[AKTUALNO VPRAŠANJ Tokrat smo se na Direkciji za PTT promet v Ljubljani pozanimali, kako je s predvideno razširitvijo telefon, omrežja na Gorenjskem. Dobili smo naslednje pojasnilo, s katerim bomo skušali ustreči številnim telefonskim naročnikom, ki sprašujejo, kdaj bo podjetje PTT začelo uresničevati svoje načrte: »Število pogovorov v okviru gorenjske omrežne skupine izredno hitro narašča in linije so posebno ob dopoldnevih stalno zasedene. To nas je napotilo, da smo se- stavili predlog za namestitev simetričnega podzemnega kabla od Ljubljane do Kranja, Radovljice, Bleda in Tržiča, ki bo omogočil poljubno število telefonskih zvez. Telegrafski drogovi bodo potem izginili in telefonija bo mnogo pridobila na kvaliteti. Koristniki telefonov ne bodo več odvisni od vremenskih razmer, razen tega pa bodo številni prosilci lahko dobili nove priključke. Stroški za razširitev gorenjskega telefonskega omrežja bodo predvidoma znašali 385 milijonov dinarjev. Generalna direkcija PTT v Beogradu je pripravljena prispevati iz cen- tralnega investicijskega fonda pri Skupnosti jugoslovanske PTT *50 milijonoT dinarjev, v devizah pa še 146.000 dolarjev. Ostale stroške bo moral kriti Okr. ljudski odbor Kranj skupno z gospodarskimi organizacijami. V nekaterih podjetjih so o prispevku za te namene že sklepali in so pripravljeni podpreti to akcijo, ki je za gospodarski razvoj Gorenjske izredno pomembna. Kable bodo začeli polagati letos, če bo na razpolago dovolj denarja. -ey KTUALNO VPRAŠANJE V Kranju bodo gradili centralni športni stadion Športni cente* 50 TRICLAV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 4 — CENA DIN 10.— KRANJ, 17. JANUARJA 1958 Zamisel o gradiraj i centralnega športnega stadiona v Kranju je stara že več kot 10 let, kajti kranjski športniki imajo na razpolago le skromno nogometno in košarkarsko igrišče ter kopališče, ki je sicer lepo urejeno, vendar mnogo premajhno. Kranjska občina bo še letos naročila glavni projekt za gradnjo centralnega športnega stadiona na Ruipi. Ta sklep ljudskega odbora so vsi športniki z veseljem pozdravidi. Na skici zgoraj: idejni načrt za športna center na Rupi. SREDI PREDVOLILNIH PRIPRAV Vsebina razprav: kako si bomo v prihodnje urejali življenje Na področju okraja Kranj bomo izvolili 25 zveznih in republiških poslancev S plenoma Občinskega odbora SZDL Kranj V teh dneh smo se tudi v kranjskem okraju živahnejše lotili priprav na volitve v rvezno in republiško Ljudsko skupščino. Občinski odbori SZDL v kranjskem okraju se te dni sestajajo na razširjene plenarne seje, na katerih obravnavajo vsebinske, pa tudi organizacijske priprave na volitve v zvezno in repub. Ljudsko skupščino. Politične organizacije pa razpravljajo že tudi o tem, katere kandidate bi predlagali volivcem. Te dni bodo že tudi prvi zbori volivcev na terenih in tudi v podjetjih, ki bodo izvolili delegate za kandidacijske konference. Na Jesenicah in v Kranju so izdali tudi posebne biltene, posvečene predvolilnim pripravam. Vsebinska plat volimnh priprav bodo Razprave o problemih zunanje to notranje politike, o raz, vi j raju delavskega in družbenega upravljanja ter komunalnega sistema, o ekonomskih, problemih, ziiasti še o trgoviini, obrti, turizmu in kmetijstvu. V nekatoniih občinah prav v tem času dokončno sestavljajo in sprejemajo tudi programe dela občinskih ljudskih odborov za fiindiikalne organizacije to zadruge. Nedvomno pa bo pomenilo vsebinsko obogatitev prodvolilni'ih priprav tudi Mladi volivci! ALI MORDA ZE VESTE, KAJ BO 22. FEBRUARJA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI? obdobje naslednjih nekaj .let. Tu. programi, ki kažejo usmeritev ljudskih odborov na najvažnejše naloge, bodo osnova za scistavo perJi;jcii;iVivnih in letnih družbenih planov obča. Podobno f*rograme svojega'dela sestavljajo tudi Predvolilne priprave na Jesenicah Tudi v jeseniški občini so priprave na volitve ljudskih poslancev v teku. Ljudski odbor je izdal tudi svoj prvi bilten, v katerem so objavljeni vsi zbori volivcev. Le-ti se bodo začeli jutri, v soboto. Istočasno bodo zbori volivcev tudi v skupini industrije in obrti, medtem ko jih bodo imoli v kmetijski skupini v nedeljo. V zvezi s pripravami na volitve je bila v četrtek zvečer na Jesenicah tudi skupna konferenca Občinskega komiteja ZKS jn Občinskega odbora SZDL. V petek pa so se sestali odborniki Občinskega ljudskega odbora in Občinskega odbora SZDL, ki bodo sodelovali na prihodnjih zborih volivcev. Prvi zbor volivcev bo v soboto zvečer v Planini pod Jesenicami. to, da Okrajni ljudski odbor sestavlja tudi perspektivni in -letna družb oni plan okraija ter da bo na prihodnjih sejah razpravljal zlasti o razvoju obrti, trgovine in kmetijstva, medtem ko je načela in smernice za razvoj turizma že sprejel v začetku januarja. To kaže, da so poglavitna prizadevanja usmerjena na razvijanje tistih gospodarskih panog, ki neposredno vpuivajo na naše žiiviljenjake razmere. V našem okraju je 25 volilnih okrajev ozjiroma enot, oziroma toliko, kolikor bomo izvolili poslancev. V Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine bomo s področja okraja Kranj iz volilu: 2 poslanca, v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske Skupščine 3, v Republiška ztbor Ljudske skupščine LRS- 11, v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS pa 9 poslancev. Proizvajalci — kmetij ei iiz okraja Kranj pa bodo volili poslanca v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine skupno s proizva-jadioi — kmetij ei iz ljubljanskega, trboveljskega, novomeškega, koprskega in goriškega okraja, poslanca v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS pa skupno s proizvajalci — kmetijoi dz ljubljanskega okraja. Z. V kranjski občini se bodo zbori volivcev začeli v torek Kot začetek priprav na volitve v Zvezno oziroma republiško skupščino bodo te dni v vseh volilnih enotah občine Kranj posvetovanja predstavnikov družbenih in političnih organizacij. Prvi zbori volivcev bodo od 21.—26. jan. Na teh bodo izvolili 144 delegatov za kandidacijske konference v Zvezno in 239 delegatov za kandidacijske konference v Republiško skupščino. Drugi zbori volivcev bodo od 8. do 15. februarja. Takrat bodo volivci končno potrjevali kandidature. O vsem tem so se v sredo, 15. t. m., pogovorili na plenumu Občinskega odbora SZDL Kranj. Ugotovili so, da bo treba s predvolilnimi pripravami dokaj pohiteti. Na zborih volivcev bodo hkrati razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Celotna predvolilna dejavnost naj bi slonela na razpravljanju in reševanju širših in ožjih problemov. Razen drugega bodo na prvih zborih volivcev razpravljali o družbenem planu občine. Na drugih zborih volivcev pa bodo hkrati volili tudi krajevne odbore. Na predlog sekretariata Občinskega odbora SZDL sg na plenumu že govorili o tem, komu naj bi na zborih volivcev ponudili kandidature. Predvsem pa naj bi volivci sami predlagali kandidate. To je bilo na plenumu še posebej poudarjeno. Število kandidatov ni omejeno, celo za-željeno je, da bi bilo na vsaki volilni listi več kandidatov kot bo izvoljenih poslancev, da bi tako dali volivcem čim večjo možnost izbire. Velike važnosti za izbiro kandidatov pa bodo volitve v kandidacijske konference. Na teh konferencah naj bi se dodobra pogovorili o kandidatih in izbrali tiste, ki bodo lahko v zvezni ali republiški skupščini največ koristili ožjemu kakor tudi širšemu krogu naše skupnosti. V okviru organizacijskih priprav je bilo na plenumu rečeno, da je potrebna pomoč vseh političnih in družbenih organizacij, da bi se ne ponovile napake, ki so bile pri jesenskih volitvah v ljudske odbore. Samo zaradi neurejenih volilnih imenikov kakih 1700 volivcev v kranjski občini takrat ni moglo voliti, kar j« zmanjšalo volilno udeležbo. K. M. Mnenja o vplivu analitske ocene KONČNO VENDARLE? na organizacijo dela, personalno politiko in vari ost pri delo Žičnica na Vitranc ho že ta mesce začela poskusno obratovati, so nam Povedali v Kranjski gori. Upajmo, da ho to končno vendarle res. Delavce Je v zadnjih dneh precej oviral sneg. Toda sne« je bil hkrati tudi vzpodbuda h« delo. Privabil je v Kranjsko goro polno smučarjev, ki čakajo, kdaj jih bo zračna železnica dvigala na smučišča. Za zdaj bodo dali v promet samo spodnji del, polovico žičnice v dolžini 1200 m. Ta bo smučarje dvignila za 310 m na lepa smučišča. Drugi, gornji del žičnice pa bodo pripravili za obratovanj« verjetno spomladi. Na sliki: »tara žičnica v Kranjski gori. !W-:;.lfi\i Hovt-njska podjetja .-.<> že zaklju&i'la analitsko oceno, v drugih pa so zaradi tega, ker je bilo delo slabo opravljeno, začeli znova, alri pa so delali počasi in pazili, da so delovna mesta res beimelj-rto analizirali in se je zato delo zavleklo. Lep del podjetij je sprejel analitsko oceno kot delo, ki je nujno za bolje organizirano proizvodnjo. Ob analitični oceni so podjetja začela spoznavati posamezne elemente dela po delovnih mestih in njihove med.sebo.jne odnose. Mantkje so* že odkrili napake pri zaposlovanju delavcev, ocenjevanju odgovornosti in pomembnosti dela na posamičnih delovnih mestih, spczmali so nepravilen kvalifikacijski sestav delovnih mest in ugotovili tudi nepotrebna in taka delovna mesta, ki ne zahtevajo polne osemume zaposlitve. Ponekod so se pokazatle tudi nerealne tarifne postavke za posamezna delovna mesta. Marsikje so spoznali tudi pomanjkljivo organizacijsko strukturo podjetja, brez opredeljenih priotojnosti in odgovornosti posamezni kov. Ponekod so delovna mesta enostavno istovetiti s številom zaposlenih itd. Vse te in še druge pomanjkljivosti je bilo moč odkriti prav z anaditčno oceno. Nekaterim podjetjem je že uspelo, da so začela na osnovi analitske ocene odstranjevati le vrste pomanjkljiivositii. Pori <»k< d pa so se zibali težav, ki bi morebiti nastale pri odstranjevanju napak in so začeli iskati izgovore, češ ali Je analitska ocena sploh potrebna. V nekaterih podjetjih na Gorenjskem so nam povedalti, da ugotovitve analitske ocene že uporabljajo za to, da odstranjujejo napake. Ko smo povprašali tov. Mitja Kamušiča iz organizacij skeiga oddelka »Planike* v Kranju, kako naj bi na podlagi analitske ocene urediM sodobno personalno politiko, nam je dejal, da prav analitska ocena pokaže, kaj zahteva od človeka posamezno delovno mesto. Z ukrepi personalne politike bo moč povečati proizvodnost dela in zadovoljstvo delavcev. S sodobno personalno poKtiko, ki se ravna po zahtevah delovnih mest, bomo lahko izbrali ljudi, ki jam bo delo ustrezalo tako po izobrazbi, fizičnih sposobnostih itd. Tako bomo lahko odpravili premeščanje na delovnih mestih, nezadovoljstvo delavcev in si zagotovili tudi stalno delovno silo. Na vprašanje, kako bo konistiila analitska ocena pri varnosti! pri delu, sta nam tov. Dante Jasniič in Frece v jeseniški železarni med druigim povedala, da jim je analitska ocena že sedaj, ko še ni končana, pokazala marsikaj koristnega. Ko bo končana, pa bo v še večji meni nudila pregled nad delovnimi mesti, težino delovnih mest itd. Tako bo moč omejevati marsikatera pokVcna obolenja, škodljive vplive okolice na posamezna delovna mesta in poklicno invalidnost. Na osnovi analV/.e delovnih mest bosta lahko industrijski psiholog in obratna ambulanta usmerjala ljudi na ustrezna de- lovna mesta. Tudi higiensko-tehnična zaščita bo lahko s pridom uporabljala rezultate te analize. Tako bo meč odpraviti mnogo zastojev, izostankov in tudi investicije bomo lahko mnogo bolj smotrno uporabljali. »Pomanjkljiva pa se nam zdi analitska ocena v tem,« sta dejala, »ker pri ocenjevanju ne združuje delovnih mest delavcev in uslužbencev, saj določa za te različno vrednost tečk. Tako ta sistem ni enoten in smo morali tudi ločeno ocenjevati.« Tovariša Dušana Goltesa v organizacijskem oddelku Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču pa smo povprašali, katere pomanjkljivosti odkriva analitska ocena pri organizaciji dela v njihovi: tovarni. Čeprav analitska ocena še ni končana, nam je povedal tov. Goltes, se je že sedaj pok;./:.:o, da za nekatera delovna mesta ni potreben »cel« človek, kjer je bilo ponekod delo slabo organizirano. Prav z analitsko oceno pa bo moč odpraviti napake pni o-rganizaoiji dela, kar bo vplivalo na povečanje proizvodnosti in boljše zadovoljstvo delavcev. Nekateri konkretni uspehi, med katere lahko prištejemo tudi to, da so se delavci bolj začeli zanimati za proizvodnjo in tudi sami spremljajo potek analitske ocene, da bi bile pomanjkljivosti čimprej odpravljene, so se že pokazale. Ker pa smo šele na začetku, lahko večje uspehe pričakujemo, je dejal tovariš Goltes. Lj- 7. KRANJ, 17. JANUARJA 1958 V britanski vladi so se sporazumeli o tem, da se lahko etnarh Makarios vrne na otok, ne da bi od njega zahtevali kakršnekoli izjave, da se EOKA odpove nasilju. Razgovori o teh V:prašanjih naj bi bili v Londonu. Britanski pogoj za sporazum bi bil ta, da bi imela Velika Britanija za določen čas suverenost na otoku, pozneje pa bi privolila v samoodločbo Oiprčanov. S pogodbo bi bila združitev z Grčijo odložena vsaj za 10 let. V Franciji bodo letos zgradili prvo atomsko centralo za industrijsko proizvodnjo. Gradnja, ki bo trajala vse leto, 'bo stala na desnr obali Rhone, okrog 20'km daleč od Avigncna. V ponedeljek se je v Ženevi začelo zasedanje Izvršnega komiteja sklada za begunce. Visoki komisar OZN za begunce dr. August Liindt je v svojem govoru orisal glavna vprašanja, s katerimi se je njegov urad bavil v preteklem letu. Zlasti pa se je zadržal na vprašanju madžarskih beguncev v Jugoslaviji. Z ukazom predsednika republike je bil za jugoslovanskega poslanika v Tuniziji imenovan dosedanji načelnik oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Ilija Topaloski. Prvi jugoslovanski poslanik v Maroku Mustafa Vilović je v ponedeljek odpotoval iz Beograda preko P3iriza v Rabat. Državni sekretar za izunanje zadeve Koća Popo-vić je v ponedeljek popoldne sprejel na protokolarni obisk novega čilskega poslanika v Jugoslaviji Enriqua Bernsteina. Nad 9.000 znanstvenikov iz 44 dežel je poslalo Organizaciji združenih narodov vlogo, v kateri zahtevajo sklenitev mednarodnega sporazuma o opustitvi poskusov z jedrskim orožjem. V peticiji pravijo, da vsaka nova poskusna eksplozija povečuje radioaktivno sevanje, ki škoduje človeškemu organizmu in povečuje število rojstev defektnih otrok. V ponedeljek dopoldne so se začela razgovori med indonezijskim piredsednlkom Sukarnom in predsednikom Naserjem. Razgovori so se nanašali predvsem na položaj v svetu in v zvezd s tem na mednarodni položaj Indonezije. Po 23 povojnih vladnih krizah v Franciji je francoska zbornica v torek razpravljala o reformi ustave, ki jo je zasnovala Gailiardova vlada. Le-ta je na zadnji seji sprejela »osnovne smernice^' te reforme, Gaillard pa je v svojem volilnem okraju izjavil, da je »zagotovitev stabilnosti vlade« njen glavni namen. Nevv York Times poroča, da je treščil na zemljo neki ameriški bombnik, v katerem je bilo atomsko orožje, ki pa ni eksplodiralo. Kje in kdaj je prišlo do nesreče, poročilo ne pove. V torek je bila pod predsedstvom Svetozarja Vukmanoviea seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri so obravnavali in sprejeli več uredb in odlokov s področja gospodarstva, presvete in kulture, socialne politike in ljudskega zdravja. Predstavnik uprave za tehnično pomoč OZN v Jugoslaviji Riehard Svrnonds je na sestanku z novinarji v torek izjavil, da je Jugoslavija dobila lani tehnično poimcč v vrednosti 905.000 dolarjev. Lani je obiskalo Jugoslavijo 51 strokovnjakov iz 16 dežel. Znanstveni sodelavec leningrajskega Instituta za teoretično astronomijo prof. A. Čebotarev je izjavil, da bodo lahko sovjetski znanstveniki' izstrelili ria Luno raketo, ki se bo na- njej raizpcčila. Druga raketa, ki jo bodo izstrelili, bo enkrat obletela Luno, potlej pa se bo vrnila na Zemljo. Generalni sekretar OZN Hammairskjold je v sredo z letalom odpotoval v I^ondon, kjer bo imel razgovore z zunanjiim ministrom Se!wynom Loy-dom. Izmenjala bosta misli o vprašanjih, ki se tičejo OZN — predvsem o razorožitvi. LJUDJE IN DOGODKI ODGOVOR ZAHODA IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA* UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Dolgo pričakovani odgovor Zahoda na Bulganinovo poslanico je zdaj tu. Treba je bilo več ko mesec dni čakati nanj; bržkone pa bi ga še naprej zavlačevali, če ne bi zahodnih političnih krogov spodbodla že druga poslanica sovjetskega predsednika vlade. Prvi se je oglasil Eisenhower, za njim francoski premier Gaillard (izgovori Gajar), podobne odgovore pa pripravljajo tudi v ostalih zahodnih prestolnicah. Med vsemi je seveda Eisenho-werjevo pismo najvažnejše, saj so vsi ostali odgovori v glavnem podobni ali celo istovetni ameriškemu stališču. Sporočilo ameriškega predsednika je sicer precej obširno, vendar pa, kakorkoli ga obračamo, najdemo v njem le malo spodbud za hitrejše reševanje sedanje mednarodne napetosti. Eisenhovver gladko zavrača vse Bulganinove predloge in meni, da ne dajejo ustrezne podlage za skupni sporazum. Takšno odklonilno stališče seveda ne zbuja preveč optimizma, tolažilno pa je pri tem, da ga le ne deli vsa zahodna javnost. Bivši francoski premier Faure (bil je eden od 4 udeležencev sestanka »velikih« v Ženevi 1955. leta (pravi, da »v sovjetskih predlogih vsaj na prvi pogled ni nič takšnega, kar bi se ne zdelo pametno«. Eisenhower nato našteva vrsto svojih predlogov, ki so v bistvu le stare, ponovljene inačice znanih zahodnih stališč in ki jih je Sovjetska zveza že večkrat zavrnila. Med drugim odklanja sovjetski predlog, naj bi sklenili pakt o nenapadanju, čeprav se je za to idejo »rahlo ogrel« tudi britanski ministrski predsednik Mac-millan. Predsednik ZDA trdi, da taka pogodba ni potrebna, ker so se proti agresiji izrekle vse članice ZN v Ustanovni listini. Toda, ali bi škodilo, če bi ta načela še enkrat slovesno ponovili in bi velike sile vnovič prisegle nanj? Ali ni kljub svečanemu podpisu na Ustanovni listini ZN, ki izključuje vojno kot sredstvo za reševanje spornih vprašanj, prišlo do vojne EISENHOWER v Koreji, ob Suezu, v Indokitaj-ski, Alžiru itd. Končno pa tudi sam Eisenhower pljuje v lastno skledo, ko v isti sapi o »nepotrebnosti« takega pakta hiti zatrjevati, da bi bilo treba znova potrditi privrženost načelom Ustanovne listine ZN. In končno samo Eisen-howerjevo pismo v začetku po- udarja, da želita ameriško ljudstvo in vlada mir. Če ne bi bilo »treba« takih izjav, zakaj se potem Eisen-hower sploh tako slovesno sklicuje nanje? No, takih slabosti ima Eisenho-werjev odgovor še več. Tako je načelno predsednik ZDA privolil v sestanek s sovjetskimi voditelji, vendar je potem tega v bistvu pozitivnega sklepa takoj zmanjšal, ko je pripomnil, da bi bilo treba izvesti vrsto predhodnih sestankov, vključno konferenco zunanjih ministrov. Sestanek »najvišjih« bi bilo treba vsekakor pripraviti, toda te priprave bi morale imeti zgolj tehnični značaj. Vse druge priprave, ki bi hotele že na poprejšnjih, nižjih stopnjah reševati zamotane mednarodne probleme, pa bi lahko samo zavrle ali celo popolnoma ustavile tok pogajanj. Jasno je namreč, da je danes mednarodni položaj toliko zašel v zagato, da ga lahko iz nje spravijo samo ljudje, ki morejo z vsemi pooblastili sklepati in ukrepati. To pa so lahko samo glavarji držav. Kljub vsem tem pomanjkljivostim, ki jih je narekovalo nepomirljivo stališče nekaterih ameriških krogov z zunanjim ministrom Dul-lesom na čelu, pa je vendar odgovor Eisenhowerja pisan v zmernem tonu. Tudi Gaillardovo pismo pušča precej široko odprta vrata za pogajanja z Vzhodom. Čeprav je to v obeh odgovorih nekako podrejeno ostalim, togim glediščem Zahoda, pa je vendar bolj bistveno, saj jasno kaže, da se je končno le nekaj zganilo v politiki velesil. Prav to pa potrjuje čedalje bolj razširjeno prepričanje v svetu, da so pogajanja med obema stranema neogibna stvar. Martin Tomažič kratko, vendar zanimivo PRIHODNJI TEDEN KONGRES ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V MARIBORU Kongres Zveze Svodofo in prosvetnih društev, ki bi moral biti v Mariboru 18. in 19. januarja, je zaradi zasedanja Ljudske skupščine Slovenije preložen na 25. dn 26. januar. Kongresa se bo udeležilo tudi 27 delegatov iz kranjskega okraja. Le-ti so bili izvoljeni na Okrajni skupščini Sveta Svobod in prosvetnih društev. S. NOV PROIZVOD TOVARNE »NIKO« Tovarna »Niko« iz Železnikov bo v kooperacija s tovarno »Krušil« iz Valjeva v kratkem začela s prczivodnjo vžigatnlh magnetov za 50 ccm motorje. Vžigalnih magnetov doslej pri nas nismo proizvajali dn smo jih morali uvažati iz inozemstva. V LOŠKEM GRADU BO MUZEJ? Zvedeli smo, da so se začeli razgovori o programu za preure- ditev škofjeloškega gradu v muzej in za druge kulturne namene. Nedvomno bo to prispevalo tudi k poživitvi izletništva in turizma v Loki. V KAMNI GORICI JE MLADINA AKTIVNA V nedeljo je kamncgoriška mladtiina uprizorila- sodobno* dramo »Mladost pred sodiščem«. Tudi režijo so prevzeli sami. Kljub izredno slabemu vreime-nu je bila dvorana polna. Po splošni sodbi je bila uprizoritev ena najboljših v povojnih letih. ZVEZA ČRNI GRABEN — TUHINJSKA DOLINA Iz Šentvida pri Lukovici podaljšujejo okrajno cesto proti Zlatemu polju, od Zlatega polja pa gradijo cesto proti Pšajnovici. Ko bodo vsa dela končana, bo Črni Graben po najkrajši poti povezan s Tuhinjsko dolino. Ker iz Tuhinjske doline gradijo vozno cesto na 1500 m visoko Menino in jo bodo v prihodnjih letih podaljšali do Črnivca, bosta povezani tudi Tuhinjska in Gornjegrajska dolina. OBRAZI I M POJ ZAKAJ SE NE SMEJI? Olgo poznam že dlje časa>, že več let. Prijeten in prisrčen otrok je. Pravzaprav sedaj ni niti več otrok — 15 let iima, po njenem pogledu in mišljenju pa bi ji lahko človek prisodil tudi več. Tedaj, ko je pričela hoditi v šolo, je bila nasmejana in naivna kot drugi otrooi. Ko jo sedaj srečujem, pa se mri zdii, da ni več taka kot njene so vrstnice in njeni sovrstniki. Resna je, le redko jo vidim veselo in razigrano. Največkrat je sama, njene oči so postale otožne, in zdi se mi, da vedno iščejo in tavaijo nekje daleč. Ne vidim jo mnogokrat dn včasih se mi zdr, da mi je dolgčas, če se dlje časa ne vidiva. Večkrat jo iščem med množico tistih razigranih šolarekov in če jo vidim, če jo vidim samo toliiko, da cpazujem koliko je v zadnjem času zrasla, mi je, vsaj zdi se mi, takoj laže. Čutim pa, da se njenemu ostremu pogledu kljub temu izogibam. Včasih se izogibam tudi, da bi se srečale in govorile. Zakaj? Saj je vendar tako dober in prisrčen otrok, otrok, Čigar pogled marsikaj pove, čeprav so njena usta tako skopa z besedami. Kadarkoli jo vidim in srečam, mi dlje časa ne gre iz misli. Njene kretnje in njene oči, njene otožne oči, me vseskozi zasledujejo. Tudi sedaj le jih vidim . . . Gledajo me kot vedno, Olga sedi molče, strmi v daljavo kot da nekaj išče, dšče, vendar nikoli ne pove kaj. Nimam poguma, da bi jo vprašala, kje blodi. Nimam poguma, ker vem, da bi mi težko odgovorila dn da verjetno tudi jaz ne bi znala razvozljati njenih misli. Zato največkrat molčiva' ali pa govoriva o vsakdanjih stvareh. Posloviva se navadno tiho, na viidez hladno. Tedaj md je vedno težko. Najraje bi ji povedala, da čutim z njo. Razumem jo. Čeprav je še otrok, je pogledala življenju že pregloboko v obraz. Mladost ji mineva brez otroške razposajenosti, naivnega šolskega veselja, prijetnih izletov in zaupnih pomenkov s starši. Olga je sama v življenju. Mlada je, otrok je, ki ne pozna ljubezni, miline staršev un prijetnega doma. Staršev ni poznala. Odrašča v družbi neprestanih prepirov, v okolju, kjer jir nihče ne privošči prijazne besede. Olga je zanje le mrtev predmet. Postala je zakrknjena, samosvoja. Sedaj najraje molči dn živi sama v svojem mladostnem svetu. Njene oči pa še vedno iščejo, morda sedaj niti ne vedo več kaj. Iščejo, tavajo, molčijo, čakajo in verjetno tudi — trpijo ... , Prav teh oči ne morem pozabiti. Zato se izogibam njenih pogledov. Izogibam se jih ker čutim, da bi morala tudd sama narediti več, da bi Olga poznala mladost. Dlje časa me že težijo mdsli, ki 6em jih napisala. Hotela sem povedali to, ker vem, da je takih otrok še več. Morda se bo le še kdo spomnil in jim skušal z vzpodbudno besedo pomagati, morda bo tudi kdo spoznal, da ne ravna prav, morda bo ob tem še kdo pomisli:! — »Zakaj se ta otrok ne smeji?« TUDI GOSTINCI SE BODO USPOSABLJALI PO PIV - METODI Gostinci na Gorenjskem so se odločili, da bodo v mrtvi sezoni priredili tečaje, na katerih naj bi usposabljali ljudi za ©lavno sezono. Gostinska zbornica v Kranju se je odločila, da bi usposabljali te ljudi po PIV metodi. Zalo so se pred dnevi zbrali na Bledu nekateri gostinci z Gorenjske na 3-dnevnem seminarju, kjer bodo dobili ustrezno znanje, s katerim bodo lahko kasneje posredovati potrebno znanje na tečajih in sestavili učni načrt za tečaje. Te tečaje bodo lahko obiskovali vsi tisti, ki se bedo prijavili na razpis Gostinske zbornice in ki bedo pripravljeni delati v glavni sezoni v gorenjskih gostinskih obratih. Tako gorenjskim gostincem ne bo treba več islka'd izven gorenjskih meja delovne sile za nekaj mesecev glavne sezone. OTVORITEV RAZSTAVE UMETNO KOVANIH IZDELKOV V KRANJU Dre v i ob 8. uni bo v Mestnem muzeju v Kranju otvoritev ra/.stave umetno kovanih izdelkov mojstra Bertonclja iz Krope. Razsltava utegne biti še posebno zanimiva zategadelj, ker tokrat posega ma področje kro-parskega umetnega kovaštvai. Razstavljeni so lestenai, živalske figure, kovane mreže za okna, svečniki, žare, maske itd. Razstavi j alec — mojster Bertoncelj velja za enega naših najboljših kovaških mojstrov —• umetnikov. Uspeh njegovih umetnostnih i stremljenj je tudi spomenik francoskim žrtvam- — iLnterni-rancem na Ljubelju. S. SLABŠI USPEH NA KAMNIŠKI GIMNAZIJI Ob zaključku prvega polletja je bil na kamniški gimnaziji dosežen povprečno za 3% slabši uspeh kot lani. Povprečni uspeh v nižji gimnaziji je 46%, v višji pa 65%- Najboljši je sedmi razred z 82%. V višji gimnaziji so samo 3 odlič-njaki. JANEZ TERAN V BUKAREŠTI Včeraj se je začel v Bukarešti mednarodni šampionat Romunije v nami;/jnom tenisu. Med ju •;<<•• slovanskimi reprezemtanti, ki sodelujejo na tem turnirju je timli mladinski državni prvak Kranjčan Janez Teran. Ostali naši re-prezentantje so Harangoza, Vo-grinc in Hrbud. kr®mtkm OBČINSKI ZBORI SZDL V JESENIŠKI OBČINI SO RAZPRAVLJALI TUDI O TRGOVINI Večina terenskih in krajevnih odborov SZDL jeseniške občine je že zaključila letošnje ' občne zbore. Zbori so bili povsod dobro obiskani, razen v Zabreznici, Brez-nici, Smokuču, Vrbi in Potokih, kjer jih bodo morali ponovno sklicati. Na zborih so razpravljali o številnih vprašanjih, predvsem pa o delu organov družbenega upravljanja, o potrošniških svetih, ki v jeseniški občini niso dosegli zaželenega razvoja. Grajali so tudi poslovanje trgovske mreže. Najboljši zbori so bili v Kranjski gori, Mojstrani in Dovjem. Hrušici in nekaterih terenih na Jesenicah. POLLETNI USPEHI JESENIŠKIH STROKOVNIH SOL Učni uspeh je bil ob letošnjem polletju na vseh jeseniških strokovnih šolah zadovoljiv. Na Vajenski šoli je srednja ocena 3.5. Pozitivno je bilo ocenjenih 66 učencev ali 73%. Srednja ocena na Metalurški industrijski šoli je 3,35. Brez slabih ocen je 163 učencev ali 80%. Srednja ocena Mojstrske šole je 3,52, pozitivno ocenjenih pa je bilo 130 učencev ald 84,4%. Na Metalurški sredin j i tehnični šoli', kd je oddelek ljubljanske STS je srednja ocena v prvem polletju 3,55. Izdelalo je 53 dijakov ali 72,5 %. Vajenska šola vzgaja kvalificirano delovno silo za obrt, Metalurška industrijska šola kvalificirane delavce za Železarno, Mojstrska in Tehniška srednja šola pa visoko kvalificiran oz. srednje strokovni kader za 2e-Iezarno Jesenice kakor tudd za ositala metalurška in kovinarska podjetja v državi. V. 20 LET AERO-KLUBA JESENICE Dne 25. januarja bo na Jese-m/icah redni ttetmli. občna1 zbor Aero-kluba, na katerem bodo proslavili tudi 20-tetinico njegovega obstoja-. Preživelim ustanoviteljem kluba bodo izročili priznanja in počastili spomin onih, ki so padli kot talci alii-bored narodnoosvobodilne vojske. O delu jeseniškega aoro-kliuba je povedal Lojze Tratnik tole: »Začeli smo brez vsakih sredstev. Od takratnega športnega društva smo dobili skromno barako, v kateri smo pričeli delati. Posrečilo se. nam je izdela!! dvoje Cegljng letal, ki sta člane zelo navdušili. Prva gorenjska krila smo krstili na Poljanah. Kmalu za tem smo izdelali park letal. Podružnice smo organizirali v Lescah in v Kranjski gori. Modelarji so bili izredno pridni, in so pod strokovnini vodstvom Jožeta Ravnika — očeita modelarjev — izdelali vrsto modelov jadralnih letal. V Blokah smo opraviti prve pilotske izpite. Po tistem smo postavili v Rodinah pri Begunjah hangar za letala v velikosti 20 X 9 m, ki pa ga nismo uporabljali. Med tem je namreč prišla okupacija. Po (osvoboditvi nas je ostalo malo. Začeli SttVO znova dn postoj ali vse močnejši aero-klub, ki je dal prve inštruktorje dn prvi »gasilsko padalski odred v Evropi.« U. MESTNO GLEDALIŠČE Z JESENIC GOSTOVALO V PODNARTU V domu »Svobode« v Podnartu smo bili preteklo nedeljo mladi in stari deležni lepega kulturnega dogodka. Mestno gledali če '. Jesenic nam je posredovalo pravljico »Skok, Cmok in Bistrook«, Id jo je napisal Mladen Širok in prevedel član MG Bojan Čebulj. Jeseničani so zgodbo zaigrali z velikim znanjem j,n i;V l:-,li •' -rutino, p:i tudi s predanost jo d«--lu. Posebno so se odlikovali: Tatjana Malovrhova v vlogi čarovnice, Ivo Kos v vlogi Bistrooka in Lakota Miran v vlogi Cmokai. Tudi plesni nastopi vil in čarov ničnih služabnikov so bili skrbno nastudinuni in domiselni. Režiser Jože Tomažič je znal sicer skopo besedilo dobro a-a7.preis.ti in i/p. pol nitij s plesnimi vložki, znal je pa poskrbeti tudi za to, da je obranila pravljica kljub burkam Skoka, ('muka in B i'.vl.r 11 i !bo kršene tudi pravlrp članic organizaoije *Ol in volivk ter enakopravnost žena.« Prizadete Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici Kranj, obvešča vse člane, da bo v petek, dne 17. januarja t. 1. ob 17. uni popoldan v klubskih prostorih Zbornice Kranj, Prešernova ulica 10/1. prvi filmski večer, na katerem bodo predvajani naslednji strokovni in poučni fdlmd: 1. Pota so svobodna — filmska reportaža o povojni obnovi evropskega prometa. 2. Tehnika prihodnosti — najsodobnejši tehnični dosežki. 3. Sedanjost v sliki. Uprava kluba vabi vse zainteresirane k čim večjii udeležbi. Uprava Kluba Tudi eden izmed kranjskih problemov Železniška postaja v Kranju in njena bližnja okolii'ca naprav-Ija na potnike dokaj slab vtis s svojo zunanjo pedcibo. Dostikrat pa se zgodi še "to, da železničarji premikajo tovorne vagone čez cesto pred postajnim poslopjem ravno takrat, ko se gručam potnikov najbolj mudi na vlek. To kaže, da je postala postaja tudi že pretesna spričo povečanega premeta. r NOVA OBRTNA DELAVNICA ZA ZLINDUINO VOLNO V sredo popoldne sta Svet za obrt in Svet za industrijo pri Občin kom ljudskem odboru v Kranju razpravljala o ustanovitvi novega podjetja »Termi-ka«. To podjetje, ki bi bilo predvidoma na Polici, bi izdelovalo žlindrino volno iz žlindre jeseniške železarne. Oba sveta sta bila mnenja, da bi se investicije, vložene v to podjetje, zelo izplačale in da bil bila tovrstna dejavnost zelo koristna. Zlin-dnino volno bi uporabljali za toplotno, akustično in izolirno inštalacijo, predvsem pa bi jo s pridom lahko uporabljala gradbena podjetja. O lokacvd tega .podjetja bo dokončno sklepal še Svet za obrt pni Občinskem ljudskem odboru v Kranju. ZELJE POTNIKOV NA PROGI JESENICE—RATKCE-PLANICA Osebni promet na želfciniski progi Jesenice — Rateče-Pl;.i:i:ca je dokaj velik, saj se vozii po njej dnevno razen ostalih pot- nikov tudi nekaj sto delavcev in uslužbencev na delo na' Jesenice. Ti vsakodnevni potniki se železniški upravi zahvaljujejo, ker je v minulem letu bolje poskrbela za dostojen prevoz kot pa prejšnja leta. Istočasno izraz arjo željo, naj bi železniška uprava tej lokai'ni progi tuidd v bodoče posvečala več pozornosti in preprečila gnečo z večjim številom voz. Nadalje želijo, naj bi železniška uprava poskrbela za osvetlitev vseh vagonov v jutranjem in večernem vlaku. Vratairjd na jeseniški postaji pa na,j bi zjutraj odpiraili oboja krila izhodnih vrat, keT se vsakomur mudi na svoje delovno mesto. a. P. novi Številki glasila »delo in varnost« Pred kratkim sta izšli naslednji dve številki glasila za vprašanje organizacije dela, varnosti pri delu in psihologije dela, »Delo in varnost«. V 9. in 10. številki tega glasila piše Rado Miklič o nekaterih problemih pri analitičnem ocenjevanju delovnih mest, Franjo Aleš pa o industrijski pedagogiki. Ing. Slavko Zajec piše o nesrečah z električnim tokom v industriji in široki potrošnji ter o njihovih vzrokih. Razen tega je v tej številki tudi nadaljevanje o preprečevanju delovnih nezgod na že- lezniških progah, analiza nesreč v koprskem okraju, poučna razprava o prvi pomoči ponesrečencem ter nekaj o zaščitni maski proti živosrebrnim hlapom. Varnostni tehnik Milan Štajner pa govori o zdravstvenih listih. V naslednji 11. številki piše ing. Ervin Perno o uporabi delovne študije za racionalizacijo, Franjo Aleš pa o ugotavljanju potreb po varnostni izobrazbi v podjetju. Mitja Kamu-šič analizira organizacijsko shemo podjetja, razen tega pa je v tej številki tudi nadaljevanje o tem, kako preprečujemo delovne nezgode na železniških progah in kako nudimo prvo pomoč ponesrečencem. prvi zagrebški televizijski sprejemniki prihodnjo zimo Podjetje Radioindustrija Zagreb že dlje časa razpravlja o tem, da bi tudi v Zagrebu začeli izdelovati televizijske sprejemnike. Uspelo jim je, da so prototipe že izdelali in sedaj pripravljajo še vse potrebno za serijsko proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. Kot kaže, lahko prve zagrebške televizijske sprejemnike pričakujemo na domačem tržišču prihodnjo zimo. tudi pri nas kruh s škrobom? Ponekod v svetu že dlje časa mešajo krušno moko s škrobom. Pri nas doslej še nismo pekli kruha, ki bi imel primešan škrob. Pekarna »Jedinstvo« v Vojvodini pa bo te dni pričela peči kruh iz ^moke, kateri bo primešan škrob. Menijo, da so pri nas vsi pogoji za kar največjo uporabo škroba pri peki kruha. S tem bomo namreč lahko precej zmanjšali uvoz pšenice hkrati pa tudi izboljšali kvaliteto kruha. postelja, ki jo lahko uporabljamo na 7 načinov Lesnoindustrijsko podjetje na Reki pripravlja serijsko proizvodnjo novega posebnega tipa zložljive postelje, ki jo je skonstruiral Djuro Matoškovič iz Novega Sada. Kot pravijo, bo ta nova postelja povzročila pravo revolucijo v našem gospodinjstvu. Uporabljali jo bomo namreč lahko na 7 različnih načinov — kot posteljo za otroke ali za eno odraslo osebo, kot udobni fotelj, mizico različnih oblik, razen tega pa se da ta postelja tako' zložiti, da jo lahko prenašamo kot prtljago, saj cela konstrukcija tehta samo 4,5 kilograme. Posteljo preuredimo v različne oblike lahko v zelo kratkem času — tudi pol minute. Kot pravijo v podjetju, bodo prve tovrstne postelje dali na trg v začetku marca. Stale bodo približno 6800 dinarjev. V. 357174 M1 KRANJ, 17. JANUARJA 1958 »KRVAVC« CERKLJE, 18. in 19. jan. aimer. barv. film »DO ZADNJEGA«. V soboto ob 19.30 uni. V nedeljo ob 16. dn 19> uri. §§§ S SODIŠČA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218. naročila ca prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 dn, Izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 % popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190. Dne 31. decembra 1957 sem izgubila cd posla je do Stiraž'šča rjavo denarnico z dokumenti. Oseba, ki jo je pofefafa je opažena. Prosim protd nagradi vrniti na upravo lista. # Zadružna mlekarna Kranj obvešča vse zainteresirane masovne organizacije in 'podjetja, da ima naprodaj po ugodni ceni radio »Vesna«, rabljen 9 mesecev. Interesenti naj se oglasijo v mlekarni najpozneje do 1. februarja 1958. Prodam konja 5 let starega. — Rfbniikar Anton, Praprotma polica 22, Cerklje. Prodam večjo otroško posteljo c žimndco in vložkom, globok otroški voziček in stajico — vse odlično ohranjeno. Naslov ▼ oglasnem oddelku. Poceni prodam »Singer« šivalni stroj z okroglim čolmičkcm, malo rabljen vzidijiv štedilnik levi ter porcelanasti umivalnik italijanski. — Stražišče 297. Vajenca sprejmemo takoj. Ponudbe poslati trg. podjet. »Eld-ta«, Kranj. Kupim lahko kosilnico na konjsko vprego. Naslov v oglasnem oddelku. Kupim nekaj borovih suhih desk 5 cm delbelih. Ažman Karol, mnzar, Kranj, Savska 6. Najprimernejše darilo za rojstni in godovni dan je lepa ciklama. Oglejte si jih v vrtnarrijd. Nakup ni obvezen. — Erman T., Pa^trzanska 7, Kranj. Ušla je psica, nemška ovčarka, trda, črno-rjave barve. Sliši na ime »Kima«. Kdor kaj ve kje se nahaja, naj proti nagradi javi na naslov: Mohorič, Stari dvor 42, Škofja Loka. Ušel je pes, nemški ovčar# tem-nosive barve, sliši na ime Elijan. Izsleditelj naj javi proti nagradi na naslo.v Krošelj Andrej, C. Talcev 5, Sk. Loka. Trgovinska zbornica v Kranju sprejme pomožnega uslužbenca za šest-urno delo (raznašanje pošte in druga pomožna dela). Javite se v tajništvu Zbornice Kranj, Prešernova ul. 10/11. Dne 16. januarja sem od Cerkelj do Kranja izgubila denarnico z dokumenti. Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na naslov: Perko, grad Strmolj, Dvorje 4 — Cerklje. Mestna klavnica Kranj sprejme v službo takoj KVALIFICIRANEGA DELAVCA. — Pogoj: vojaščine prost. —■ Plača po dogovoru. VEČ VAJENCEV. Interesenti naj se javijo na upravo podjetja osebno ali pismeno. RAZPRODAJA Velika razprodaja odvečnih kmetijskih strojev bo na Kmetijskem posestvu Smlednik dne 26. 1. 1958 na javni dražbi z začetkom ob 10. uri na obratu v Hrašah št. 45 pri Smledniku. — Naprodaj bodo vprežni stroji — izruvač krompirja, grablje, dve sejalnici, več rabljenih voz, traktorski izruvač, drobilec žita, žitni mlin. traktorske krožne brane, več plugov in bran itd. Prednost nakupa ima družbeni sektor, če pri njem ni interesentov pa zasebniki. ŠOFERSKI TEČAJ Društvo Ljudske tehnike Žab-nica organizira tečaj za šoferje — amaterje. Prijave sprejema do 31. januari a 1958 Podrekar Jože, sedlar, Zabnica. POPRAVEK V radnji številki »Glasa Gorenjske« 13. januarja t. 1. smo objavili razglas občinskega ljudskega odbora Kranj o obveznem cepljenju psov. Neljubo pomoto, da bo cepljenje psov za Kranj 17. 1. ob 10. uri danes popravljamo, ker bo cepljenje psov za Kranj isti dan ob 14. uri. Ponovno pa opozarjamo, da bo za zamudnike iz vseh krajev cepljenje 27. 1. 1958 ob 14. uri na klavnici v Kranju. ZAHVALA Ob smrti nadvse dobrega moža, očeta, starega očeta, strica, brata J A N C A JOŽEFA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem učencem, katere je pokojni izučii'1. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini za spremstvo na njegovi zadnji potii, č. g. Dovžan Francetu za poslovilni govor. Zahvalo smo dolžni: kriškemu pevskemu zboru. Končno smo dolžni zahvalo dr. Božidarju Fajdigi, ki mu je tolikokrat lajšal njegovo bolezen. Vsem pa, ki so nam poklonili vence in cvetje, ter vsem, ki so natn ust-meno in picmeno izrazili sažalje — hvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako veM-kem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marjana in otroci Senično, 10. 1. 1958. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Petek, 17. januarja ob 20. uri: Stuart Oliver: »Čudovite pustolovščine« — Komedija v treh dejanjih - izven. Nedelja, 19. januarja ob 16. uri: D. Gorinšek: Rdeča kapica« — pravljična spevoigra v treh dejanjih - izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto in nedeljo 18. in 19. januarja ob 19.30. uri C. Goldoni »MIRANDOLINA«. — Kodemija v treh dejanjih. Premiera. Režija in scena Bojan Čebulj. Dirigent Rado Kleč. Zveze z vlaki ugodne KMETIJSKA ZADRUGA TRATA - kolodvor Skofja Loka - telefon 329 sprejme v službo UPRAVNIKA Nastop 1. marca. Pogoji: Ekonomska izobrazba, Srednja kmetijska šola ali večletna praksa v kmetijski zadrugi. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo zadruge. Razpisna komisija Zdravstvenega doma Kranj, razpisuje na podlagi 33. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) mesto računovodje z dovršeno ekonomsko srednjo ali njej enako šolo z najmanj 3 letno prakso v finančni (računovodstveni) službi. Plača po veljavnih predpisih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnjo z osebnim življenjepisom je treba vložiti pri tajništvu Zdravstvenega doma Kranj, Poljska pot 8. Razpis »MOTOR« tovarna električnih in hladilnih strojev, gasilske opreme Skofja Loka, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. SEFA FINANČNEGA SEKTORJA Prednost imajo diplomirani ekonomisti z nekaj let prakse ali absolventi ekonomskega tehnikoma- z 10 do 15 let prakse. 2. ŠEFA PROIZVODNJE Prednost imajo strojni inženir z večletno prakso, strojni tehnik z 10—15 let prakse ali industrijski tehnik z večjo prakso. • 3. SEKRETARJA PODJETJA Piednost imajo diplomirani pravniki « sodnijskim-izpitom. 4. več vratarjev in nočnih čuvajev 5. več tehnologov in normircev 6. več kvalificiranih varilcev 7. več kvalificiranih strugarjev 8. več delavniških administratorjev (poenterji) 9. več kvalificiranih kaluparjev za livarno 10. več livarjev 11. kvalificiranega galvanizerja 12. več kontrolorjev za tehnično kontrolo 13. 2 kvalificirana ključavničarja 14. 2 obratna električarja 15. več visokokvalificiranih strugarjev Nastop službe takoj ali po dogovoru. Tlača po tarifnem pravilniku, oz. dogovoru. Pismeno ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja naslovite na tovarno »Motor« škofja Loka, oz. se oglasite osebno v dopoldanskih urah. »MOTOR« škofja Lok* »STORŽIČ« KRANJ, 17. jan. ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope »TRIJE NOVCIČI V VODNJAKU«. 13. jan. cb 16. in 18. uri ameriški barv. enemascepe film »TRIJE NOVČIĆI V VODNJAKU«, ob 20. uiri prerr.rera jug. filma »V SOBOTO ZVEČER« in premiera angl. barv. vistaviston filma »RICHARD III.« (vstopnice za ob 20. uri so že razprodane). 19. jan. ob 10. uri jug. film »V SOBOTO ZVEČER«, ob 14. uri amer. barvni film »DO PEKLA IN NAZAJ«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinemancope film »TRIJE NOVČIĆI V VODNJAKU«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO, 18 jan. ob 19. uri premiera jug. filma »V SOBOTO ZVEČER«. 19. jan. ob. 16.30 in 19. uri jug. film »V SOBOTO ZVEČER«. »SVOBODA« STRAŽIŠČE, 18. jan. ob 18. dn 20. uri premiera angl. barv. cinemaseope filma »RICHARD III.«. 19. jan. ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. film »DO PEKLA IN NAZAJ«. NAKLO, 18. jan. ob 19. uri amer. barv. film »DO PEKLA IN NAZAJ«. 19. jan. ob 16. in 19. uri angl. barv. vistavision film »RIČARD III«. BLED, 17. jan. sovj. barv. film »PREIZKUŠNJA ZVESTOBE«. Od 18. do 20. jan. amer. barv. kavbojskd film »INDIJANSKI BOREC«. * RADOVLJICA, od 17. do 19. jan. amer. barv. kavboj, film »DOLINA MAŠČEVANJA«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. um. LJUBNO, 18. in 19. jan. češki barv. film »JAN HUS«. V soboto ob 19.30 in v nedeljo cb 16. in 18. uri. »SORA« ŠKOFJA LOKA, od 17. do 19. jan. jrgos'ov. film »NE OBRAČAJ SE SINKO«. V KRANJU Cene na kranjskem živilskem trgu v ponedeljek, 13. januarja: bela moka 90—100 din, ajdova moka 65—70 din, koruzna moka 45 dn, koruzni zdrob 50 din, kaša 75—80 drn, ješpremj 65—70 din, krma za kokoši 40 din ter fižol 50—80 din liter. Krompir 9—10, rdeče korenje 40—50, navadno korenje 15—20, čebula 50 dx> 55 din kg, česen 5—10 din komad, kisla repa 25—23, sladka repa 6—10, kislo zelje 40 diin kg, šopek peteršilja 10 din, kolerabe 20 din kg, motovileč 20 do 25, radič 20—25, špinača 25 din merica, pesa 30—40, redkev 15—20, jabolka 90—100 din kg, oves 20—25 dn liter, por 10 din komad, skuta 80, surovo maslo 440—500 din kg, mleko 30, smetana 200 din liter, jajca 18—24 din komad, piščanci 300 din, kokoši 500 din komad, hren 10—25 din komad, koruza 35—40 in proso 35 din liter. V škofji loki V sredo je bil živilski trg v Sofji Loki slabo založen in tudi kupcev je bilo malo. Zabeležili smo naslednje cene: krompir 9 do 10, čebula 50, korenček 40, fižol 90, jabolka 100 din kg, špinača 20 din merica, kisla repa in kislo zelje po 20 din merica, zelje — glave 8—10 din kom., endivija 100 din kg, šopek peteršilja 20 din, črna redkev 3—5 din kom., por 10 din kom., jajca 23—24 din komad. V KAMNIKU Na kamniškem živilskem trgu smo v torek zabeležili naslednje cene: radič 150, špinača 160, jabolka 50—80, korenček 50, rdeča pesa 30, črna redkvica 30, rumena koleraba 30, kislo zelje 36—40. kisla repa 26—30, čebula 48, česen 160, surovo maslo 500 din kg, sladka smetana 200 din, fižol 60 din. koruzni zdrob 75 din (!), ajdova moka 100 din, kaša in ješprenj po 70—80 din, kurja piča 35—40 din liter jajca 20—22 din komad. V KRANJU Rodile so: Vera Dolenc, uslužbenka — deklico; Terezija Pernuš, predilka — deklico: Marija Rako-vec, gospodinja — deklico; Tončka Pisek, bolničarka — dečka; Metka Makorel, prešivalka — deklico; Draga Eržen, gospodinja — dečka; Marta Kolman, uslužbenka — deklico; Tončka Jurič, delavka — dečka,- Ana Draksler, gospodinja — dečka: Irena Delič. delavka — deklico; Elizabeta Zemljak, go- Vse naše poslovne prijatelje obveščamo, da sta se podjetji STROJNO PODJETJE SKOFJA LOKA in motor Skofja loka s 1. januarjem 1958 združili in bosta dalje poslovali pod skupnim naslovom MOTOR električni in hladilni stroji, gasilska oprema ŠKOFJA LOKA Telefoni: 240, 254, 255, 317 in 328 Poštni predal: 22 — Brzojav: MOTOR SKOFJA LOKA Tekoči račun pri NB Kranj, 611-T-372 Po združitvi podjetij bomo obdržali skupni proizvodni program obeh podjetij. Za dosedanje sodelovanje se vsem poslovnim prijateljem zahvaljujemo in priporočamo! TATVINE CEMENTA J. L. je avgusta letos na želez-, niškd postaji v Kranju iz skladišča Kranjskega gradbenega podjetja ukradel 20 vreč cementa v vrednosti 13.010 din. K temu dejanju ga je namreč nagovoril J. J., doma iz okolice Kranja, ki je sprva hotel porabiti cement doma, pa ga je kasneje prodal. Oba sta se zagovarjala pred sodiščem, ki ju je obsodilo zaradi tatvine, vsakega na 5 mesecev zapora. Razen tega pa morata Kranjskemu gradbenemu podjetju povrniti prizadejano škodo. ŠE EN PRETEP J. N. z Jame in F. P. iz Sr. B itn j a sta se 18. "maja 1957 v večernih urah pred gostilno »Gaštej« v Kranju pretepala. Pri pretepu je bil navzoč tudi V. K. spodinja — deklico,- Kati Drempe-tič, delavka — dečka,- Poldka Petrovič, gospodinja — dečka. Poročili so se: Franc Kanič. puškar in Frančiška Pirnat, bolničarka; Kari Triller, posestnik in Marija Kuralt, poljedelka; Avgust Steiner, zidar in Agata Preksavec, delavka; Pavel Pelhar, elektro-monter in Alojzija Križaj, kuh. pomočnica. Andrej Urbanec, čevlj. pomočnik in Olga Rant, de-lavka,- Vincenc Maček, kovinostru-gar in Frančiška Brtoncelj, trg. pomočnica; Jože Jenko, električar in Helena - Marija Ševcu, kemijski tehnik; Jožef Golorej, oficir JLA in Valentina Krhin, šivilja. NA JESENICAH Rodile so: Marija Hafner — sina; Andreja - Marija Jakovec — sina,- Marjeta Bogojevski — deklico; Ana Starman — sina,- Amalija Svoljšak — deklico; Terezija Bra-deško — sina; Terezija Prevodnik — sina. Nežka Vedišek, delavka — dečka; Marija Bešter, delavka — deklico; Albina Vončina, gospodinja — deklico; Marija Vidmar, gospodinja — deklico; Sekica Bulaič, gospodinja — deklico; Gabrijela Madon,_ gospodinja — dečka; Gabrijela Zaje, gospodinja - deklico; Tončka Rutar, delavka — dečka; Ana Košir, gospodinja — dečka; Rozalija Ur-bas, gospodinja — dečka; Cilka Pekovec, gospod, .pomočnica — dekltieo; Julka Urh, gospodinja — dek'lco; Francka Drole; gospodinja — dečka; Marija Magdalena Klrimar, delavka — dečka; Silva Grobotek, uslužbenka — dečka; Irena Zalberl, delavka — dečka; Francka Egart, servirka — deklico; Marija Klemenčič, tov. delavka — dečka; Ksenija Paivlovič, nameščenka — deklico; Hilar.iija Kosir, gospodinja — dečka; Angela Stare, gospodinja — dečka; Ivanka Sod j a, nameščenka — dečka; Marija Sabotin, gospodinja — deklico; Helena Ela Delopst, nameščenka — deklico; Marija Sivec, bolničarka — deklico; Alojzija Čep, gospodinja — deklico; Cilka Mi-kelj, go.r>odinja — dečka; Terezija Zupan, trg, pošlo vodki-nja — deklico; Jožef Šetinc, analitik — deklico; Olga Ku-sterl, uslužbenka — dekil'co; Terezija Platiša, kuharica — deklico; Ana Pavlic, gospodinja — dečka; Helena Kralj, uslužbenka — deklico; Emilija Svetina,, uslužbenka — dečka; Fa-nlka Obelščak, natakarica —de-kii co; Marij-a Klemene, gospodinja — deklico. Poročili so se: Franc Potočnik, delavec in Rozalija Skarabot, šivilja; Matija Starman, strojni mizar in Angela Bradeško, predilka, Silvester Kalin, krojaški mojster in Marija Sovincc, krojaška pomočnica. / Franc Suhodolčan, delavec in Bernarda Blatnik, gospodinja; Stanislav Svetna, oseb. upokojenec dn Angela Noč, gostilničar-ka. Umrli so: Marija Jenko, Jožef Trtnik in Gašper Iloman. Marijana Lomibar, roj. Dolonc, stara 53 let; Jožefa Modrijan roj. Košir, stara 60 let; Jakob črv, star 61 let. V TR2IČU Rojeni: Pavla Justin, rojena 9. jan. v Tržiču in Danica SavS, roj. 10. jan. v Cadovljah pri Tržiču. Poročili so se: Florijan Kurent, šofer in Marija - Magdalena Kosih.k, tovarniška delavka; Slavko Zmijanjac, tovarniški delavec in Frančiška Čufar, rojena Lukanc, natakarica. Janez Kovač, že- lezniški uslužbenec iz Dolnje Ponikve in Ana Jakša, železniška uslužbenka iz Pribišja. Umrli: Jože Jane iz Senuiu gA, Jože Stcfe iz Brega pri Bistrici in Gibanje prebivalstva »Gaštej« v Kranju iprotepala. Pri pretepu je bil navzoč tudi V. K. F. P. in J. N. sta dz pretepa odnesla lažje telesne poškodbe. Sodišče ju je obsodilo, in sicer J. N. na 14 dni zapora, F. P. pa n« 10 dni zapora, v obeh primerili pogojno za dobo enega leta. PIJANEMU SO IZMAKNILI DENAR 23. julija lani so se na Gorenjskem sejmu v Kranju sešli B. B., F. O., F. S., V. V. ifl I. R., vsi doma iz Kranja in okolice. I. R. je imel ob tej priliki pri sebi tudi večjo vsoto denar-ja^ Ko so bili že nekoliko vinjeni, so se odločili, da pojdejo na Bled. B. B. jih je odpeljal z avtom na Bled, kjer so popivali po raznih lokalih, naposled pa so se znašli še v baru. Ko je bilo treba plačati zapitek, so se temu vsi izogibali. Ker je I. R. močno vinjen zaspal za mizo, je B. B. nagovoril F. O., naj vzame iz denarnice spečega I. R. 3000 dinarjev, da bodo plačali zapitek. F. O. je to storila, vendar je razen 3000 dinar jet ukradla riz denarnice, kakor pravi ukradeni, še nekaj manj kot 30.000 dinarjev. Ostali člani te vesele druščine, razen I. R. so se odpeljali v Kranj. Med potjo je F. O., ki je imela ukradeni denar, izročila B*. B. 200, F. S. i» V. V. pa vsakemu po 1000 dinarjev.. Glavna storilka te tatvine je bila obsojena na 6 mesecev zapora, B. B. je bil obsojen na 14 dni zapora in 4000 dinarjev kazni, F. Š. in V. V. pa sta bila obsojena vsak na 14 dni zapora, pogojno za dobo eneg3 leta. Oškodovanega I. R. je ta zabava, kot kaže, precej stala in bo verjetno v prihodnje iskati boljše druščine. UKRADEL JE CIRKULARKO B. G. je dne 1. oktobra 1957 * nočnih urah z gradbišča podjetja »Tiskanina« v Stražišču vzel i« odprte lope žago cirkularko, last podjetja »Projekt«, v vrednosti din 16.000.—. Tatvina bi se morebiti posrečila, če je ne bi po naključju preprečil čuvaj. Storilec je dejanje odkrito priznal ter se zagovarjal, da je kradel iz nepremišljenosti. Upoštevajoč, da gre za mladega obdolženca, njegovo mladostno nepremišljenost, dosedanjo neoporečnost in ker je bila žaga vrnjena, ga je sodišče obsodilo na 3 mesece zapora pogojno i* dobo 4 let. S. NESREČE OGENJ NA JESENICAH Jesenice, 16. januarja. — Davi, okrog" 5. ure je Jeseničane zbudila sirena in za tem tudi avto gasilske čete. Šlo je za požar na Muravi. Toda ni bilo hudega, ker so gaslici preprečili večjo nesrečo. Zgorela je le drvaJ-niča Iganca Gorjanca. Kot pravijo, se je ogenj razširil iz zaboja za pepel, kamor so zvečetf nevede odvrgli tudi žerjavico. KONJ NAD DEKLETOM To so videli mnogi mimoidoči predvčerajšnjim, 14. januarj* popoldne zraven avtobusne postaje na Koroški cesti v Kranju-Po cesti so drveli konji z vozom kot spiašeni in v hipu s* pregaccli kolesarko Tilko Grošelj. Padla je, po cesti so s« raztresle tiskovine in drugo, kar je, kot uslužbenka, vozila za občino Cerklje. Po sunku, ki g* je dobila v hrbet in padcem, s* je nanjo zvalil še konj. Gledal' cem je vzelo dih. Toda konec ni bil tako tragičen. Le z man.jsi.mi poškodbami na obrazu so ponesrečeno Tilko prepeljali v ambulanto. Ljudje so obsojali voznika Franca Bcnka, ki je tak* dirjal s konji po mestu in tttd» Tilko, ker je vozila na kolesu težak zavoj pisarniških potrebščin, kar ji je onemogočilo, d* bd se umaknila pred vozn'korti- VERIGA PREKO CESTE V nedeljo zvečer, 12. t. m., VaO je Srečko SorlJ vozil osebni aV-to po Cesti talcev v Škofji Loki so je nenadoma znašel pred verigo, ki je bila preko ceste. * verigo je bil namreč priveza11 leseni plug k tovornjaku n3 drugi .strani ceste, kar je o* prepozno zapazil. Na vozilu J* imel Sorti /a kakih 150 do 20* tisoč škode. Očividci sodijo, d* jo bilo delno krivo za nesreč* tudi cestno nadzorstvo SkofJe Loke, ker je pri obračanju tovornjaka s pnivozanm plugoJ* zaprlo cesto prihajajočemu vO-cdlu. K. U. KRANJ, 17. JANUARJA 1953 S. O L VER apisek. ob premieri v v Kranju (U(iovite pustolovščine Vzgojno delo, kri ga je več let opravljalo v Kranju Prešernovo gledališče, naj hi sedaj po reorganizaciji te institucije nadaljevala dramska sekcija DPD Svoboda - center. Težka in odgovorna naloga je bila postavljena pred 'mlado, sicer pa delovno družino, ki nas je že večkrat presenetila z dostojnimi uprizoritvami na odtujenih deikah pod streho Sindikalnega doma. In tudi vse prehitro se je zavozljalo, da bi 1 načrtnimi gostovanji in poglobljenim delom lahko uspešno nadaljevala in zaključila letošnjo sezono. Pa so nas člani dramske družine v torek, 7. januarja ponovno presenetili s tretjo premi ero v letošnji sezoni; uprizorili so komedijo ameriškega dramatika Stuarta Olivera »Čudovite pustolovščine«. Delo, kriminalna komedija, napisana po receptih napete detektivke, je bilo uprizorjeno že na rr.negih slovenskih odrih, vendar pod drugimi naslovi. — Dejanje se odvija v bogati hiši •bratov Travers v New Yorku — lahko v današnjih dneh, lahko pa bi zgodbo prestavili tudi za desetletje v pretek-pifjdt. Glavni osebi sta čudaka, starejši iMortymer in mlajši Wilson Travers: Prvi se namreč ukvarja z zbiranjem rnctrskih pajkov in klobučnjakov, drugi pa zapravlja čas in denar z zbiranjem draguljev, predvsem rubinov, okrog katerih se zapleta in odpleta dejanje. V to odmaknjeno življenje obeh samcev vdre neke viharne noči mlada nevesta, ki je pobegnila bogatemu, staremu ženinu in prosi zatočišča. Kaj bi z nezaželeno, sicer pa nadvse očarljivo nevesto, bratoma ni jasno. Dekle, Mary Duquesne — tako je bilo nevesti ime — preživi »prvo poročno noč« v hiši obeh samcev. Naslednjega dne pride do glavnega zapleta': ukradena je zbrka draguljev brata Wilso-na. Policijska raziskavanja in dognanja kažejo, da je tat nevesta Mary. Bratu Wilscnu je to spoznanje vse prej kot prijetno, kajti v zakrknjenem srcu samca se prvikrat oglaša ljubezen. V to grozljivo zmešnjavo posežejo še dobrodušna tetka Henrieta Travers, sluga James, Isak Pelbam in dr. Sandress, ki do kraja zavozljajo zgodbo. No, in — na koncu srečni par in uklonjeni sluga James. To j© vsebina, na pogled dokaj preprosta, vendar je ime glavnega junaka — vlomilca zavito v tenčico do zadnjega prizora, kar je za kriminalno zgodbo nujno. Komedijo je postavil na oder Saša SJtufca z vso prefinjenostjo In čutom za psihološke razplete in utemeljitve. Iznenadi nas je že ob pričetku prvega dejanja, in sicer s svetlobnimi in slušnimi efekti, ki so dali slutiti napetost dogajanja na odru. O kakršnikoli površnosti, ki je skorajda običajni spremljevalec amaterskega režiranja, ni bilo sledu. Režiser je izrabil vsako domislico nakazano v delu in jo prelil v razgibano dogajanje. Kar pa je posebno presenetilo, je bila dinamika, ki je posebno v prvem dejanju skorajda škodovala delu, saj gledalci niso mogli sproti prebaviti ostrih puščic in domislic. Preprosta, moderna in funkcionalna scena, ki jo je ustvaril Saša Knmp, je bila režiserju An igralcem v čvrsto oporo. In igralci? Starejšega brata, Mortvmera Tra- versa je upodobil Tone Hotko, ki ga srečujemo na tem odru že nekaj sezon, ko »rešuje« glavne junake. Toliko ljubezni in veselja do odrskih desk je redko nakopičeno v nekem amaterju, kot pri tovarišu Hotku. Tudi tokrat ni razočaral, saj je izoblikoval dognan lik konzervativnega samca, ki bi se konec koncev skorajda zaplel v ljubezenske mreže lepega dekleta. Franci Brešar, ki je v vlogi *mlajšega brata Wllsona Traversa menda doživel odrski krst v tako pomembni vlogi, je kar zadovoljiv, vendar bi mu mestoma očitali nejasno izgovarjavo. Mary Du-quesne, zapeljivko, detektivko in junakinjo dneva, nam je posredovala mlada talentirana igralka Tatjana Po-tisek z vso prefinjenostjo in dognanostjo. Upamo, da jo bomo še srečali v kakšni bolj Izklesani, karakterni vlogi, ki so ji manda bolj pri srou. Izmed ostalih vlog naj omenim še: Hen-rieto Travers (Božena Iglic) in Gilso-aa (Ruda Krulc), ki sta z vsakokratnim vstopom na oder izpopolnila prostor in trenutne vrzeli, ter prevejane-ga in dostojanstvenega slugo Jamesa (Milan Stok), dalje starega znanca, nceilca malih vlog Milana Vertovška, Manfreda Kienzla ter Miho Kladniika, ki so vsi pripomogli, da je delo uspelo v tolikšni meri. Toliko o delu in igri — mnogim pa v premislek tole: naj mar še igralci razmetujejo svoje sile pred prazno dvorano? Morda bi pa le z reklamo in dobro organizaci j o dosegli, da bi bila hiša vsaj nekajkrat polna, kar bi biLo kulturnemu Kranju v ponos. 'folm'MjUt ^Udarno TRIJE NOVClCl V VODNJAKU je ameriški barvni kinemaskop-ski film, ki ga je za Foxove producente posnel znani ameriški režiser Jean Negulesco. — Za literarno predlogo je služil roman Johna Secomdaria »Trije novčiči v vodnjaku«, scenarij pa je napisal Pullitzerjev nagrajenec John Patrick. Pripoved, ki zajema pravzaprav tri zgodbe — prav toliko jo namreč mladih, šarmantnih tajnic, ki sklenejo, da poiščejo srečo — poteka lagodno, vedro in sproščeno; seveda ne manjka palete in čopiča slikarja — romantika, ki je znal nekatere prizore čudovito prekriti z rahlo patino romantike in čustvenosti. Nič ni pretiranega, vsega je v pravi meri. — Zgodba je postavljena v današnjo Italijo, ki je kot nalašč ustvarjena za čudovite pokrajinske posnetke. Le-ti so Miltonu Krasnerjn, ki velja za enega najboljših ameriških snemalcev, tudi v celoti uspeli. Brez pretiravanja — če odmislimo celo privlačno zgodbo, je posneto še vedno dovolj naravnih lepot, ki zaslužijo vso pozornost. Osnovo zgodbe pa tvori legendarni rimski vodnjak, ki izpolni sleherno željo tistemn, ki vrže vanj novčič, in si pri tem želi, da bi ga pot še privedla v Rim. V glavnih vlogah nastopajo Clifton Webb, Dorothy Mc Guire, Louis Jourdan, Maggie Mc Na-mara, Rossano Brazzi in Jean Peters — sama zveneča imena, ki dajejo filmu še poseben šarm. aa GLENN MILLER je ameriški barvni film, ki pri-povednje zgodbo o popularnem jazz glasbeniku Glennu Millerja — skratka, opraviti imamo z biografskim filmom. Tokrat so se ameriški producenti izognili slavnim ustvarjalcem in pon-stvarjalcem klasične glasbe in presedlali na novo, še donosnejše področje — na jazz glasbo. Nič čudnega — Glenn Miller in njegovo muziciranje uživata svetovni sloves. Prognoza pro-ducentov, da bo film doživel pri gledalcih prodoren uspeh, ni bila zmotna. Mnogi ljudje, zlasti mladina, že od nekdaj obožujejo jazz glasbo, v zadnjem desetletju pa se je ta ljubezen sprevrgla v pravcato jazzovsko epidemijo. Kaj posebnega o tem filmu ne bi mogli zapisati — vsekakor pa je film prijeten za oko in uho. S tem pa je glavni namen producentov tudi dosežen. In zgodba? Vse po istem kopitu, kot mnogi filmi tovrstnega žanra. Najprej je Glenn Miller nepoznan glasbenik, kasneje pa postane slaven virtuoz itd. — Naslovno vlogo je uspešno oblikoval James Stevvart. Prizor it tretjega dejanja komedije Stuarta Olivera »Čudovite pustolovščine«. Od leve proti desni: James (Milan Stok), Gilson (Ruda Krulc), Mortymer Travers (Tone Hotko), Henrieta Travers (Božena Iglic), Mary Duquesne (Tatjana Potisek) in Wil-son Travers (Franci Brešar). „ttdeča kapica" na odru kranjske „Svobode" Ne bilo bi prav, če bi zaobšli mladinsko Uprizoritev DPD »Svoboda« Kranj — pravljično igro Danila Gorinška »Rdeča kapica«, 6 katero so kranjski amaterji razveselili mlade gledalce za novoletno jelko. Grimmova pravljica o »Rdeči kapici in hudobnem volku« je dovolj znana, da ni treba Ponavljati vsebine. Tudi tukaj se srečujemo s časovnim »-nekoč« in krajevnim »nekje« ter konfliktom med Dobrim in Slabim, kjer Do- bro zmaga, Slabo pa je poraženo dn kaznovano. Kljub temu, da mnogi te klasične forme pravljic zavračajo, češ da je treba preiti k novim, sodobnic-jiiim oblikam mladinske dramske lijterature — v realizem, in da je treba otroku predočiti razliko med pravljico (n resnico, ne moremo oporekati, da »Rdeča kapica« dn druge pravljice niso za otroka privlačne. Fantazijski in čustveni svet otroka, tja do 10. leta, sta vse preveč razgibana PRIZOR IZ DRUGEGA DEJANJA — RDEČA KAPICA (METKA STOK) NALETI V GOZDU NA VOLKA (LADO URSIC) in občutljiva, da bi mogla prebaviti realistično risanje raznih dogodkov, pa čeprav tudi dogodkom dz vsakdanjega življenja kdaj pa kdaj radi pnisluhnejo. Da bo pravljica ostala za otroka tudi v bodoče najpniivljač-nejše razvedrilo, ni treba dvomiti. Da je temu tako, dovolj zgovorno priča naidpovpreč-no velik obisk gledaliških prireditev, kd so namenjene mladim gledalcem. Morda bi kazalo pogosteje segati po (mladinski dramski literaturi. Moralni uspeh bi bil vsekakor večji. Kaj je bolje: slabo obiskana uprizoritev za odrasle, ali dobro obiskana uprizoritev za mladino? — Toliko v premislek našim prosvetnim društvom! Pri sestavljanju mladinskega repertoarja pa nalete naša prosvetna društva na prvo težavo: mladinske dramske literature, izvirne in prevodne je namreč razmeroma malo. Zato so naša gledališča, zlasti amaterska, prisiljena posegati v »železni repertoar«, mladinske dramatike in uprizarjali, kar gledamo že deset in več let. Zdaj pa še nekaj bežnih vtisov o uprizoritvi »Rdeče kapice« v Kranju. Igrico je domiselno, in na vizuelne učinke preračunano zrežiral Beno Dcžman, ki volja že vsa leta po vojni za najspretnejšega mladinskega režiserja v Kranju. Da je imel trdo delo, je moč sklepati že iz števila naslopajo-6ih. Situacijsko in govorno je moral namreč razgibati blizu 40 igralcev — nosilcev večjih vlog in komparzerijo. Delo je v celoti dobro uspelo, seveda pa moramo nekaterim manj rutiniranim igralcem v prid tu in tam spregledati kakšen droben spodrsljaj. — Ljubko in zelo funkcionalno sceno je zami-}■:••} Saša Kump, glasbene vložke pa je kom-poniral Viktor Fabiani. Končni vtis: naši najmlajši — tem je tudi uprizoritev namenjena — so z delom zadovoljni . . . navdušeni. 8. Slikar Ferdo Majer bo razstavljal v Kranju Namen in želja vsakega retmjčnega pesnika in pisatelja je, da prodre s svojimi deli na knjižni trg, se pravi, da seznani s plodovi svojega umst-venega dela, s svojo mrislijo in čustvom bralca, ki mu bo potem s svojo sodbo šele merilo, kakšna in kolika je dejanska vrednost njegovega umetniškega dela. Vrednost in uspeh slikarjevega ustvarjanja pa se kaže med drugim tudi v tem, ald slikar uspe prodreti s svojimi proizvodi v javnost, ali vzbudi zanimanje za svoja dela med ljubitelji te vrste umetnosti. Slikar lima možnost, da seznanja občinstvo s svojimi deli na razstavah. Se ta mesec bomo imeli priložnost videti v'gorenjski metropoli slikarsko razstavo mladega in mnogo obetajočega slikarja Ferda Majerja. Ferdo Majer, ki živi in ustvarja V Kamniku, ni neznano ime. Med mlajšo slovensko slikarsko generacijo je eno najvidnejših imen. Doslej ima za sabo že vrsto uspelih razstav, dve v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, v Mariboru, Kamniku in na Reki, zdaj pa bo seznanil s svojo umetnostjo tudi Kranjčane, pa tudi z Jesenicami je v dogovoru. Ferdo Majer se bo udeležil tudi razstave najboljših slovenskih upodabljajočih umetnikov v Italiji, ki jo prirejajo severnoitalijanska mesta Platoja, Liivorno, Genova in Firence. Razstavo bodo odprli že 19. januarja. Vsekakor je to uspeh za mladega umetnika din čast za delavsko mesto Kamnik, kjer dobiva pobude za ustvarjanje. Znano je, da je Majerju njegov oblikovni svet neposredno okolje in da ta svet, umetniško podo-življen, svojevrstno in z značilnimi krepkimi potezami čopiča nanaša na platno. Sicer pa o njegovi umetnosti kaj več ob razstavi sami za zdaj samo pozdravljamo njegov namen, da pobliže seznani s svojo umetnostjo tudi močna delavska centra, kot sta Kranj in J-^eiiice. -eč slikarske razstave v Kranju PABLO PICASSO: Akrobatova družina 2217 KRANJ, 17. JANUARJA 1958 fcvagi cicibančki in pionirjil Res, zelo sem Ml presenečen tiste dni, ko je jemalo slovo staro leto in smo stopali v novo obdobje. Vsako jutro je bilo v nabiralniku kar čuda dosti pisem in v njih skrite tople in prisrčne želje. Ali naj se vsakemu posebej zahvalim? Ne, ni mogoče. Res pa bi se posebej rad zahvalil za prisrčna vo-ščilca pionirjem odreda Stane Kavčič s Primskovega, vojaku Slugi Antonu, ki je na odsluženju vojaškega roka v Požarevcu, Marinki in Slavku Pajtnar iz Tržiča, Brišar Jani z Javornika in še mnogim drugim. Dragi cicibančki in pionirji, ali ste bili pretekli petek kaj presenečeni, ko ste obračali ta presneti naš časopis? Vem, da ste si mislili: O, ta dedek Kosobrin, pa nam jo je zopet zagodel! Kaj, nič ni bilo prijetnega branja? No, pa ste danes prijetno presenečeni, poglejte samo naslov in kar cela stran je razgrnjena pred vami, veste, tako bo tudi vnaprej. Seveda ne boste obračali strani vsak petek, ampak samo vsakih štirinajst dni. Da pa bo ta stran res pestra, zanimiva, bomo poskrbeli mi in tudi vi sami. Uvedli bomo marsikaj novega, vas pa bomo pritegnili k sodelovanju takole: Razpisujemo pet lepih nagrad: I. nagrada din 1.500.— II. nagrada din 1.0G0.— III. nagrada din 500.— IV. in V. nagrada po eno lepo knjigo Te nagrade bodo razdeljene dne 8. februarja ob obletnici smrti pesnika dr. Franceta Prešerna. Nagrajeni bodo oni cicibančki in pionirji, ki bodo do tega dne poslali kak lep prispevek: pripovedko, basen, pesmico, opis kakega doživljaja ali karkoli podobnega. No, mladi peropraski, sedaj pa kar na delo, časa je dovolj. Prosim vas pa samo, da mi ja kdo ne bo prepisoval iz kake knjige ali časopisa. In sedaj še nagrade za pravilno rešitev novoletne križanke. Izbrani so bili: 1. Justina Naglic, dijakinja, Radovljica, Prešernova 10 — prejme knjigo: A. Miler: Repoštev; 2. Mesec Stanke, učenec IV. raz. Bukovščica, p. Selca, knjigo Juša Kozaka: Rodno mesto; 3. Slavko Pajtnar, učenec, Tržič, Partizanska 12 pa knjigo A. Martie: Jezero na Planini. Dedek Kosobrin «»•«)' ,U. •/»)! iy- ti Ob vznožju Karavank rraeđ Mostami in Potoku se dviga visoka, na redko obrasla pečina, ki ji pravijo Ajdna. Davno, davno, ko še ni bilo meli pod Rjavimi pečmi, je na Ajdnl stal mogočen grad. V njem je živel knez, ki je imel kot sneg bele 'lase, toda živahne in vesele oči ter mlado srce. Vendar pa celo najstarejša ljudje niso pomnili drugačnega in nihče rai mogel povedati, koliko je star. ZA BISTRE GLAVICE KRIŽANKA: »KNJIGA« Vodoravno: 1. veznik — kadar, 3. kos zemlje, obdan z vseh strani z vodoi, 6. obiskovalec šole, 8. Jadranski otok v Kvarneru, 10. prodajalec knjig, 13. del voza, 14. moško ime, 15. osebni zaimek, 16. prvi črki priimka in imena slovenskega pisatelja (Visoška kronika), 17. poudarek, akcent, glasno. Navpično: 1. domača žival, 2. hrani vo, ki ga dobimo iz oljke, repice ali lanu, 3. skupina celic, ki opravlja določeno nalogo, 4. naokoli, 5. gora nad Tolminom, 6. prebivalec Velike Briitanije, 7. dva samoglasnika, 9. pij.ača, kd so jo prinesli v Evropo Turki, 11. žensko ime, 12. zver iz družine mačk. - REŠITEV •SrVTĐVN 'LL 'IA 'OdV '3fO 'HVN -UVOIfNH 'HUM 'HVIOS '5IOJ.O 'OH Miha Klinar: ZlflSKA ZGODBICA Joj, v skrbeh je oče Bor; zima je, a plašča nima, nejevoljen v mrazu kima in snežinke kliče v zbor: Ne mudite se, snežinke, urno z delom pohitite, topla oblačila stkite in oblecite mi sinke — bore moje, hčerke smreke; burja nosi mraz s poseke. Meni kožuh ustrojite, z biserniino ga pošijte, s srebrnino ga posuj te, glavo s 'kučmo ml pokrijte, topel škorenj md obujte, da md bo gorko v nogo; star sem, zebe me hudo. Ne skrbite, oče Bor! Koj se bomo zavrtele, urno z delom pohitele, da vsem tkalkam bomo vzor. Preje je nebo napredlo, statve je prinesla zima; revež, kdor zdaj plašča nima, tega še hudo bo zeblo. A za vas me poskrbimo, stkemo teplo oblačilo, okrašeno z bisernino in posuto s srebrnino. In v bogata oblačila vam oblečemo vse sinke, hčerke vse in vso družino; pridne tkalke smo snežinke. . In so tkale, pridno tkale, v belem kolu se vrtele pridne tkalke, tkalke male. Ko na tla so trudne sele, gozd blestel je v srebmind, oče Bor se grel v kožuhu in zadremal zadovoljen kakor vsakdo v mehkem puhu. Ta je vladal ljudem. Razumel je njih jezik, saj je bili domačega rodu. Tudi nd obkladal ljudstva z davki, tlaka in desetina sta bili neznana reč. Po gorah so mu rudarji kopali žlahtno rudo. Zlato dn srebro je bilo nakopičeno v njegovih kamrah. Bil je od sile bogat, skoparil pa ni. Na novega leta dan so ga obiskoval i kmetje. Tako je bila navada. Vsak mu je prinesel v dar meh žita in jer-bas sadja, knez pa jih je pogostil z divjačino in povrhu vsakemu stisnil še rumen cekin. Tako je šlo leto za letom. Imel pa je knez tudd tri hčere: Brezo, Belo in Bledo. Bile so dobre in zelo lepe. Bela, najstarejša izmed njih, je učila dekleta presti in tkati. Ljudje so ji pravili rojenica. Njena sestra Bleda pa je hodila po gorah in nabirala zdravilne zeli. Iz. njih je v zlatih skledioah pripravljala tdravila. Kjer je kdo zbolel, tam se je prikazala. Rekli so ji 'tolažba v žalosti. Najmlajša B-reza, ta je bila doma za gospodinjo. Oče jo je irn2l najrajši. Bila je tako dobrih rok, da je kajkrat razdala revežem kar celo peko kruha. In siromaki so jI pravili naša inati. Res, takrat so imeli ljudje zlate čase! Nekega dne pa je planilo v deželo gorje. Tam ob Donavi je zavladal hudoben cesar. Imel je tri sinove, tri divje jastrebe. Ko so zvedeli za kneza in njegovo bogastvo, so pridrli v deželo. Konjska kopita so pomandrala polja in sovražni konjeniki so požigali vasi. »Hčere nam daj za žene! Vsakemu eno!« so silili v starega kneza. Ta pa je odkimal z glavo. Ubili so ga, njegov grad pa spremenili v razvalino. Knežne so odšle med ljudstvo. Oblekle so raševino. In Breza se je cmo-žila s pastirjem, Bleda s kmetom, Bela pa je vzela rudarja. Njih otroci in vnuki pa so skrili v srce modrost starega kneza in ljubezen njegovih hčera. Tujci so prinesli v deželo trde čase,. Možje in žene in otroci so morali lomiti kamenje za nov grad. Na strmi pečini blizu razvalin starega gradu so grofje hoteli imeti svoj dom. In imeli so ga! Ljudje pa so tej pečini začeli praviti Ajdna zato, ker so na njej prebivali tujci, ki so živeli kakor Ajdje. (Nadaljevanje in konec prihodnjič)^ MODRA LISICA Na Himalajskem pogorju, kjer sneg; tudi poleti ne skopni, je jezero in ob-jezeru vas Rumpur. V tem kraju soljudje zelo ljubili modro barvo in vse njihove obleke so bile sešite iz modrega platna. In v vasi je živel mož, ki ves dan ni počel drugega kot barval platno. Nekoč je žena tega moža skubila kokoš. Duh po sveže zaklani perutnini je prlvabrii lisico. Skočila je na streho, pod katero je žena skubila kokoš. Ker pa je prejšnji dan deževalo in je bila streha gladka, je lisici spodrsnilo in padla je v čeber, poln modre barve. Ko se je izkobacala, je bila tudli ona modra. Taka je prišla v gozd misd ostale živali. Le-tem se je zdela zavoljo njene barve nekaj posebnega in izvolile so jo za kraljico, kajti še nikoli niso bile videle modre lisice. Potem pa je prišlo deževje dn 'izpiralo z lisice modro barvo. Postala je taka, kot so bile vse ostale lisice. Ko so živali to videle, so se razjezile nad prevaro in lisico raztrgale. Prev M. Š. u -o UGANKA Rešitev: KOROŠKA Kdo naredil kar čez noč z nitk srebrnih si je pot, vse grmovje okrasil, a umetnik v njem se skril? (jareći) Z3 HM KI I dobro SRCE »Očka, daj md prosim dvajset dinarjev.« »Čemu tri bo denar?« »Dal jih bom invalidu« »Kje pa je?« »Tamle kostanj prodaja!« razkuževanje Martimek je opazovali mamo, ki je polagala v krop posodo, katero je prinesla iz bolniške sobe. »Kaj pa delate mama?« »Vidiš, Marinka je zelo bolna in bi se lahko z bacili, ki so se prilepili na posodo, okužili tudi mi. Zato krožnike in sklede prekuham ter tako uničim bacile.« Po dolgem odmoru pravi Martinek: »Mama, zakaj pa rajši ne prekuhate Marinke in bi tako uničili vse bacile naenkrat.« Kalo sb naučim iinti iil? i. kaj vse mora biti za šahovsko igro Vsi ste gotovo že slišali ime šahovnica. Da, brez nje si ne moremo zamisliti šaha. To je kvadratna poloskev z 64 belimi in črnimi kvadratnima polji. Kako izgleda, jo vidite tudi na sliki. Številke, ki so ob njej in črke, kot tudd šahovska figure, naj vas za sedaj nič ne motijo. o tem bomo govorili kasneje. Šahovnica je, bd lahko rekli, borbeno polje. Kdo pa bo vodil borbo na tem polju? Vojaki, če jih tako imenujemo. Seveda pa borbe ne more biti, če nd dvojnih armad, ki sta si sovražni. Zato imamo pni šahu belo in črno vojsko, katere vsaka šteje 16 »mož«. Te pa imenujemo šahovske figure. Kot vidimo, imamo pni šahu dve strani, belo in 5rno vojsko. Za vodjo te vojske pa je potreben človek, in sicer dva, saj ima vsak svojo. Ljudi, ki namesto komandiranja vojakom delajo poteze s figurami na šahovnici, imenujemo šahiste. 16 je belih in prav toliko Crnih figur Kot smo že rekli, ima vsak od nasprotnikov enako število figur, in sicer: kralja (K), damo (D), 2 trdnjavi (t), 2 lovca (L), 2 konja (S) in 8 kmetov (p). Kaj pa pomenijo črke, ki so v oklepajih? Nič posebnega, vendar si jih morate dobro zapomidti. S temri črkami bo- mo odslej naprej vedno zaznamovali figure. Naslikali pa jih bomo takole: #Kralj je najvažnejša figura. Kdor v igri zgubi kralja, je premagan — maturam. Najmočnejša figura je dama. Njena moč je tolikšna, kot 9,5 kmetov. Trdnjava ima moč 5 kmetov. Vsaka stran ima enega be-Lopoljnega in enega črnopolj-nega lovca. Oba skupaj sta močna kot 7 kmetov. Konj ali skakač (zato je za njega znak tudi črka »S«), je skoraj enako vreden lovcu. Njegova moč je za tri kmete. To pa je kmet. Ze zdaj si zapomnite, da gredo kmetje vedno le naprej in nikdar nazaj. Zato ravnajte z njimi previdno dn ne pošiljajte jih prehitro v nasprotnikov tabor. Ce bi bilo potrebno, se ne more umaknili. Kako postavimo figure na šahovnico preden bomo začeli z igro, vidite na sliki. Pazite pa dobro, da boste imeV .šahovnico pred seboj postavljeno vedno tako, da bo v desnem kotu belo polje. 1 In zdaj še, kaj pomenijo številke in kaj črke? Z leve v desno je šahovnica razdeljena na 8 delov; vsak ta del imenujemo linija, ki ima svojo črko: a, b, c, itd. Od nas (mi smo beli) proti nasprotniku pa je šahovnica razdeljena na 8 vrst, ki imajo številke: 1, 2, 3 itd. Zakaj je to potrebno, se boste zdaj vprašali. Brez tega bi ne mogli pisati šahovskih partij in bi se tudi ne mogli učiti šahovske igre iz n b < il H 111 i§ H Igp |p|| .pii p|p m m m m A S A i A i&ff knjig ali časopisov. S to šahovsko abecedo ima vsako Izmed 64 polj svoji- ime. Na primer: al, je polje v levem kotu šahovnice; d5 je polje, ki je na d liniji v 5. vrsti itd. Do prihodnjič se pridno naučite, dragi cicibančki in pionirji vse, o čemer smo danes govorili. Vse, kar ste se danes naučili, bomo v prihodnje vedno potrebovali, zlasti pa si dob™ zapomnite šahovsko abecedo. FaBo KRANJ, 17. JANUARJA 1958 gorenjske bodice A Prejšnji teden sem po dolgem in počez prešnofal Poljansko do-'ino. Tudi v Podgori sem se ustavil. Prav prijetna vasica in kar ]e največ vredno, je most, ki ga Sradijo že vse od osvoboditve, pa 9a še danes nimajo. — No, če ni-■*ate nič proti, vam pa povem tisto storijo o mostu. — Nekako Pred tremi leti.so spet začeli. Pod-gorčani so se domenili z občino Gorenja vas, da bodo s skupnimi močmi pljunili v roke in postavili nov most čez Soro. Rečeno — storjeno! Pa so imeli vr!i graditelji koj spočetka smolo. Ko so zabetonirali prvi opornik, so ugotovili, da vse sicupaj n". stoji na Pravem mestu. Kaj so hoteli? Ne-^aJ časa so se praskali za ušesi lr» občudovali tisti opornik, ki jih le stal tristo jurjev. Sicer pa — kraj, kakršen je Podgora, tudi za-'kiži spomenik neorganiziranega dela. Pridni vaščani se bodo ob Pogledu nanj še dolga leta spo- ška. Potrpežljivo je meril pokopa- PRIPISEK K JUBILEJU Nekaj drobcev iz dražgoške bilke po pripovedovanju preživelih udeležencev »Zelo živo se spominjam, kako nas je Peterneljev Tine z Zirov-skega vrha vso noč stražil,« pripoveduje tovariš Milan Zakelj. Rahlo se nasmehne in nadaljuje: »Prvi dan bojev je bilo to. Vsi izmučeni smo že v trdi temi prišli s položajev. Utaborili smo se ob pokopališču. Kar brž smo postavili stražo in se odpravili k počitku. Za stražarja so postavili Tir>eta Peternelja, nemara zato, ker je bil čez dan v »zaledju«. Bil je to tih, miren fant. Nekateri so ga celo imeli za čudaka. Nikdar ni ugovarjal in je vse napravil, kar si mu ukazal. In tako je Tine stražil. Na rami mu je čepela velika francoska pu- izstrelili približno 100 granat. In zato ni čudno, da se je primerilo tole: pri Hkavšču je na peči sedela Francka Basaj, ko je nenadoma skozi okno treščila granata in se tik ob peči globoko zarila v zid, tako da ji je bilo videti samo zadnji del. Na srečo ni eksplodirala ko branili naše položaje vse do osvoboditve,« se je nasmehnil tovariš Bruno. Tovariš Cvetko Novak je bil nekoliko bolj molčeč, vsaj kar zadeva spomine na veliki dražgo-ški boj. »O sebi ni da bi govoril,« me je zavrnil. »Toda če že lišče počez in povprek. Borci so vsi izmučeni pospali kot ubiti in nihče ni pomislil na izmeno. Ker se Tine tudi sam ni pobrigal za to, je seveda stražil vso noč. Sele ho smo vstali smo ga opazili, kako še vedno op'eta v enakomernem ritmu s svojo dolgo pn-ško po pokopališču. Ni se prito- mirijali na tisti teden »betonira »ja«. Pa so možje spet staknili glave 111 tuhtali, kje bi bilo najprimer-nejše mesto za most. Konec kon-cev so se odločili, da bo najbolje, če ga postavijo na tisto me-Sl0. kjer je stal nekoč stari most ^a so spet pljunili v roke in posekali nekaj lesa. Zal pa je tisti zeval" ko" nas"je opazil les obležal v gozdovih, kajti KZ Irebija ne kaže preveč navduše da bi spravila tisti les iz tako oddaljenih gozdov v dolino. Takšno spravljanje lesa je sila zamud-aa stvar in ne prinaša posebnega dobička. Pa tudi sicer ne kaže Prebija za gradnjo mostu, ki ji je Poverjen, posebnega zanimanja. hočete napišite nekaj o dražgo-škem borcu Mirku Kraljicu - Ce-netu. Osemnajst let mu je bilo ko je 1941. leta prišel v partizane. Doma je bil iz Pirnič. Tih, boječ in skromen fant je bil v začetku Mirko. Ko pa je videl, kako so mu Nemci v nekem spopadu ustrelili brata, se je nekaj v njem spremenilo. Postal je borec, kakršnih ni bilo veliko. Jaz sem vedno občudoval njegovo junaštvo. 1944. leta so ga Nemci obkolili na nekem skednju. Izhoda ni bilo. Zato si je Mirko razrezal obleko, škornje, razbil uro in uničil vse, kar bi bilo količkaj uporabljivega, potem je streljal na Nemce vse do predzadnjega naboja, z zadnjim nabojem pa si je sam vzel življenje. Razen njega sta padla tudi njegova brata Slavko in Izidor. Od Mirkota še nihče doslej ni ničesar pisal. Zato napišite namesto mene tokrat nekaj o njem.« ABC Ko so v Strževem postavili spomnik padlim borcem, so računali s predviđeno preložitvijo' kakih sto metrov ceste, da bi zmanjšali sedanji ovinek. Na zboru volivcev jim je bilo Na prošnje in pritožbe vaščanov, *j bi radi tisti nesrečni most, se niti ne zmeni. O, pač — na obrube, ki jih stresajo ob takšnih Prilikah, se preklemansko dobro razumejo. Takole tolažijo: »Začne-"^o spomladi, ko bo sneg skopnel ~~" začnemo poleti, ko bomo pokosili in tako naprej do zime. Ja hudiča, ko pa zapade sneg, pa vendar ne boš brazdal po mrzli vodi. Se zanohta se ti lahko. — Vidite, kako lepo se te obljube Ponavljajo. Rečem vam — praviti perpetuum mobile. — Ne bo naPak, če vam diskretno prišep-nem, da je bila prva otvoritev mo-5-1,1 napovedana za 20. oktober druga otvoritev bi morala 'b 29. novembra in tretja . . . Kdaj bo pa tretja otvoritev mo- Sele pri dnevu smo potem ugo tovili, da je Tine vso noč stražil s puško brez municije.« Sedeli smo v prijetni prostorni izbi pri »Birtu«, kjer je bil za časa bojev štab bataljona. Beseda je dala besedo in stari borci, udeleženci dražgoških bojev, so se v živahnem pomenku spominjali posameznih značilnih trenutkov in velikega boja pred l6 leti. in Francka se je tako srečno - -čeprav nekoliko preplašena. — rešila iz hiše.« Tov. Biček se še živo spominja, kako so boji začeli. »Takrat smo nemško patruljo, ki je prišla na smučeh iz Krope kaj zlahka razbili, čeprav so tudi Nemci pod hribom kaj vneto silili proti nam. Naslednji dan pa se je naš položaj precej poslabšal, kajti Nemci so na nasprotni hrib postavili dva težka mitraljeza in' prav ta dva mitraljeza sta nam delala več težav, kot vsa nemška vojska skupaj. Ce teh dveh mitraljezev ne zagotovljeno, da se bo to kmalu zgodilo, Iker bi preložitev ceste terjala le malenkostna sredstva. Vendar pa se mora cesta za zdaj še kar zvijati v ovinku mimo stebričev okrog spomenika. Tovarištvo in disciplina potrebna za nadaljnje delo OBČNI ZBOR GORENJSKE ROKOMETNE PODZVEZE so premagane pa le ne vem. Kako bi bilo, Ce bi nam o tem povedala kaj Več KZ Trebija? A ^a še nekaj mi ne gre v ra-CUr»- V Škofji Loki velja električ-m bkalnik »Elma« 1620 dinarjev, na Trebi j i pa celih 300 dinarjev Več, torej 1920 dinarjev. Kdo bi 1 bil mislil, da so prevozni strogi za likalnike tolikšni! A Lepo in prav je, da posveča-,0 naše šolske oblasti tolikšno polnost varčevanju. Tako je prav .-. otroci naj se le navadijo v ^odnjin lelih varčevati. Morebiti 1 k temu dodal skromno misel, 'sta avtomatska tehtnica na zz-ezniški postaji v Kranju bi se obnesla kot imeniten hranilnik. Ce-e kupe denarja lahko zniečes v Su požrešni zaboj, pa si lahko prePnčan, da ne bo priletel ven ll' listek s tvojo težo, da o de-"*rJu, za katerega te tisti železni «ooj ogoljufa, niti ne govorim. ^Uvo »Na liudnem pri kozolcu so Nemci postavili topove,« je pristavil tov. Tonček Dežman. »Topovi so bruhali ogenj na naše položaje in na vas. Kmalu se je vnel Hkavščev skedenj. Takrat mi je tov. Gregorčič velel, naj zlezem na Birtov pod in skozi lino utišam topove na Rudnem. Brž sem zlezel na pod in kmalu je bil za mano tudi Gregorčič. Nameril sem mitraljez in ustrelil. Toda ni se §c dolgo, ko se je na Krvav- še polegel hrup prvega rafala, že cu maia družba vsedla za »zeleno so priletele na pod kar tri gra- mi20« in razpravljala o ustanovit-nate hkrati in strahovit pok me jo >vj Mladinskega odseka pri l'D skoraj oglušil. Sam ne vem, kako Kranj. Od tega je komaj 2 mese-sva z Gregorčičem prišla spet na ca; srca, doslej nevedna in neiz- V petek so se nogometaši kranjskega »Triglava« zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so pregledali delo v preteklem letu in se pomenili o težavah in njihovih vzrokih. Po poročilu predsednika in tehničnega referenta je bila razprava. Kvaliteta kranjskega nogometa se je v zadnjih letih nedvomno izboljšala, kar se kaže tudi v uspehu kluba. V jesenskem delu tekmovanja je prvo moštvo doseglo 2. mesto v LP nogometni ligi, medtem ko so vsa ostala moštva dosegla prva mesta, bi bilo in če se v treh dneh bojev Nedisciplina, ki je bila pred leti Nemcem ne bi posrečilo prebiti eden največjih problemov kluba, naše obrambe sredi vasi, bi mi lah- se je v precejšnji meri izboljšala, Na pral Ham it lego toda disciplinski odbor bo moral še v naprej skrbno paziti na red. Pri tem pa ne bo smel segati le po disciplinskih kaznih, temveč iskati tudi vzroke nediscipline. Odnosi med trenerjem in igralci niso bili najboljši. Igralci često tudi niso zadovoljni s tehnično komisijo, predvsem zaradi sestave moštva. Končno — tudi med igralci samimi ni bilo vedno vse prav. Za uspeh vsakega kolektivnega športa je razen tehnične sposobnosti potrebno tudi tovarištvo, ki mora vezati posameznike v enoten kolektiv. V društvu pa so igralci združeni po posameznih skupinah, med katerimi so bili slabi odnosi. V bodoče bo morala uprava kluba poskrbeti, da se bodo ti odnosi izboljšali, kar bo prineslo tudi večji uspeh društvu. V soboto je imela Gorenjska rokometna podzveza v Stražišču pri Kranju svoj prvi redni letni občni zbor, kjer so pregledali dosedanje delo in se pomenili o bodočih nalogah. Rokomet je na Gorenjskem razmeroma še mlad šport, saj ga organizirano gojijo šele od lani, ko je bila tudi ustanovljena rokometna podzveza. Zato je šlo v tem prvem letu malo teže. V upravnem odboru so bili največ mlad' ljudje, ki pri tem delu še niso imeli mnogo izkušenj. Razen tega pa je vse delo slonelo le na nekaj ljudeh, ostali pa niso kazali posebnega zanimanja za delo. Kljub vsem težavam pa lahko rečemo, da je bilo delo Gorenjske rokometne podzveze v prvem letu uspešno. Za bodoče so na občnem zboru sklenili, da bodo razširili ta šport po vsej Gorenjski, pri čemer naj bi jim bil v veliko oporo TVD »Partizan«. stavim, da bi ti - j 11 ro- 'J°t'ja kot kolektivni špaiovcc kar stavil tov. Ivan Bcrtoncclj dob varna tla. Vem samo, da sem najprej padci na neko slamo, potem pa se nenadoma znašel na kupu detelje. Z Gregorčičem sva se kaj hitro skobacala iz tega neprostovoljnega ležišča in odšla na nove položaje.« »Takrat so res strahovito zasipavali vas z granatami,« je pri- Jo- ro odrezala. Pa drugič kaj večl ^as pozdravlja Vaš Bodičarl han. »Pozneje smo izračunali, da so na vsakega dražgoškega borca kušena, so se vnemala ob pogledu na naše gorske velikane. Za nas vse je to nepozabno doživetje. Vsi smo se resno oprijeli dela na svojih šolah in prvi sadovi tega dela so že tu. Deset izletov! — Malokje so mladi planinci pokazali toliko zanimanja in ljubezni do naših gora. V dveh mesecih 10 izletov: Krvavec, Kališče, Zaplata, Lubnik in še dosti manjših. Vendar povsod ni tako rožnato .. . So šole, ki so pozabile na Krvavec in na naloge, ki smo si jih zadali!--- Pa v bodoče? Pred nami je mnogo dela, vendar to delo človeka ne utruja, temveč ga krepi! V nedeljo smo bili na pohodu v Dražgošah, pripravljamo pohod v bolnico »Franja« — seminar na Vršiču, — mislimo pa tudi že na Triglav. V naše vrste moramo vključiti še več mladih močnih ljudi, ki bodo postali dobri tovariši in ljubitelji naših gorskih lepot! M. H. w Senčurjani napovedujejo živahno športno dejavnost Pred kratkim je imela športna še uspehe. Občni zbor in konfe-sekcija DPD »Svoboda« Šenčur renca mladinskega aktiva pa po-svoj redni letni občni zbor, kate- menita nedvomno prelomnico za rega se je udeležilo precejšnje nadaljnji razvoj športa v Šenčurju, saj sta nakazala vrsto predlogov in sprejela več koristnih sklepov. število članov, zlasti mladine. Kljub temu, da so do občnega zbora obstojale 4 podsekcije (nogometna, namizni tenis, šah in odbojka) je bilo iz poročil razvidno, da delo v njih ni bilo najboljše, saj je le nogometna sekcija Govora je bilo o tem, da so dani v Šenčurju vsi pogoji za ustanovitev Partizana, če bi bila zagotovljena dvorana v Zadružnem domu. Ker pa to ni mogoče, so mmmnm...... (mladinci in člani v gorenjski no- ustanovili, na splošno željo član-gometni ligi) dosegla pomembnej- stvap 5e smučarsko in atletsko HI sekcijo. Sedaj je delo na splošno zaživelo, zlasti v namizno teniški PETER M ZADOVOLJEN dejal na to Peter. »Leto dni že dela in v njej^sem se abon&ral takoj po ustanovitvi. Vmes sem jedel še drugje, zdaj pa že nekaj mesecev spet zahajam tja. Za kosilo plačujem 90 dinarjev. Delavci smo Prijatelja Petra iz šolskih let sem srečal v ne- samskem domu, ker si v tovarni, me je potolažil. med abonenti pravzaprav v manjšini - mislim, da doljo zvečer v mlečni restavraciji. Po fcatLh letih »Kje .pa se hraniš,« sem .povprašal Petra č« tega, ker kuhmja nn«Ljudska«^ Pod tem na- sva si spet veselo segla v reke, tokrat ne več kot nekaj časa. s1 ^ prenavljam, da bi morala fcu- fantiča, ampak kot moža. Pogovor j* hitro stekel. »Povsod in nikjer. Hrano imam precej neredno, PrfProste: fcem T 5^ T i f" Vufc od naju je imel pripravljenih kopico vpra- kot vsi samci, posebno pa še gradbinci. Zajtrk .bi Mars.kda.js.ize.Vm za kosdo kaj domačega, k.ico najraje skuha,! doma, pa nam gospodinja ne pusti d*b™ enolončnico, vendar tega v mm ne morem »Si U dolgo v Kranju?« aeon pričel prvi spra- uporablja.!; kuhalnika. Ce vstanem dovolj zgodaj, ^ l)i ^ najedel tali *a 40 ala Sevati. »Kmalu bom slavil četrto obletnico prihoda.. Želim, da bi ostal Kranjčan tudi vnaprej,« je dejal pnijadelj. »Imož dolro zaposlitev?« »Tako, no. Pri gradbenem podjetju sem. Med fcidairji sem si poiskal delo in družbo.« grem za.jtrkovat v mlečno restavracijo, Ob Slabem Je Peter- Potem bi se tudi število aoonentov vremenu on kadar sem za^an, pa odidem na delo povečalo, predvsem delavcev. In še nekaj se mi ne kar ;<šč. Za malico si Običajno kupim nekaj kruha ^ T>rav, kar sem Že večkrat povedal: to, da v in solarne « ljudski kuhinji abonenti ne dobiflo večerje,« -se je »Toda, saj taka nerodnost vendar škoduje zdrav- pritoževal prijatelj, ju?« sem ga opomnil. .. vidim- zahajal večkrat v mlečno restavra- »Vem, le preredkokdaj se spomnim na to. S ko- cijo.« sem ga opomnil. »Jaz pa delam v tovarn,,« sem mu pojasnil. »Rad rilom in večerjo nikakor ne morem priti na red. ( toda človek se tega navela leto in dan pn bd dobil kako sobico, da se mi ne bi .bilo treba Hrani.l sem se že malone v vseh kranjskih gostilnah *J«traj m zvečer.« Pritrdil sem mu. Tudi mera bi vx,,k d: m vozariti z vlakom.« in kuhinjah, pa do sedaj nisem bil še nikjer za- *e slej aLi prej zgodilo enako. »Tudi jat/, sem včasih mislil na tovarno, potem dovoljen. Hrana je povsod rarameroma draga in za Ko sem ttoti večer stopal prortii postaji, sem ugo- Pa je naneslo drugače in zaposlil sem se tam, kjer najcenejše kosilo moram plačati 90 dinarjev.« to vil. da sem v nekaterih stvareh pravzaprav na so najbdtj potrebovali delavce,« me je prekinil Začudil sem se: »To je pa res nekoliko predrago, boljšem ket prijatelj Peter, vsaj kar zadeva pre- Nato je pripovedoval, kako je pritšicl med V Ljubljani n. pr. lahko dobiš kompletno kosilo za brano. Zdaj se tolažim, da bo do tedaj, ko bom do- G8 in 55 dinarjev, večerjo pa za 55 in 34 dinarjev.« bil stanovanje v Kranju, naša tovarna ustanovila »Kje pa kuhajo tako poceni?« svojo menzo, kjer se bom lahko poceni branili. »V Ljudski kulhiinj-i. Razen toga pa naročiš tam Razen tega bodo pri nas v kratkem delili toplo vedno lahko enolončnico za 34 diinarjev,« sem mu malico, česar pri gradbenih podjetji« zaradi rae- pojamil. treeeniih delovnih mest in stalnih sprememb nimajo. »Saj imamo tudi v Kranju ljudsko kuhinjo,« je -ey Peter. Rradibene delavce ,in kako dolgo je traja'lo, da dobil stanovanje. Z dvema prijateljima si deli zdaj PTOStor v majhni, tesnii podstrešni sobici. Zadovoljen je,