I^ofiuiu^na slevllkcí «tañe 1 kror.u.
PottnUiu -v ikiiavl SMS paviaiirana.
r
r»ek čelrtok in velja s ,r<c ''■cd ali v Mariboru s »o tnijem na dom za celo leto |c • pd! leta 20 K, za četrt leta tO K izven Jugoslavije 50 K. Neroirtaa se pošlje na uprav-^¿Sve „Slovenskega Gospodarja* , Mariboru. Koroška cesta št. 5. fogS st aopošflja do odpovedi. JferočtMfts se plačute naprej. Telefon štev. 220. —:—
LIST UüDSTVU V POUK iN ŽAB^O

Mapllboi», An« G. junija XBià
Udje „Katol. tiskovnega drnilva* dobivajo lisi brez posebne n«-
ročnine. — Uredništvo : KoroiLa cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravnišivo sprejema naročnin«, inserate in reklamacij«. Cena
inseratom po dogovora. Za
kratne oglase primeren popMl iNezaprf» reklamacije so pošMM proste.
—:— Telefon št. 220. —
ââ. lAtnlte,


Za malega kmeta.
iz gwora g;! poslanca M. Krajnca v. konstituanti 1. junija.).
¡Dovolite mi, gospodje, da govorim iu v, imenu malega kmeta, v imenu tistega malega posestnika, ki je zares kmet in ni morebiti veleposestnik — kajti ti se že morajo prištevati med ka-»italiste. Govorim posebej o Sloveniji,
0	kateri je bilo že pr.ed vojno znano, da (tvorijo v njej dve tretjini vsega kmetekega ljudstva mali kmetje, tako-zvani kajžarji ali kočarji, ki se ne morejo preživljati s svojimi dohodki iz zemlje in ki so največ trpeli in trpijo te danes.
Gospodje! Te dhi se je tu mnogo -overilo o agrarni reformi. Ce hočete agrarno reformo pravilno izvesti, pojem, gospodje, morajo dobiti zemljo tisti, M Je imajo premalo, da ne morejo preživljati svoj« aružine. G. minister za agrarno reformo je prej izjavil tukaj, da je agrarna reforma za Slovenijo lahko izvedljiva, ker je večina go zdov. Seveda se lahko reši na ta način, ako te gozdove prevzame država, '"oda mi imamo posebno v Sloveniji kmete, ki imajo sicer svojo hišico in malo polja okoli hiše, a nimajo nika-kega gozda Pri agrarni reformi se morajo obširni gozdi razdeliti tako, da bo dobil nekaj gozda tudi mali kmet,
1	ako da bo mogel primerno živeti ter preživljati svojce. Kajti on je tudi člo-a ek in m: ne smemo misliti samo na velike ljufli, ampak tudi na tistega ma Jega Človeka, ki največ trpi.
Prepričani smo lahko, da so tisti ljudje, ki posedujejo zemljo, najboljši jn najzvestejši državljani, ki tudi ne -odo države kratkomalo zapustili, am-rak bodo zanjo delali, zanjo živeli in ^anjo tudi umrli.
Gospodje!. Tem malim kmetom, ki nimajo toliko zemlje^ da bi mogli z astnimi pridelki preživljati svojo rodbino, je treba nadalje tudi omogočiti,: da si dobijo kak postranski zaslužek. j mamo mnogo vodnih sil, tako da se iahko goji ta ali ona domaČa obrt — Tem ljudem je treba pomagati, da pridejo do kakega postranskega zasliiž-k a, da bodo mogli živeti in primerno oskrbovati svojo rodbino.
¡Tudi pri razdelitvi davčnih bremen je treba gledati na to, da se ščiti mali posestnik. Kajti rečem Vam: baš uri malih kmetih se gode glede dav.« '<ov največje krivioe. Jaz imam zglede, da veliki posestniki v primeri z velikostjo svojega posestva plačajo veliko premalo davka, 'dočim ga plačuje mali kmet mnogo preveč. iTreba je, da se do gotovega minima, ki je za človeško eksistenco potreben, prenosnina
sploh odpravi. Treba je tudi, da se mala posestva do gotovega minima — če ima n. pr. kdo samo kajžioo in malo zemlje okoli hiše — o; roste zemljiškega davka.
Kje pa bo potem dobila driava po trebna sredstva? Tako bo vprašat ta ali oni. Mi gotovo nismo nasprotniki vsakega davka. Mi vemo, da država potrebuje davke, ker brez njih ne more izhajati. Toda mi pravimo: država naj naloži toliko več davka na rente, na luksus in na druge take stvari, np išče naj pa dohodkov tam, koder se človek že itak ne more preživeti.
Toda jjoleg tega ne smemo poza -biti še na nekaj. Mi vemo, darje kmet
—	in to zopet v prvi vrsti mali kmef
—	velik trpin vsled vremenskih nezgod. Kmet ne more svojega posestva pokriti ali kako drugače obvarovati, kadar pride nevihta, toča ali kakšna druga vremenska nezgoda. Mi vemo, da se velikim posestnikom, ki imajo vsega potrebnega za več let naprej, vremenske nezgode ne poznajo toliko, kakor malemu kmetu, ki od časa do Časa premišljuje, kdaj in kako bo raz delil svoj kruh med svoje ljudi, da ne bodo trpeli pomanjkanja* Zato Je pri jiotrebno. da se uvede zavarovanje zoper nezgode, zoper točo, zavarovanje živine proti kugi in drugim nalezljivim boleznim. Tudi v tem oziru je tre ha zlasti malega kmeta zaščititi.
Za državno podporo kmetskega zadružništva.
(Iz govora posl. V. Pušanjaka v kon-štituanti bi. maja.)
Nepobitno dejstvo je, da izhajajo vsi stanovi iz kmetskega stanu. Nepo-bdftno dejstvo je, da izvršuje kmetski stan najvažnejše delo za človeštvo in cele države, preskrbo z živili; nepobitno dejstvo je, da daje kmetski stan največ in najboljše vojake. Premalo pa se poudarja in uvažuie dejstvo, da j'e celokupni kmetski stan, da so srbski, hrvaški in slovenski kmetje naj -več storili za ustvarjanje naše države, Ze večkrat so se v tej zbornici naglašale žrtve, katere je doprinesel za našo državo srbski zentljor-adnrk, premalo pa se je poudarjalo delo hrvatskega seljaka in slovenskega kmeta, ki je živel1 pod pritiskom Nemcev, Madžarov in Italijanov, za ujedinje-nje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kmet. ki je živel pod najtežjim pritiskom, si je ohranil narodno zavest, je vedno imel razumevanje za narodne težnje, in mi se moramo zahvaliti kmetu, da se ni udal germani-zaoiji, madžarizaciji in poj-ilaljanče -
nju. Ako bi bil kmet, ki jo živel pod težkim pritiskom, podlegel tujemu vpil vu, bi ne bilo prišlo do skupne države Srbov, Hrvatov Ln Slovencev,
Odkod pa je črpal kmet moč, da se je mogel zoperstavljuti vsakemu po tujčevanju, da si jo mogel ohraniti svojo narodnost?
Delo na polju zadružništva fc naj več pripomoglo k osamosvojitvi in o hranitvi kmetskega stanu. Potom za_ družništva je postal kmet neodvisen od) tujega kapitala, mogel je napredovati v posameznih gospodarskih pa -nogah, mogel je dobiti vpliv na trg in tržne cene. Zadružništvo pomenja gibanje, ki jo našlo največji odmov v kmetskšh vrstah in v primerno kratkem času doseglo naravnost sijajne uspehe, Kmetsko zadružništv o pred -stavlja prve vzglede socializacije in reči moramo, da je tai način socializacije Jako dobro uspel. Samopomoč, sa mouprava, lastna odgovornost so te -meljna zadružna načela, po teh. načelih delujejo zadiuge. Mogočna zaciruž na organizacija kmetskemu stanu, kateri pripada nad 250.000 zadrug na svetu s 75 milijoni članov, ki zasto -pajo najmanj 150 milijonov družinskih članov, je najboljši dokaz za narod-no-gospodarski, nravno-vzgojevalni in socialnji pomen zadružništva. Zadruž ništvo pospešuje vzajemnost varčnost ljubezen do rodne grude, pospešuje bratstvo in enakost članov, dviga pomen kmetskega dela in v obče kmet -skega stanu. Neobhodno potrebno je, da država posveča zadružništvu vso pozornost, ker imamo mnogo pokrajin, v katerih bo treba na zadružnem polju še ledino orati, kakor n, pr. Med-jimurje in Prekraurje, in ker mora zadružništvo še mnogo važnih gospodarskih nalog, ki se dajo samo po -tom zadružništva usjpešno rešiti» S polno opravičenostjo zahtevamo, da se v načrt ustave sprejmejo določbe, po katerih se bo vsa bodoča zakonodaja morala ozirati na zadružništva in bo morala dati država zadružništvu po -trebna sredstva na razpolago. Zato predlagamo, da se v ustavnem načrtu v odstotkih celokupnega državnega proračuna določi tozadevne zneske, Z ozirom na dalekosežno gospodarsko delo zadružništva zahtevamo, da se pritegne zadružništvo k sodelovanju pri raznih gospodarskih, Iinančnih in carinskih odborih in posvetovanjih. Popolnoma pogrešno je, in ne odgo -varja duhu časa, ako se jemlje le banke in zastopnike kapitalističnih in j dustrijskik podjetij v ozir, zadružna organizacija pa Omalovažuje. Zahte -vamo pa tudi odločno, da v bodoče poljedelsko ministrstvo zadružništvo 'X)lj upošteva kot doslej, ker se edino
potom zadružništva morejo rešiti najvažnejša gospodarska vprašanja, ld se tičejo tudi kmetijstva, V vseh mo* dernih državah znajo dovolj ceniti za družništvo, le pri nas zavzemajo mnogi merodajni krogi napram zadruž -« ništvu neko — milo rečeno — neprijar* zno stališče.
Za razširjanje naših listov.
(Prošnja do zavednih mladenk in mladeničev).
Ni nam treba ponavljati,' da igra časopisje v javnem življenju velikq vlogo. Naši listi so žalibog še vse premalo razširjani ined našim ljud -šivom. „Slov* Gospodar" in „Straža* sta na Slov. Štajerskem sicer najbolj udomačena lista, a vendar opažamo 4 da jo na tisoče hiš, ki bi si šo lahka naročile „Slov, Gosj>odarja" ali „Stra žo". Danes se obračamo, s posebno prošnjo do naših mladih krščanskih bojevnikov in bojevnic vseh stanov :. Posvetite vse nedelje in ves prosti čas ter vsako ugodno priložnost od danes do 1. julija V ta namen, da pridobivate za „Slov. Gospodarja"- in za „Stražo'1 nove naročnike. Vi, čili naši agitatorji in zaupniki, ki, sle pripomogli s svojo odločujočo besedo naši stranki do sijajne zmage pri občin -skih volitvah, žrtvujte se do 1, Julija še tudi za razširjenje našega katoliškega časopisja. Prijateljski prosimo posebno naše delavne mladenke po vseh župnijah in občinah: Stopite ta tri tedne v službo katoliške slovensko stvari. Pojdite od hiše do hiše in nabirajte nove naročnike. Kdor ne mora naročiti lista za celo polletje, pa ga nagovorite, da plača naročnino vsaj za četrt leta. Kjer eden sam ne zmore, pa s prijazno besedo posredujte, da zložita dva, soseda pottebno svoto. In vi zavedni mladeniči, pokažite se! Prosite svoje očete, da vam naročijo naše liste, posredujte pa tudi pri sosedih in znaaeih, da isto storijo. Prav posebno pa se obračamo do naših vrlih mož in očetov. Glejte, pri občin -skih volitvah smo tako lepo zmagali kakor še nikdar poprej. iTo je pred -vsem vaše delo, vi odločni katoliški možje. Vaša zmaga naša zmaga! Naše veselje vaše veselje! Od te zmago pojdite še k .drugi. Ta zmaga pa bo , ako boste poskrbeli, da si bo vsaka naša hiša naročila „Slov. Gospodarja'" ali „Stražo". Ko boste šli prihodnjo nedelje s sosedi in znanci v cerkev, nagovorite vsaj enega ali uva, da pri stopita v krog naših naročnikov. Ko sedite v prijateljski družbi bodisi v, gostilni ali pod lipo ali v vinogradu,
%
¿4
Zaklad na otoku.1 ■
is fixgtoSEega prevedel Panlua.
(Dalje.)	*
„Cul — !" je kiiknil graščak. — „Cul — pravite ! Najkrvoločnejši ropar Je bil, ki Je kedaj brodaril po kakem morju! Spanci so se ga Čudovito bali in rečem vam, včasih sem bil za-^s ponosen, da je Anglež ! Videl sem vrhove njegovih jader s temile svojimi očmi, pri iTrinidatskiïï otokih je bi-io, in strahopetnež, ki sem se vozil na njegovi luščini, se je zbal, obrnil se ie, pravim vam, obrnil in se skril v. najbližnjem Španskem pristanišču!"
„Tudi jaz sem čul o njem, pa tukaj na Angleškem", je rekel zdravnik. -Ampak glavna stvar je, ali je imel denar.?"
«Denar — !" je vpil graščak. „Ali "-■'rte nikdar čuli, kaj se je govorilo o njem? Kaj druga so ti rokovnjači lo* vili kot denar? Kaj druga je bila nj> nova skrb kot donar! Za kaj dru^a
pač tvegali svoje grešno* kosti, kot za denar — ?"
to bomo kmalu zvedeli!" ie odvrni) zdravnik. „Pa vi ste tako pre-
sneto vročekrvni, da jaz sploh' ne xr> rem priti do besede. Tole je, kar. hi rad vedel: Recimo, da imam tukaj v svojem žepu ključ do Flintovih' zakladov — kako visoko ga cenite?"
„Kako visoko?" Je kričal graščak, „Povem vam, kako visoko! Ce zares imamo v rokah' ključ, ki o njem govorite, grem in kupim ladjo v Bristolu , vzamem vas in tule tega Jima seboj, in najti hočem zaklad in če bi ga moral iskati celo lefo!
, 1 vobro!" je rekel zdravnik. „Torej, ako je Jimu prav, pa odprimo ta zavoj!"
ifn položil ga je predse na mizo.
Kavitek je bil sešit in dr. Liveseji jo moral poiskati svojo torbico z raznim zdravniškim orodjem ter s škarjami tazparati šive.
Dvoje stvari jo bilo v zavitku — knjiga in zapečateno pismo.
„'Najprvo poglejmo knjigo!" je izjavil zdravnik.
Oba z graščakom sva se sklouila čez njegove rame, ko je odprl knjiga Kajti dr. Llvesey mi je prijazna po -mignil, naj stopim bliže in se udele -žim nad vse zanimivega pregledov» -nja-
Na prvi strani je bilo načečkanih nekaj besed v zelo slabi pisani. „Bil! Hones", sem bral za silo, pa „Nc več ruinai' in „Pri Palmovem rtu ga je dobiL" Kdo je neki bil tisti, ki je dobil, in kaj je dobil? Nož v hrbet menda!
..Nič posebno zanimivega!" rekel ,e zdravnik in listal dalje.
Na drugih straneh je bilo polno čudnih in nerazumljivih podatkov. Na enem koncu vrste je bil zapisan dan, :ia d; i.pem pa-denarna svota, kakor v kakem blagajniškem zapisniku. Namesto pojasnila pa je bilo narisanih le nekaj nerodnih križev med obema podatkoma. 12. junija leta 1745 n. pr. je nekdo dobil 70 funtov šterlingov, ni pa bilo zapisano, kdo, le šest križev ie stalo tam namesto imena. Pri nekaterih vrstah je bilo pripisano ime kraja, n. pr.. Caraccas, ali pa samo zemljepisna dolžina in širina, na nrlmer 12' 17" 20'" - 19' 2" 40'",
Zajnski so obsegali Čez 20 let in svote so bile vsako leto večje. — Ob koncu so bile seštete in skupna svota, vočkrat napačno izračunana in popravljena, je znašala lepo bogastvo.
K sUepu so stale besede: „Bili Bones njegov delež."
„Kaj naj vse to pomeni?" je dejal dr, Livesey, „nima ne glave ne nog!*
¡.Stvar je jasna kot beli dan!' je vzkliknil gnaščak. „Knjiga je zapisnik prejemkov, križi stoje namesto imen ladij ia krajev, ki so jih" oropali, de svote pa so deleži, ki jih je dobival rajni rokovnjaČ od skupnega plena ^ Kadar se je bal nejasnosti, je pridjal ime, n. pr. Caraccas. To bo najbrž i-me obrežja, kjer so ustavili in oropali kako resrečno ladjo, Bog so usmili Ie samo duš tistih mornarjev, ki so bili na njej!"
„Zares!" je rekel zdravnik. „Glei, to so pravi biti izkušen potovalec! — Zares! In deleži naraščajo, glejte, ka jo mož z leti stopal više v svoji službi !."
Razen zemljepisno lege nekaterili krajev in nekega ključa za preračunavanje španskih, francoskih in angleških zlatov v enotno vrednost ni bilo ničesar več v knjigi«
„Nav ihan človek ta-le!" je dejal g. zdravnik „Ni se dal zlepa ukaniti!"
(Dalje prihodnjič.) ,
naprosite vse, ki še nimajo .,Slov. Gospodarja", da si ga odslej naročijo * Pri tem delu vam bodo gotovo šle na roko tudi naše vrle matere in gospodinje.
Prosimo in priporočamo vam posebno sledeče:
1.	Napišite na polo papirja natančen naslov vseh onih, ki jim je treba poslati na novo „Slov, Gospodarja' ali „Stražo". Poberite od vsakega polletno ali četrtletno naročnino.
2.	Naslove in nabrano naročnino pošljite takoj na naslov: Upravmštvo „Slov. Gospodarja"^ Maribor, Cirilova tiskarna. Zadostuje, da napišete poštno nakaznico in naslove novih na ročnikov na zadnji strani odrezka.
3.	'Ako želite, vam pošljemo za vsako župnijo prepis naročnikov, da vidite, kdo je naročen na našo liste in kdo ne.	t
„Slov. Gospodar" stane do rove -ga leta 1922 20 K, do 1. okt.bra 1921 pa 10 K,
„Straža" stane za pol leta 60 K, za četrt leta 30 K.
Kdor pridobi 10 novih naročnikov, dobi lepo darilo.
Vsem razširjcvaloem krščanskega časopisja se za njih trud m delo že naprej najlepše zahvaljujemo.; Tajništvo Slovenske ljudske stranke
v Mariboru, Cirilova tiskarna-
; Politični ogled.
K c a 1 j e v i n a S H S. Na zadnjih sejah konstituante so razpiav-ljali o pravicah kralja. Komunisti so pred glasovanjem o tem členu zapustili zbornico. Razinotrivanj in glasovanja o kraljevih pravicah se tudi ni udeležil naš Jugoslovanski klub kot znak protesta, ker je zbornični predsednik izključil od treh sej člana nagega kluba, ker ie ta očital Pašiču da si je kupil ustavo. Važna je bila i pon:.eljkova seja konstituante, na kateri se je sklepalo o ustavi parlamen-ta. Naš klub je zahteval dve zbornici: politično in gospodarsko, kar so p\ odklonili vladinovci. Določili so tuái, da bo v prihodnje volilo 40.000 voli» cev enega poslanca- Ako pa bi bit o-sianek 25.000, voli še teh 25,000 1 po-slanoa. V, konstituanti so bili tudi pri ravnokar omenjeni priliki stavbeni razni predlogi o ženski politični enakopravnosti in sploh ženski volilni pravici, za katero so se zavzemali naši in sooijalisti. Seve, žensko politično e-nakopravnost z žensko volilno pravico vred je pokopala in odklonila iz strahu vladna večina, G. Pašič ima vejice nepi ilike s svojimi ministri. ¡VsaV Sas se mu kateri skuja in poda osla.T-fco G. ministrski predsednik mora p j tem kujavemu ministru kaj obljubi -, da se zopet vsede na svoj ministrski sulček.
V	Avstriji dobijo koncem tega tedna rovo dunajsko vlado. Ze zal-nji5 smo poročah, da hočejo in zaLte valo vse avstrijske pokrajine spojitev z Nemčijo, čemur se pa ustavlja en • ,'e/da. (Avstrijska vlada se sicer n s • vliez kianja zahtevam enten o a n i itliem pe tudi koprni po majici Neme: ji< Največja preglavica za aunajsio vlado so Štajerci, ki hočejo tijub pr* tisku od strani Dunaja ter eorcnte — glasovat za Nemčijo dne 3, -nJija, da si vedo, da bo v tem slučaja 7 gub'It Avstrija Koroško in še znat .-a del — otajerske.
V	g o r n j e š 1 e z i j s lč t m sp ornem ozemlju še vedno ni mira. Neme: in Poljaki se še vedno ravsajo. rAng-ieži in Franoozi pošiljajo v: Sle-¿jo Sete. ki bi na] ukrotile r »zbor.de Nemce in poljske ystaše.
Tedenske novice.
t Naš regent Aleksander, ki se mudi sedaj y inozemstvu in je bival nekaj časa v Parizu, je odpotoval iz Pariza v London., odkoder se vrne zopet v Beograd v drugi polovici lega mesca.
t Občinski «dbo«i naj takoj, ko se sestanejo, sklenejo izjavo za avtono -mijo. Odbornike, ki so naši pristaši, pa prosimo, da podpišejo izjavo, da so somišljeniki Slovenske ljudske stran -ke. Prosimo, da nam zaupniki pošljejo te izjave najpozneje do 20. junija 1921 Mi te izjave nujno potrebujemo, da pokažemo vladi ia nasprotnikom, da je
Slovenija po ogromni večini v našem taboru in da ne mara ne samostojne -že v in ne liberalcev, ki so nas oropali samouprave Slovenije ter nas vkovali v srbijanski centralizem. Občinski odbori, pokažite se!
t Volitve županov so že povsod, kjer ni bilo pritožb zoper občinske vo litve, končane. Nam še man jivA pero- ! čil iz 300 občin. Prosimo po:iovuo naše zaupnike, da nam iz vsake občine poročajo, kdo ji izvoljen za: župana , kdo za občinske svetovalce iti katerim strankam pripadajo posamezniki. Poročajte nam tudi, v kaicrih občinah so bili vloženi prizivi. — Tajništvo SLS v Mariboru.
t Novi župani. Nadalje so izvolje ni za župane na šil somišljeniki v na -slednjih občinah: Lancova vas pri Ptuju. Jakob Vaupotič, Trnovec-Sele Franc Skrbinšek, Cogetinoi Ljudevit Foljanec, Janžev vrh-Arlica Luka Dr- j žečnik, Bistrica pri Limbušu Jožei Bučar, Loka pri Zid. mostu Franc Koren, Marija Gradec Martin Topo-let, Svetina Miha Videč, Padeški vrh Alojzij Mernik, Bočna Martin Krajnc, Novaštifta Rudolf Tratnik, Kot Jurij Gujznik, Sv. Andraž pFi Velenju Anton Brinovšek, Na Ranči pri Mariboru Rupert Grahornik, Sv. Andraž v Slov. gor. Jožef Zelenko, Police pri ; Radgoni Franc Prajndi, Grešnjeveo Franc Santl, Orehovci Jožef Hamler, Ivajnševci Fr. Merčnik, Spitalič pri Konjicah Martin Ambrožič, -- Ponovno prosimo zaupnike, da nam poročala o izidu župauskih vol'te v. — Taj -ništvo SLS v Mariboru.
t Za samoupravo Slovenije Ob črnski odbori občin Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Cirknica, Dogoše, Gruškovje v Halozah, Zerkovce (sosvet), Selnica ob Muri so sklenili naslednjo izjavo: „Občinski odbor občine e .. s v je v svoji seji dne :. . . . sklenil sledeče: Ponovno pozdravlja« rno ujedinjenje Srbov, llrvaiov in Slovencev, v eno suvereno državo, izražamo s tem svojo zahtevo po samoupravi ljudstva v tej državi. To pravi co mora garantirati prebiva'.s!.vu rtr žavna ustava, ki mora biti lo plod sporazuma med vsemi, tremi plemeni i Upoštevajoč posebne kulturne, gospodarske in socialne prilike našo dežela zahtevamo nedeljivo in avtonomno u - j pravljano Slovenijo z zakonodajno in administrativno polnomočnim pokrajin skim zborom ter njemu odgovorno po-, j krajinsko vlado, , . dne v v ,. 1921. Občinski pečat: — Podpisi,"
Za samoupravo Slovenije. Tajništvo Slovenske ljudske stranke dobiva dan za dnevom izjave občinskih odborov, v katerih zahtevajo, da se mora dati slovenskim pokrajinam v okvirju enotne države samouprava ali takozvana avtonomija. Do 8. junija zjutraj je tajništvo SLS prejelo take izjave iz naslednjih občin:
I.	Sv. Andraž-Leskovec, 2. Vel. Okič, 3. Vel. Varnica, 4. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 5. Cirknica pri Mariboru, 6. Jarenina, 7. Kaniža pri Mariboru, 8. Vu-Kovski dol pri Jarenini, 9. Pesnica pri Mariboru, 10. Polička vas pri Jarenini,
II.	Dogoše pri Mariboru, 12. Gruškovje v Halozah, 13. Zerkovce pri Mariboru, 14. Selnica ob Muri, 15. Vel. Nedelja, 16. Šardinje, 17. Trgovič, 18. Vičanci, 19. Runeč, 20. Samušani, 21. Gornja Lož-nica pri Slov. Bistrici, 22. Grlava-Ba-novci, 23. Krištanci, 24. Lokavci pri Ljutomeru, 25. Ključarovci pri Ljutomeru, 26. Logarovci, 27. B6reci pri Ljutomeru, 28. Križovci pri Ljutomeru, 29. Iljaševci,
30.	Staronovavas na Murskem polju,
31.	Bunčani, 32. Bučečovci na Murskem polju, 33. Vučja vas na Murskem polju, 34. Veržej pri Ljutomeru. — Nadaljne izjave se naj pošiljajo na tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna. Vse izjave pošljemo vladi v Beograd z odločno zahtevo, da se mora ugoditi skupni želji in zahtevi slovenskega ljudstva, ki noče demokratsko-samostojnega centralizma, temveč nedeljivo in samoupravno Slovenijo z zakonodajno in upravno polnomočnim pokrajinskim zborom ter njemu odgovorno pokrajinsko vlado.
t Razlika med našimi in samostojnimi poslanci. Doslej je v konstituanti nastopila že pretežna večina poslancev iz vrst našega Jugoslovanskega kluba in Samostojne, Nekaj teh govorov ali vsaj njihove izvlečke so prinesli naši listi, „Kmetijski list" pa govorniško otrobo slabostojnežev. Cita-telji našega Časopisja so se lahko sami prepričali, da so naši poslanci go-
vorili v zbornici dostojno in stvarno o i avfcnomiji in za zboljšanje bednega kmetskega stanu. Njihovi govori sc bih vsi tako temeljiti, da so jih hvalili celo beograjski nam nasprotni listi. Samostojni poslanci pa so se v svojih govorih na ostudno prostafeki način zavzemali za uzakonitev kancel paragrala in na živinsko divji način blatili in se zaganjali v našo duhovščino kot n. pr. bivši štajerčijanec in šnopsar Drolenik. Za res kmetsko korist se ni doslej v zbornici oglasil še niti eden od samostojnežev«
t Samostojni poslanci so svoj čas bahavo izjavljali v „Kmot, listu", da so pri vsaki seji konstituante in nisc še izostali od nobene. Najbolj se je bahal z neumornim poslanskim delom debelušasti Urek. A ravno g. Ureka že dolgo ni v konstituanto, ampak je zaposlen pri zgradbi svoje nove hiše. V Beogradu se prikaže le tedaj, da si pusti izplačati na račun davkoplačevalcev nezaslužene dnevnice in mastno plačano mesto konstituantnega pod predsednika, dasi do sedaj še niti enkrat ni vršil te službe. No, g. Ureka ni v Beograd, pa se bo drznil potem širokoustiti, kaj vse je izposloval kmetom. Urekovo poslančovanje bo pozidalo njemu samemu novo palačo na račun kmetov, a kakega haska pa od •njegove beograjske borbe za staro na šo pravdo ne bo. Tako je, g. Urek, ir v novi hiši se bo udobno bivalo, kot se to spodobi za g. kmeta, ki zna vrteti le svoj jezik na lažnjivo plat, rok pa še doslej menda niti rabil ni — pri delu namreč!
t Uničujoča sodba o kupljeni u -stavi. Dne 4, t- m. je govori', v usla-votvorni skupščini poslanec Anton Brandner, zastopnik narod.io-socijali-stične stranke, ki je tudi proti centra Jizmu. Govoril je o pravicah, ki naj se dovolijo kralju. Ker ga jo demokratski minister dr, Kuko.ec v teku govora z neumnimi medklici motil. n.u jih je prav pošteno natrob 1 v ušesa. Ko je Brandner rčital dr. Kukovcu , da mu je ravno on onemogočil glasovanje za ustavo, ker ja bila spravljena pod takimi pogoji pod streho, da bodo tisti, ki glasujejo z vami (.samostojni) prišli v nevarnost, da bodo ljudje s prsti za njimi kazali ter klicali:. „Tudi ti si eden izmed tistih, ki so do bili milijone za to, da glasujejo za ustavo". (Te besede so samostojne poslance tako dirnile, da so začeli bes -no ugovarjati). Zakaj barantate in kupčuj-ete z ustavo! To jo bil vzklik narodnega socijalista BrandnerJa, ki je naletel na hinavski ugovor slabo-stojnih in muslimanskih poslancev. ,Ta dogodek v. konštituanti si bomo za pomnili do tistega časa, ko bomo lahko ugotovili, da so milijoni že v po -sesti slovenskih izdajic.
at t »Davki so še premajhni«!, tako je zaklical med govorom poslanca Roš-karja 41. seji ustavotvorne skupščine zaveznik slov. samostojnežev hrvatski demokrat minister Krizman. Slovensko ljudstvo, davkoplačevalec, zapomni si to! Vi samostojneži in liberalci, vtaknite si Krizmanov medklic za klobuk! Slovensko ljudstvo ječi pod ogromnim bremenom davkov, a liberalci še pravijo, da jih je premalo.
t Kaj vse lahko opraviš v Tajništvu Slov. ljudske stranke v Mariboru? Tam ti dajo kot pristašu SLS — brezplačne nasvete glede davčnih za-dov (prizive), glede zavarovanja zoper ogenj, radi vojaških oprostitev, v carinskih' zadevah, glede previsoko za račun j enih železniških tovornih tari-i fov, glede desetka in drugih pristoj bi i in v enakih gospodarsidh zadevah .V tajništvu SLS dobi vsak naš somišljenik brezplačno potrebna navodila za organizacijo, nadalje se dajejo pojasnila glede volitev, pritožb itd. V taj* niški pisarni sodelujejo sedaj strokovnjaki v davčnih, vojaških, tovorno-ta-rifnih, volilnih in drugih zadevah. — Pismenim vprašanjem je treba vedno priložiti natančne podatke in znamke za odgovor. Naslov: Tajništvo Slov ljudske stranke, Maribor, Cirilova lis karna, I. nadstropje, desno.
t Nemci razbili državne mejnike. Kakor smo že poročali, je razmejitvena komisija dala na/ novi državni meji med Avstrijo in našo državo poštar viti nove in lepo izklesane mejnike „ Pred par' dne si pa so Nemci te me i -nike na celi črti od Spilja do Dravo' I grada razbili, Iz tega ja razvidno., da
je bilo njih delo organizirano. Cutea-se nam zdi, da jih niso naše oomejne straže zasačile,
t Dekliški tabor na Ljubičnem ¿ri Poljčanah se vrši dne 20. junija za ae-kanije Slov, Bistrica, Konjice in Rogatec. Spored: ob 10, uri sv. opravile s cerkvenim govorom za Marijine dru-žbe. Takoj nato veliko dekliško zbo-* rovanje. Govori č. g. M. Krajnc. Z gc vori nastopijo tudi mladenke iz M akni. Studenic, Slov. Bistrica, Laporja, Loč Prihove, Konjic, Kostrivnice, Sv. Jerneja pri Ločah, Sladke gore, .Poljčan. .Vabimo pa tudi mladenke iz drugih žu pnij, da nastopijo z govori ali dekla-macijami. Predsednic« in odborniceD Z- vabimo, da pridejo na Ljubično že ob' pol 9. uri, kjer bo razgovor o or-> ganizaciji dekliških zvez, posebno o dekanijskih dekliških zvezah. ,
t Dekliški tabor se vrši dne 12. t, m. pri podružni cerkvi Sv. Križa, ¿upnije Sv. Vid na Planini in ne v Dobju, kjer ga je okrajno glavarstvo; prepov edalo. Tudi gledališčna preti -stava v Dobju odpade istega dne,
t Posavsko orlovsko okrožje pria redi 26, junija 1921 v Cerkljah (pošta/ Ivrškavas, postaja Brežice) celxinevetn orlovski tabor z javno telovadbo, Bratski odseki in društva naj pravo -časno priglase število deležnikov |te-Jovadcev, netelovadcev) ler koliko kaši 1 žele.,	u
t Veliko romanje k Mariji Poma-; gaj na Brezje. Krščansko soeijalna-' zveza v Mariboru priredi na splošno željo dne 11. in 12. julija t. 1. veliko1 romanje k Mariji Pomagaj, iz Maribora bo odhajal posebni vlak, ki b<> pobiral romarje do Trbovelj. Južna-'' železnica je za svojo progo znižala vozno ceno na polovico in sicer iz vsaP ke postaje. Upati je, da to dovolila polovično vožnjo od Ljubljane do toč tudi državna železnica. Celi voznP listek od Maribora do Ljubljane tje 19" nazaj stane 152 Ks Iz Ljubljane cftF .Otoč pa 48. Ce bo dovolila tudi drža? vna železnica polovično ceno, bo stan» Ia vožnja iz Maribora tje in nazaj 100 kron, Ako se to ne bi zgodilo, bo prišla.. vožnja iz Maribora tje in nazai na 124 K, Na pcstajah, ki so Ljubija-: ni bližje, bodo vozni listki razmeroma cenejL Vlak bo imel zvezo s stranskih mi progami na postajah PragersJ^fe-Gr.obelno, Celje in Zidani most, delOr; ma tudi Poljčane. Polovično karto boj dobil le tisti, ki se izkažo na blagajni s posebno legitimacijo, katero avi izfa da Krščansko-socijalna zveza v Ma^e riboru proti plačilu 20 iv, E, n. ggii; dušni pastirji se naprošajo, da zbere):, jo udeležence in poberejo od vsakegk udeleženca 20 K za legitimacijo ten v pošljejo vse zneske za legitimacijo po odbitku poštnih stroškov skupno naj-< pozneje do 23. junija t. 1. na naslov:k „Romarska odbor v Mariboru, Koroška cesta št. 5 (Cirilova tiskarna)'.- Lo gitimacije se jim pošljejo skupno'priporočenim potom, da ne bodo poštni i stroški previsoki. Kdor naroči legitimacijo posamezno, mora za poštnin« priporočenega pisma priložiti 6 kron.-Ker je poštnina sedaj draga, je bolje,' da se naroči legitimacije skupno. ,Vož r.i red in spored romanja bomo pravo časno priobčili.. Na naročila legitima» cij po 23. juniju se odbor ne mora ozirafti, ker mora železnico pravočasno obvestiti o številu udeležencev. '
t Dvestoletnica božje poti Sv. Janeza Nepomučana na Radelju pri Ma-renbergu se je prav lepo obhajala. Pred 200 leti meseca maja leta 1721 se jfe začela nekdaj tako slavna božja pot pri Sv. Janezu Nepomučanu na prijaznem hribčeku ob pobočju gore Radelj, župnije Marenberg. Vrli mladeniči in mladenke so krasno ovenčali cerkev ter postavili pred velikimi vrati slavolok z napisom: »Gospod, pravo nam modrost, mir in srečo daj! Srcu našem pa krepost izprosi sv«ti Janez naj!« Mogočno streljanje je poveličevalo slavnost. Bik» je več sv. maš in slovesno sveto opravilo, popoldne ob drugi uri pete litanije Marijine. V cerkvenih govorih pri prvem sv. opravilu in ob 10. uri se je ljudstvu primerno pojasnil pomen tega dneva, poslušalci, Slovenci ter Nemci, so bili očividno ginjeni, kar je znamenje, da je božja pot vkljub vsem udarcem še vedno zanimiva ostala. Natančen opis in zgodovino Božje poti ter krasne, ¡velike romarske cerkve kakor tudi delovanje Mladeniške Zveze in Dekliške Zveze v Marenbergu v teku zadnjih 1q
Tet najdeš v listeku Slov. Gospodarja | od dne 22. januarja 1920.
t V zgledna občina. V občini Je-lovec nad Mariborom ni mogel znani komunistični hujskač Trobentar iz Bres-trnice dobiti niti enega podpisa za svojo kandidatno listo, čeprav je oblazil celo občino. V tej občini je bila torej vložena samo kandidatna lista naše Slovenske ljudske stranke. Pri volitvi župana, podžupana in občinskega svetovalca je vladala vzorna sloga. Na mesto nad vse priljubljenega župana Franca Hiterja, ki iz zdravstvenih in drugih ozirov ni mogel prevzeti tega bremena še za na-daljno dobo, je bil izvoljen za župana Franc Vračko, ki je na glasu kot vzoren kmet. Ob tej priliki so zložili polnocte-vilno navzoči odborniki svoto 216 kron za sklad naše Slovenske ljudske stranke. Živela vzgledna občina Jelovec nad Mariborom!
t Zaupnike Kmefcke zveze celjske- j ga okrožja prosimo, da takoj odgovorijo na okrožnice, ki so jih dobili zadaje dni. Posebno naj kar najhitreje izpolnijo io pošljejo „Izjave" in nam poročajo o izvolitvi župana in svetovalcev. _ Tajništvo SLS v Celju, hotel Beli vol.
t Kaj pa zopet to? Okru pa gl.}-vaestva Konjice, Maribor in Kuj poganjajo domače obrtnike. Kaki zagrizeni kmetski in ljudski nasprotniki so demokratski uradniki, se vidi iz tega. da so začola okrajna glavarstva neusmiljeno preganjati one domače rokodelce, ki gredo kmetu in bajtarju r; svojim delom na roko. Ti gospodje u-racfniki zahtevajo, da mora imeti v sak i delavec, ki podira ali popravlja plot obrtni list. Svinjak ati kurjak si smeš ; popraviti samo, Če si vpisan obrtnik< Se čevlja in spodnjih hlač ne smeš j dati zakrpati rokodelcu,, ki nima obrtnega lista. Okrajna glavarstva odurno kaznujejo za vsako malenkost z o-gromnimi globami in zapornimi kaznimi. To je že od sile. Pa poglejte vi demokratski uradniki v Srbijo, Hrvatsko, Crnogoro in Bosno, ali jo tam tudi tako grozno natančno? Zakaj ravno v Sloveniji take sekature ?. Tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru, •jsbira podatke o preganjanjih domačih rokodelcev. Pošljite torej take pritožbe z dokazili vred na tajništvo SLS. Z ljudmi, ki hočejo delati s kmetskim delavskim ljudstvom, kakor dela svinja s plevftmi, bo treba korenito obračunati:
i Dijaški doin v Ljub jaui. V, Di ; jaški dom se sprejmejo zdravi in nra t no nepokvarjeni dijaki, ki so po do_ vršenih gimnazijskih, študijah mislijo posvetiti) misijonskemu poklicu in sicer v domaČih ali zunanj;ti (pogan -skih) misijonih, kakor i-e bo kateri sam odločil, V, Dijaškem domu imajo gojenci misijonskemu pokUju primerno vzgojo in vso oskrbo, pouk pa na javni gimnaziji. Stanovanje dobivajo brezplačno, hrano po dogovoru, Za obieko, perilo, knjige, šolske in dru ge potrebščine morajo skrbeti starši .• Z9 sprejem se je treba zgtasiti naj -kasne jb do 31. julija pri „Vodstvu ¡Dijaškega doma v Ljubljari", trg .Tabor 12.
t Celjsko porotno zasedanje. Dne
t. m. se Je zabelo poletno zasedanje celjske porote. Kot prvi Je prišel na vrsto v St. Jurij ob Taboru pristojni Viktor Zilnik, ki se je zagovan jal zaradi hudodelstva tatvino. Za svoje grehe si je zaslužil pet let zapora Zaradi tatvine se je tudi zago j varjal komaj 18 letni Franc Goličnik iz Pameč pri Slovenjgradcu. Ker so I>orotniki sjx>znali, da je duševno nekoliko zaostal., je bil oproščen. V, to -rek dne 7.. t, m. je pa sedel na porotni klopi Engelbert Frece iz Ste Janža pri ¡Tinskem, obtožen zaradi »uboja žene Ano. Porotniki so potrdili krivdo umora in Freoe je bil obsojen na smrt na ve šala. Obsodbo je sprejel hladnokrvno.
t Izdatki centralne vlade za armado. Poročali smo že, daje zahteval vojni minister za svoje potrebe 10 milijard kron. V seji ministrskega sveta mu je fnančni minister dr. Kosta Kumanudi odgovoril, <la je zahteva pretirana in da bo moral vojni minister svoje zanteve zmanjšati. Sedaj bo znašala postavka vojnega ministra v državnem proračunu »samo« 1 milijardo 400,000.000 D in ne 2 V» milijardi ozir. 10 milijard kron. Kljub 4emu bode izkazal državni proračun velik primanjkljaj. Slabo gospodarstvo -naših centraldemokratov.
t 88.000 VVranglovlh vojakov živi dosedaj raztrošenih po naši kraljevini. Da ti ruski begunci ne živijo od zraka, jo umevno, ampak jih hrani na ša demokratsko samostojna vlada na debel račun davkoplačevalcev iz cele naše države. To nadlego wrangloVcev bi nam lahko vsaj zaposlili samostojni, ki so tako mogočno na vladi, pa doslej v tej zadeyi niso niti z mezincem ganili.
t Na Kosovem polju priredi Paši-čeva vlada na Vidovdan veliko slovesnost, katere se bodo udeležili poslanci ustavotvorne skupščine, (razen demokratov, radikalov, muslimanov ter slabo-stojnih menda nihče cd drugih klubov) vlada, kraljevi dvor, zastopniki tujih držav in pravoslavna duhovščina.
t Greben jim raste! Ker avstrijski Nemci napenjajo vse sile, da bi se združili z Nemčijo, je tudi Nemcem na Češkem začel rasti greben in bi tudi oni se kaj radi združili z Nemčijo. Kakor se poroča iz Prage, nameravajo češki Nemci izvesti ljudsko glasovanje za združenje z Nemčijo. Na čelu tega gibanja stoji dr. Lodgman. Češki Nemci so baje v ta namen dobili večje svote denarja iz Nemčije in Madžarske.
t Novo državo so osnovali v Vladi-vostoku. Pokrajine v okolici Vladivo-stoka v vzhodni Sibiriji že davno niso več vnete za boljševizem. Trezno mislečim ljudskim voditeljem v teh krajih se je posrečilo, da so prepodili boljše-vike in si osnovaliprotiboljševiško državo, Sploh se nekaj kuka v Sibiriji zoper boljševike, ker so protiboljševiki osvojili tudi mesto Omsk.
t Skupen samomor. Po poročilu angleških listov se je v neki vasi v gu-berniji Tambov v Rusiji zaprlo v neko hišo več kakor 300 mož, žensk in otrok. Vrata hiše so zabjli z žeblji. Hišo so nato zažgali in vse osebe so zgorele. To poročilo je zelo neverjetno, pač pa je verjetno, da so boljševiki zaprli s silo te osebe v hišo in nato zažgali. V bolj-ševiški Rusiji vladajo strahovite razmere.
t Velika neurja so imeli prve dni meseca junija v Ameriki v Zedinjenih" državah, kjer ste poplavili svojo okolico močno narasli reki Arkansas in Fontaine. Povodenj je bila tako groz no močna, da je zahtevala 1500—3000 človeških žrtev. Škodo, povzročeno v-sled te povodnji, cenijo na 10 milijonov dolarjev.
t Dar Dijaški -kuhinji v Mariboru. Gcspod Hraiovec Alojzij pri okrož nem sodišču v Mariboru je nabral na večji domači slavnosti pri družini Franc in Marija Kocbek v Rodmož-kom,vrhu za Dijaško kuhiujo v Mariboru 140 K. Prisrčna hvala!
Gospodarstvo.
g Kmetijska podružnica Maribor, in okoliš opozarja svoje uda, da ima v svojem skladišču (trgovina Klajnšek in Penič, Vetrinjska ulica) na razpolago: galico, pasto Bosno, žveplo, sa-loiden, dendrin, kajnit, apnoni dušik, portlaindski cement, ralijo, kose, kos-tid bruse, eponit in še to in ono. Vse blago je prvovrstno.
g Vinski sejem v Ljubljani. V
Ljubljani se vrši v času od 13. do 24. avgusta t. 1. veliki trgovski in obrtni sejem. Istočasno namerava prirediti Vinarski in sadjarski odsek Maribor (za Slov. Štajersko) veliki vinski sejem v zvezi z vinsko-razstavo. Širši pripravljalni čdbor tega odseka je določil glede udeležbe na vinskem sejmu oz. vinski razstavi sledeče pogoje: Razstavljena vina morajo priti na sejem pod izvirnim imenom. Vino mora priti na razstavo v sodčkih in steklenicah, na vzorčni prostor samo v steklenicah. Na sejem se ne pripusti manjše količine kakor 50 sedemdesetinskih steklenic, ozir. 50 litrov v sodčkih od vsake vrste vina. Mariborski in pohorski vinarski okoliš (iz-vzemši okraj Konjice) ter gornje Slov. gorice (vštevši Sv. Lenarški sodni okraj) je določen kot sprejemni prostor za vino: Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Za ormožko-ljutomerski in gor-njeradgonski vinarski okoliš: klet g. Frica Zemljiča v Ljutomeru. Za savsko-sotelski in celjski vinarski okoliš, vštevši okraje Rogatec in Konjice: Vinarska zadruga v Celju. Za Haloze se določi sprejemni prostor naknadno. Na vele-sejm se sprejmejo razen vina še sadjevec, šampanjec, žgane pijače in sadni izdelki. Natančneja pojasnila daje interesentom glavni odbor, kateremu nače-
I luje višji kletarski nadzornik Zabavnik v Mariboru.
g Svinjska rdečica se zopet z do Siri. Na Dravskem polju jo izginilo že na stotine prašičev, bkeda je ogromna, Mnogi živinozdravniki pa raje uganjajo hujskajočo „samostojno' politiko, nego, da bi šli ljudstvu na pomoč, .V. Sevnici ob Savi- imajo takegu hujskača z imenom Sribar. Daieč smo prišli. In pri vladi ni aikogar, ki bi vzel bič in take gospodeka zagnal od pditikovanja proč k izvrševanju njih dolžnosti.
g Velik padec živinskih cen na Dunaju. Nenadoma se je na dunaj -skem živinskem tržišču St. Mar* pojavilo 4, junija in naslednje dni več tisoč glav pitano ogrske in rumunske živine za ceno 70—90 nemškoavstrij-skih kron. Jugoslovanski izvozničarji ki so prodajali dosedaj vole kilogram žive teže po 120 do 100 K so izgubili ogromne svote. Za vole iz Jugoslavi-ie so plačevali, dunajski židovski pre-kupci 60 do 70 n. avstrijskih kron, t. j. 13 K 80 v do 10 K 10 v jugoslovanskih kron. Ta velik padec cen živini in mesu bo imel posledice tudi pri nas. Sumi se, da so židovski špe kulanti umetno uprizorili ta nenavadni padec živinskih cen za tujo živino v Nemški Avstriji^ Ker mnogi jugoslovanski špekulanti te spremembe niso predvideli, so izgubili nekater, manjši izvozničarji fie dni skoro vse svoje premoženje. Tako je n pr. izgubilo v Mariboru več takih družb- nič manj nego četrt milijona kron v dveh dneh, Star pregovor pravi: „Kakor dobljeno, tako zdrobljeno",.
g Mariborsko sejmsko poročilo . Na svinjski sejem dne 3* junija 1921 se je pripeljalo 187 ščetinarjev in tri koze. Cene so bile sledeče. Za ple -menske svinje od 2(5 K do 30 K, za Doipitano svinje od28 K do 30 lv za 1 kilogram žive teže. Mali prašički 0 do 8 tednov stari, komad 150 K do 300 K.; .Večji spomladanski prašički 400 K do 500 K. Jesenski: prašiči 000 kron do 1000 K. Kupčija je bila živah " na«
g Cene za kože. V Trstu je bilo popraševanje po kožah neznatno, le Amerika in Nemčija sta se zanimali za prvovrstno blago. Neznatni nakupi so se gibali med 9 in 10 lirami. Suhe dalmatinske ovčje kože v teži 160—180 kg so stale 6—7 lir, grške kože za rokavice 26—27 kg po 35 frankov. Nemčija je kupila 7000 dalmatinskih kož v teži 50 kg po 15 lir.
g Cene poljskim pridelkom. V Som-boru je popraševanje po pridelkih precej živahno. Cene pšenici so se nekoliko dvignile, tudi cene koruzi so se zv išale. Ovsa je bilo prav malo in se je prodajal po 435—450 K meterski stot. Cene za pšenico in koruzo so bile za 10—15 K višje nego v pretekli dobi.
g Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo popraševanje po hmelju zopet precej živahno.: Domači hmelj so kupovali po 1800—2000 čehoslovaš* kih kron za 50 kilogramov. Tuj hmelj so kupovali po 1550—1750 čeho-slovažkih kron za 50 kg. Stanje hmelj skih nasadov je zelo različno.. So nasadi, ki so vsled vremenskih razmer zelo trpel! ter v razvoju zaostali, zopet so pa nasadi, ki so že dosegli tri četrtine žične visokosti. Ponekod se le že pojavil raznovrstni mrčes. Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini je ugodno.
g Naš les na svetovnem trgu. Razven Rusije menda nobena evrop -ska država nima tako ¿epe bodočnosti na svetovnem lesnem trgu, kakor ravno naša država. Naš les bo nujno potrebovala ne samo Italija, ki le ta-korekoč navezana na naš izvoz, am -ptik tudi Anglija. V obeh državah io popraševanje po stavbnem lesu zelo veliko. Ko se uredijo trgovski odnoša jI v Evropi in ko nastane nekaka štabiliteta v valuti, bo Italija rabila od naše države dnevno 35 do 13 vago nov stavbnega lesa, Anglija pa rano -go več. Vsa znamenja kažejo, da to naša država raje izvažala les v An -glijo nego v Italijo, kajti v Angliji so vsa skladišča za industrijske i/delke tako prenapolnjena, da vlada v tej državi čimdalje večja bre/poseinost. Anglija bo prisiljena najti pota kako spraviti svoje industrijske izdelka v Jugoslavijo in da tako .lobi potrebnega stavbnega lesa iz našo državo.
• g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 123—133 naših kron: 100 nemških
mark stane 212—218, 100 avstrijskih kron 23, 100 čehoslovaških kron stane 192 in 100 laških lir 695-698 jugoslov. kron.
Dopisi.
Selnica ob' Dravi. Prava politična uganka je naša solnčna Selnica. Cujto in strmite! Novi župan je pred Bogom iu ljudmi nekdaj veliki nemš-kutar g. Hernach, sedaj pa veliki ela bostojnež. Pa še boljše! Ravno ta g. Hernach je bil poprej župan in ob prevratu se mu je županstvo odvzelo. In danes je ravno isti nekdaj zaradi nemškutarstva odstavljeni g. Hernach zopet selniški župan. Lepa stranka ta slabostojna, sol Jugoslavije, pribeža-liščo starih nemškutarjev, korito za kmete z rokavicami. Sicer je pa nem-škutar in slabostojnež eno in isto, kar vidimo jX)vsod, pa v Selnici in pa na uašem siavnem Boču. Pa o bočkih s!a-boslojnežih kaj več enkrat poznoje.,-Vedno te dajejo naredbe glede omejitve alkohola, v Selnici pa župan-krč-mar g. Hernach, v Janževi gori 2u-pan-krčmar g. Mesarič, ki so mu kot velikemu slabostojnežu pripomogli d županovanja ubogi delavci socijalni -demokrati. Kaj ne, lepa slabostojna iznajdba, Krčmar — župan. Edini, rep vedno značajni mož narodnjak, bivši gererit g. Kotolenko, se sedaj napada v slabostojnem listu. To ima v zaliva io, ker se je toliko za občino trudil in toliko dobrega in koristnega storil. — Narodni Sokol se pa brati z nekdanjim največjim sovražnikom Slovencev nemškutarjem. Bog živi to zelo pisanr družbo v sokolskem perju.
Pečke pri Makolah. Najprisrčnejšo zahvalo izrekam vsem občinskim odbornikom občine Pečke kakor: Galunu Šimonu, Skrbiš Jakobu, Kodriču Josipu, Žnidar Martinu, Babšeku Antonu, Sajko Francu, Kodriču Juriju, Dreo Janezu in Frangež Martinu za zaupnico. Čeravno sprejmem š težkim srcem izvolitev, me vendar veseli, dasi sem še mlad, da sem dobil že splošno zaupanje. Nikdar nisem mislil, da bi mi že bila poveijena na deželi tolikanj odgovorna služba. Kličem vsem: Živela Krmtska zveza, živela slovenska avtonomija!
Poharc Anton, župan.
Sv. Krištof pri Laškem. Samo-stojneži so poskušali srečo tudi v tej obširni občini. Najbolj so si brusili pete pri pobiranju podpisov trije bivši nemčurji, (kaj so zdaj so ne ve), katerih imena so se svetila t.:di na, samostojni listi. Izdali so iepake, kjer so trdili, da je dosedanjo občinsko gospodarstvo stalo pod komando duhovščine. Gotovo zato, ker ni bilo v od -boru nobenega duhovnika. Poživljali so volllce, naj volijo može zdrave pameti (kakor jo n. pr. Prugl), napredno misli (kakor jo n. pr. šeutjedertski. nadučitelj), in dobre gospodarje (kakor je n. pr. Murschitz pri okrajnem zastopu), ki bodo pravični proti vseni stanovom (kakor n. pr. šmarješki Purgj? Povzdigniti je treba šolstvo (res; v Rečici n. pr. že 8 moscev ni šolskega poduka, ker baje ni dobiti učitelja. V. Laškem pa je učiteljem dolg čas, ker je šola zaradi kužnih bolezni skoro vedno zaprta). Kdor je za tako gospodarstvo, je volil samostojno listo .Volitve pa so pokazale, da ljudstvu ni za tako gospodarstvo. So mnogi kandidati na samostojni listi so preklicali svoje podpise, ker so bili za njo vgoljulani, ter so volili s SLS. In tako so dobili samostojci štiri odborni -« ke, SLS pa 20, kljub temu, da jo bila udeležba naših vsled poljskega de* la slaba, iu vkljub temu, da jo samo-stojnež volil za odsotnega sina, ta pa bi naj volil za umrlega brata. Celjska „Nova doba" poroča, da so raznih kužnih bolezni v občini krivi občinski možje (tore' v Laškem, odkoder se vs;u ka taka bolezen priklati v krištoisko občino je kriv predvsem g. Elsbaoher» Napredni možje so baje izpuščeni >y volilnih imenikih (pri državnili volit-* vah pa niti vpisanih niso pustili Id Skrinjicam, čo se ni strinjala liišna številka)» Dne 12. maja bo obračun s klerikalci. In bil fe. Klerikalcij to je SLS je dobila 401 glasove, samo-stojneži 70. Vsa jeza jim ni nič pomagala, volilci so se zavedli ter siti lil« ralne komando iz Laškega, naredili koneo liberalnemu hrepenenju po od-* bornigkih stolcih v občini*
i raštvena naznanila.
Tni« ob jot. tel. Tambu-' |i. ti Ur rgjki aticr priredi v tedelfo, due 12. juni a po ve-fmieab t dvorani k»t.doma jired t&vo „TurSki krit". Po predstavi prsata aabava a sreco-ovom. E i Mini udeležbi vabi cdbir.
liiTiiiiiir
m, i— ni—imw »milimi— 11 ni i mi i "i
Kdo kaj ve ^fi
ca Vg.npotič, i« LnVo =ec, ki je l» i I» ca potu v domori&o, kot ujetnik v Rusiji, in je zbolel na : ftovanju, ter je ostal v Kijevu v b lniei, prosim, naj nazuasi pis-U 3UO ¿i prid» osebno ako mo-g Se k meni, stroške dobi vrajene Aaa Vaupotič, posestnica v Lu-i ivcib, p. Kritevci pri Ljutomeru. F ovecija.	3-8 869
vi*-m manj le posestvo v 11 Upi m okraju Maribora ali C Ija ia K 200.000. Ponudbe na M »ribo», poitai predal lt 408
iiipim les -Jeznih-
poslopij. De Monte, Zamarkova, Ev. Liaart v Slov, gor._40s
Trgovino tf «S a"
£•11 vzamem na račun a 1 v najem. Befcktira se tudi na prazee prost««. Pismene ponudbe pod „natas?" na upravo lista ¡168 8—8
Mlin ca Loki poprej Rengo pri Ptuju
melie in izmenjava vse vrste žita Mlin je na novo i5	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob	¡t5
IC^PMi© V6e vrste zrnja po naj\iš)i dnevni ceni
RfHAftD O R S SIC H, PTUJ.
_.. f;
p o
Plemenskega bika
Kconeovanega, dve in tri četrt leta s«»»ege, marijadvorske pasme ofkrbuištvo Prossegerkof na Bresterniei pri Mariboru. 895 2—2
17" «lin kalano, prvovrstno, Arije prodaja F. Gni šek iaribor, Meljska c. 29. S-2 891
Vsakovrstni pcijedeljski stroji, mirovna roba, dospeli od prvovrstnih čohoslovaških in avstrijskih tovarn.
Posebno priporočam k nakupu:
vitle, vsakovrstne mlatilnice, žitne čistilne mline, trijeije ali žitne od-biralnike, slamoreznice, sadne in grozdne mline, drobilo? mline, travniške in njivne brane, gnojnične črj alke, vodovodne cevi, mototje in parse stroje, pocinkane brzcparilnike, dvoredne kornzce sejalne stroje, plečke ia okopavanje in osipavanje ter mlečne pcsctmairsike Oskrbim slamo-rezne noie ter popravila strojev Dsjim točna pojasnila. Postrežba sclidra
laspr. gl. koS.

Kioknke,	7-iO asi
čevlje,
obleke,
perila,
dežnike,
fcržse torbice
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdbi
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
IVAN HAJNY, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
ILNE PASE
proteze za nof»e ia roke in drage stroje proti telesnim poškodbam, trebušne obveze, ssspMt-zorije, berglje, podloge itd. izdalaje izvrstno in dobro starozaana izdeloval niča vseh bandaž
8~*+	P$dgo?»iekj 1
bandažict, Hli>ibo^ Siovsaska <tl. ?.
a
Malo posestvo,
ie kapi. Foundbe na Par Florjan, Bimšnik, Marenberg.	426
Kmetje pozor!
Zaradi preselitve se prodajajo različne reči, eliti kotel, mlin, mala peč ip ieleiniia. Magdalea«ka fL
15. Maribor.	425
TTig» z zelo dobro trgovino tAlB<» n> prometnem kraju, 'O minut cd ielezniške postaje ra, voljo rodbinskih razmer za 85.0C0 kron takoj proda. Pojasnil» daje ujravništvo. 2—2 401
t osestva oralot, Hle/rU
trgovske hlie, kovačnica, parola, gostilno, kotel in kavarno proda pisarna ZsjorsVi, Maribor, Barvarska clica 8.	404
Kalano kolje,
prodam ali zamenjam za vino. Ivan Lampreeht, Brezno ob DTavi.
427
5
Tri vozove, »^C
ko Bezjak, kovač ns Teznu i' 8 pri Maribora.	1-8 407
Cela okna,
»rata in stavbni leB, na proiaj v Kersnikova ulica 1, Maribor. 409
Pat Ar! Vsakovrstni potje-i UZUr 1 deljski stroji, mi rovna roba, dospeli od prroirstnil čehosiovaških ter avstrijskih to-varen. Psasbas priForvčan k Biknpn: vitle, vsakovrstne si* tilnice, titae čistilne mline, trijerje ali iitne cdbiralnike, alamcreznice, sadne in grozdne mline, drobilne mline, travniSke in njivne brane gnejnične črpalke, vodovodne ce vi, motorje in parne stroje, po-" s, droredne
¡.Inkine brzcparilnike, drorednt koruzne Bsjaice atroje, plečke is okopavanje in osipavanje ter mlečne posaemalnike Oskrbim slamo-rezne noie ter popravilo strojev. Dajem točno pojasnila. Postrežb»
Opekarna vRaßjll ^ekgwdro^eeiU3«, nuproti
prodaja najesneje zarezno iadra^o ; gl. kolodvoru.	4 148
irtrelnu epeko. zidake, cevi za žreaaie najboljše vrste. 1—8 409
Glase vir, rÄ
čisto stanu
Za o^le^it' je pri Antonu Vrabl, polt» KriStvei pri Ljutomeru.
___1-8 415______
O Qfi :Q najbolj le kakovosti, llallja, irepla za vinograde, rdeče deteljno semi aa sejanje med ajdo v arguitu, da spomladi najboljšo klajo. Prašek za sviije v vročem poletju zelo potrsbeu za svinje, lepo krušno moko, najfinejšo pšenič o raoko, polsrtj,
slaAkor, kavo, petr dej, bučno olje, ______
olivno olje !n tse epecerijsko bla- Litija, go po »krajuo n'zkik cena1» p-l --
Kontoristinja,
zmožna perfekt no »lo venske in nemške stenografije in strojepisja se takoj sjrejme v trgovsko pisarno. Ponudbe na poStni predal 44 Celje.	1—i 410
rXfl«A<s psätea in mar^irs UIÜUÜI primerno šeisko iz ibrazbo se takoj sprejme v večja trgovino meianegu blaga. Ponudbe na uprarništvo.	411
TI i ATI t n iMem » trgovino, UteilHU in pomoč za hišno
delo. Hinko Homar, Polänik, pošta
----------412
poroča ie nad 5« let obstoječa	TT^AIltft M Jrabinjo trgovina špecerijskega blag» in l cuft" koj sprejme,
trgovina s sim^ni Irai Sirk, Ma-	vni trg 21, Maribor, ribor, «Slavni trg. 1—8 4*3
e ta-
Ga-418
Deklicu
v starosti 14 do 18 let iz pošteae hiše, se sprejme na deželo. Pismena vpraiauja pod naalovom
„DeHiea Hoče.
na pottao leiste Spod.
414
Prodaja konj.
Večje itevik) konj se v parih ali poaameiao proda, Na ogled »o v neljskt opekarni v Maribora vsaki dšui od 6. do S 8. are. iued njimi te naSajsjj lepi tovorni, kakor tudi jahalni koajt polno krvni. Interesenti naj se oglasijo v omenjeni opekarni ob zgoraj navedenem časa.	1—8 418
iinafilna ■ POS-Btvom na
VTUBtirna p,odaJ v mari- bwnn pUian ln po^, 0!krbi
?Pr^jme_ pri oskrben Sturm
VaiftTlPft M trgovino is f ajCIlttt poštene rodbine, s primerno šolsko Izobrazbo sprejme Frane Btarčič, trgovec, Maribor, Trubarjeva ulica. 2—2 887
Delavka, SjTpÄ
Slovenski Gospodar nai w vsaki Hill, NaroČite ga in poiliife naročnino
DARJA
Iz Havre v Ameriko samo šest dni
Edine najkrajše črte prek Havre, Cberboacg in Antwerpen v Newyork. — Vozne listke in %&-devna pojasnila izdaje edina konoeeijonirana potovala*
pisarna
Ivan Kraker
v Ljubljani,
(iosposvetska (pv<*j c. iü
Ma-1,1 e Terezije)
6-1-Í+ (KotiMf)
m
2BOF I
izkušenega, treznega, oženjenega ali starejšega samskega sprejme pod ugodnimi pogoji z 2-8	1. juJijem 1921	tn
pivniČarstvo grofa Bomhelldsa,
Zelendvor pri Ormožu, pošta Petrijanec, Hrvatska.
		
Y L		

Zakvala,
Vsem, ki so spremili našo drago pokojnioo, ieno in mamico, gospo
Juiiiano Zakošek,
na njeni zadnji poti, ter nam kakorkoli izrazili sožalje, zlasti eč. gg. duhovnikom iz domače in sosednih župnij, posebio še domačemu č. gosp. župniku za vero poiivljajoče in upanje vzbujajoče besede, ki jih je go oril ob krsti drage pokojnice, izrekamo v svojem in v iraeru vseh sorodnikov prisrčno zahvalo.
Sv. Vid na Plunini, 31. maja 1S21. 406	Žalujoča rodbina Zakošekova.
KMETJE POZOR
Izdelovanje in izmenjava najboljšega
rips olia
se je zašelo v tovarni
T§miia Kfiiinc»
Frani pri Raiju.
1-3 4I6
Velikanska
prodala!
Vsled agoaneg:< nakupa norega blaga v i no zematsu, prodajam vse t zalogi se nahajajoče blago, kakor: moško in ženlko sdk no, k* m
brike, tiskovino, belo in rjavo platno, hiače-vino, perilo, svilene rnte itd. po izvanredno zaižamh eenah. Vsakomur boje v lastno korist, ako si čimpreje ogleda mojo bogato za* logo, ter se b de prepričal, da so cene mnogo nitje nago drugje. Postrežba točna! Za obilen obisk se priporoča
â* Drofenik
Celle, Glavni trg
t
835
„pri solnen".
8-»
*
0
N «
m
¡à
Pridobivajte naro nike !
SUKNO
volno, oeflr, tiskovina, p.atne, čevlje, klobuke, modno in galanterijsko blago iz aa^ boljšik inozemskih tovarn v velikanski izbiri in po čudovito nizkih cenah kupite samo v veletrgovin
R Stermeckl, Celje št 300
Uustrovaui cenit s 1000 slikami se po-6—8	Uje zastonj.	174



hiša z gostilniško opravo, velikim gospodarskim poslopjem, ob dri eerti ia ieleznlci, dve ari cil Maribora, četrt ure cd Sel. postsje, 14 crslav zelo rodovitne zemlje, mal vinograd se radi bolezni lastnika takoj proda. Naslov pove is prijaznosti Tajništvo SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna. PrUoiitl je snamko za odgovor.	419
Vatava 1#P*> *na" ^ dT0"
* J/iUVe, rjrežne druibin-ske, poni ic vozove za vprago oslov, plato vosove, par ie rabljene konjske opreme t-.r eno oprsmo za konja dirkača, skoro novo proda zelo po ceni Frane Ferk, Maribor, Juge slovanski trg 8. 1—2 488
beri
B.
Leite ršperg Jgrisek.
pri
Ma d boru. 1—8 421
Viničar PoSten Pridfn-
V lili^UI, g mnogimi de lanskimi močmi se pod prav ngod-nirai pogo i spremo na vlničarsko posestvo Sturmberg p. Pesnica.
1—8 422
Gospodinjo
be pod
iščem na de-ielo, Poaud-„zanesljiva" na upravo.
1—2 417
Tlalrl A "j Priletno- ki i«
Adenau, epe sobna za domača dela in ki zna nekoliko >uhatl. sprejme trgovina Vračko, Št I|j v Slov. gor.	1—2 424
I SpodnjeŠtajerska ljudska posojilnica v Mariboru |
registronaisa zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica Stev. 6
x
X X
X
^
g Obrestuje vloge po 4% In 4 V/o.
^ Oaje POSOjIla na vknjižbo ali poroštvo. ^ Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod
X X X
Za varnost Vlog jamči rezervni sklad, naložen v vmogradnem posestvu, v hiši in stavbišSih na najlepšem prostoru v 7	Mariboru.
16»
X X
Stroški so neznatni,
vknjižbo brezplačno
Renfmi Ivi invalidni davek plaiula pesoillnica sama. *
■1XXXXXMXXXXX
XXXXXXXXXXXX1
l^àialaiai' in «al.; Kat, llfik. drnStvo.
Odgovorni urednik iVlado EuSenjak.
.Tisk Girilore tiskarn® v Mariboru