LETO XLV. ŠT. 40 PTUJ, 8. OKTOBER 1992 CENA 45 TOLARJEV Odrasli ste tako pogosto zaverovani v svoj svet, učeni, spolitizirani, namrščeni, resignirani... Stopite kdaj tudi med nas, saj gradite svet, v katerem bomo jutri živeli mL Foto M. Zupanič Enoten nastop sindikatov Na skupnem posvetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov 90, PERGAMA, bančnih sindikatov in Neodvisnih sindikatov Slove- nije so v začetku minulega ted- na končno poenotili stališča do tarifnega dela nove kolektivne pogodbe in se dogovorili za skupni nastop v pogajanjih z Gospodarsko zbornico Sloveni- je. Ti sindikati so dosegli sogla- sje tudi o tako imenovanem so- cialnem paktu in bodo po njem skupno nastopali. _ OM Nove kadrovske rešitve ormož Na zadnji seji ormoške skup- ščine so poslanci opravili neka- tere kadrovske spremembe. Ker bo Jure Ferme, dose- danji komandant ormoške po- licijske postaje, prevzel dolž- nosti v inšpektoratu policijske Uprave za notranje zadeve Maribor, so soglašali, da prev- zame njegovo mesto dosednji namestnik Stanko Ivanuša iz Ormoža, za namenstnika poli- cijske postaje pa so potrdili Zvonka Zinreicha iz Ptuja. Soglasno so potrdili profe- sorico Aljošo Vodnik iz Sre- dišča ob Dravi za direktorico in glavno urednico lokalne radijske postaje Ormož, prav tako so soglasno potrdili Marjeto Meško, vzgojitelji- co predšolskih otrok, za rav- nateljico VVO Ormož. Sprejet je bil tudi sklep, da bo ormoško občino v svetu Zgodovinskega arhiva Ptuj za- stopal župan dr. Jože Bešvir. VT ^^^S^i^M^M PTUJU. Nritiri milijone rok - dva milijona glav Na delovnem ubi^ku v Ptuju je bil v petek podprcdittcdnik republi.ške vlade Viktor /akelj s strokovnimi sodelavci z ministrstev za družbene dejavnosti ter s predsednico odbo- ra za lokalno samoupravo in predsedniško kandidatko Dar- jo Lavtižar—Bebler. V dopoldanskem delu so se sestali s predsedstvom skupščine občine in izvršnega sveta ter pred- stavniki zavodov za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo in otroško varstvo ptujske občine. Gostom so do- mačini predstavili tudi projekte ptujski trojček (rekon- strukcija niinoritskc cerkve, preselitev pošte v novo stavbo in knjižnice v Mali grad), kulturno—poslovni center v nek- danjih vojaških skladiščih, razširitev doma upokojencev, posodobitev bolnišnice ter razstavo Srečar»je z Jutrovim na ptujskem gradu. Obisk je bil na pol strokovni se- stanek in na pol strankarska zadeva, saj so gostje prišli v Ptuj na povabi- lo Socialistične stranke, predsed- stva občine in izvršnega sveta. Viktor Žakelj je opozoril na po- noven beg možganov iz Slovenije, saj kljub mnogim spremembam še vedno nismo presegli glorifikacije manualnega dela v stilu: — Imamo štiri milijone delovnih rok; Viktor Žakelj pravi: — Imamo dva mili- jona glav. Prihodnost Slovenije vidi v razvoju drobnega gospodar- stva, ki ga imamo trenutno sedem do osem odstotkov in ne nmoremo biti konkurenčni dr-žavam, ki imajo v strukturi gospodarstva kar 30 odstotkov drobnega gospodar- stva, ki je prilagodljivejše in ino- vativnej-še. O družbenih dejavno- stih še vedno razpravljamo kot o potrošnji, čeprav je odstotek druž- benega proizvoda, ki ga namenja- mo zanje, zanemarljiv; tudi če ga ukinemo, gospodarstva s tem ne rešimo. Republiška vlada si bo do konca leta prizadevala za uravnotežen razvoj, ob tem pa mora tudi v par- lamentu dozoreli spo-znanje, da obstajajo nacionalni interesi nad politiko. Škoda, ker še ni zakona o privatizaciji, je ogromna. Viktor Žakelj vidi večjo nevarnost ne v divjih privatizacijah, ampak v tem, da management namenoma zadržu-je nizko proizvodnjo ter ta- ko zavestno siromaši podjetja, da bodo jutri ob sprejemu zakona la- hek plen. Ker so se predstavniki zavodov družbenih dejavnosti ptujske občine pridružili gostom kasneje, je za strokovni pogovor s pred- stavniki posameznih ministrstev ostalo bolj malo časa. Gostje in domačini so lahko le vsak s svoje strani predstavili vizijo jutrišnjega dne, za kaj več pa tako ali tako ni bilo časa. Skoda. j^^Y lili V zavitek za novorojenčke —filter za vodo otroški oddelek ptujske bolnišnice je organizator le- tošnjega strokovnega srečanja slovenskih pediatrov. Pri- pravil ga je v sodelovanju s pediatrično sekcijo Sloven- skega zdravniškega društva. V veliki dvorani v Kidri- čevem se bo jutri zbralo okrog dvesto slovenskih pediatrov. V osrednji točki letošnjega stro- kovnega srečanja bodo govori- li o onesnaževanju pitne vode z nitrati in vplivu zaužitih ni- tratov na otroški organizem. Ptujčani so se prvi v Sloveniji lotili tega vprašanja, a ga bo treba razširiti na vso Slovenijo. Na jutrišnjem srečanju bodo predstavili podatke za občino. Dr. Dušan Kolarič, specialist pediater, je povedal, da ne želi- jo odkrivati Amerike, želijo le opozoriti na to, da so zaradi onesnažene pitne vode z nitrati najbolj ogroženi otroci v prvih mesecih življenja (podatke o tem imajo) in da je potrebno ukrepati. Ptujski otroški zdravniki mamice z dojenčki neprestano opozarjajo, da je treba vodo, ki jo dajejo ma- jhnim otrokom, očistiti nitratov. Eden njihovih predlogov je tudi, da bi v bodoče v paketu za novo- rojenčke bil tudi filter za vodo. MG Gostitelji mednarodnega b^Ionarskega festivala Kdor se je te dni vsaj tu in tam ozrl v nebo nad Ptujem in bližnjo okolico, je gotovo zagle- dal velikanske toplozračne balo- ne, ki so povsem nizko drseli čez pokrajino. Mesto Ptuj, To- plice in Aeroklub so namreč go- stili prvi ptujski mednarodni ba- lonarski festival, ki je trajal od 3. do 7. oktobra. Prve dni jih je sicer oviral dež, vendar so za- mujeno nadoknadili ta teden. Poleg domačih so štajersko nebo preizkusili balonarji iz Anglije, Španije in Italije, organizatorji pa upajo, da bo tokratno srečan- je v naslednjih letih preraslo v veliko mednarodno balonarsko prireditev. McZ 2 — DOMA IN PO SVETU 8. OKTOBER 1992 TEDNIK Humanost pa takšna! STARA ZDRAVILA ZA PTUJSKO BOLNIŠNICO • BALKAN — SMETIŠČE EVROPE? • BO PA ZA BO- SNO!? V ptujsko bolnišnico so v zadnjem času najrazličnejši do- brotniki pripeljali veliko zdra- vil, sanitetnega materiala in drugega. Prvi trenutek smo jih vsi poveličevali, hvalili njihovo dobroto, ki je kruti čas ni uničil. Zal so podrobni pregledi pošiljk pokazali drugačno sliko. Skoraj vsa poslana zdravila so zastare- la. V eni zadnjih pošiljk so bila zdravila stara petnajst in več let in se v nobenem primeru glede na določila našega zakona o da- janju zdravil v promet ne more- jo uporabiti za lajšanje bolezen- skih znakov, preprečevanje bo- lezni ter ohranjanje zdravja. To- liko občudovana Evropa, v ka- tero želimo, Slovenijo še šteje kot del Balkana, zato naj bi bilo zanjo tudi pokvarjeno blago da- rilo, ki mu ne kaže gledati pod zobe. Ker gre v teh primerih za zdravje ljudi kot največje člove- kovo bogastvo, moramo upra- vičeno podvomiti v humanost takšnega dejanja. Evropa čisti svoje kleti in podstrešja, pok- varjeno blago pa pošilja revnim Balkancem in s tem rešuje tudi svoje ekološke probleme. Čim- prej se ji moramo za takšno po- moč zahvaliti ter povedati, da se še nismo tako revni, da bi se morali zavestno in z njeno po- močjo zastrupljati. Takšna po- moč je poleg tega, da je nehu- mana, tudi žalitev za ves slo- venski narod, predvsem pa za tiste, ki naj bi jim bila namenje- na. Tudi za Evropo, v katero si že dolgo tako želimo, naj bi vel- jal pregovor: Če ne moreš po- magati, vsaj ne škoduj. S poklonjenimi zdravili imajo največ dela v bolnišnični lekar- ni, saj jih morajo pregledati. Predstojnica lekarne Julija Do- plihar, diplomirana farmacevt- ka — specialistka, je o tem po- vedala: "25. septembra je bila v ptujsko bolnišnico dostavljena večja količina zdravil in po- možnih zdravilnih sredstev iz inozemstva. Pri pregledu smo Zaboji starih zdravi i. ugotovili, da je večini zdravil po naših predpisih potekel rok uporabnosti. Zakon o dajanju zdravil v promet ne dovoljuje uporabe zdravil, ki jim je pote- kel rok uporabnosti, ki niso re- gistrirana v naši državi ter nji- hova kvaliteta ni potrjena v re- publiškem Zavodu za farmacijo in preizkušanje zdravil." Iz omenjene pošiljke naj bi bile uporabne le ampule cefo- taksin. Predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice dr. Janez Mršek, specialist inter- nist, je ob tem zapisal: "Pri pre- gledu poklonjenih zdravil smo ugotovili, da preparat cefotak- sin sicer ustreza v Sloveniji re- gistriranim preparatom, a mu je po evropskih standardih za dve leti potekel rok in ga zato ne moremo uporabiti." Na naše vprašanje, ali bi upo- rabil zdravilo, ki mu je potekel rok uporabnosti, pa je odgovo- ril: "Trenutno v Sloveniji ni ra- zlogov, da bi uporabili takšna zdravila." Za mnenje smo zaprosili tudi direktorja javnega zavoda Združene lekarne Ptuj Jožeta Gorenca: "Pravijo, da podarje- nemu konju ne smeš gledati na zobe, vendar pa to ni vedno ta- ko, zlasti ko gre za zdravila, ki naj ljudem olajšajo bolezenske znake, preprečijo bolezen ali povrnejo zdravje, zato imamo pri nas kot tudi drugod po svetu promet z zdravili urejen z zako- nom. Po slovenskem zakonu smejo biti pri nas v javnem pro- metu samo tista zdravila, ki so pri nas registrirana, kar pomeni, da so maksimalno preverjena in da v pravilnih odmerkih re- snično zagotavljajo učinke, ki sem jih že prej omenil. Med zdravili, ki nam jih raz- lični donatorji podarjajo, so mnoga nam neznana in seveda pri nas neregistrirana zdravila, pogosto je tudi rok zapadlosti že pri koncu. Zaradi tega imajo strokovni delavci v tistih zavo- dih, kjer so takšna zdravila dobi- li, veliko dela, da vse to sortira- jo in ugotovijo, kaj sploh lahko uporabimo. Mnogo poudarjenih zdravil in drugih pripomočkov pa ostaja, ker jih ni mogoče uporabiti, kar marsikje povzroča hude ekološke težave. Smo pač takšni: kadar revežu kaj podari- mo, damo najraje tisto, česar sa- mi ne potrebujemo..." Zgodba še nima konca. Vod- stvo bolnišnice je o zapletih z podarjenimi zdravili obvestilo Ministrstvo za zdravstvo Slove- nije, ki naj bi poslalo pisno spo- ročilo o tem, da je potrebno zdravila odpeljati nazaj v Nem- čijo. Neuradno smo izvedeli, da jih bodo sicer odpeljali proti podpisu, vendar v drugo drža- vo. "Dobrotniki" pravijo, da bo šla v Bosno. Sramota! MG Na r\alepki se lepo vidi starost zdravila... Foto OM ■iiliillNlillli^^ Izvoz na Hrvaško obremenjen z visokimi carinami v LETOŠNJEM LETU V PERUTNINI 9 ODSTOT- KOV DELAVCEV MANJ • V KLAVNICI ENOIZMEN- SKO DELO • ZAMRZNJENI ODNOSI Z YUTALY • BODOČNOST V KONČNIH IZDELKIH Sanacijski program ptujske Perutnine, avgusta ga je sprejel delavski svet, zahteva 30-od- stotno zmanjšanje proizvodnje, davek za izgubljene južne trge. Del proizvodnje bo konzervi- ran, v klavnici so že prešli na enoizmensko delo, kar vpliva na zmanjšanje stalnih stroškov. Država Perutnini ni v ničemer omilila izgube nekdanjega jugo- slovanskega trga, poleg tega pa je Perutnina izgubila v Srbiji skladišče, prodajalne in prevoz- na sredstva; k temu sodijo še neplačani računi. Na Hrvaškem je ustanovila svojo firmo v Za- grebu, vendar je z uvedbo carin v višini 23,5 odstotka postal tu- di ta trg sila omejen. Cenovno tako ne morejo več konkurirati hrvaškim proizvajalcem in vprašljiv postaja tudi ta trg. Koliko delavcev bo manj (tre- nutno je zaposlenih 1.740) zara- di 30-odstotnega zmanjševanja proizvodnje, še ni znano, znani pa so kriteriji — vodstvo zago- tavlja, da so usklajeni s sindika- tom — po katerih bo določeno število delavcev postalo tehno- loški presežek. V letošnjem letu so že zmanjšali število zaposle- nih za devet odstotkov na račun naravne fluktuacije. Predsednik poslovodnega odbora Perutnine dr. Roman Glazer pravi: "To bo daljši proces. V Perutnini ne moremo kar tako spremeniti proizvodnje, ki je živa, zmanj- ševati jo je mogoče postopoma, tako se bo tudi postopoma zmanjševalo število delavcev. Preučili smo tudi možnost do- kupa zavarovalne dobe, vendar ob likvidnostnih težavah, ki jih danes imamo, in brez pomoči države za dokup pokojninske dobe tega ne moremo izpeljati. Poleg tega to ni rešitev, ki bi nam kaj bistveno olajšala se- danjo situacijo, saj bi z doku- pom do pet let lahko odšlo v normalni pokoj zelo malo de- lavcev." Bodočnost je v večji prodaji končnih izdelkov doma in na tujih trgih. Danes izvažajo v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Romu- nijo in Anglijo ter na Bližnji vzhod — Dubaj, S a vdovo Arabi- jo. Lastni proizvodni stroški so trenutno celo nekoliko nižji kot na evropskem oziroma svetov- nem trgu. Seveda pa so cene, ki jih dosežejo na teh trgih, občutno nižje od konkurence, kjer države ščitijo svojo proizvodnjo, to pa seveda zmanjšuje in omejuje nji- hov profit pri izvozu. Perutnina je skupaj z za- družniki oblikovala specializi- rano zadrugo, ki pa ši ni v celo- ti v svoji funkciji; zadružniki imajo, kot določa zakon, pravi- co do 45 odstotkov lastnine Pe- rutnine. Zakona o lastninjenju še ni, tako da pravno-formalno lastninjenje še ni mogoče. De- lavci pa so že na osnovi Marko- vičevega zakona, ko se je Perut- nina skušala privalizirati oziro- ma preoblikovati v delniško družbo, dobili tako imenovane interne delnice, a so jih potem spremenili v interne obveznice. Po sprejemu zakona pa bodo la- stninili tudi te vrednostne papir- je, torej denar, ki so ga vlagali; Perutnina je ta del denarja spre- menila v kredit delavcev podjet- ju, pravi dr. Roman Glazer. NaV Ureditev Ljudskega vrta - občinski projekt Ptujski izvršni svet je v prejšnjem tednu imenoval pro- jektni svet za realizacijo projekta Ljudski vrt. V njem so predstavniki krajevnih skupnosti Franca Osojnika, Bori- sa Ziherla in Jožeta Potrča, Sekretariata za družbene de- javnosti, strokovnih služb krajevnih skupnosti. Komunal- nega podjetja in Direkcije za gospodarsko infrastruktu- ro. Njegova naloga je, da določi nosilca izvedbe projekta (investitorja), sprejme rokovnik za uresničitev naloge in usklajuje aktivnosti pri realizaciji projekta. Denar za ureditev Ljudskega vrta so zagotovili z renominaci- jo občinskega proračuna. S tem je dobil občinski pomen, do ta- krat pa je bil projekt treh kra- jevnih skupnosti (Borisa Ziher- la, Franca Osojnika in Jožeta Potrča), ki so že uredile nekaj športnih igrišč. Sedaj načrtujejo postavitev mestnega paviljona, vodometa, vodnega zajetja, trimske steze in celotnega Ljud- skega vrta, tudi Švicarije, ki pa sodi že v drugo etapo ureditve tega območja. Najprej pa, kot je poudaril predsednik izvršnega sveta Branko Brumen, naj bi postavili mestni paviljon, ki je nekoč stal v mestnem parku. Za predsednika projektnega sveta so imenovali Borisa Gornika. Še letos naj bi skupščina spreje- la osnutek odloka o sprejemu ureditvenega načrta Ljudski vrt. Ponovno so razpravljali o iz- vajanju odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj in o osnutku po- godbe o obračunavanju in pobi- ranju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Sklenili so, da se bodo o teh vprašanjih ponovno pogovorili z vodjem izpostave republiške Uprave za javne prihodke v Ptuju. Dejstvo je, da je realiza- cija odloka minimalna: večina svojih obveznosti ne plačuje, manjkajo pa tudi podatki. Podpredsednik izvršnega sve- ta in sekretar Sekretariata za kmetijstvo občine Ptuj Franc Bezjak je izvršni svet seznanil, da znaša dokončna ocena škode zaradi suše v ptujski občini 2.057.087.745,00 tolarjev ali 7,20 odstotka družbenega proiz- voda občine oz. 42,66 odstotka družbenega proizvoda kmetij- stva občine Ptuj. Po pogodbi o zagotavljanju sredstev za delo javnega pravo- branilstva v Ptuju bo ptujska občina plačevala 75 odstotkov potrebnega denarja, ormoška 25. Pri sestavi pogodbe so upoštevali pripombe ormoške občine, s tem da bosta pravo- branilka oziroma njen name- stnik enkrat tedensko delala v Ormožu. MG ormož Poslanci oh rezultatih gospodarjenja neprizadeti s tesno sklepčnostjo in po 25 minutah čakanja na za- mudnike, kar je postalo v ormoški skupščini že navada, naj bi prisotni razpravljali o gospodarjenju v prvih šestih mesecih letošnjega leta, vendar je bilo po uvodu, ki ga je opravila dipl. oec. Irena Meško vse tiho. Kot da poslan- cem ne seže pod kožo ocena, da poslovanje v ormoškem gospodarstvu ni bilo dobro kljub nekaterim na videz ugodnim rezultatom pri fizičnem obsegu industrijske proizvodnje in pri 6,4-odstotni rasti zaposlenosti, k čemur je pripomogla podaljšana sezona predelave v To- varni sladkorja. Edina svetla točka je izvoz, saj se je v sedmih mesecih po- večal na 39,8 odstotkov. Ne- prizadete jih je pustil tudi po- datek o številu nezaposlenih, ki jih je bilo konec junija 965, kar je sicer nekaj manj kot ko- nec lanskega decembra, ven- dar se je to število v juliju povzpelo že na 1.012 iskalcev zaposlitve. Neprizadete jih je pustil tudi podatek o finančnih rezultatih ormoškega gospodarstva, ki je v tem obdobju prigospodarilo za 106 milijonov tolarjev iz- gub ob 23 milijonih iz leta 1991. Izguba iz tekočega po- slovanja je za 4,4 odstotke večja od ustvarjene akomula- cije, te pa so največji del ustvarila zasebna podjetja. Kljub temu da je v ormoški skupščini veliko kmetov, ki imajo težave zaradi suše in ne- plačanega grozdja iz lanskega leta, ni nihče razpravljal o tej problematiki. Pa tudi o Kmetij- ski zadrugi Ormož ni bilo pove- danega nič. Najbrž nikogar ne zanima, kako je z nekaterimi or- moškim podjetji v družbeni la- sti, kljub temu da se skupščina in izvršni svet ne smeta vme- šavati v njihovo poslovanje. Skupščinski zbori so prav ta- ko brez besed potrdili rebalans proračuna, ki je zrasel za 32 od- stotkov, to je za 86 milijonov tolarjev. Večji del bodo uporabi- li za naložbe, nekaj bo za stroške denacionalizacije, osta- nek denarja pa za plače obeh proračunskih porabnikov. Vida Topolovec ormož Ob četrtino družbenega proizvoda Letošnja suša je v ormoški občini povzročila škodo v kmetijstvu v redni proizvodnji in dolgoletnih nasadih, pa tudi v gozdarstvu in znaša milijardo 426 milijonov tolar- jev, kar je 23,1 odstotka družbenega proizvoda občine. Janez Zadravec, podpred- sednik ormoškega izvršnega sveta, je povedal, da znaša ne- posredna škoda v kmetijstvu in gozdarstvu 637,5 milijonov tolarjev, kar je 10,3 odstotka družbenega proizvoda. Od te- ga bo ormoška občina uvelja- vljala svoje zahteve do mini- strstva za kmetijstvo, prehra- no in gozdarstvo. 94,7 odstot- ka odpade na škodo v kmetij- stvu, drugo pa v gozdarstvu. Še višja je posredna škoda, ki bo nastala zaradi ^manjšan- ja pridelkov (predvsem slad- korne pese) v živilskopredelo- valni industriji. Gre za 789 milijonov tolarjev; kar 695 jih odpade na ormoško Tovarno sladkorja, ostalo pa na Kme- tijsko zadrugo in na podjetje Vinogradništvo Jeruzalem. Skoda pri redni kmetijski proizvodnji znaša 588 milijo- nov tolarjev; od tega je 97,4 od- stotka v kmetijski proizvodnji in 2,6 škode, ki jo je suša pov- zročila v dolgoletnih nasadih. Vida Topolovec BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Ministrski svet Evropske skupnosti in vodstvo Organiza- cije združenih narodov se med- sebojno obtožujeta za neučinko- vitost reševanja spora v tej dr- žavi. V ponedeljek je svet zu- nanjih ministrov ES ugotovil, da je akcija OZN neučinkovita in da še vedno niso uresničeni sklepi londonske konference, ki je bila konec avgusta. Članice Evropske skupnosti so še naprej pripravljene zavarovati humani- tarne konvoje in zaostriti go- spodarske sankcije proti ZRJ, vendar kaj več od tega niso pri- pravljeni storiti. Ministri so ugotovili, da grozovito nasilje še narašča in da bodo storilce morali postaviti pred mednarod- no sodišče. Medtem ko v evropski in sve- tovni organizaciji zasedajo, se nasilje in napadi v Sarajevu in skoraj vseh večjih mestih te države nadaljujejo. Največja grožnja pa je bližajoča se zima. Le malokdo verjame, da bi boji prenehali in bi bilo mogoče pra- vočasno obnoviti vsaj nekaj stavb. Edino osrečujoče dejstvo je, da zaenkrat humanitarna po- moč prek sarajevskega letališča redno prihaja. Pripadniki OZN pa celo napovedujejo, da bi lah- ko letala pristajala vso zimo, če bi namestili primemo radarsko opremo. Tako bi lahko letala pristajala, tudi če bi bila vidlji- vost omejena na 1,5 kilometra. ITALIJA: Navajeni smo, da je italijanski parlamentarni si- stem bolj ali manj vseskozi v krizi, toda sedaj je zares hudo. V protikorupcijski akciji se vse bolj kaže, da je le malokateri politik in poslanec čist, saj ima večina članov parlamenta uma- zane roke. Kriza je dvojna, tako gospodarsko-finačna kot tudi si- stemska. Komentatorji ocenjuje- jo, da je to najhujša povojna kri- za v Italiji. Iz dneva v dan medi- ji prinašajo nove informacije o podrobnostih posameznih go- spodarskih in političnih afer. Krizama pa vsaj zaenkrat nihče ne zna napovedati konca, niti pravega recepta za njuno rešitev. - • - ZAIRE: Poslopji zairskega parlamenta in centralne banke v zairski prestolnici Kinčasa so včeraj obkolile vojaške in poli- cijske enote. Naloga vojakov in policistov naj bi bila, da pod po- veljstvom predsednika Mobutu- ja omogočijo nemoten potek se- je zairske ljudske skupščine. Predsedniku zvesti poslanci naj bi v ponedeljek sprejeli novo ustavo. Opozicijska sile so na posebni konferenci namreč zah- tevale spremembo imena, ustave in valute in zamajale položaj Mobutuja. Opozicijsko gibanje vodi zagnani nasprotnik Mobu- tuja, predsednik reformistične vlade Etienne Čisekedi. Parla- ment ga je izvolil, kljub temu da mu je Mobutu to javno prepove- dal in ga nato celo razpustil. — % — SKUPNOST NEODVISNIH DRŽAV: V petek so se sestali predsedniki Skupnosti neodvi- snih držav. Dogovorili so se, da bodo pričeli pripravljati skupno ustavo, poenotili zakonodajo z gospodarskega področja, uvedli enotni denarni sistem, skupno RTV, gospodarska sodišča... Največ časa pa so tudi tokrat posvetili reševanju spornih vo- jaških vprašanj. Se posebej dol- go sta se morali o slednjem po- govarjati Rusija in Ukrajina. Ruski zunanji minister Abdrej Kozirev je sestanek zunanjih ministrov ocenil kot neverjetno ploden in je bil presenečen za- radi pripravljenosti zunanjih ministrov za tehnično izpeljavo dogovorjenega. Najbolj si za poenotenje skupnosti prizadeva- ta Rusija in Kazahstan, vendar tudi ukrajinska delegacija ni več omenjala morebitnega iz- stopa iz skupnosti. Vse kaže, da so se strasti, predvsem med Ukrajino in Rusijo, vsaj malo umirile in da nadaljnjega večje- ga prelivanja krvi ni pričakova- ti. Ce bodo dogovorjeno pripra- vili do konca leta, bodo zunanji ministri teh držav dosegli dogo- vor, ki ga še pred nekaj meseci nihče ni mogel niti slutiti, kaj šele napovedati. Pripravila: DL—2 TEIiMiE — ^- OKTOBER 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 Kljub zamudi uspešno čeprav se je torkovo 28. skupno zasedanje vseh treh zborov ptujskega parlamenta pričelo z dobro uro zamu- de, so po zagotovilu sklepčnosti poslanci opravili kar pre- cej dela, saj so se lotili dvajsetih točk dnevnega reda., od katerih jc bila polovica zapuščina zadnje, julijske seje. Tako so od točk, predvide- nih za 27. skupno zasedanje, sprejeli nekatere spremembe statuta občine Ptuj ter nekaj dopolnil o pristojnosti občin- skih zborov in poslovnika. Velik del razprave so name- nili kritiziranju neučinkovi- tosti komisij, ki skrbe za de- nacionalizacijo na našem ob- močju. Do sedaj smo v občini sprejeli že 382 zah- tevkov za vrnitev premožen- ja, lastnikom pa smo vrnili le dva poslovna prostora, 62 hektarov gozda ter 17 hekta- rov kmetijskih provršin. Skupščina je sprejela sklep, da je kljub kadrovskim in drugim težavam potrebno delo teh komisij pospešiti, saj je proces denacionaliza- cije nujen. Zaradi tega bodo zamenjali vse neaktivne čla- ne teh komisij. Poslanci so soglašali s sta- tuti nekaterih osnovnih šol, glasbene šole ter Vzgojno- varstvenega zavoda Ptuj. So- glašali so tudi z imenovan- jem Franca Lačna za direk- torja zavoda Radio Tednik Ptuj, Francke Petrovič za ravnateljico OŠ Juršinci, Da- nila Muršca za ravnatelja OŠ dr. Franja Žgeča Dornava^ Iva Težaka za ravnatelja OŠ Ljudski vrt, Marte Krivec za ravnateljico OŠ Destmik ter Mirana Kerina za direktorja Centra za socialno delo Ptuj. V nadaljevanju so se po- slanci lotili še dnevnega reda 28. skupnega zasedanja, saj so namesto odmora dobili kavice kar na mizo in se tako izognili kronični poodmorni nesklepčnosti. Zelo zanimiva so bila nekatera poslanska vprašanja in pobude. Zeleni Ptuja so med dru- gim opozorili na nereden od- voz smeti in komunalnih od- padkov, kar izničuje akcijo Cist in zelen Ptuj. Posebej resno so opozorili na ponov- no onesnaženje podtalnice z dušikom oziroma nitrati, ki so v nekaterih črpališčih že presegli kritično mejo. Opo- zorili so na vsakodnevno krajo gramoza iz krajinskega parka Šturmovci (ter pove- dali tudi, kdo je tat) ter na neugledno urejenost lokala v nekdanji grajski restavraciji. Predlagali so sprejetje občin- skega odloka o plakatiranju na javnih mestih oziroma o propagiranju posameznih strank v predvolilnem boju. Zahtevali so pojasnilo pri- mera uničevanja borlske grajske kapele, v okviru boja proti AIDSU, kugi 20. stolet- ja, pa so resno predlagali, da bi .tudi v ptujski občini na vseh javnih mestih uredil^ avtomate s kondomi. Poslanec Janez Žampa je med drugim opozoril na neu- poštevanje predpisov in dogo- vorov v zvezi z izdajanjem dovoljenj za odprtje turi- stičnih kmetij. Kot je povedat, se je zgodilo, da je delavka upravnega organa občine Ptuj izdala dovoljenje za odprtje kmečkega gostišča v Zgornjih Jablanah lastnikoma, ki nima- ta svoje proizvodnje, in to kljub negativnemu mnenju pristojne kmetijske po- speševalne službe. Gre predv- sem za neupravičeno izogi- banje davkom. Demokratska stranka Ptuja je predlagala, da bi čimprej sprejeli občinski odlok o var- stvu pred hrupom. Brez pri- pomb so poslanci sprejeli usmeritve na področju športne kulture v občini Ptuj do leta 2000, o čemer so pred tem že dvakrat razpravljali. Informa- cijo o posledicah in ukrepih po suši na našem območju pa so dopolnili z nekaj koristnimi predlogi, ki bi v bodoče lahko te posledice precej omilili. Ta- ko naj bi republiški vladi pre- dlagali sprejem zakona o osnovni oskrbi z vodo za sle- hernega Slovenca ter zagoto- vitvi sredstev za gradnjo na- makalnih sistemov. Ob poletni suši se je namreč pokazalo, na katere vodne vire lahko računamo tudi v najtežjih tre- nutkih, zato bodo o tem izde- lali posebno karto. Tudi zapoznelo informacijo o vse slabšem gospodarjenju v občini Ptuj ob polletju so po- slanci sprejeli brez pripomb, saj so bili v glavnem s tem že seznanjeni. Vpliva na razplet dogodkov na tem področju pa tako in tako nimajo. _ SPOŠTOVANI! Oveščamo vas, da je s 1. OKTOBROM 1992 začela obratovati ZA- SEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA NA PTUJU — ŠTUKI 1 A. Koncesijska pogodba s slovenskim ministrstvom za zdravstvo omo- goča pacientom enake pravice in pogoje kot v javnem zdravstvu. Z napotnico se pacient oglasi pri med. sestri v sprejemni pisarni ambulante ali se za termin pregleda naroči po telefonu 773-816. Ambulanta obratuje od ponedeljka do petka dopoldan od 9. do 12 ure in popoldan od 16. do 18. ure. Tugomira Mudnič, dr. med., spec. psihiater Ambulanta: Štuki 1a, Ptuj g 773-816_ KRŠČANSKI DEMOKRATI VABIJO 13. OKTOBRA 1992 NA VOLILNI SHOD — ob 10.15 url v Sovičah — ob 12.30 url v Ptuju na Mestnem trgu — ob 14.20 uri na Gomili — ob 15.00 url na Polenšaku — v nadaljevanju veselica. \ Sodelujejo: g. Peterle s sodelavci, kandidati stranke zaj državni zbor, izvajalci kulturnega programa. ! SKD PTUJ i PEDIATRIČNA IN DRUŽINSKA ORDINACIJA "DR. ŠOLMAN'' Svoje paciente obveščava, da sva se preselila na Rogozniško c. 32. Za preglede imava koncesijsko pogodbo z zavarovalnico in jih ni treba plačati. Lahko se naročite po 9 772-327 ' ali pridete nenapovedani. Ordinacijski čas: od ponedeljka do petka 7.30 —12. ponedeljek in četrtek 15.— 17. ure Erik Šolman, dr. med., spec. pediater Jadranka Šolman, dr. med., spec. šolske medicine ^ Izvedeli smo Ptujske Terme v Mariboru v trgovski hi.ši Merkur v Mariboru se predstavljajo slovenska na ravna zdravilišča. Pri tem sodelujejo Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Jeklotehna in trgovska hiša Merkur. Ptujske Terme so bodo predstavile jutri. Obiskovalcem v času predstavitve ponujajo posebne programe s popusti, pripravljajo nagradna žrebanja, ponu- dijo jim izpolnjevanje ankete in drugo. Koncesija za ptujske Terme mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmm/Mmmmmmmm. Med tistimi, ki jim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Sloveni- je podelil koncesijo, so tudi ptujske Terme. Izpolnjujejo strokovne, organizacijske, kadrovske ter higiensko-tehnične pogoje glede pro- storov in opreme za izvajanje zdraviliške dejavnosti: fizikalno zdravljenje in rehabilitacija bolezni in okvar lokomotomega siste- ma, predvsem vnetnega, degenerativnega in zunajsklepnega revma- tizma, poškodb lokomotomih organov, kot tudi stanj po operacijah na lokomotomih organih. V soboto na ptujski televiziji 10. oktobra bo na tretjem kanalu znova oddaja ptujske lokalne te- levizije. Med drugim si bomo lahko ogledali pogovor s predsedni- kom ptujske občinske vlade Brankom Brumnom o obisku v Li- chtensteinu, prispevke o obiranju jabolk v Kombinatovih nasadih, orientalskem plesu v sončnem parku, novi kardiološki ambulanti, konjeniškem klubu Tumišče ter več drugih zanimivosti. Izdali prvo številko glasila Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam Ptuj je pred dnevi s pomočjo sponzorjev izdalo prvo številko glasila. V njem je tudi analiza, ki prikazuje dejansko stanje skrbi za duševno prizadete otroke in odrasle v ptujski občini. Predvsem pa avtorji glasila opo- zarjajo na to, da mora biti skrb za duševno prizadete skupna celotni družbi. V gospodarstvu čedalje slabše Razmere v ptujskem gospodarstvu se še naprej slabšajo. Indu- strijska proizvodnja se znižuje iz meseca v mesec. Po spodbudni enoodstotni rasti v juniju se je julija v primerjavi s prejšnjim mese- cem znižala za 2,3 odstotka, avgusta pa že za 6,8 odstotka. Po- večuje pa se tudi število nezaposlenih, konec junija jih je bilo že 4998. V naslednjih mesecih bodo rezultati še slabši, saj bo več ptujskih podjetij izkazalo presežke delovne sile. Pripravila: MG GOVORI SE... ...DA je eden od sindikatov eno uro pred siceršnjim dogajan- jem v Sloveniji — vsaj drugega oktobra je še bilo tako. Morda ga je medtem ie potegnil vrtinec realne sedanjosti in je uro v svojem domu pomaknil nazaj na čas turobne jeseni. ...DA imajo tudi dobrotniki k sebi obrnjene prste. Pred kratkim se je dobrotnica pripeljala za tovornjakom, naloženim s humani- tarno pomočjo, in pred podelitvijo v svoj kombi zložila še nekaj materiala zase. Gotovo je to, revica, nujno potrebovala. ...DA pa je drugi dobrotnik mislil naprej in poleg zastarelik zdravil poslal še strup z« glodalce. Če zdravila ne bi delovala ali bi celo škodila, bi dodatek vsakega dokončno in za vselej ozdravil^ ...DA so v kraju haloškega ribnika izvedli temeljito etnična čiščenje. Prebivalce voda so obravnavali po njihovi pripadno- sti: tri tone tolstolobiških azijatov so pojedli, domače lene kra^ pe pa pustili, naj se brez ščuke v miru razvijajo. Otrokom niso storili sile, ker so ušli skozi mreže. ...DA imajo nekateri tako lepe spomine na pokojne davkopopu% sine zadruge, da še vedno pošiljajo račune zanje. AH pa so žabice kaj odnesle s seboj v grob? Sam Merkur, bog trgovski, ve. ...DA bodo naslednje volitve stoodstotno demokratične in še več: vsakih deset državljanov ho imelo svojega predsedniškega kandidata. ...DA se eni ženijo, drugi možijo. Oboji pa z enakim ciljem: lepo živeti v ZELENI državi. ...DA so se ptujski občinski poslanci ustrašili bližnjih volitev in začeli opravljati tudi svoje naloge, ne le konkurenčnih strank. 4 — PO NAŠIH KRAJIH 8. OKTOBER 1992 — TEDNIK DESTRNIK * "25. septembra smo organizirali na Destmiku se- stanek krajanov Destmika, predstavnikov SO Ptuj (g. Vamberger, g. Strelec, g. Purg) in glavnih partnerjev — PTT Maribor (dir. g. Ignac Rupnik, g. Babic in g. Šproger kot vodja projekta). Namen je bil poiskati pot, kako privesti želeno akcijo do konca. Po uvodnih besedah in informaciji predstavnika KS Destmik g. Kovačca, kako daleč smo z akcijo, smo želeli slišati, kako so si zamislili izpeljati akcijo izgradnje telefonskega omrežja na Destmiku predstavniki PTT Maribor. Njihov predstavnik g. Rupnik je začel zelo splošno razpravo (kako je impulz prepoceni, kako se srečujejo s problema- tiko likvidnosti, nimajo finančnih sredstev itd.), po opozorilu pred- sedujočega, da naj razpravlja o problemu telefonije na Destmiku, pa se je omejil na ugotovitev, da PTT nima nobenih sredstev, da KS Destmik ni zagotovila 300 naročnikov in da naj izpolnimo ob- veznosti, ki smo jih podpisali za 300 naročnikov (300 x 4.500 DEM je 1.350.000 DEM, in če zagotovimo še 14.300 SIT iz sred- stev za demografsko ogrožena območja, ne bo več nobenega pro- blema. Od predstavnika pošte smo izvedeli, da so računali na sredstva iz sklada za nerazvita področja, še preden je bil zakon sploh sprejeti. Torej so na PTT specialisti za manipuliranje z ljudmi in državo. Ko je predsedujoči pojasnil predstavnikom pošte in drugim na- mene, ki jih je ves čas kovala pošta, in hotel razpravo popeljati k sklepom z nakazano smerjo reševanja, je predstavnik pošte g. Špro- ger, ki je vodja projekta, v prvi vrsti na glas rekel: "Kako je ta lah- ko inženir, če pa je fukjcn kot noč, saj nas ne razume". Pojasnila izjave "fukjen kot noč" ni bilo, to bo imel tudi svoj epilog na so- dišču. Pojasnilo, da jih ne razumem, pa mi je bilo že nekajkrat po- vedano, tega dne tudi pred občinstvom: pisec tega članka oz. kraja- ni bi morali ločiti tehnični del od finančnega dela gradnje PTT om- režja na Destmiku, to pa seveda ni možno, saj so bistveno prede- menzirani kabli razlog za strahovito visoko ceno telefonskega pri- ključka. Po več kot triurni razpravi smo sprejeli nekaj sklepov, s kaerimi smo se strinjale vse tri strnai. Eden izmed sklepov je bil, da se 2. oktobra ponovno dobimo v isti dvorani in podpišemo individualne pogodbe s PTT Maribor, kjer bo fiksna cena in končni datum do- končanja akcije. Že 30. 9. 1992 smo morali ugotoviti, da se iz PTT Maribor ne bodo držali sklepov zadnje seje: poslali so nam dopis, da se dogo- vorjenega sestanka 2. 10. v KS Destmik ne bodo udeležili. Podpi- san je bil g. dir. Brglez. V Večeru je g. Brglez razložil, zakaj je telefon na Destmiku tako drag, vendar bomo svoje odgovore na njegovo pisanje poslali v Večer. Naša stalna želja (sestanki 17. marca 1992, ki se ga predstavniki PTT niso udeležili, 25. septembra in 2. oktobra 1992) je bila, da tu- di pošta pokrije svoj delež za razkošno omrežje, ki si ga je ona omislila (800 samostojnih številk), in da primakne tudi za svoje dolgoletne naročnike, saj jih bo sedaj preklapljala na kable, ki jih polagamo in kupujemo bodoči telefonski naročniki. Franc Pukšič, dipl. el. ing." Pripis uredništva: Sestavek smo v uredništvu skrajšali, saj je nje- gov osrednji del odgovor na zapis v Večeru, v naši časopisni hiši pa nimamo navade pisati odgovorov na članke, ki so objavljeni kje drugje. Vendar pa smo menili, da je del članka pojasnilo k dogod- kom, o katerih pišemo v tej številki na zadnji strani v sestavku S traktorji nad pošto. Pred ptujsko pošto je bilo vroče... Foto M. Ozmec TEDNIK POBREŽJE: Vaščani Pobrežja v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju so se odločili, da bo bodo obudili lepe vaške navade in pri- pravili družabno srečanje. To bo v soboto, 17. oktobra, ob 14. uri na gmajni pri vaškem domu. Tokrat so se odločili za ribji piknik, njegov pokrovitelj pa bo njihov sosed, lastnik ribogojnice Jeromelj. TEDNIK PODLEHNIK: V nedeljo se bodo na glasovanju odločali o uvedbi novega krajevnega samoprispevka. Glasovali bodo o sofi- nanciranju programa, v katerem bodo največ denarja namenili za urejanje krajevnih in lokalnih cest ter vodovoda. Če ga bodo izgla- sovali, bodo plačevali podobne stopnje kot v minulem petletnem obdobju. TEDNIK SELA: Še vedno vas vabimo, da odgovorite na nagradno vprašanje iz prejšnje številke, saj doslej še nismo prejeli pravilnega odgovora. Kako torej pravilno povedati, kje si doma, če prebivaš v vasi Sela? Nagrada čaka! TEDNIK ŽETALE : Tam bodo jutri ob 15. uri na igrišču pričeli 2. kostan- jev piknik. Kot nam je povedal tajnik krajevne skupnosti, ki je sku- paj z zasebnim podjetjem Gastro glavni organizator piknika, pred- sednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška na piknik ne bo zara- di drugih obveznosti. Program bodo pričeli ob 15. uri, ko b^ * Dobrohotni in pohotni niso za skupaj. ^ ^ ^ Filmska industrija je padla tako nizko, da limona- de delajo s citronsko kislino. * * * Ni vsak, ki ima glavo, glavar. ^ ^ ^ Ideologija je prozorna španska stena. TEDNIK 8. OKTOBER 1992 SPORT — 15 III. SLOVENSKA nogometna liga — vzhod REZULTATI 7. KOLA: Hmczad—Slovenj Gradec 0:3, Impol—Bel- trans 0:1, Aluminij—Pobrežje 0:1, Rače—KOB Market Kungota 1:0, Pohorje—Ižakovci 5:0, Kovinar—Rogašovci 3:0, p.f. (prekinjena zaradi incidenta igralcev NK Rogašovci), Papirnica—Lipa Stojnci 2:2. PARI 8. KOLA: sobota, 10. oktobra, ob 15. uri: Slovenj Gra- dec—Lipa Stojnci, Rogašovci—Papirničar, Ižakovci—Kovinar, KOB Market Kungota—Pohorje, Pobrežje— Rače, Beltrans—Alu- minij, Hmezad—Impol. 1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ REZULTATI 6. KOLA: Skorba—Domava 3:0 (sodnik Čeh, 1:0 Klaneček, 2:0 Klaneček, 3:0 Kaučevič); Bukovci—Videm 2:3 (sod- nik Kelenc, 0:1 Bračič, 1:1 R. Bezjak, 1:2 Bedrač, 1:3 Bedrač, 2:3 — J. Bezjak), Gerečja vas—Pragersko 1:1 (sodnik Strelec, 0:1 — Mikložič, 1:1 — Intihar), Gorišnica—Rogoznica 1:0 (sodnik Or- nik, 1:0 Mulej), Središče—Drava 1:3 (sodnik Kelenc, 1:0 Jam- briško, 1:1 Potočnik, 1:2 Lončarič, 1:3 Leben), Hajdina—Slovenja vas 2:1 (sodnik Šegula, 1:0 Rodošek, 1:1 Murko, 2:1 Majerič). PARI 7. KOLA: sobota, lO.oktobra, ob 15. uri: Drava—Hajdi- na, Rogoznica—Središče, Pragersko—Gorišnica; nedelja, 11. okto- bra, ob 10.30: Videm—Gerečja vas, Domava—Bukovci; ob 15. uri: Slovenja vas—Skorba. 2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ REZULTATI 6. KOLA: Podvinci—Tržeč 2:2, Mašina—Lesko- vec 2:2, Grajena—Mladinec 1:1, Markovci—Hajdina 3:0 b.b., Zg. Polskava—Sp.Polskava 2:0, Solid—Apače 1:1. PARI 7. KOLA: sobota, lO.oktobra, ob 15. uri: Apače—Podvin ci, Sp. Polskava—Solid, Hajdoše—Zg. Polskava; nedelja, 11. okto bra, ob 10.30: Mladinec~Mar- kovci, Leskovec—Grajena, Tržeč—Mašina. ČLANSKI POKAL PARI 3. KOLA: četrtek, 8. oktobra, ob 15.30: Pragersko— Podvinci, Grajena—Gerečja vas, Leskovec—Hajdina in Dra- va—Lipa Stojnci. Branko Lešnik Renato Vugrinec je takole končal akcijo Drave z desne strani. (Foto: l.kotar) ROKOMET Kaj nam obetajo rokometaši? Rokometni klub Drava Ptuj, kije bil ustanovljen leta 1947, je dosegel največje uspehe v letu I96I, ko so se članice kot repu- bliške prvakinje borile za vstop v prvo zvezno ligo, leta 1976 so naslov republiških prvakinj osvojile mladinke. Moške vrste so leta 1974 za dve leti povsem razpustili, nato pa pričeli vzgajati bodoče rokometaše praktično na novo. Tako so člani lani zase- dli v slovenski ligi odlično šesto mesto, letos pa so deveti v državi. Kaj nam obetajo v novi sezoni? Letošnja članska ekipa veliko obeta: (z leve stojijo) Ivan Go- milšek, predsednik kluba, Zvonko Papak, trener, Alan Po- točnjak, Mario Sagadin, Nenad Potočnjak, Renato Vugrinec, Friderik Kramberger, Stjepan Pintarič, Ivan Hrupič in Marjan Valenko, pomočnik trenerja in tehnični vodja; (čepijo) Peter Mikulič, Matjaž Pisar, Ladislav Sabo, Mitja MešI, Luka Terbuc, Faruk Hrnjadovič in Andrej Matjašič. Foto Langerholc. Ptujski rokometni klub je med redkimi v Sloveniji, ki goji enakovredno ženski in moški rokomet, saj ima pet moških in štiri ženske ektpe oziroma približno 120 igral- cev. Strokovno vodstvo celot- nega pogona je poklicno zau- pano Ivanu Hrupiču, doslej trenerju in igralcu članske moške ekipe, že v pretekli se- zoni pa je dolžnost trenerja te ekipe prevzel Zvonko Papak iz Splita. Drugih šest trenerjev dela honorarno. Klub vodi Ivan Gomilšek, ki je na ti- skovni konferenci pred sobot- nim pričetkom lige povedal, da potrebujejo za normalno delo 200.000 DEM letno. 32 odstotkov potrebnega denarja dobijo iz občinskega pro- računa. Člani upravnega od- bora so na uspehe svojih ekip ponosni in želijo, da bi se jim pri delu pridružilo čim več nekdanjih rokometašev. Škoda je, menijo, da se ne vključijo najbolj specializirani, to so profesorji športne vzgoje. V Rokometnem klubu na- menjajo veliko pozornosti pionirski šoli za fante in de- kleta, v katero so vključene ptujske mestne šole. Od tu do- bijo bodoče igralce. Prvi sado- vi ukvarjanja z mladimi so že tukaj, saj ima najmlajši igra- lec članske ekipe šele slabih 17 let. Tudi sicer je ta ekipa mlada, saj je skupina igralcev stara do 22 let, posamezniki pa držijo kontinuiteto kluba tudi z dobrimi 30 leti. Jesenska sezona se je za ro- kometaše pričela že 5. avgu- sta. Najprej so se pripravljali doma, nato pa še na Lisci. Do- slej so odigrali 11 pripravljal- nih tekem, od katerih so jih 7 dobili. Trener Zvonko Papak je povedal, da imajo člani povprečno 20 treningov me- sečno, kar je za neprofesional- ce, torej ljudi, ki si služijo kruh v drugih službah, zelo veliko. V ekipo so letos spre- jeli Alana Potočnjaka, ki je igral za zagrebški Medveščak, in njegovega brata Nenada iz Ormoža, pa študenta Faruka Hmjadoviča iz Doboja. Temu so priskrbeli stanovanje in hrano, pomagati pa mu želijo tudi do slovenskega državljan- stva. Moška ekipa želi postati stabilen prvoligaš, v državni ligi pa se uvrstiti na četrto do šesto mesto. To bi bil za ptuj- sko ekipo velik uspeh, saj na- stopata sedaj v Sloveniji dva bivša jugoslovanska prvoli- gaša in osem drugoligaških ^kip- M. Zupanič Tesna zmaga Drave v prvi in drugi slovenski moški rokometni ligi so v so- boto začeli novo prvenstvo. Člani Drave so na startu prve lige v dvorani Center tesno, vendar zasluženo premagali ekipo Italca iz Dobove. Velika Nedelja je v drugi li- gi v svoji dvorani igrala 26:26 z Zaščito iz Zagorja, Ormož Invest je z 19:24 izgubil v Hrastniku, članice Drave pa so v Ptuju z 18:14 premagale Ba- kovce. DRAVA — ITALCO DOBO- VA 21:20 (12:9) Športna dvorana Center, gle- dalcev 300, sodnika Korič in Kalin (Ljubljana). DRAVA: Matjašič, Mešl, Kramberger, Terbuc, Sabo 5, N. Potočnjak, Vugrinec 6, Sagadin 2, Hrupič 7, Hrnjadovič, A. Po- točnjak 1, Pintarič. Ptujska ekipa je prvenstvo v prvi državni ligi začela s tesno zmago proti novincem v ligi, ki so se predstavili kot kakovostna in zelo borbena ekipa. Domači so dobro začeli, po- vedli z dvema zadetkoma pred- nosti, nato pa se je tehtnica na- gnila na stran gostov, ki so prešli v vodstvo z 9:7. Do kon- ca prvega dela je sledilo obdob- je odlične igre Drave, ki je prvi del dobila z 12:9. Na polovici drugega polčasa je Drava kar dvakrat vodila s petimi zadetki prednosti (17:12 in 18:13), nato pa so gostje po napakah do- mačih v napadu razliko vztrajno zniževali in se ob izključitvah pri Dravi (hkrati tudi treh igral- cev!) približali na zadetek razli- ke (18:17, 19:18, 20:19 in 21:20). Kljub priložnostim pa jim izenačenje ni uspelo, predv- sem zaradi odličnih obramb do- mačega vratarja Pintariča, v na- padu je zadeval mladi Renato Vugrinec, zadnji zadetek pa je iz sedemmetrovke dal Hrupič. Konec tekme je bil izjemno na- pet, za Ptujčane pa se je vse srečno izteklo. Dravi tako napet konec ne bi bil potreben, vendar je bil psi- hični pritisk pred prvo prven- stveno tekmo v tokrat zelo močni in izenačeni ligi očitno premočan. Večini igralcev se je to še kako poznalo, na srečo pa je v napadu šlo Vugrincu, Hru- piču in Sabotu, solidno Alanu Potočnjaku, še enkrat pa velja pohvaliti vratarja Pintariča. Se to: prva državna liga zasluži večji obisk, tako kot je to v dru- gih krajih! V prihodnjem kolu se bodo člani Drave v Celju pomerili s Pivovarno Laško, Ormož bo v Veliki Nedelji gostil Zaščito Zagorje (sobota ob 18. uri). Velika Nedelja bo gostovala v Radečah, članice Drave pa v Žalcu. l.kotar ŠOLSKI ŠPORT Mladika v finalu Danes (v četrtek) bo v Ljubljani prvo državno ekipno prvenstvo v atletiki za osnovne šole. V finalu bo nastopilo po osem šol pri učen- kah in učencih. Iz ptujske občine je v finalu učencev osnovna šola Mladika, zmaga in osvojene točke na regijskem prvenstvu v Maribo- ru pa jo trenutno uvrščajo na tretje mesto, za ljubljansko šolo France- ta Bevka in Grm iz Novega mesta. Finale za srednješolske ekipe pa bo v sredo, 14. oktobra, v Novem mestu. J ODBOJKA i Ozon—Prevalje 1:3 (-7,16, -13. -6) Športna dvorana Center, gledal- cev 100, sodnika Ozimič (Lenart), Kmetec (Maribor). Ozon: Murko, Gojkošek, Koc- mut, Zmič, Knez, Marta Emeršič, Ulez, Godec, Lipovec, Marjeta Emeršič. V prvem kolu enotne druge slo- venske odbojkarske lige sta se v športni dvorani Center srečali eki- pi Ozona in Prevalj. Na začetku srečanja je sicer kazalo, da bodo igralke Ozona kot novinke v tej li- gi trd oreh, vendar je ekipa Prevalj z disciplinirano igro in več iz- kušnjami strla odpor domačink. Mimogrede naj omenimo, da je ekipa Prevalj skupaj z ekipo Pio- nirja iz Novega mesta favorit za osvojitev prvega mesta v II. SOL. V prihodnjem kolu bodo igralke Ozona gostovale — sre-čale se bodo z ekipo Šentvid Ljunbljana. I.Z. Fantje začeli odlično Namiznotcniški klub Petovia Ptuj je bil v soboto, 3. oktobra, organi- zator prvega ligaškega tekmovanja. Pomerili so se le fantje, ker so de- kleta NTK Kovina, ki naj bi se pomerila s Petovio, bila v Romuniji. V moški konkurenci so se domači fantje Strašek, Rozman, Sapač, Fri- drih in Žitek pomerili v 2. ligi. V dopoldanskem delu tekmovanja so premagali ekipo NTK Vesna iz Za- loga s 5:2. Še večji dosežek so slavi- li v popoldanskem delu tekmovanja, ko so ugnali ekipo Jesenic z najvišjo možno razliko, 7:0. V soboto, 10. oktobra, bodo fantje gostovali v Krškem in Celju. Kljub izredno močnim nasprotnikom vod- stvo NTK Petovia pričakuje, da se bodo dobro držali. Dan poprej, v petek, 9. oktobra, pa bo ob 16.30 NTK Petovia v dvo- rani Mladika organiziral tekmovanje 1. slovenske lige v ženski konkuren- ci med domačinkami in ekipo Ilirije iz Ljubljane. Organizatorji in še zla- sti tekmovalci pričakujejo, da si bo- do ljubitelji namiznega tenisa in drugi Ptujčani prišli pogledat lepo tekmo in bodrit domače! L.C. Imnan tretji v Salzburgu v Salzburgu je bilo veliko tekmo- vanje v kartingu, na katerem so na- stopili tekmovalci iz Švice, Nemčije, Italije, Češke in slovaške federacije, Bolgarije, Madžarske, Slovenije in domačini, Avstrijci. V članskem razredu do 125 kubičnih centimetrov se je izvrstno odrezal član Avto—moto društva Ptuj Mitja Zaman, ki je v močni konkurenci osvojil tretje mesto. Tesno v Cakovcu V Čakovcu je bil minuli ko- nec tedna tradicionalni dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju na glinaste golobe v disciplini trap. Zmaga- li so domačini z 263:260. Med posamezniki sta se Ptujčana Hlupič in Rakuša dobro odreza- la s tretjim oziroma petim me- stom. 16 — TV SPORED 8. OKTOBER 1992 — TEDNIK TEDNIK — 8. OKTOBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 17 9 — POSLOVNA SPOROČILA 8. OKTOBER 1992 TEDNIK TEDNIK — 8. OKTOBER 1992 OGLASI IN OBJAVE — 19 RAZBURJENI DESTRNICANI URESNIČILI GROŽNJO S traktorji nad ptujsko pošto Poslopje ptujske pošte je bilo v ponedeljek, 5. okto- bra, od petih do pol dvanajstih obkoljeno in popolno- ma blokirano z dvajsetimi traktorji in številnimi kra- • jani Dcstrnika, ki so ogorčeni uresničili svojo grožnjo ter zaradi neizpolnjenih obljub pošte onemogočili po- slovanje tega strateškega objekta za dobrih šest ur. S ^ številnimi transparenti so protestirali in zahtevali do- kočno razrešitev problematike izgradnje telefonskega omrežja na območju svoje KS ter, kot kaže, končno tudi uspeli. Kot smo že poročali, so se za- radi številnih nesoglasij pri na- peljavi telefonskega omrežja na Destmiku na sestanku krajanov s predstavniki mariborske in ptujske pošte ter ptujske občin- ske vlade 25. septembra dogo- vorili za pet sklepov, katerih iz- vajanje naj bi preverili na po- novnem sestanku minuli petek, 2. oktobra. Ker pa se s strani pošte kljub dogovoru sestanka ni udeležil nihče, so razburjeni Destmičani (kot so obljubili) v ponedeljek navsezgodaj zjutraj s traktorji obkolili poslopje ptujske pošte in dobrih šest ur onemogočili kakršnokoli poslo- vanje. Zagrozili so celo, da bo- do zaprli tudi promet čez ptuj- ski most, če predstavniki pošte in republiškega ministrstva ne bodo našli ustrezne finančne rešitve za zaokrožitev telefon- skega projekta na Destmiku. Zahtevanih 11.000 nemških mark od prvotno dogovorjenih 3.700 po posameznem telefon- skem priključku je Destmiča- nom očitno zavrelo kri. Zaradi tega so se nujno sestali pri ptujskem županu in predsed- niku občinske vlade skupaj s poštarji. Izvršni svet občine Ptuj je, zavedajoč se skrajne re- snosti in brezizhodnosti situaci- je, pripravljen narediti izjemo ter najeti premostitveni kredit za manjkajoča sredstva za do- končno izgradnjo telefonskega omrežja na Destmiku. PTT Ma- ribor je namreč sklenila dati ga- rancijo za ta kredit, ki naj bi ga izplačali iz pridobljenih sred- stev za demografsko ogrožena območja v letu 1993, saj so le- tos pri tem izpadli. Pošta se je obenem obvezala, da bo podpi- sala konkretne pogodbe s posa- meznimi krajani (bodočimi tele- fonskimi naročniki) za pogod- beno ceno 3.700 nemških mark po priključku ter bo še letos končala napeljavo primarnega telefonskega omrežja in pri- ključila vsaj prvih 50 naročni- kov po tehnični prioriteti. Akci- jo naj bi končali do praznika dela v prihodnjem letu, pri čemer pričakujejo, da se bo se- danjim 147 naročnikom, ki so svoje obveznosti do pošte že poravnali, priključilo vsaj še kakih 50 krajanov. Traktorje so po tako sklenje- nem dogovoru v mestni hiši na zahtevo predsednika občinske vlade Branka Bmmna takoj umaknili. Preden pa so zapustili pošto, so, očitno večkrat preva- rani, spet zagrozili. Če do 31. decembra ne bo priključenih obljubljenih 50 naročnikov, bo- do 3. januarja 1992 pošto po- novno blokirali ter zaprli tudi ptujski most. Enako pa bodo storili tudi, če do 2. maja ne bo- do priključeni vsi, ki so pogod- beni znesek že poravnali. Kot kaže, bo torej destmiških telefonskih zdrah kmalu konec. S tem pa problematika sloven- ske telefonije še zdaleč ne bo rešena. Čeprav je očitno, da so bili Destmičani večkrat pošteno naplahtani, in čeprav so bili zahtevani zneski za posamezni priključek nedopustno visoki (kar dopušča monopolni položaj PTT), je vendarle treba dati ro- ko na srce in priznati, da je del krivde tudi v tistih, ki so s stra- ni KS Destmik podpisali po- godbo s tako čudnimi ugodno- stmi za PTT. Pogodba pa je po- godba. In prav zaradi tega je med poznavalci vseh podrobno- sti prevladalo mnenje, da je ne- dopustno segati po tako skraj- nih ukrepih in grožnjah, kot je zapora centra vseh javnih ko- munikacij — pošte. Navsezad- nje so na moč podobne težave pri gradnji telefonskega om- režja tudi v Vidmu, Zetalah, Koreni, Dvorjanah, Dupleku in še kje. Vsi skupaj pa se lahko pokrijemo le s tako veliko (de- narno) odejo, kot jo imamo. Kot kaže, bo nekatere čez zimo še kar precej zeblo... M. Ozmec Ponedeljkovo jutro 5. oktobra 1992 je ptujska pošta pričakala popolnoma blokirana s traktorji ter številnimi Destmičani z najrazličnejšimi transparenti. Petdeset srečnih let zakoncev Prešiček Pred kratkim sta zakonca Angela in Franc Prešiček iz Apač 150 na Dravskem polju v krogu svoje družine praz- novala petdesetletnico poro- ke. Poročila sta se 10. avgu- sta 1942. leta. Angela se je rodila 31. maja 1917, Franc pa 9. februarja 1919. V za- konu se jima je rodilo sedem otrok, danes pa ju razvesel- juje že devet vnukov in prav- nuk. Angela je gospodinja, Franc pa upokojeni delavec TGA. V jeseni življenja si želita čimveč zdravja. MG Zakonca Prešiček na praznični dan.' Osebna kronika Rodile so — čestita- mo: Lidija Kokot, Hra- stovec 3/a — Patricijo; Marija Forštnerič, Po- brežje 67 — Davida; Mar- jana Cizerl, Rakovci 2 — Mihaelo; Martina Kocen, Obrez 104 — Mateja; Dragica Skurjeni, Vito- marci 34 — dečka; Dragi- ca Roganov, Videm 77 — Aleksandro; Brigita Ku- kec, Stojnci 113 — Tama- ro; Milena Veldin, Cvet- kovci 25 — dečka; Barica Dukarič, Bednjica 7, Višnjica — Marka; Slavica Sajko, Vošnjakova 1, Ptuj — Danijela; Jožica Dežman, Leskovec 120 —Katjo; Meri Klasič, Dravska 9, Cestica — Go- rana; Ingrit Ivanuša, Hum 17, Ormož —dečka; Miroslava Moravec, Sre- dišče, Trate 5 — deklico; Tatjana Trunk, Tibolci 64 — deklico. Poroke — Ptuj: Stan- ko Žunec in Darja Luk- man. Ulica 5. prekomor- ske 17, Ptuj; Sergej Črgulj, Dornavska cesta 19, Ptuj, in Jožica Petro- vič, Mariborska cesta 18; Marjan Žunko, Slo- venja vas 60, in Helena Gros, Tržič, Za jezom 12. Umrli so: Gabrijela Štal- cer. Ormoška cesta 43, Ptuj, 1899 — t 25. septembra 1992; Matevž Domine, Čufarjeva ul. 29, Ptuj, 1910 — t 26. septembra 1992; Ivan Rožmarin, Mure- tinci 2, 'T' 1921 — t 30. sep- tembra 1992; Mihael Ha- meršak, Podvinci 57, -i^ 1921 — t 2. oktobra 1992. Zlata poroka Potrčevih v poročni dvorani ma- tičnega urada v Ptuju sta bila v soboto, 3. oktobra, slovesno proglašena za zla- toporočenca ALOJZ in ELIZABETA POTRČ, Mai- strova 34 v Ptuju. Alojz je bil rojen 14. junija 1921 v Stukih, izučil se je za strojnega ključavničarja, delal pri zasebnem mojstru licu, po- tem pa dolga leta do upokojitve v Mlekarni Ptuj. Elizabeta, z dekliškim priim- kom Amuš, je bila rojena 12. no- vembra 1923 v Krčevini. Delala je stalno doma in gospodinjila. Poročila sta se 3. oktobra 1942 v Ptuju. Imela sta in vzgojila 4 otroke. S trdim delom in odre- kanji sta si v Krčevini zgradila hišo, ki je s širitvijo mesta dobila oznako Maistrova 34. V tem do- Zlatoporočenca v poročni dvorani na ptujskem magistratu. Foto: Langerholc mu zadovoljna preživljata tretje obdobje žvljenja, radi ju obisku- jejo otroci in 9 vnukov. Pripo- minjamo, da sta ne le po "stažu", temveč tudi po letih najmlajši zlati par v ptujski občini. Čestitkam ob zlati poroki se pridružuje tudi naše uredništvo! FF Kulturni križemkraženi PTUJ * Danes in jutri bo ob 20.uri v rimskem palaciju ptuj- skega gradu ponovitev igre Žar- ka Petana Igralec v izvedbi Tea- tra III Gledališča DPD Svoboda Ptuj. Režija Peter Srbčič, kostu- me je naredila Stanka Vauda, blago pa je dala tovarna Svila, ki je sponzor predstave. Igrajo: Aljoša Koltak, Tadej Toš, An- drej Cizerl in Renato Vindiš. PTUJ * Ure pravljic Turko- mandija, ki so vsak četrtek na ptujskem gradu, bodo od danes naprej ob 17. in 18.uri in ne kot doslej ob 18. in 19.uri. ORMOŽ * V avli stavbe občinskih upravnih organov so včeraj odprli razstavo portretov akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja. Razstava bo na ogled do 3. novembra. Črna kronika Umri zaradi hudih poškodb v sredo, 30. septembra, nekaj pred 23. uro je v križišču Potrčeve in Osojnikove ceste v Ptuju prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil 36-letni Stanko Gašparič iz Trubarjeve 7 v Ptuju tako hudo ranjen, da je že med prevozom v b