poznate ga sicer v Clevelandu, Chicagu, Pits-burghu in drugod, ker ste vzras-li ob njem in vam je edino le on pokazal življenje v veseli in rožnati barvi, kakor bi hotel, da bi bilo zmerom takšna, široka pa je tvoja slava, o cviček, vince med vinci po vsi kranjski deželi, od triglavske koče na Kredarici, ko te pije upehani hribolazec, do dolenjskih "furmanov" in tesarjev. Pijejo te radi ljubljanski "purgarji", tisti rdečelični in zaripli z debelimi vrati, ki se boje povečanja krvnega pritiska in "nagle neprevidene smrti". Edini užitek si bolnim na sladkorni bolezni, ker se ne smejo rvati z močnimi "Štajerci". Kranjska klobasa s kislim zeljem si le pol dobrote, ako ne prideš ti, kisli naš napoj, v njeno družbo. Grda in nehvaležna hudobija Štajercev in Primorcev, (slabo spričevalo je za njihovo zavest zedinjene Slovenije) ko te obrekujejo: "Dolenjke morajo dregniti opolnoči svoje dedce, ki so se napili cvička, pod rebra, da se prevalijo na drugo stran, da bi jim cviček ne pregri-zel črevesja."
Cvička ne izvažamo, ker se ne more pohvaliti ne s harmonijo, ne z bukejem in je njegova aroma pičla. Mi Slovenci "cvička v inozemstvo ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo." še premalo ga je zdaj po vojni, ker so bili vinogradi zapuščeni. In tudi metliško črnino in razna belokranjska vina, kar sami radi doma popijemo. Tudi v teh vinskih okoliših Dolenjske si ljudska oblast prizadeva, da bi izboljšala kletarstvo, ki je v primeri s štajerskim zaostalo. Pa nove žlahtne sorte bodo morali Dolenjci povsod saditi.
MANJ PIJANČEVANJA, REDKEJŠE GOSTILNE
Kar naprej vam lahko odgovorim na vašo skrito misel: "To so pa žolne, ti naši starokrajci, ti ga pa vlečejo kot grške gobe." Pa ni tako, dosti manj se pije, da se bolje izrazim, pijančevanja je dosti manj v Sloveniji kot pred vojno. Milica je huda in stroga s krč-marji, zasebnimi ali zadružnimi, kjer se gostje preveč nalezejo mokrote. Šmarnici je napovedan boj in jo zadruge, ki razpolagajo s pretežno količino vin ne vzamejo. Ljudje več delajo, so bolj zaposleni s sestanki ,prosvetnim delom in prostovoljnim delom. Mladina je disciplinirana in se uči, pa uči. V Sloveniji je imel prej Bog stotisoč rok, ker je iz vsake tretje hiše "roko ven molil." Zdaj so se pa krčme, gostilne, "bircauzi", "oš-tarije" bifeji in kakor se že imenujejo vsa ta vinska svetišča v Sloveniji precej razredčila. Kar je bilo preveč, je bilo preveč. Ne izdajajo se obrtnice, ko poprej, svojim strankarskim pristašem. Gostilničarjem in "pančarjem" ne gre več žito v klasje. Krajevni odbori odpirajo sami svoje gostilne. Seveda se je dogajalo, da so taki krčmarji, pri katerih so plesale poprej muhe po mizah namesto litrov, prevzemali vodstvo krajevnih gostiln. Sprehajali so se po gostilni, imeli svojega knjigovodjo, natakarice, ženo eventuelno v kuhinji, gostje pa le niso bili postrežem. Pa je udarila vmes ljudska oblast, posebno je okrcala take razmere Lidija Šenjurčeva, minister za komunalne zadeve in ga že izganjajo takega hudiča birokratskega iz zadružnih gostiln. Hvala bogu, da dosti vina izvažamo, da ima vino že pri producentu — kmetu visoke cene, da nas ne boli glava kam bi z vinom. Tako nimamo vinogradniške krize, kakor v stari Jugoslaviji. Pridelek vina za domačo uporabo je razdeljen v kontigente, podeljen med gostilniške obrate. Prekomernega dobička oblast ne dovoljuje, ampak le toliko, kolikor zasluži vsak pošteni delaven človek.
To pa mnogim gostilničarjem s staro miselnostjo po velikem hitrem dobičku ne diši, pa rajši vračajo obrtnice. Zopet drugi so si z gostilniško obrtjo sezidali lepe hiše, (saj sta bila farovž in gostilna v stari Sloveniji najlepši hiši v vasi) in še nakupili grunte. Zdaj se pa morajo odločiti, ali gostilno ali grunt ne pa oboje.
Če imaš grunt, je v redu toda se moraš sam na njem znojiti, ne pa s kajžarji in dninarji, če pa ti diši gostilniški "šank", potem ni več krščenja, ampak samo pogansko vino (tega bi pravzaprav ne smel pisati in ni potreba, da to pripovedujete ostalim američanom, ali pa onim od "Ameriške Domovine", ker bodo takoj zagnali krik, da ni verske svobode v Jugoslaviji, ker prepovedujemo krščenje vina.) Vsi bivši vinski Janezi krstitelji oddajajo obrtnice, ker se jim ne izplača kupčevati z "brezverskim" vinom. Nastaja pa cela nova mreža novih zadružnih gostilen in onih ki so last krajevnih in okrajnih ljudskih odborov. V začetku so težave in se ne znajdejo. Toda napake izginjajo in kar je glavno: Zadružni gostilniški voditelji nimajo prav nobenega interesa, da bi vino mešali, krstili ali ga celo umetno delali iz kemikalij.
ŽGANJEKUHA POD ZEMLJO
Z našimi žganimi pijačami smo kar zadovoljni. Stari gardi; slivov-ki, brinjevcu, hruševcu, češnjevcu, sadjevcu, borovničarju, tropinovcu, pelinkovcu in drugim so se pridružile še razne travarice iz Dalmacije, puklevače in breskovače iz Srbije in drugih republik ter še proizvodi raznih tovaren za alkoholne pijače kakor naprimer znamenitega podjetja "Luttardo" v Zadru. Primorski kmetje so morali pred vojno pod italijanskim fašizmom tropine in vse sadje, ki ni šlo v prodajo, ker je italijanski davčni vijak ščitil veliko kapitalistično industrijo žganih pijač, velike des-tilerije, malemu kmetu pa sploh ni bilo mogoče kuhati žganja. Skozi 20 let so se borili z italijanskimi financarji po gmajnah in gozdovih, skrivali pod zemljo po luknjah kotle za kuhanje žganja, postavljali straže, da jih ne iznenadijo financarji, romali v ječe in plačevali strahovite denarne globe, kadar so jih ovadili domači vaški vohuni. Samo na nedolžnem kuhanju žganja se je nabralo stotine in stotine let ječ in je šlo na boben vse I
polno gruntov zaradi plačevanja kazni. Pa niso naši Primorci odnehali in ga vseeno čisto skrivaj kuhali in pili raje ko razne sladkosti italijanskih likerjev, že med osvobodilno borbo leta 1943, pa so povsod svobodno zagoreli kotli in se na financarje ni nihče več oziral. Sedaj pa naša ljudska oblast ne pre poveduje žganjekuhe in ga imajo ljudje dovolj za kosce v senožetili, za drvarje v gozdovih, za kopanje novih vinogradov, za sleherno težko delo, ko se ti prilepi potna srajca na hrbet, ali pa ko te napenjajo sveže fige.
^iniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||M,,,,itiiiiii^
I PESEM GORA |
i ■ 111111 ■ 11 ■ 1111111 ti 111 ■ 111111111 ■ 11111111111 f 11111111E i M1111, i m,,, i......111111111111111 ir
MIŠKO KRANJEC
lje."
"Ali ni bila tu neka Tanja?"
'Bila je," je pritrdil Maks. "Predvčeraj je odšla da
PIVO BREZ AKCIONERJEV
Ko se je le malo pred vojno ustanovila gostilničarska zadružna pivovarna v Laškem, je zavladal med akcionerji pivovarne Union v Ljubljani velik poplah. Takoj smo dobili boljše pivo, pa tudi s cenami so šli doli. Po sedanji vojni je pa ljudstvo pometlo z upravnimi ko-laboracionističnim svetom pivovarne "Union" in hitro pozidali pivovarno v Laškem, porušeno od angleških bombarderjev. Odpadli so vsi razlogi kapitalistične konkurence in pijemo dobro pivo obeh slovenskih pivovaren. Hmeljarji v Savinjski dolini se ne bojijo več kriz, ker skrbijo naše oblasti za izvoz hmelja.
SLOVENSKA "COCA-COLA"
Pa še nekaj. Ne bomo uvažali vaših "Coca-Cola" in drugih ameriških napitkov. Državne tovarne za brezalkoholne pijače, za sladke sadne sokove in razne sadne mošte uporabljajo vse tisto sadje, ki je poprej gnilo in propadalo že v sadovnjakih. Izložbena okna naših trgovin, kolonijalnih prodajalnih naproz (nabavno-prodajalnih zadrug, podružnic "NA-MA" so polna prelepih steklenic s poučnimi etiketami zrelih jabolk. Otroci, žene naši abstinenti, velik del ljudi radi pijejo te zdrave pijače, bogate z vitamini. Zelo hvalijo njihov okus. Meni pa ne boste zamerili, da vam iz lastne iskušnje ne morem dati lastne ocene.
Vedite pa, da bom takrat, ko boste brali prvi del tega "mokrega" članka pil zvečer na zdravje naprednih slovenskih ^seljencev kozarec belega burgundca za zmago resnične demokracije v svetu, ki edino ustvarja pogoje za boljše življenje delovnega človeka.
Janez Kavčič
( Konec )
WINDSOR, ONT.
Klub "Tito", DPP v Windsorju bo imel svojo redno sejo v nedeljo 21. marca ob 2. uri popoldne v Ruskem Domu na 1220 Druilard Rd.
Vljudno se vabijo člani in članice, da pridejo na sejo o pravem času.
Odbor
OBISK UREDNIŠTVA EDINOST
Pred par dnevi je nas obiskal v uredništvu tovariš Augustin Jure-njak, po rodu Hrvat in je daroval $5.00 za tiskovni sklad lista Edinost.
Tovariš Jurenjak je dolga leta preživel v mestu Winnipeg, Manitoba, sedaj se je začasno naselil tukaj v mestu Toronto. Hvala lepa za darilo in obenem želimo tov. Jurenjak-u dosti razvedrila pri prijateljih in znancih (Ured).
Telefon: Midway 9131	Res. KI. 8889
GRAFSTEIN'S SILK SHOPPE
Mi imamo v zalogi vsake vrste importiranega blaga za moške in ženske obleke vseh vrst in vse kar spada za obleke. Prodaja na yarde.
Za prijatelje Jugoslovane blago po znižanih cenah za pošiljke v Evropo. Odprto vsak večer do 8 ure. Pridite in si oglejte našo trgovino.
Postrežba točna. 278 College St.	Toronto.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ...............................................................
Ulica, hš. št. alj poštni predal
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ..................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ...
Drž.
Mesto: ..............................................Prov................... Drž........................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč. EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
"Drejc je široko odprl oči, hotel nekaj spregovoriti, pa dolgo ni mogel, šele čez čas je dejal: "Da je odšla ?" Zakaj Maks ne govori o tem? Gledal ga je proseče. In Maks je naposled le čutil, kaj hoče, po čem sprašujejo njegove oči.
"Naročila mi je", je rekel tedaj, "naj te lepo pozdravim ko ozdraviš. Ni mogla čakati, da bi vstal. Dolžnost jo je klicala naprej."
Drejc je ožemal ustnice. Zdelo se je da bi rad govoril, pa ne more,, šele čez čas je vprašal:
"To da je naročila? Ali ni povedala, kam odhaja?"
Maks je odkimal. "Saj sama ne ve, kam jo bodo poslali — morda pa se te bo s poti spomnila, "je dodal, ko je videl, kako se Drejc vznemirja. "Meni vendar ne bo pripovedovala, da ti bo pisala. . ."
"Nekaj bolečega se je dotaknilo Drejčevega srca. Rekel je:
"Ne bo §e me spomnila, nikdar se me ne bo spomnila. In zakaj naj bi se me ? — Saj ni bila resnična Tinca. Samo v bolezni se mi je prikazala, samo v bolezni je bila pri meni, ker sem imel vročino in se mi je bledlo. Ni je bilo prej in tudi poslej je ne bo. Ne bo je Maks. — Nekoč si, Maks, rekel, da kraljica gora ni, da je to Tinca. Zdaj Tince ni več. Mrtva je in nikdar več je ne bom videl. Samo med mojo boleznijo je lahko prišla in zato, ker je mrtva. Spominjam se. . . , nekoč je ded Matic pripovedoval, da mrtvi lahko pridejo kadar koli, da za njim ni ovir. Zdaj vem, za Tinco ni bilo ovir in jih nikdar več ne bo. . ." Maks je videl, kako je Drejcu spolzela solza na lice.
"Prišla bo," je dejal Maks po kratkem razmišljanju. "Nekoč. . . nekoč, ko bo konec vojne. Ko bo na svetu velika in lepa pomlad. . . Takrat, Drejc, se bomo vrnili na Jame„ in Tinca se bo vrnila na Slape. Vrnila se bo med svoje gore, tam bo kraljevala in srečna bosta oba. . ."
Toda Drejcu so še vedno polzele solze po licih. Maks mu je pobožal roko.
"Vrnila se bo Tinca," je rekel mehko. "Nekoč se bosta srečala. . . veruj, da se bosta. . ."
Drejc je prebolel najhujše, ni več bledel, ni se več kuhal v tisti nevarni vročini, toda polegal je še naprej. Fant je sicer hotel vsati, celo je hotel spet na svojo pot, le da ga komandir ni nikamor pustil. Nič ni bil zdrav. Pokašljeval je, bil je vedno bledikast in naglo se je utrudil. Tudi ga je kadar koli napadla vročina.
Maks in Volk sta ga z neko negotovostjo opazovala, ne da bi vedela,, kaj naj storita z njim.
"Če bi vzdržal," je rekel Volk, "bi ga najrajši poslal na Osvobojeno ozemlje. Tam bi se prek zime lahko pozdravil. Tu v bližini nimamo zdravnika. Tudi zdravil ni za take bolezni, in saj niti ne veš kaj mu je. — Pa še vedno sem v skrbeh zaradi njega, ako bi se začele kake hajke. Za naporne poti ni, vidim, da ne bi vzdržal. In naposled, če ne bo nič boljši, ne bo mogel na tako dolgo pot. . ."
Drejc je posedal v baraki, odkar ni smel na svojo kurirsko pot in odkar so postajali dnevi čedalje hladnejši. Prepuščal se je sanjam, a potem spet posegal po knjigah, po brošurah, časnikih in sploh po vsem,, kar so imeli na stanici. Skušal se je poglobiti v vse to znanje, ki je bilo zbrano za temi ciklostiranimi, nejasnimi črkami. Tam je bil skrit velik, ogromen prihajajoči svet, nekaj, kar je bilo pravo nasprotje nekdanjemu, Jamam, življenju na teh Jamahv dedovemu pripovedovanju in sploh vsemu. A tudi pri tem se je naglo utrudil. V njegovem srcu je bi! nemir, ki pa ga ni kazal. Nekaj je v njem vedno kljuvalo In to kljuvanje ga je cesto sililo, da se je zagledal skozi majhno okno v stranski steni. Tam pred oknom je bil gozd. Na strmem rebru je bilo razmetano gosto drevje, smreke, jelke, bukve. Gozd je bil še mlad in je vmes rast-lo še mnogo dreves, ki so bila med drugim kakor pastorki. Po kotanjah in grapah je rastlo grmovje, leska, trnje, be-zek in še drugo, kar je zastiralo razgled. Sijalo je jesensko sonce in krpe tega sonca so padale skozi veje na praprot,, na travo, na odpadlo rjavo bukovo listje, ali na go • la, z odpadlim igličjem pokrita tla.
V baraki je bilo vedno dovolj ljudi. Po dnevu sta odhajala okrog po navadi samo obveščevalca, redko je odšel še kdo kam v dolino, ali po hišah, ki so še stale okoli. Drugi so posedali v barakah, celo zdaj, ko je zunaj bilo že vendar prehladno. Fantje so brali, nekateri sede, drugi spet so se zleknili na hrbet in tako prelistavali knjige. Včasih sta se dva nenadoma odločila za partijo šaha, nakar so ju nekateri opazovali, dodajali svoje pripombe., se prepirali, kaj bi bilo bolje. Vmes pa so kadili. Zadnje čase niso bili v stiski za cigatere. V krajih proti mestecu po dolini je bilo po trafikah dovolj švabskih cigaret in kurirji so se založili z njimi.
Vmes se je včasih nenadoma utrgala tiha pesem. Partizanske pesmi so prodirale k njim od nekod z Osvobojenega, ali iz onih krajev, kjer je bilo mnogo partizanov. Prihajale so pesmi in se udomile v njihovi baraki, nekatere kar za vedno. In vedno je kdo rahlo pel.
Maks je bil zdaj že skoraj kar nepretrgoma v baraki. če je prej napravil samo sprehod do stanice, pač da bi obiskal svojega Drejca, je zdaj hodil na sprehod samo še na svojo Mrtvo Goro. Vsi so vedeli, da bdi nad svojim fantom. In kar Drejc ni mogel na kurirsko pot, jo je hodil Maks, ki si je vzel Kljuna za tovariša.
Toda Drejc,, naj bi bil še tako vesel tega, vsekakor še ni bil zadovoljen. Maksa je še vedno zanašalo nekam v njegovo samoto.
"Ti še vedno živiš zase", mu je dejal včasih.
"Ali mi nečeš pustiti vsaj malo tega?" je odvrnil smehljaje Maks. "Vse življenje sem živel zase, vse življenje je bilo zame ena sama Mrtva Gora. kamor ni nihčs zahajal, zdaj pa naj se kar tako poslovim od nje. . ."
(Dalje orihodnjič)